VALEČ. Ilustrovan gospodarski list Uradno nlasflo Kmetijske družbe za Slovenijo. •Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan t mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo , o astopnih cenah: laaent na pol strani 680 K, ■a Vj »trani 300 K, aa >/, strani 150 K, na nava društvenih pravil;. 4. volitev načelništva in odbora; 5. volitev v posamezne odseke ; 6. predlogi in nasveti. Vabimo torej vse interesente, da se tega občnega zbora udeleže v velikem številu. Kdor pa vsled oddaljenosti in draginje ne more priti, naj do 20 februarja pismeno priglasi svoj pristop na naslov: M. Humek, Ljubljana, Linhartova ul. št. 12. Na tem občnem zboru se bo tudi obravnavalo vprašanje izdajanje društvenega glasila » Slovenskega Sadjarja*, _ Pripravljalni odbor. URADNE VESTI. Seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo dne 21. decembra 1920. (Konec.) G. dr. Veistoviek: Za družbeni občni zbor se je izbral neprimeren čas, ki vsled vremenskih neprilik in oddaljenosti delegatov, posebno onih iz Štajerske, obeta biti slabo obiskan. Opozarjal je na potrebo, da se družbena pravila popravijo, ker niso primerna današnjim razmeram. Posebno potrebna je nujna izprememba glede vršitve občnih zborov pri podružnicah. Priporočal je p.-o-porčni volilni sistem za družbene voiitve, kakortudi za podružnične volitve. Ravnotako je umestno, da volijo predsednika Kmetijske družbe tudi zastopniki udov iz Štajerske. G. predsednik: Zaradi nezdravih razmer, ki so zavladale pri podružnicah zadnje čase, je nujno potreben kompromis med obema strankama. Glavni odbor naj izdela nova pravila in naj jih predloži prihodnjemu občnemu zboru, ki naj bi se vršil enkrat spomladi. Občni zbor, ki bi se vršil pri sedanjih razmerah, bi bil brezuspešen. G. Roblek je bil prepričan, da bi se pri ponovnem poskusu sporaz jma le vendar dal doseči kompromis in je predlagal, da bi se povabili voditelji obeh strank 1 uro pred začetkom občnega zbora na sestanek in naj bi se tam skušalo doseči kompromis. On je velik optimist. Po njegovem mnenju ne igra mesto predsednika tako velike vloge, da bi se ne dalo te točke premostiti. Glede težkoč potovanja delegatov v tem času pa je glavni odbor že preje vedel, kaKŠne vremenske razmere bodo vladale in se mu ta vzrok ne zdi upoštevanja vreden. G. predsednik: Če se odgodi občni zbor, se lahko med tem časom naredi načrt o izpremembi pravil, ki bi se potem predložil prihodnjemu občnemu zboru v odobritev. Bolje bi bilo, ako bi Štajerci volili svoje odbornike v Mariboru, da jim ni treba prihajati v Ljubljano. Do sklicanja občnega zbora pa naj se dela na sporazum. G. Holevar: Ako pride do kompromisa, potem itak ni potrebno, da pridejo vsi delegatje na občni zbor družbe On je tudi za ponovni kompromisni poizkus. Ker je ta občni zbor že sklican, se mora tudi vršiti. G. Zurc: Kompromis se mora skleniti, ker je v drugem primeru nevarnost, da se družba razbije. On je za to, da se takoj skliče sestanek zaupnikov obeh strank, ki naj na vsak način skušajo doseči kompromis. G. Lovrač je predlagal, naj se še radarje skuša doseči sporazum med obema strankama. Če to ne uspe do 24. t. m., potem šele naj se občni zbor odgodi. G. dr. Verstovšek je predlagal, da naj se vsled nasilja, ki so se vršila pri nekaterih občnih zborih podružnic, ta občni zbor Kmetijske družbe prekliče in preloži na poznejši čas. G. predsednik je povdarjal, da so stavljeni trije predlogi, in sicer od strani g. Lovrača, g. R obleka iti g. dr. Verstovška. Ker je predlog g. dr. Verstovška najširši, se je dal kot prvi na glasovanje. Predlog, da se sedaj razglašeni občni zbor Kmetijske družbe prekliče, je bil sprejet z 9 glasovi. Proti so glasovali trije odborniki. S tem sta odpadla ostala dva predloga. Pri nadaljni obravnavi se je sklenilo, da predsedništvo takoj po novem letu skliče sestanek zastopnikov obeh strank na širši podlagi. Udeležijo se naj ga tudi zastopniki iz Štajerske. Podala so se nekatera pojasnila glede podružnic Sora in Šmarjeta na Dolenjskem. Tajnik je poročal o namerih vlade, da se začnejo pogajanja z Ita'ijo v svrho sklepanja medsebojne trgovinske pogodbe. Iz Slovenije je odposlati dva delegata in nekoliko strokovnih ekspertov. Kot zastopnik za kmetijstvo se je določil družbeni tajnik. Tajnik je prečital poročilo o zahtevah našega kmetijstva, ki se naj upoštevajo pri tej trgovinski pogodbi. To poročilo se je vzelo na znanje. Podalo se je pojasnilo o korakih, ki so se storili pri vladi glede naredbe o prepovedi klanja telet. Osrednja vlada stoji na stališču, da mora ta naredba ostati tako dolgo v veljavi, dokler stanje živine v državi ne doseže tiste stopnje, na kateri je bila pred vojno. Ker se nihče ni oglasil več k besedi, je g. predsednik ob dveh popoldne zaključil odborovo sejo. Vabila k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Mošnje, v nedeljo, 13. februarja 1921. ob polosmih zjutraj v šoli. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prlglašatl je nakup in ponudbo vsab vrst moških in ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglašenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, itevllo Itd. Naprodaj so: 7—8 teličk in 1 bikec, stari od 2 - 11 mesecev, potomci dobrih molžaric čiste montafonske pasme, proda E. Osiander, Guštanj, Koroško. Kupi se: Kravo montafonko, v prvi vrsti dobro mlekarico, kupi Anton Lovrenčič, posestnik v Sodražici._____ DRUŽBENE VESTI. Vsem podružnicam v vinorodnih krajih I Kmetijska družba za Slovenijo opozarja vinogradnike zopet na bakreno pasto Bosna, kije najbolj učinkovito sredstvo za zatiranje peronospore ali paleža na trtah, trtnem listju in grozdju, paradižnikih, krompirju in za pokončevanje raznih glivičnih bolezni drugih rastlin. Navzlic temu, da so vinogradniki letos gotovo že naročili zadosti modre galice, jim Kmetijska družba nujno priporoča, da naj za poskus naročijo še nekaj bakrene bosnapaste, da se sami prepričajo o učinkovitosti tega sredstva, ki ga rabijo v drugih državah že mnogo let z najboljšim uspehom. Na zahtevo pošljemo podružnicam v vinorodnih krajih primerno število brošuric, ki natanko opisujejo: 1. zatiranje peronospore z bosnapasto namesto z drago modro galico, 2. sestavine bosnapaste, 3. kako se rabi bosnapasto, 4. učinek pri škropljenju trtam in 5. poraba bosnapaste v sadjarstvu in zelenjarstvu. Ob sedanji draginji galice je največje \ažnosti, da pride