kuHurno - politično glasilo
Za božiž
6 (ötöytafii - 6 datiL
PRIDITE: PRAVOČASNO V
Taiö- JjtUhfyW
Ctlovet • Klagenfurt, Alter Platz 31, Tel 20-76 Stike za legitimacije • ekspresna
svetovnih in domačih do go Oko v
2. leto / številka 48
V Celovcu, dne 29. novembra 1950
Cena 55 grošev
U&i fuavi	?
Profesor Franc Spirago je v nemščini spisal Katoliški ljudski katekizem. Knjiga je zelo obsežna in ima 768 strani. Izšla je v desetih izdajah, v 60.000 izvodih. Nemški izvirnik je bil preveden na 12 drugih jezikov. Spiragov Ljudski katekizem je bil odobren in priporočen od višje cerkvene oblasti.
Vse to priča, da je Spiragov Ljudski katekizem zelo pomembna knjiga.
Na strani 271 in na naslednjih straneh svojega Ljudskega katekizma govori Spirago o ljubezni do naroda, Ali smemo ljubiti svoj narod? Ali ga celo moramo ljubiti? In zakaj? Kar piše Spirago, je za nas tako aktualno, da bi vsak naš človek to moral vedeti. Večkrat stopi pred nas vprašanje, ali naj se asimiliramo, ali naj se spojimo s tujim narodom; ali naj opustimo svoj jezik in svojo narodnost in privzamemo jezik in narodnost tujega, večjega in močnejšega naroda? Kajti v marsikaterem oziru bi bilo to gotovo zelo praktično in mikavno. Na tisoče in desettisoče udov našega naroda na Koroškem je že opustilo svojo narodnost in se spojilo s tujim narodom. Ali naj vsi to storimo? Kaj pravi morala, to je nauk o božjih zapovedih, k temu?
O tem piše Spirago v svojem Katekizmu.
Spirago pravi: Kristjan sme in mora svoj narod bolj ljubiti nego tujega; kajti ta ljubezen je že od narave v človeku in je krščanska vera ne odpravlja, marveč poveličuje in goji.
Če pravimo: „Kristjan sme ljubiti svoj narod,“ je rečeno premalo. Treba je marveč reči: „Kristjan mora ljubiti svoj narod." Ljubezen do samega sebe in ljubezen do staršev tudi ni samo dovoljena, marveč zapovedana. In zakaj moramo ljubiti narod, iz katerega izhajamo in ki inu pripadamo? Ker je narod velika družina, veliko krvno sorodstvo. Kakor svoje krvne sorodnike bolj ljubimo nego tujce, tako moramo tudi svoj narod bolj ljubiti nego vsakega tujega. In kakor otrok svojo mater bolj ljubi nego tujo, ne da bi tujo zaničeval ali sovražil, tako moramo tudi mi svoj narod bolj ljubiti nego tujega, ne da bi tujega zaničevali ali sovražili. Ljubezen do naroda je torej utemeljena v naravni postavi, to je: v volji Stvarnikovi.
Ljubezen do naroda kažemo s tem, da svoj narod cenimo (obrajtamo) in z dovoljenimi sredstvi prispevamo v njegov prospeh (korist) in obrambo.
Napako stori torej tisti, kdor je nasproti svojemu narodu brezbrižen ah kdor zataji svojo pripadnost k njemu. Napako pa stori tudi. kdor ljubezen do naroda pretirava, kakor da bi bil narod največja dobrina človekova.
Ljubezen do naroda ne sme voditi do sovražnosti ali krivičnosti napram pripadnikom tujega naroda; kajti pripadniki vseh narodov so otroci enega Očeta v nebesih in zato medseboj bratje in poleg tega v katoliški Cerkvi združeni v veliko božjo družino.
Tako Spirago.
Kaj sledi iz tega?
Prvič, da smemo in imamo celo nravstveno ali moralno dolžnost, da ohranimo zvestobo svojemu narodu. Da smemo ljubiti narod, ki mu pripadamo. in da smemo ljubiti tudi govorico tega naroda. — Namen države je, da goji časno blaginjo svojih državljanov. K časnemu blagostanju pa spada nedvomno tudi gojitev narodnosti in narodnega jezika.' Država je torej po svojem namenu dolžna, da nam ne uničuje naše narodnosti in jezika na-(Nadaljevanje na 3. strani)
Tito se obrača proti Zapadu
AMERIŠKA POMOČ JUGOSLAVIJI
Po poročilih jugoslovanskega poroče-valnega urada Amerika ne bo poslala v Jugoslavijo samo pomoči za civilno prebivalstvo, ampak tudi — in to predvsem — pomoč v živilih za jugoslovansko armado. V zameno za to vojaško pomoč bo dobavila Jugoslavija Ameriki vojaško važne surovine. Dne 21. novembra so podpisali jugoslovanski in ameriški zastopniki sporazum o tej pomoči in more jugoslovanska vlada takoj razpolagati z dodeljeno vsoto, ki znaša za sedaj preko 30 milijonov dolarjev.
Jugoslovanska vlada se je obvezala:
1.	Ameriško pomoč bo uporabila sa.
mo v namene, kakor so predvideni v določilih ustave Združenih narodov in pa za utrditev svoje vojaške sile.
2.	Brez dovoljenja Združenih držav ne bo Jugoslavija dala pomoči, ki jo bo dobila od Amerike, nobeni drugi državi.
3.	Jugoslavija bo v bodoče dobavljala Združenim državam one surovine, s katerimi Jugoslavija razpolaga in jih potrebujejo Združene države.
4.	Jugoslovanska vlada bo stavila vladi Združenih držav na i'azpolago dinarske zneske v oni višini, kakor jih bo potrebovala vlada Združenih držav za poravnavo svojih upravnih stroškov v Jugoslaviji.
GREŠNIKI SE SPREOBRAČAJO
V uradnem sporočilu objavljajo v Beogradu, da so izpustili iz zapora bivšega jugoslovanskega finančnega ministra Žujeviča in so tudi ustavili proti njemu razpravo zaradi veleizdaje. To so napravih, ko je preje Žujevič v posebni izjavi naj preje priznal svoje zveze s sovjetsko vlado in svoje delovanje proti vladi maršala Tita. Nato Žujevič obžaluje ta svoj „greh" in izraža jugo. slovanski vladi svojo hvaležnost, ker mu je ta omogočila, da je našel „pravo socialistično pot“. Verjetno bo Žu-jeviču sledilo še več dosedanjih ,.ko-minformistov“.
MOKA PRIHAJA ...
Uolitue na Gradiščamltem
V	nedeljo s» bile volitve v občinske odbore na Gradiščanskem. To so bile prve volitve v občinske zastope po letu 1938. Pri teh volitvah je ostala še vedno avstrijska ljudska stranka najmočnejša stranka na Gradiščanskem, vendar pa so volitve pokazale znatno pridobivanje avstrijske socialistične stranke, pokazale pa so tudi popoln neuspeh komunistov, četudi ti uživajo vso materialno in moralno podporo sovjetske zasedbene oblasti.
V	primeri z volitvami leta 1949 (pri-
mera pa ni popolnoma točna, ker v 24 občinah zaradi ene same kandidatne, liste ni bilo volitev) je dobila avstrijska ljudska stranka (ÖVP) 77.048 glasov (pri volitvah 1949. leta 86.705 glasov), socialisti (SPÖ) 68.266 glasov (pri zadnjih volitvah 66.739) in komunisti 4.693 glasov (pri zadnjih volitvah 4.947).
V novih občinskih odborih bo imela ljudska stranka 2.084 odbornikov (do-j slej 1.795), socialisti bodo imeli 1.533 J (doslej 1.258) odbornikov.
Potem ko je prejšnji teden prispela v pristanišče na Reki prva ladja z živili iz Amerike, so pričele prihajati iz Zapadne Nemčije v Jugoslavijo tudi prve pošiljke moke. Iz Zapadne Nemčije bo poslanih v Jugoslavijo vsak te. den 10.000 ton moke, dokler ne bo dosežena vrednost 16 milijonov dolarjev. Za isto vsoto bo dobavila moko tudi Italija.
Na vseh vrečah, ki bodo poslane iz Zapadne Nemčije v Jugoslavijo, bo napis v srbskem in hrvaškem jeziku: „To moko dobavlja nemška zvezna republike, plačale pa so jo Združene države."