do veljave enakovredno, enakomočno preizkušeno sredstvo, ki stane pri kilogramu kar celih deset kron manj, kakor modra galica. Zato prosimo načelništva podružnic, da vsakemu udu izročijo po eno brošuro z opomnjo, da naj po prečkanju prijavi pri načelništvu svojo naročitev za bosnapasto. Kmetijska družba bo potem v najkrajšem času poslala podružnici vso zahtevano množino v svrho nadrobne razdelitve. Bosnapasto je dobiti v močnih lesenih čebrih po 50 in 100 kg in stane le 14 kron kg, fiebri se ne računijo posebej. Prosimo podružnična načelstva, da po razdelitvi brošuric bakrena pasta Bosna čimpreje sporočijo Kmetijski družbi, koliko tega sredstva naj se jim za njih okoliš dopošlje. * Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: An t i a vi t v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po I kg za 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt kg za 40 kron, osminko kg za 25 kron, 50 gramov za 15 kron. Vsled visoke carine morala je družba cene temu predmetu dokaj zvišati. Apneni dušik po K 400.— sto kg. Bosnapasta po K 14'— za kg v čebrih po 50 in 100 kg. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kg, poštnina in ovoj posebej. Esparzeta, španska detelja, neluščena po 24 kron kg. Kajnit s 15% čistega kalija dohaja v celih vagonih, prosto naložen po 110 kron sto kg franko vagon Spilje, v nadrobni oddaji pa po 130 kron iz Ljubljane, vreče se računijo posebej. __Nadaljevanje .Družbenih vesti" v inseratnem delu lista. L. V. KONJEREJEC. Štev. 1. Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Uredniška priloga 2. štev. »Kmetovalca" 1. 1921. Kmetska reja konjev - dirkačev v Ljutomeru. Reja toplokrvnih konj v okraju Ljutomer je že zelo stara: temelj ji je postavila cesarica Marija Terezija, ki je material posebno dobre kakovosti iztočne prove-nijence prestavila tja v svrho nadaljne reje. Cela desetletja trajajoče zanimaje za konje dokazuje mestni grb Ljutomera, ki ima na ščitu konja. Že stari rejci niso zahtevali od konja samo lepote, ampak tudi koristi ; posledice tega kakor tudi veselje nad brzo vožnjo, ki se je podedovalo od očeta na sina, je bila, da se je že pred 40 leti pričelo prirejati kmetske vozne dirke in ustanovilo dirkalna društva. Zgodovina voznih dirk dokazuje pravilnost nazi-ranja, da veselje nad hitrim konjem temelji v ljudstvu in da je torej trajno. Isti kraji bivše avstro - ogrske monarhije, kjer so že pred mnogo desetletji stremili za tem, da so imeli hitre vozne konje in da so jih preskušali, veljajo tudi danes kot prvi in vodilni v reji hitrega konja, ki je postal dragocen naroden gospodarski faktor. Taki kraji so v Avstriji: okolica Dunaja, Gornja Avstrija, pri nas pa ljutomerski okraj. Istotako je bilo v drugih državah, prav posebno v Ameriki, kjer je današnja svetovno znana reja konjev-dirkačev imela prve svoje začetke v ljudstvu. Take slike z Dunaja iz 18. stoletja in starejše, kakor tudi stare podobe in bakrorezi iz Amerike nam predstavljajo cestne vozne dirke in vprege med hitro vožnjo in to že mnogo let poprej preden je polnokrvni žrebec Messenger iz Anglije dospel črez „Veliko lužo" in postal ustanovitelj današnje ameriške reje konjev-dirkačev. Izbor tega žrebca pokazal je že občudovanja vreden instinkt glede velikega cilja reje. Pri našem zanimanju za hitrega voznega konja je bilo naravno, da so velikanske uspehe ameriške reje zasledovali s presenečenjem in navdušenjem in da je pojav prvega „američana" na Dunaju pomenil »revolucijo" v dirkalnih krogih. Paralelno z ameriško rejo je tekla ruska reja konjev-dirkačev, ki ji je vdihnil življenje en sam človek, torej različno od prve, ki je nastala iz ljudske potrebe. Bil je to ljubljenec Katarine II., grof Orlov, ki je ustvaril veliko rusko rejo konjev - dirkačev na čisto drugi podlagi kakor Američani, namreč potom križanja holand-skih in danskih „Harttrabe"-kobil z arabskim žrebcem Smetanka. Ruski konj dirkač je bil v športnih krogih Dunaja že davno znan vsled boljše dosegljivosti in bil že popularen, na cesti in dirkališču, ko so se pojavili prvi Američani. Premoč poslednjih nad „Rusi" bila je senzacija dneva. Seveda se je hotelo od tedaj, da bi pri tekmovanju imeli najhitrejše konje, Ruse in Američane, ne samo importirati, ampak tudi rediti potom njih in tako našim dobrirn domačim hiirim konjem vcepiti kri konjev-dirkačev. Že več let poprej se je privatno začelo z dobrim uspehom uporabljati Ruse za rejo (naj spominjamo na potomstvo žrebca Panna kot podlago današnje reje), tedaj pa so se pojavili Američani. Imeli so čar vsake novosti, čitalo se ie o njih domo- vini mnogo več kot o Rusiji, vsled njih provenijence iz angleškega polnokrvca bili so z našim konjem bolj homogeni. Popularnost Američana je rastla od dne do dne, k temu pa so mnogo pripomogli ameriški vozači kot spremstvo, ki so umeli tudi naše konje trenirati vse bolje, kot se je vršilo do tedaj. Da je prekmorski konj-dirkač že našel ruskega v Avstriji, pokazala se je v teku časa kot velika prednost, ker križanje (konj) ameriške in ruske pasme je postala najboljša podlaga za rejo avstro-ogrskih konjev-dirkačev. Ta se je potem, izvzemši Rusije, dvignila v Evropi na vodilno mesto. Razširjenje ameriške pasme v deželni konjereji takratne monarhije- pa je našlo veliko oviro v energičnem odpoiu oficielnih hipoloških krogov. V gotovem oziru ta odporni bil neupravičen, ali pri vdej^tvovanju so zašli istotako na stranpot. Največ Američanov, importiranih v začetku, je bilo pored vse hitrosti glede zunanjosti vse prej kakor brezhibnih. To je bilo naravno: pri Američanu se je v njegovi domo-ini gledalo enostransko na delo in se je mnogokrat le križalo konje, ki so dosegli rekorde. Odgovarjalo je to treznemu ameriškemu mišljenju, kakor tudi mogoče demokratskemu milieu-ju tamošnjih rejcev. lpak pa je tudi že „tam" korekten in lep konj sčasoma reprezentiral večjo in trajnejšo vrednost in vsled tega se je v začetku naravno prodalo glede zunanjosti slabejše konje, posebno, ker so naši takratni importerji čisto zanemarili obzire na rejo in hoteli predvsem dostči „b!uff" vsled hitrosti in tako napraviti dobiček, kar se jim je tudi posrečilo. Namesto pa, da bi se spoznalo upravičen in ne več odstranljiv tok časa in se razgledalo za korektnimi ameriškimi konji - dirkači in, da bi se te pridobilo za rejo konj brez oškodovanja istih, se je zavrglo le te popolnoma kot faktor