Koroški deželni proračun
Uolšlui na
Po znatnih uspehih, ki so jih dosegli socialisti v zapadnonemških deželah Hessensko in Württemberg-Badensko, je še bolj značilno napredovanje socialistov na Bavarskem, kjer je doslej imela znatno večino krščanskodemo-kratska zveza. Pri nedeljskih volitvah v deželni zbor so bavarski socialisti postali najmočnejša stranka na Bavarskem, dobili so namreč 28% vseh oddanih glasov. Krščansko demokratska stranka je dobila le še 27% vseh oddanih glasov, bavarska stranka je dobila 17% in stranka beguncev 12%.
Značilno je, da so tudi pri teh volit-
Bavankem
vah zelo nazadovali komunisti, ki so dobili komaj še 2% vseh oddanih glasov.
Predsednik socialistične stranke Zapadne Nemčije, dr. Kurt Schumacher, je izjavil v ponedeljek zastopnikom časopisov v Berlinu, da bo socialistična stranka na podlagi uspehov pri zadnjih volitvah zahtevala nove volitve v za. padnonemški državni zbor. Istočasno je dr. Schumacher izjavil, da bo socialistična stranka proti načrtu francoskega ministrskega predsednika o vključitvi zapadnonemške armade v obrambni sistem Zapadne Evrope.
Prejšnji torek je na seji deželnega zbora izročil finančni referent deželne vlade, dr. Jobst, deželnim proračuna za predlog novega deželnega proračuna za leto 1951.
Predlog proračuna za prihodnje leto predvideva izdatke v višini 154,872.000 šilingov in dohodke v višini 154,885.300 šilingov. Tako ostane po tem predlogu prebitek v višini 13.300 šilingov,
V proračunu izrednih izdatkov in dohodkov je predviden med izdatki znesek 22,131.800 šilingov, med dohodki pa samo znesek 38.000 šilingov, tako nastane v tem izrednem proračunu primanjkljaj v znesku 22,093.800 ši. lingov.
O tem predlogu proračuna bo razpravljal najpreje finančni odsek deželnega zbora, nato pa bo predlog predložen v obravnavo deželnemu zboru. Ko bo finančni odsek končal s svojim delom, bomo o posameznih točkah deželnega proračuna še posebej poročali.
Novi boji na Koreji
Na Koreji je v teku največja bitka od začetka bojev. Medtem ko so čete Združenih narodov začele preteklo soboto z veliko ofenzivo in je bilo priča, kovati, da bodo v kratkem zavzele vso Severno Korejo ter bi bili s tem zaključeni boji na Koreji, so v ponedeljek napadle komunistične čete v jakosti 200.000 mož čete Združenih narodov, ki štejejo okrog 100.000 mož.
Komunistični pehotni in komunistični oklopni oddelki so napadli čete Združenih narodov s tako silo, da so zaustavili najpreje napredovanje čet Združenih narodov, nato pa so jih potisnili nazaj v njihove izhodiščne postojanke.
V New York je prispelo medtem zastopstvo komunistične Kitajske in v Varnostnem svetu je začela razprava o korejskem vprašanju in o pritožbi ko. munistične kitajske vlade proti Združenim državam zaradi otoka Formoze,
Proslava ISO. rolstnep dne Franceta Prešerna na Dunaju
Na Dunaju bodo 3. decembra 1950 odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je stanoval France Prešeren svoj čas. ko je študiral na Dunaju.
Ploščo bo odkril župan dunajskega mesta g. dr. Körner po slavnostnem govoru univ. prof. dr. Karla Pivka.
Na predvečer pa je ob sedmih zvečer v Albertgasse 43 akademija v proslavo stopetdesetletnice Prešernovega roj-
Sneg, vihar, ognjeniki...
V vzhodnih državah Združenih ameriških držav so divjali zadnji teden silni snežni viharji, ki so zahtevali več ko 200 smrtnih žrtev. Telefonske in brzojavne zveze so silno poškodovane, debela snežna odeja je pokrila v kratkem važna industrijska središča. Škoda znaša več sto milijonov dolarjev.
Na Siciliji v Italiji je začel bruhati ognjenik Etna in iz žrela ognjenika se
stva. Na proslavi bodo peli tudi „Slavčki“.
Prometno ministrstvo je dovolilo za to priliko polovično vožnjo iz Celovca na Dunaj.
Vabimo častilce našega velikega pesnika, da se poslužijo te prilike, ko se za 50 šilingov lahko peljejo na Dunaj in nazaj. Podrobnosti lahko izveste v uredništvu „Našega tednika“ v Celovcu, Viktringer Ring 26, soba 4.
je razlila žareča lava proti sosednjima vasema Nilo in Fornacco. Lava ima hitrost 300 metrov na uro in so začeli z izpraznjevanjem obeh omenjenih vasi. Pepel pada v vseh krajih okrog vulkana, njegov vrh pa obdaja ognjeni sij.
Iz Švice in iz južne Francije poroča, jo o hudih povodnjih, ki jih je povzročilo dolgotrajno deževje.
Politični teden
Korejska vojna je spet enkrat v „zadnjem“ obdobju. Sličen položaj je bil namreč že pred tedni, ko je izgle-dalo, da so severno-korejske vojaške sile popolnoma razbite. Takrat so so nenadoma pojavile sveže kitajske divi. zije in UNO čete so se celo morale začasno umakniti.
Govorice o splošnem posegu Kitajske v korejsko vojno so se izkazale kot neutemeljene. ali vsaj preuranjene. Ostalo je pri običajenm obmejnem spopadu nekoliko večjega obsega.
Pred dnevi je MacArthur pričel z novo ofenzivo velikega obsega, s katero hoče, kot je sam izjavil, „vojno končati.“ UNO vojaške sile so medtem na-rastle na okrog 100.000 vojakov, ki so razdeljeni v tri armadne zbore. Poleg Amerikancev so še Angleži in tudi tur. ške čete so posegle v boje.
MacArthur je v svojem dnevnem povelju izjavil, da bo uspešno končana vojna omogočila umik zavezniških čet s Koreje in pa vzpostavitev neodvisnosti korejskega naroda.
Ofenziva se je pričela na vseh frontnih odsekih in po zadnjih vesteh uspešno napreduje. Sovražnikov odpor je slab.
Kitajske čete so se bile umaknile, oziroma drže manjši obmejni pas. Med njimi in UNO vojaškimi silami ni več spopadov, katerih se obe strani izogibata, Zanimiv in morda značilen dogodek se je pripetil, ko so se nenadoma na meji pojavili kitajski vojaki z belimi zastavami in izročili Amerikancem več desetin ujetih ameriških ranjencev. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da juha tam na Daljnjem vzhodu le ni tako vroča, kot se je bilo bati. Sicer se pa politični del velike igre odigrava v Lake Success, kjer se je te dni pojavila Mao-Tse-Tungova delegacija. Načeluje-ta ji dva diplomata, od katerih je prvi, general Wu, komunist že izza svojih mladih let, drugi, Čiao Juan Hua pa je baje nekoliko „zapadno“ usmerjen. Prvi vodi v pekinškem zunanjem ministrstvu oddelek za Sovjetsko zvezo in vzhodna vprašanja, drugi pa je strokovnjak za vprašanja, ki so v zvezi z Ameriko. Tako je videti, da je kitajska delegacija prišla pripravljena prav za vse možnosti razvoja. Seveda je pa kitajski obraz ostal nič manj zagoneten kot je bil. Od razgovorov s to delegacijo pričakujejo ameriški časopisi, da je odvisna stvar miru ali vojne. Poudarja se, da je danes na Koreji močna armada UNO in da so uspehi, ki jih je ta armada dosegla v kratkem času, močno vplivala na razpoloženje tako Sovjetske zveze kot Mao-Tse-Tunga. Razmeroma maloštevilna, je pa toliko bolj udarna po svoji oborožitvi. Poleg tega ni treba omenjati velikanskega moralnega uspeha, ki si ga je z njo pridobila Organizacija združenih narodov.
V Lake Success-u ostre debate, toda brez groženj
Glavni tajnik UNO, Trygve Lie s polno paro vodi svoje mirovne ofenzive. Bil je pred kratkim, kakor znano, ponovno izvoljen na to mesto. Njegovi izvolitvi se je protivila edino Sovjetska zveza. Pred enim tednom je glavni skupščini UNO predlagal svoj dvajsetletni mirovni načrt. Ta vsebuje v glavnem človečanska načela, ki jih praktično razlagajo pravila UNO. Od direktnih predlogov pa je omeniti tistega, v katerem Trygve Lie želi, da bi se zunanji ministri držav članic UNO sestali najmanj dvakrat na leto. Njegov mirovni načrt je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasovom držav vzhodnega bloka. Zastopnik Čang-Kaj-šekove Kitajske se je glasovanja vzdržal, ker je Trygve Liejev načrt pač tak, da pušča odprta vrata k sodelovanju tudi Mao-Tse-Tungovi komunistični Kitajski.