za rejo in jim napovedalo vojno glede deželne reje. Kakor se vsaka borba proti toku Časa slednjič konča s porazom, tako je bilo tudi tu, seveda Šele po dolgi vrsti let, ki so pretekla neizkoriščena. V tej približno 25 let trajajoči borbi je Sta'o nekaj ljubiteljev konj in ž njimi tudi dunajsko dirkalno diuštvo na strani rejcev konja - d'rkača. Izbojevati se je morala vsaka posamezna etapa, vsak okraj, vsak posamezni žrebec za deželno rejo in se je država morala razbremeniti izdatkov, ki bi sicer zadeli samo rejo, dokler se ni zabrnil veter vsled ustanovitve avstrijskega komileja za rejo konjev-dirkačev in so vendar spoznali visoko narodno- gospodarsko vre-dncst konja-dirkača kot konja za delo in voz. Kakšen razmah je dobila dežtlna reja konjev-dirkačev potem, i ko se je odpor zlcmil, dokazuje okoliščina, da se je v celi stari Cislajtaniji doseglo počasi število 8—10 žrebcev-dirkačev za deželno rejo, danes pa v mali (NemŠKi) Avstriji je samo komisija za rejo konjev-d;rkačev dostavila njih 20 po številu. V vseh fazah te borbe je bil tudi naš Ljutomer, ali k sreči vedno na zmagujoči strani, tako, da se je posrečilo od leta 1890. naprej za tamošnji kraj vedno pridobiti žrebce - dirkače, seveda z velikanskimi teža- vami, te so bile temvečje, ker je bila velika opozicija tudi v sami štajerski družbi za konjerejo. Ta opoziciji je bila od časa do časa tako velika, da se posebna darila, ki jih je dunajsko dirkalno društvo že leta in leta določevalo za premovanje dirkaških - kobil in žrebet v Ljutomeru, v časnikih niso razglaševala in so se rejcem le skrivoma dajala kot dodatek k drugim njihovim darilom. Tako je bil n. pr. žrebec Nameless svo-ječasno kupljen tudi samo skrivoma vsled ..komplota" pisca teh vrst, s podpredsednikom družoe in neke me-rodajne osebnosti na Dunaju, brez znanja takratnega predsednika, ki ni bil naklonjem konjem-dirkačem. Kakor se mora razločevati pri polnokrvnem konju in pri preskušnji za galop, mora se pri konju-dirkaču dobro razlikovati „žrebca-dirkača" kot reproduktorja za dirkalne konje od konja za pasmo v deželni rej'. Brez dirk ne more obstojati reia za dobro delo: da se dirkalni konji obdrže na višini, se mora pustiti rejce za dirke rediti več ali manj kakor sami hočejo; za deželno konjerejo pa se mora izmed dirkalnega materiala izbrati samo takega, ki razen brezpogojno potrebnih lastnosti, namreč hitrosti in vztrajnosti, ne kaže takih napak v zunanjosti, ki izpremenijo vsd korist v veliko škodo. Tudi danes kaže še reja konjev-dirkačev tako močno čisto rejo za dobro delo kot svoj izvor, da je navzlic vsej plemenitosti težko' dobiti za deželno rejo konjev-dirkačev zunanje brezhibne žrebce: tem več truda je torej treba za to, ki se pa bogato obrestuje v produktih. Tudi se ne sme prezreti, da marsikake napake v obliki dirkača na vsak način nastanejo šele vsled ranega in nasilnega irai-ninga, da pa teh v potomstvu ni več naiti. Tudi tukaj je odvisno mnogo od razvitka v mladosti. Dokaz je ogrska reja mladih konjev-dirkačev, kjer se dosežejo najbolj korektni in najlepši produkti po očetih, ki gotovo niso bili brez napak, to pa vsled proste vzgoje brez dirkalnega traininga v mladostnih letih. Najboljši dokaz za to pa so bili naši ljutomerski triletniki, od katerih je v 1. 1917. ena kobila izmed 59 konkurentov dobila 4. darilo, v 1. 1918. pa tri kobile prvo, drugo in četrto darilo pri dunajskem pre-movanju za zunanjost (prosto za vse triletnike Čislaj-tanije). Premoč netreniranih dirkačev v zunanjosti je bila tako v oči padajoča, da se je predlagal za bodočnost poseben razred za te triletnike, ker konji med trainingom niso mogli konkurirati ž njimi. Vpeljava diikačev v našo ljutomersko rejo, začeta pred 25 leti, pa je imela tudi drug jako važen vzrok razen ža takrat spoznane neprimerno večje vrednosti hitrega voznega konja. „Ljutomerčani" so bili v tem času vsled svoje dobre podlage, — vedno posebno korektnih tja dodeljenih državnih žrebcev in plodovi-tosti krajine — lepi, visoko plemeniti konji z jako lepo obliko in akcijo, toda vsled odgojitve v hlevu, ki se ni dala lahko odpraviti in vsled velikokrat preobilne krme so prišli pri konsumentih na glas meh-kužnosti in pomanjkanja vztrajnosti. Nasproti temu je pasma dirkačev, delala v istini čudeže že v prvi generaciji. Način odgojitve je pač napravil nekaj korakov naprej, posebno od časa ustanovitve zadružnega žre-betisča. Ker pa se je v tem le razmeroma majhen del materiala odgojeval čisto prosto, žrebetišče ni moglo biti odločilno za rejo v velikem, katera vsako leto pripelje 800 kobil v treh štacijah k oploditvi. Ravno produkti dirkačev pa so oni, ki se po njih iz daleka največ povprašuje, ki dosežejo najmanj dvojno kupno ceno in ki so pred današnjim zaprtjem mej prišli tudi v druge dežele monarhije, kjer so bili podlaga dobremu glasu ljutomerskega konja ne samo glede zunanjosti, ampak tudi hitrosti, vztrajnosti in mnogo-stranske uporabnosti konja. Ravno v zadnjem pogledu je pasma dirkačev nedosežna, ker njegov voljni in dovzetni temperament prekaša pasmo navadne pol-krvne pasme. Dirkač se najlažje navadi na poljska in kmetijska dela, izprežen iz voza za gnoj preleti kilometer za najmanj 30 sekund hitreje, kakor kak drug dober konj; pri galopnih večkratnih dirkah pod sedlom v Ljutomeru so dirkači redno tudi dosegli prva mesta. Naravnost nedosežen odločilen uspeh pasme dirkačev se je mogel natanko opazovati v naši ljutomerski reji. Da donesem nekoliko primerov, spominjam na žrebca Browna, ki je z navadno domačo kobilo Minko dosegel kil. čas 1:39. „Elina", ki je kot prvi produkt „Vaselina" nastopila na dirkališču, je dosegla čas 1:41, medtem ko njena mati, kobila „Gidran", ni nikoli dosegla do 3 min. Pri tem Vaselin ni niti čisti dirkač (njegova mati je bila Irlandec), tako, da je dosegla ta rezultat že V4 dirkaške krvi. Tudi Nameles, oče toliko dobrih kobil za pasmo dirkačev, ni bil čist dirkač, ker je njegova mati bila polnokrvna. Pogled na dirkalne programe od 10 let kaže relativno neverjetno zboljšanje dela že v prvi generaciji. V drugi generaciji, ali, kjer je mati iz pasme dirkačev, je rezultat že mnogo gotovejši in boljši. Spominjamo na žrebca „Zween\ ki je zmagal na Dunaju; na Pino, zmagovalko v prvem štajerskem darilu deželne konjereje v Gradcu; na Valso in Eggo, ki so letos dvo-vprežno na mehkih tleh prvikrat skupaj vprežene dosegli čas od 