Sovjetska zveza je bila prvotno načelno za sprejem tega mirovnega načrta, toda pod pogojem, da se takoj povabi k sodelovanju komunistično Kitajsko in da naj bodo vsi sklepi velesil soglasni. Medtem ko je prva zahteva bila s prihodom kitajske delegacije kolikor toliko uresničena, pa drugi zahtevi ni moglo biti ustreženo. Sprejetje sovjetskega pogoja bi namreč pomeni-
lo, da brez pristanka sovjetske vlade ni mogoče ničesar skleniti.
Med Malikom in Trygve Liejem se je vršila ostra besedna borba, ko je Malik trdil, da je Trygve Liejev mirovni načrt bil izdelan v Washingtonu.
Na splošno je opaziti, da je zapadni svet pokazal mnogo obzira do zastopstva komunistične Kitajske. Tako so na primer debato o Tibetu (ki ga je Mao-Tse-Tung pred kratkim zasedel) odložili za nedoločen čas. SUčen dokaz dobre volje je dala Velika Britanija, ki je kitajski komunistični vladi poslala pismo, v katerem zagotavlja, da UNO vojaške sile na Koreji ne bodo ogrožale interesov Kitajske.
Indija užaljeno molči To smo omenili že zadnjič. Molk traja še vedno. Vse note in posredovanja, ki jih je indijska vlada podvzela v korejskem spopadu in v primeru Tibeta in ki so bile naslovljene v Peking in v Moskvo, so ostale brez odgovora. Indija čaka na izid pogajanj v Lake Suc-cessu in bo potem verjetno odločneje spregovorila.
V Indokini se je položaj francoskih kolonialnih .čet izboljšal
Utrdile so svoje bojne črte in na nekaterih mestih tudi napredovale. To je pač posledica hitre ameriške pomoči. Slejkoprej pa ni mogoče predvideti
Ljflheien do ihšlriie
Ljubezen je skrivnostna reč! Že enkrat smo doživeli, da je Avstrija od „same ljubezni" onstran in tostran bila združena v prošli ,,veliki Reich“. Taka ljubezen je imela seve globoke korenine: kulturno, v pravosodju, gospodarstvu, tujskem prometu i. t. d. se je utrjevala.
Po letu 1945 so zbrisali vse spomine na to „nesrečno ljubezen“ kar na mah. Pa to je že zelo dolgo!
Sedaj doživlja avstrijski orkester na pihala, ki se imenuje „Hoch- und Deutschmeister“, na svoji turneji po zapadni Nemčiji poživitev „ljubezni“. V modrih cesarsko-kraljevih uniformah stare Avstrije igrajo in Nemci so kar nori od navdušenja tako, da je „Bre-
mer Nachrichten“ zapisala: „Der Konzertabend war eine einzige Liebeserklärung der Bremener an Österreich.“ Mogoče igra vlogo taka ljubezen že tudi na drugem področju na primer pri nemški železniški direkciji. Ta menda nudi prevoz tovorov tako poceni, da bo Avstrija mogoče sedaj le usmerila svoj prekomorski blagovni promet po nemških železnicah v Hamburg ali Bremen. Italija, Jugoslavija in svoboden Trst so seveda radi tega sila užaljeni. Vsedli so se zato v Rimu k zeleni mizi, da o tem vprašanju razpravljajo. Vendar ni šment, da bi kratka železniška pot iz Avstrije v Trst bila cenejša, kakor mnogo daljša v Hamburg! Prebrisani Tržačani nekako menijo, da je temu kriva pač tudi „ljubezen“.
lovi odloli avslrijskili škofov o sv. zakona
Sestanek avstrijskih škofov 21. in 22. t. m. na Dunaju je posebnega pomena. Poleg pastirskega pisma, ki obravnava novo dogmo o telesnem vnebovzetju Device Marije, je konferenca sklenila, da razveljavi tisti del navodil avstrijskih škofov z dne 18. julija,. 1938, ki obravnava sklenitev zakona tudi pred civilno oblastjo. S tem katoličanom ne bo treba več pred cerkveno poroko skleniti tudi civilne. Župniki bodo torej cerkveni zakrament svetega zakona delili, „kakor odgovarja“, kot navajajo škofje dobesedno, „po ustavi zagotovljeni verski svobodi ter starodavni avstrijski tradiciji.“
Zanimivo je, da je v tako ,,katoliški Avstriji“ ob priliki nekega zborovanja na Gradiščanskem pravosodni minister gospod Tschadek nastopil proti novemu odloku škofov. Poudaril je namreč, da se mora Cerkev držati državnih postav (pozabil je menda, da je to postavo vsilil Hitler in si jo ljudstvo ni dalo samo. Op. ured.) in da bi sila obžaloval, če bi morali kakega duhovnika zaradi tega obsoditi.
Vkljub temu je pričakovati, da bodo škofje vztrajali pri svojem sklepu in da bo zdrava pamet, ki pravilno pojmuje svoboščine demokratičnih državljanov, zmagala.
Šiling nMrii st/op vrednost!
Pojavilo se je mnenje, da bo naš šiling zopet razvrednoten. Menda je to novico spravila v svet hamburška ra-diooddajna postaja. V Hamburgu so medtem že izjavili, da v nobeni oddaji o tem ni bilo govora!
Opozarjamo vse naše ljudi, da naj se ne dajo plašiti, posebno ker imajo tisti, ki trosijo take vesti, večinoma svoje sebične namene. Lahko vsem zagotovimo, da ne bo nobene zamenjave ali razvrednotenja denarja. Edino, kar
drži, je, da cene naraščajo, to pa ne le pri nas, marveč še bolj drugod po svetu. Temu pa je kriv napet mednarodni položaj, ker je gospodarstvo povsod prisiljeno delati v veliki meri za vojne priprave (sicer jim pravijo „obrambne priprave“). Zato proizvodnja za civilne potrebe zaostaja, cene pa rastejo. Strokovnjaki pa so mnenja, da se je ta razvoj že nekoliko ustalil. Če se bi pa vojna na Koreji razširila, se znajo cene ponovno začeti dvigati.
Santos — središče trgovine Ko se ustavi ladja v Santos — vsem prijateljem dobre kave je to ime kaj domače — že ordinira na krovu ladje pristaniška policija, ki je prišla z motornim čolnom nasproti in prične s pregledom potnih listov. Ker gospodje od ladijske družbe na dolgi poti preko oceana vse liste potnikov lahko lepo in pregledno spišejo, gre poslovanje naglo izpod rok in novi prišlec — ki ga tu imenujejo s prijetno označbo ,,bicho de agua“ morska kača, žival, ki jo voda vrže na obalo, pa bi bilo vseeno tudi, če je ne bi, prav v istem neprijaznem ali prijaznem pomenu kot se pri vas reče „Ausländer“ —• torej ta novi prišlec stoji pred svojim velikim čolnom po dolgih dneh vožnje spet prvič na trdnih tleh ter prične lahko razmišljevati o svoji nadaljni poti in usodi. Časa in prilike je dovolj, da
zmoli Očenaš za dobro srečo v novem svetu.
Medtem mu je prijazna carinska oblast že odpeljala revne kovčke v skladišče in ker v njih ne najde zakladov, jih že po kakih 2—3 urah vrne lastniku. Zdaj ni več mnogo časa za zbiranje vtisov, kar mimogrede se vtisne v spomin človeku neizmerna vrsta dolgih skladišč za vsakovrstno blago ob močno razčlenjeni pristaniški obali. Pred skladišči moderne naprave za nakladanje in raztovarjanje ladij, visoki žerjavi, pred enim samim skladiščem sem jih naštel 20, vsak od njih predstavlja gotovo vrednost blizu en milijon šilingov. Daši ogromno, je to pristanišče vedno prenapolnjeno in ladje morajo pogosto čakati zunaj na odprtem morju, preden dobe prostor v namembnem delu luke.
Santos — kar pomeni Vsi sveti, to-
kdaj in ali bo sploh mogoče udušiti odporniško gibanje Ho-Či-Minha.
Tudi na Filipinih ni miru
Tam je nekaj sličnega ko v Indokini, čeprav v mnogo manjšem obsegu. Na-cionalno-komunistične upornike vodi neki Huks, ki s svojimi gverilskimi skupinami neprenehoma vznemirja vladne čete.