1:51, seveda vodene od grofa Janko-vicha, ki je obe kobili tudi kupil za 110.000 K. — Egga pa je enovprežno dosegla v istem letu 1:38 v eni turi. Pri tem se ne sme pozabiti, da so se gornji časi dosegli ne od poklicanih vozačev in brez vsakega rednega traininga na dirkališčih, ki se jih mora ceniti za 6—7 sekund za počasnejše, kot pa prvovrstna dirkališča. Jiko zanimivo je proučevati zboljšanje najboljšega časa ljutomerskih konj iz vsakoletno izdane do leta 1883. nazaj segajoče statistike mariborskega dirkalnega društva, ki je že 30 let največji pospeše-vatelj ljutomerske reje. Od 1883. do 1899. se znižuje skala od 3:13 do 2:00; od tega leta, ko so se pojavili v javnosti prvi produkti, dobljeni po dirkačih, pade čas neposredno na 1:52 in se zboljša polagoma do 1,1914. za celih 12 sekund, t. j. do 1:40 Najboljšo podlago za žrfbce-dirkače pa je dal v Radaucu rojeni norfolški žrebec „Radautz". Rejci dirkačev so se pred več leti združili v eni zadrugi, čiji načelnik je gospod Mihael Filipič, eden najstarejših in najuspešnejših konjerejcev, vseskozi dober strokovnjak za konje. Zadruga vodi posebno knjigo o konjereji. Dirkalno društvo ima načelnika v osebi gospoda Hinka Drvenika, ki si je stekel največjih zaslug posebno za napravo novega dirkališča. Obema imenovanima gre največje priznanje konjerejcev za njiju mnogokrat dokazano požrtvovalnost. Danes, ko vojno ministrstvo in poverjeništvo izdatno podpirata ljutomersko dirkalno društvo, prvo s 24000 K, drugo z 8000 K, in ko druga jugoslo vanska dirtcalna društva, tudi s svoje strani pritegujejo ljutomersko konjerejo k svrjim dirkam, je ta konjereja pač zagotovljena za bodočnost. Državni žrebci-dirkači, ki so bili od leta 1890. postavljeni v Ljutomeru in okolici, so sledeči: Lynwood (imp. amer.); Nameless (domačin); Vaselin (domačin); Tullnerprinz (zmagalec v derbiju, domačin); Bruder Straubinger (domačin); Ideal (domačin); Baldur (domačin); Feniks (domačin Caid); Ezerjo (domačin); Loustic (francoski dirkač). V zadnjem letu sta se uporabljala za ploditev Bluff (domačin Caid) in licencirani žrebec Otello /domačin), za prihodnjo sezono se je posrečilo gosp. podpolkovniku Ravniharju kupiti na Dunaju 5 letnega žrebca Princ Dillona. Za enega nadaljnega žrebca se vodijo pogajanja. Tudi potom zadruge se je priskrbelo konjerejcem večkrat dobre kobile-airkačice po primerni ceni, in njihovi produkti so jako zadovoljevali; v 1. 1917. in 1918. je začela avstrijska komisija za rejo dirkačev po jako znižanih cenah razdeljevati tudi Ljutomeru kobile-dirkačice, kar pa se je po prevratu naravno prenehalo. Razen Ljutomera so bile Brežice že mnogo let štaclja za žrebce-dirkače, vendar pa se Brežičani navzlic ugodni bližini Zagreba do danes niso mogli povspeti do ustanovitve dirkalnega društva in so tako tamošnji konji-dirkači malo znani. Na veselje so vrli konjerejci od Št. Jerneja, že dolgo znani po svojih odličnih konjih, ustanovili s pomočjo gospoda podpolkovnika Ravniharja istotako dirkalno društvo in bodo prihodnje leto na njih željo dobili tudi žrebca-dirkača; upamo, da bodo s časom stopili v izpodbu-jajočo konkurenco z Ljutomerom, na katerih stari, čisto kmetski konjereji bodo vsi jugoslovenski rejci toplokrvnih konj našli lep in posnemanja vreden zgled. Alfred vitez Rosmanit. Podkev in nje lastnosti. (Iz knjige „Podkovstvo", spisal živinozdravnik L. Tepina.) Podkev je umeten, skovan nosilni rob, ki ima namen varovati naravni, roženi nosilni rob pred poškodovanjem ter mu daje trdno oporo. Primerna podkev usposobi konja za vsako delo, ob vsakem letnem času in na vsakih tleh. Iz tega že sledi, da morajo biti podkve različne. Tudi raznolikost kopit, kot posledica raznih nepravilnih staj ter nepravilna hoja zahtevajo razne vrste podkev. Razen najenostavnejše, gladke podkve, ki je pravilnemu kopitu najprikladnejša, ločimo še mnogo podkev različnih oblik in lastnosti. Po načinu izdelave ločimo dvoje vrste podkev: kovane podkve, t. j. ročne izdelke ter tvorniške podkve, ki so ali lite, ali pa v modelih stisnjene. Kovane podkve so izdelane ali iz podkovnega železa ali pa iz zložk, t. j. prevarjenlh starih podkev. Podkve iz zložk orekašajo glede trpežnosti one iz podkovnega železa. Podkve iz jekla se le redkokdaj izdelujejo. Na podkvi razločujemo sprednji ali prstni del ter dva kraka, notranjega in vnanjtga. Ploskev, ki leži proti podplatu, imenujemo zgornjo ali podplatno ploskev, ono, ki se med hojo dotika tal, spodnjo ali talno ploskev. Poleg teh delov ločimo na podkvi še notranjo in v nanj o obrobno ploskev z zgornjim in s spodnjim notranjim ter z zgornjim in s spodnjim vnanjim robom. V glavnem ločimo tri vrste podkev: gladke podkve, ozobčant podkve (podkev z ozobci) in ozobčane podkve oprimnico ali derezo (derezasta podkev z ozobci). Po letnem času ločimo podkve v /etne ln zimske po uporabi konj: podkve za jezdne konje, podkve za vprežne konje, in sicer za lahko in težko vožnjo ter podkve za konje tekače in dirkače. Oblika podkve mora biti povsem prlličena obliki kopita oziroma nos lnega robu, zato ločimo podkve v sprednje in zadnje. Širina podkve, to je razdalja mtd notranjim in vnanjim robom, mora biti vobče dvakrat tolika, kot znaša debelost rožene stene z belo črto vred. Potemtakem znaša širina podkve na sprednjem, prstnem delu 18- 32 mm. Za široka kopita pa je seveda potrebna širja podkev nego za ozka. Ker se debelost rožene stene proti petam zmanjšuje, se morajo tudi kraki proti koncu zoževati. Sprednje podkve se zozu-jtjo polagoma za 4—6 mm, pri zadnjih pa se kraki takoj od prstnega dela počenši skujejo ožje. (Slika 1., 2.). Če so podkve preširoke, se med podkev in podplat nabira blato, zemlja in manjši kamenčki, ki lahko povzročajo otiske žilnategafpodplata. Slika 1. Slika 2. Debelost podkve se ravna po njeni velikosti, po načinu uporabe konj in lastnostih tal, na katerih se le-ti uporabljajo, ter znaša 8—14 mm. Vobče mora biti podkev tako debela, da je konj z zdravimi kopiti, pravilno hojo, ob vsakdanji uporabi ne izrabi pred štirimi tedni. Če bi se vsled vnanjih vplivov (težka vožnja, trda kamenita tla) podkev preje obrabila, jo z uvarjenjem oprimnice ali pri jezdnih konjih in konjih za lahko vožnjo z uvarjenjem jeklene pločice, takozvane zakovice, napravimo na prstnem delu trpežnejšo. (Slika 3.) Vobče se izdelujejo podkve tako, da so enakomerno debele; izjemoma pa mora podkev (n. pr. gladka, polume-sečna podkev) postajati proti koncema krakov debelejša ali tanjša. Zgornja, podplatna ploskev mora biti popolnoma gladka, njena vna-nja polovica pa popolnoma ravna, tako da 1 mm čez belo črto popolnoma ravno leži. Nobanja polovica je približno za 2 mm debelosti posneta, da ne tišči na roženi podplat, zlasti na plo-ščnatih in polnih kopitih. Na zadnjih podkvah naj bo Slika 3. podplatna ploskev popolnoma ravna in gladka, ker je podplat zadnjih kopit močno vboknjen Zgornja ploskev je napačna, če ni gladka ter preveč ali premalo posneta. Če ni gladka, ne leži enakomerno na nosilnem robu, kruši rog in povzroča celo otiske žilnatih delov. Premalo posneta podkev prav lahko konja obtišči, preveč posneta pa leži samo na vnanjem delu nosilnega robu, ga med hojo vedn> potiska na vun ter tako povzroča krušenje roga. Zlasti petna stena pa, ki je nagnjena na znotraj, drsi pri taki podkvi vedno bolj in bolj na znotraj. Na ta način pospešuje taka podkev zoževanje kopita. Taina ali spodnja ploskev je vobče gladka in ravna; na njej se nahaja reža. Za jezdne konje uporabljamo navadno podkve, katerih notranji spodnji rob je posnet, le prstni ali sprednji del podkve ima običajno širino brez posnetka. Vnanja obrobna ploskev mora biti navzdol nekoliko poševno sicovana, tako da se podkev proti talni ploski nekoliko zožuje; le na prstnem delu podkve in na koncu krakov se po navadi ob obna ploskev ne kuje poševno. Notranja obrobna ploskev je na navadnih podk /ah skovana navpično, ne sme pa biti robata. Kraki sirovo izdelanih podkev, katerih konce se kesneje skuje v ozobce, so povsod enako široki, pri gladkih podkvah in pri podkvah z uvititni ozobci pa se kraki proti koncu — kakor podkev vobče — zožujejo. Reža je žlebček, ki se nahaja poleg vnanjega spodnjega robu, v njej prebijamo luknje za žeblje. Reža ne sme segati globlje nego do polovica pod-kvine debelosti ter mora biti zadosti široka, da se glave žebljev toliko v njej pogreznejo, da jih pri pri-bijanju podkve še kladivo doseže, t. j. da leže v isti ravnini s talno ploskvijo. Podkve brez oprimnice ni sprednjem delu v širini 35—45 mm nimajo reže, na podkvah z oprimnico pa je ta razdalja še večja. Na prehodu prstnega dela v krake topo, enakomerno široko počenjajoč, reža proti koncema krakov koničasto končuje. Obe ploskvi reže morata biti poševni, in sicer vnanja bolj nego notranja. Oddaljenost reže od vnanjega spodnjega robu, tudi globina imenovana, se ravna po debelosti rožene stene. Vedno pa mora biti reža napravljena tam, kjer je mogoče luknje tako preaiti, da ležijo nad belo črto, kadar položimo podkev na kopito, ne izven aH znotraj nje. Če je reža napačno zasekana, je podkev pravzapjav neporabna. Preveč od vnanjtga robu oddaljena reža ima za posledico zako-vanje, če pa je reža preblizu vnanjega robu, tedaj smo primorani tudi žeblje zabijati blizu vnanjega robu, vsled česar se rob stene okruš1, kar je za kopito silno škodljivo. Preširoke reže glave žebljev ne izpolnijo popolnoma, zato podkev slabše drži. Vrhutega podkve s preširoko ali celo pregloboko režo rade vzdolž reže počijo ter postanejo neporabne. Posebno važnost je polagati na obliko, velikost, število, razdelitev, globočino in smer lukenj. Ker se moramo z ozirom na te lastnosti lukenj ravnati vedno po kopitu, se luknje šele pred prebijanjem podkve, t. j. med umerjanjem, na topli podkvi prebijajo; zlasti pa zato, ker je za nepravilna, obolela in za kopita z okru-šeno steno treba luknje nf enakomerno razdeliti. Vsaka luknja mora imeti tako, lijasto - štirioglato obliko, da žebelj tesno objame; z drugimi besedami: velikost oziroma širine luknje se mora vedno ravnati po glavi žeblja. Za majhne podkve zadostuje 5 lukenj, medtem ko j: treba na večjih podkvah 6, na onih za tež -e konje — zlasti če imajo oprimn eo — celo 7—9 lukenj. Zadnje podkve imajo redno po eno luknjo več nego sprednje, toda le redkokdaj čez 8. Če je število lukenj neparno, tedaj jih je razdeliti tako, da pride na vnanji krak vedno ena več, kakor na notranjega. Razdel tev lukenj se izvrši na ta način, da prideta obe sprednji, takozvani prstni luknji v početek reže. - Na podkvah brez oprimnice naj bodeta za 35—45 mm ena od druge oddaljeni, na podkvah z oprimnico pa naj ležita tik nje. Ostale se razdele tako, da ostane vedno zadnja petina podkve brez lukenj. Na vnanjem kraku naj leži zadnja luknja, takozvana vnanja glavna ali petna luknja na početku zadnje petine; na notranjem pa na sprednjih podkvah približno 1 cm pred početkom zadnje petine. Na zadnjih podkvah sme biti ta luknja na početku zadnje petine, ker je notranja stena zadnjih kopit močnejša nego sprednjih. Ostale luknje se prebijajo — če le mogoče — v enakih razdaljah med temi glavnimi luknjami. Razdalja med luknjo in vnanjim robom, t j. globina, se ravna po debelosti rožene stene. Luknje morajo biti prebite vedno tako, da vodijo na vnanji del bele črte. Smer lukenj se ravia po strmini stene. Sprednje ali prstne luknje imajo redno poševno smer na znotraj, stranske nekoliko manj in glavne stranske ali petne luknje največkrat navpično. Če so luknje napačno prebite, tedaj podkev slabše drži. Največkrat so pa slabo prebite luknje vzrok za-kovanja. V tekem primeru pravimo, „da je konj za-kovan že na nakovalu". Napačne so preozke ali preširoke luknje, ker se v obeh primerih žeblji prav lahko odtrgajo ali pa izderejo. Če je luknja široka, tedaj je glava ne izpolni popolnoma, le klin žeblja tiči tesno v globini ter se vsled tega rad odlom'. Če pa so luknje preozke, tedaj se glave premalo pogreznejo, žebelj se lažje izdere ali odtrga Tudi je nemogoče v p-eširoki luknji žebelj dobro pritegniti, ker ga kladivo ležečega pod ravnino talne ploskve, ne doseže. Nepravilno razdeljene luknje kazijo kovanje in če so posamezni žeblji preblizu skupaj, prav lahko okru-šijo rog. Zlasti napačno je, prebijati luknje preveč na zadnjem delu krakov, ker bi potem prišli žeblji v slabo petnD steno ter je možnost zakovanja tem večja, čimbolj 2adaj se žeblji zabijajo. Zakovanje pa je največkrat posledica tega, da so luknje preblizu ali predaleč od vnanjega robu prebite. V prvem primeru se mora žebelj preveč poševno nastaviti in prav lahko zgreši pravilno smer; v drugem pa pridejo žeblji na notranji rob bele črte ali celo preko nje. Konja se pa tudi prav lahko zakuje, če niso luknje prebite v pravi smeri z ozirom na strmino rožene stene KONJEREJSKE VESTI. Spuščalni zapisniki in listi. Na odlok poverje-ništva za kmetijstvo z dne n. januarja 1921., štev. 12 , se oddajo za leto 1921. lastnikom licencovanih in oskrbnikom državnih žrebcev tiskovine (t. j. spuščalni zapisniki in spuščalni listi) brezplačno. — Poveljstvo drž. žrebčarne. Spuščalnina za državne žrebce. Vodstvo državne žrebčarne na Selu naznanja konjerejcem in oskrbnikom državnih žrebcev v zasebni oskrbi, da sta konjerejska odseka — prvi in drugi — sklenila sledeče: Vsak oskrbnik državnih žrebcev v zasebni oskrbi ima pravico zahtevati za poskusni skok spuščalnino 10 K (deset kron), ki se odtegne od skočnine, če pusti konjerejec zaskočiti kobilo po žrebcu istega oskrbnika. Ilustrovan gospodarski list k Uradno glasflo jSflala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 80 vinarjev, denarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 12-— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Mlincbe barone sekane Iz najboljše bele, ostre uUlDaHB HllIIullS, skale, trde tn srednje od 40 do 100 cm iiroke, po naročilu tudi večje, izdelujem topet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno (aranciio. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celiu. Ua^nn I Gepeljne, slamoreznice, HOallUl strojno olje, cement-portland pravo strešne opeke in belo sol tiui tvrdka Anton Kašman, v Skofji Loki. 60 trijerje, fino ' za na-sol nudi najceneje 415 Pomoč v gospodinjstvu. bi me hotel spreji Kateri velepo-_ sestnik z več- jega posestva bi me hotel sprejeti za nekaj mesecev v učenje gospodinjstva oziroma po učenju bi ostala kot pomoč v gospodinjstvu naj blagovoli svojo ponudbo poslati pod šifro .Primorka" na uredništvo Kmetovalca. 430 llltacto stoječe ali posekane, kakor, tudi hlode, ni Haln kupim vsako množino. Les mora' biti čist brez grč. Ponudbe ter pogoje je poslati na Franjo Replč, sodarski mojster Ljubljana, Trnovo. 438 Najboljše apno in portland cement dobavlja najceneje na vse postaje od Q. Radgone do Ljutomera, v D. Lendavo, pa tudi na vse druge postaje. Tvrdka V. Bratina Križevci pri Ljutomeru. 12 Naprodaj so cepljene trte Žlahtnina (.Gutedei), Beli rafol. Proda se tudi več tisoč lepih belo »koreninjenih Smarnic sebsttrSger) in vkoreninjenih divjakov. Cena po dogoru. Franc Zelei.ko. trsničar, Vadol 59. p. Juršinci pri Ptuju. riuiliunitntD Kakor vsako leto ima tudi letos UspiJEHI! II Iv. večje množine vseh najbolj priporočjlvih vrst in jamčeno Ie na amerikanskih podlagah ln križankah cepljenih trt, dobro zaraščenih in vkoreninjenih. Ne zamudite jih naročiti, ker bodo spomladi gotovo zmankale, pri I. štajerski trtorejski zadrugi, p. Juršinci pri Ptuju. 25 Prvovrstno sadno drevje: a™6^ nadka, Bobovec in druge dobre vrste ter nekaj moštnic ima tudi letos naprodaj kmetijska Šola na (irmu, p. Novomesto. Cena jablanam U K, hruškam 15 K za drevo. 26 fi?hplaniil Pr°da se radi opustitve čebelarstva uiuiilui JI • razno čebelarsko orodje, več praznih panjev kranjičev Oerstung in Kunschak. Cena do dogovoru. Poizve se v trgovini Dunajska cesta 10. Ljubljana.__27 Pozor mlinarji! Vdiraš sita (pajkeljni) vseh vrst. se dobe v trgovini Av-g-st Cadej, Liubljan«, Kolodvorska ulica 35. na-sjroti stare Tišlerj.ve gostilne. 28 0 n urin m 600 ' tepkovca. Cena po dogovoru, rruuaill Anton Grum, Mali Lipoglav 10. p. Šmarje Sap.________29 Nannnrlai '™atn leP°. Še ne oplemenjeno telico, llujll UUUJ čiste simrntalske pasme, 8 mcsecev staro. Alojz Vehovic, Žužemberk. 30 Ženitna ponudba! Gospodična iz ugledne družine z lepim premoženjem v vrednosti 400.000 K, želi znanja s solidnim gospodom, ki ima veselje do gospodarstva ia kakega podjetja. Tajnost strogo zajamčena. — Le res.ie ne anonimne ponudbe s sliko naj se naslovijo na uprav ištvo .Kmetovalca" pod naslov : .Srečna bodočnost" do 7./1I. 1921. 31 flllP riphli in ,anta 12 — 18 let skrega, sprej-UVu UCIIII mem v službo na kmetijo. Ponudbe na Ivana Slibar, Mišače 3, p. Podaart. 32 IjKSp ep gospodična poštena, pridna, gospodin-iuuu ali stva in kmetiistva popolnoma vešča za veleposestvo samskega g. dr. profesorja. Ponudbe sprejema u;rava lista. 33 Iščem službe hot mleta« kV^pS?«^ kot majer, svajčar, sem oženjen, z večletno pra kso po raznih mlekarnah, z najboljšimi spričevali, sem vešč vsega v to stroko spadajočega dela na stopim !ahi poljedelstvi, živinorejstva, U|JI avilin vinore.stva in vrtnarstva ter tudi pri poliedelskem delu pomaga se sprejme na velepO-sestvu Ed. Suppajiz, Pristava. 35 Kmetijska družba za Slovenijo priporoča udom za spomladno gnojenje iz svoje zaloge v Ljubljani kostno moko surovo in razklejeno kajnit suferfosfat apneni dušik 9 kalijeva sol % po izvirnih cenah, ki so razvidne Iz družbenih vesti tega lista. Tvornice so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo, se po starih cenah Izvršila. 10 ne zamudtte prilike! Nihče naj ne odlaša z naročanjem da spomladi, ko bodo gnojila zopet dokaj dražja. Vlnometre »Bernadot« — Asbeste bombaž ln prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zetnljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija BHTOH MU LJubljana, Židovska ulica 1. s X t t kalijeva sol, kostna moka, | kostni superfosfat i. t. d. J dobavlja nalkulantneje J ! Vinko Vabič j t ŽALEC, Slovenija. f t (100) ♦ Zahtevajte ponudbe na wa< t gonske, polvagonske in S manjše množine I Umetna gnojila malo ali srednje, za veS le» _______ r---____'» v nalem. Nudim kavcijo. Ponudbe na Avgust Kikl, Hardek, pri Ormožu. rsmiinfiiB strelne od.ke. 1500kcmadov, proda bEmemilE Sodja Franc, vas Ribno, p. Bled. _____37 Rnnb za dvanajst oseb, v dobrem staniu se radi Ul En selitve proda po ugodni ceni. Poizve se v upravništvu .Kmetovalca" 38 Vodovodne ceni M v najmanjših množinah, po prav nizkih cenab, J. Raztoršek, Šmartno pri Litiji. 39 Proda gg mlatilnica na vrtilni po«ron (gepelj). Hupim breio božo Ljubljana, Privoz 17. miaiiiuiva na >■ mui |jv«wh t6vr _______ Natančneje se izve pri Antonu Čin' kole, Lakenc, št. 3. pri Alokrenogu._40_ DnnHam mlatilno garnituro z 3 HP benc. mo-rl UUnill torjem in mlatilnico z slamotresnikom. Cena nizka. Natančnejše podatke daje lastnik M. Herga, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji._41 CfnnBiia finsko kakršnekoli vrste (tudi če v airBallB Ulicnts dobrem stanju že rabljene) kupim takoj 5 do 7000. Kupim tudi lahko žagno opremo. Cene se naj pošiljajo na Ivan Ouzej, pos. Bukova vas, pošta Meža ob Dravi. 42 sanske pasme ne čez dve leti staro. Henrik Franzl, _ _43_ f ni bfinn dobre mlekarice, proda Jakob Leeat, I rl HUiB Smokui čt. 26. p. Žirovnica. 44 Dobro molzno kravo '^Sam Predvor pošta Tupališče pri Kranju. Istotam se kupijo lepe kure. 45 Ste preiBč občutljisii za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Stabost? Oj, kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elzafluidoml 6 dvo}-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Potrebovali bi odvajajoče, želodec oftrepčujoce eredstvo? JffiP&fir Elza-krcgljic I 6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej. — Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg br. 333, Hrvatska. FlO. Kupujem redno in t vsaki množini po najvišjih cenah s Brlnjevo olje, suhe gobe, fižol ln druge deželne pridelke. Nudim najnižje: Kavo, olje, rlž, sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko ter razno drugo blago. cd M. RAOT, Kranj, Gospodarska zveza Dunajska eesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (5) iz najslovitej&ih tovarn. Zastopstvo za parna kotla znanih tvornic ,Walsla R. l R. JEŽEK, Maribor, Aleksandrova cesta SI Ima na skladu bogato zalogo strojev in orodja za obdelavanje zemlje, se-jalnih in kosllnih strojev, poganjalnlh strojev, mlatilnic, čistilnic, strojev in prlstrojev za pripravljanje živinske krme, grozdnih in sadnih mlinov, grozdnih in sadnih preš, sesalk, črpal, okrožnih žag. Benzinovi motorji in motorji na sesalni plin. (iS) Popolne opreme opekarn, Samotnih tovarn in tovarn za cement, mlinov in žag. Valcove stolice za zdrob in ploho mletje. — Transmisije. Odlitki iz železa in kovin po lastnih in tujih kalupih (modelih). Sprejema kmetijske stroje v popravilo. ^ Družba. ,IMPEX' Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupuje vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. 19 IPrimeiaj krmi Mastin I | V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., it. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubil, izporoill dne 28. julija 1899., it. 25.255, smejo dietlčno sredstvo Mastin, rediini Erašek za prašiče in za vsako živino, le-arnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglaien. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem g& naročite po poiti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom. (3) Mazilo zoper garje (na!tomaz brezpredenični mačji rep, vzor 1213 36.— » « « travniška latovka, vzor 87 40.— « » » pasja trava, vzor 147 38.— « -i « pokončna stoklasa, vzor 1550—tl/aQ 22.— « « » angleška ljulika, « 1723 — 9S/g» 28.— „ » « angleška ljulika, » 1726 — 5%0 22.— » » « laŠ ka ljulika, » 1334—>7/9i 26.— » * » prvovrstna travniška mešanica, vzor 1883 28.— » » » esparzeta, španska detelja, neluščena 24.— » » » Poštnino in vrečice je plačati posebej. Surova kostna moka po K 200'— za sto kg, z vrečami vred. Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italija oakrene trtne škropilnice najboljšega sistema. Komad stane 350 kron. Vinogradniki naj škropilnice b^ez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. Tobačni izvleček v posodah po 50 kg 440 K za posodo. V manjših množinah tega sredstva družba ne oddaja, vsled česar naj udje potom podružnic skupno naročajo. Trtne škropilnice. Družba ja prejela sedaj tudi iz Nemške Avstrije nekaj kompletnih trtnih škropilnic zoper peronosporo čiste medeninske pločevine z znamko B pa po 800 kron za komad v orig. zabojih, |ki se ne računijo posebej. Količina je majhna, "vsled česar se bodo morale upoštevati le prve naročitvo Vile, komad po K 30— in K 35-—. Vinometri po K 50"— za komad. V r e S e. Pri pošiljatvah vreč je na spremnid natančno navesti zakaj 10 vreče ali če jih dotičnik vrača. Zdrobova moka, (Brechermeh!) 20% fosforove kisline 5% dušika K 260 za sto kg. z vrečami vred. Železninske potrebščine. Opozaijamo ude ' da smo pravkar prejeli iz jeklarne v Ravneh nekaj železnega orodja. Izdelki so vseskozi jako močne, dobre kakovosti, in jih družba oddaja udom vsekakor ceneje, nego si jih morejo drugod nabaviti. Vile z tremi rogljami so po 30, z štirimi rogljami po 35 kron, in lopate po 35 kron komad. Ker je zaloga le majhna, naj udje takoj naročijo. Živinsko sol. Družba je prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol bo stala zbog visoke monopolne takse in davka na poslovni promet okoli 600 kron sto kg. Prijave se sedaj sprejemajo. Zveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron Zveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja 2 K 40 h kilogram. Izkušnje so pokazale, aa lehko brez škode za učinkovitost primešamo ga ici polovico IvepljtnokisU gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotolko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Zveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti. Žveplo žvepelne ploščice ali žvepleni nabiček na 'juti za žveplarje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kron kilo. Žveplo, Floristella, 10 K kg, ventilirano dvoj. raf. po 11 K kg, \ entilirano, mešano z 3 % galice 12 K kg. Pobiranje udnine. Častita načelništva podružnic se ponovno naprošajo, da skušajo po možnosti pobrati Udnino še od zamudnikov terjalnih pisem, ker bi to obremenilo račun za izdajo lista zopet za več tisoč kron. Podružnice pridrže pri nabrani udnini od vsakega uda po 4 K, ako izterja družba sama udnino, pa podružnicam ta znesek odpade. Končno opozarjamo častita načelništva podružnic, da ne sprejemajo udov od sosednjih podružnic. Udje morajo biti in ostati vpisani vedno pri iati podružnici v kateri podružnični delokrog spadajo. Če se pa že mora kakega uda prepisati, pa ta ni novi član, ampak stari član in se mora sosednjo podružnico o tem obvestiti, da ga iz svojega imenika izbriše. Ponudile vse neporabno zlato in srebrO| stari denar, tO' larje, srebr^ nike, zlatnike i. t. d., 9 ker Vam vse to leži doma v shrambi brezobrestno tvrdki zlata ln srebra I. Augustin, Dunajska cesta 36. Najstarejša hranilnica v Slov eni} KRANJSKA HRANILNICA i mm ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3«/, obrestovan]!! In dovoljuje hipotečna posojil* pt 4 V.'/, S hranilnico sta zvezana Kreditne droitvo l> starostna hranilnica za poni« In deiave«. Hranilnica Je sirotinskovsrn« in Jo nadzoruj! dtželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne portbi u okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih dilotes v pospeševanje obtekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. (t) Za te svrhe se |e doslej darovalo 8,698.000 kron. Pismene potiljafre Je nasloviti na KriHskc hn/tiuiiea • Ljubllanl. Kontnem niha S te v. D. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na XIII. redni občni zbor ki se vrši v četrtek 17. svečana 1921 ob pol 3 uri popoldne v zvezlni pisarni v Ljubljani, Janez Trdinova u Ica št, 8. SPORED: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika prejšnjega občnega zbora. 3. Poiočilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Potrdilo bilance za leto 1920 obračun za leto 1920 in proračun za leto 1921 ter razdelitev čistega dobička. 6. Siučainosti. NaCelstvo. Opomba. V Slučaju nesklepčnosti prvega vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu s prvotnim sporedom, ki sklepa brezpogojno. — Računski zaključek je članicam od 1. svečana 1921 v zvezni pisarni na vpogled. (13 Vabilo XXI. redni občni zbor Zadružne tiskarne v Ljubljani reglstrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši v seboto dne 26. februarja 1921 ob 4. uri popoldne v pisarni Zadružne tiskarne na Dunajski cesti štev. 7. Iv. Jax in sin Dunajska cesta št. 15, Ljubljana. šivalni stroji in stroji za pletenja. Izborna konstrukcija tn elegantna izvršitev iz tovarne v Lincn Ustanovljena 1. 1867. (17) Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta in nadzorstva. 2. Potijenje letnih računov In bilance za 1.192?. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Volitev sedem člarov upravnega sveta. 5. Volitev treh članov nadzorstva. 6. Slučajnosti. (12) Upravni svet. Pisalni stroji „ADLEH" Ceniki zastonj ia Iranko. Kolesa iz prvih tovarn: DiirKoDB, Styria, Walfenrad. Lepo posestvo hiša s gospodarskimi poslopji, zidani, z opeko kriti, lepi, izvrBtai z vej prostori, 17 oralov dobre zemlje, njiva, travniki, gozd in sadonosnik skupaj t več sto najboljših sadnih dreves K temu spada 4 goveda, vozovi, stroji in k'm*. Glavna cesta »/» ure od c rkve.šole, 1 tfi ure od grada. Cena 320.000 kron. Več pove (18) Franc Podlipnik, posestnik, Tezno 87., Maribor. Zopet nekaj za Vasi Muči 11 Vas glavobol ? Trganje po udih ? Glht In revmatizem? Prehlajenje? Nespavanje Nervoznost ? Poizkusite tudi Vi Fellerjev piavi Elsa Fi :id. Čudili se bodete in hvalili Fdlerj»v Elsa Fluld kot dobrega prijatelja v hudih časih 1 6 dvojna-tih ali 2 velike specijalne steklenice 42 — K. Revma prašek in tablet« zooer revma 15'— K. Asiirin praški 15 - K. Ali Vam elodec ni v redu? Težka prebava? Nimate teka ? Oj, kfko bodete zadovoljni če poizkusite Feller-jeve prave Elsa-krogljice 1 Te so resnično dobre 1 6 škatljic IB — K. Sagrada Barber 12-— K. Ze-1 dec okrepčujofa š/edska t nktura 20 — K. Balsam in Zivljenski esenc 6 — K. Pravi See-hoferjev balsam 15'- K. Za prebavol Prebavi.) prašek 4-— K. Soda bicarbonica 3'— K. Otvarjajoča želodčna sol 6 — K. Karlsbadska sol 6— K. Regenerol znamka ,Hega- (tiziolo-giške soli po oref. Neusser ju l skatja 25'— K. Najfinejše ricinovo ol'e 6'— in 30.- K. Tamarin-den pastilie 2 50 K. Čaj za čiščenje krvi 8'— K. Senesbleter in Muterbieter od 3'— K naprej. Ali kašijate ? Sluz odstranjuje in kašelj tolaii Zagorski prsni sok 9— K. Hegap'očlce (prsne past lje zoper kašelj) 7 50 K. Bonboni iz slada in trpotca «.d 3- K naprej. Prsni čaj proti kašlju 8 K. Fi tkerski prah 8"- K. Guaiakol sirup na zdravniški predpU 40-— K. Lipov čaj 8.— K. Glavobol? Ravno tako pripraven, kakor zanesljiv v uporabi je Felleijev mentolni črtnik-Elsa" 12 — K. Prašek zoper glavobol 15 — K. Kinin prašek, prašek zoper mrzlico 30-— K. Slabokrvnost ? Tekoči železni e .strakt 20'— K. Železni albu-minat 40 — K. Na zdravniški predpis Arsoferrin-tektolettes iz lekarne k sv. Dnhu na Dunaju 25'— K. Hegaf rrin 45 — K. Apneni železni sirup 20 — K. Biaudtektolettes 15 — K. Pravo najfinejše ribje olje .Elsa' 85-- K. Zobobol ? Zobne kapljice 5"— X. Zeleno olje 30 — K. 0 esna voda 5'— K. Sredstvo zoper gliste 1 Elsa glistovni sladkorji 1 vreCica 7 50 K, sladkano ali čisto glistovno seme na tehtnico od 4-— K naprej. Srbečica, garje. Mazilo zoper garje 12 — K. Naphtolno mazilc 16'— ln 20— K. Žvepljeno mazilo 12 — K. Vsa ostala mazila kakor Cinkovo mazilo, belo svinčeno mazilo, aromatično mazilo, lavorovo mazilo v škatljah po 3 —, T— in 12 — K. Mazilo za rane 15*— K. Otročje mazilo in kafrni cvet 12'— in 60 — K. Mazilo zoper ozeblino 15'— K. Dlahilon obliž, repni obliž, 2 — in 4-— K. Cvet ln mazilo zoper golšo 15-— K. Proljev, dlareja? Bastlerjeve kolera kapljice 15-— K. Krene kapljice 10-— K, Cimetove kapljice. Mellsov cvet, KamilČne kapljice, Kimlove kapljice, Prominčeve kfpljice, Baldrian kapljiče, Hoffmaj}ove kapljice mala steklenica 6'— K, velika 30-—K. Bob ove kapljice (B'bergeiltropfen) za žene 30 — K. Zdravila za živino. Živinski prah 1 škatlja 7 50 K. Mazilo za konje 25 — K. Arnika 6" — in 30 — K. Grenka sol V— K. Kreolin 15.— K. Terpentinovo olje ;•— in 30'- K. Gosti terpentin 5 — in 10'— K. Mazilo zoper uši 3"- in I2-- K. Državna trošarina se računa pri slkoholnih preparatih posebno, a-npak samo po lastnem strošku. Omot in poštnina so računa posebno, toda najceneje. Priporoča s; več nae krat naročiti, kajti stroški na več robe razdeljeni, manj znašajo. Pri vprašanju naj se priloie poštne znamke za odgovor NaroČila se adreslrajo na: EUGEN V. FELLER, lekarna, Stublca Donja, ELSA TRG br. 333. — Hrvatska. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge na Skaručni, reglstrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bode vršil v nedeljo dne 13. svečana 1921 ob 2. uri popoldne v gostilni Seršen na Skaručni s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva o poslovnem letu 1P20. 2. Poročilo nadzorstva in potrjenje le.nega računa. 3. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled (14) 4. Volitev načelstva (7 članov) 5. Volitev nadzorstva (6 članov) 6. Slučajnosti. Skaručna, dne 26. prosinca 1921. Načelslvo. Pirelli & Comp. D, D. : MILANO : Najbolja (is> gumija za cijeple-njevinoveloze „EXCELSIOR" Glavno zastupstvo za Jugoslaviju BERTHOLD NEUMANN veletrgovina kolonijalne robe Zagreb Illca 73/1. kat. Telefon: 277. Brvolsv'! E"gros. Konjske odeje v veliki izberi od najcenejših do najfinejših priporoča B. 8 E. Shaberne veletrgovina z manutakt. blagom Ljubljana, Mestni trg it. 10,