V	Evropi v glavnem nič posebnega
O izidu volitev v avtonomnih deželah
Hessen in Württenberg-Baden vladno in opozicijsko časopisje piše še vedno na dolgo in široko. Na splošno presenečenje je zmagala tam social-demo-kratska stranka dr. Schumacherja in s tem se je na splošno položaj vladne stranka dr. Adenauerja precej poslabšal. Do kake vladne krize do sedaj ni prišlo in mogoče tudi ne bo prišlo. Volilni izid pa je nasprotstvo med obema strankama seveda le povečal, ker socialisti menijo, da je prišel čas, ko je treba poskušati vlado zrušiti. Če bi se to zgodilo, potem je Schumanov načrt obsojen vsaj na odložitev v nedogled in vprašanje pritegnitve Nemcev v armado za obrambo Zapadne Evrope bi prav tako morali pričeti znova reševati.
Vladno in seveda tudi velenemško časopisje priobčuje ostre napade na socialistično stranko, ki da iz svojih lastnih strankarskih interesov onemo-gočuje rešitve, ki so bistvene za obrambo naroda in Evrope. Tako so na neuradni skupščini takoimenovanega „Evropskega sveta“ v Strassburgu zastopniki sociahstičnih strank odklonili predlog, po katerem naj bi ta ustanova postala evropski parlament in začetek „Združenih držav Evrope“. Krivdo, da ta predlog ni bil sprejet, pa v glavnem pripisujejo angleški Delavski stranki (Labour Party).
V	Franciji pa so precej v skrbeh radi ojačenega položaja dr. Schumacherjevih socialiktov. Dr. Adenauer ima namreč boljša ušesa za francoske želje, ne glede na to, da mu tudi Amerikanci bolj zaupajo kot dr. Schumacherju. Zato se je francoski zunanji minister Schuman podvizal in na seji Evropskega sveta izdal nekak poziv na Nemce, naj bojno sekiro pokopljejo in pristopijo k evropski armadi in tako pomore-jo k ohranitvi miru v Evropi.
Pogodba med Ameriko in Jugoslavijo v kateri se Jugoslavija obveže, da bo del ameriške gospodarske pomoči uporabila za povečanje svoje vojaške obrambne sile, je po vsem svetu povzročila veliko pozornost. Truman se je v posebni spomenici ameriškemu kongresu zavzel za pomoč maršalu Titu, ker bi se v nasprotnem slučaju trdnost njegovega odpora proti pritisku držav kominforma mogla nevarno zmanjšati. Ameriški listi pa pišejo, da ima Jugoslavija danes, izvzemši seveda Sovjetsko zvezo, najmočnejšo armado v Evropi.
Glas iz Švice
Švicarski zvezni predsednik in zunanji minister sta na sestanku z inozemskimi časnikarji izjavila, „da je Švica tako nevtralna kot so Alpe“. Švica bo tudi ostala nevtralna, čeprav se zaveda, da je današnji svetovno-politični položaj povsem drugačen kot je bil pred zadnjo vojno.
rej je moralo mesto imeti te dni svoje žegnanje — je najpomembnejše pristanišče za trgovinski in potniški promet v Braziliji. Je izhodišče dobrih cestnih in železniških zvez do S. Paula in nadalje v notranjost najbolj obljudenih in industrijsko razvitih predelov dežele. Skoraj ves bombaž, ki se prideluje v deželi, najde pot v svet preko Santosa, pravtako kava, kakao. riž in drugi pridelki. V obratni smeri prihaja v deželo skozi ta vrata zlasti premog, ki ga dežela nima, petrolej ter stroji in industrijske naprave za silno razvito industrijo.
Ko so pred 300 in več leti prvi portugalski bandeirantes, zastavonosci prišli v deželo, so takole stali kraj vode in pač niso mogli še stopiti za zid kakega modernega skladišča, kadar je iz goščave pragozda, ki je segal do obale, pribrenčala strupena indijanska puščica ali spretno pomerjena sekira. Še se danes sredi modernega velemesta. ki šteje že 600.000 prebival-(Nadaljevanje na 7. strani)
pjmm Me m mmdm mwß>m
Pred par dnevi mi je prišla slučaj, no v roke drobna knjižica z naslovom „Die Psychologie der nationalen Minderheit“, katero je spisal dr. Erich Mair v zvezi z vprašanjem južne Tirolske. Velik del vsebine je posvečen vprašanju šole. Dobesedno je tam zapisano :
„Šola je tisti organ manjšine, kateri je za ohranitev njene posebnosti glo-bokosežnega pomena, kateri pa kljub temu ali bolje rečeno — ravno zaradi tega mnogim' manjšinam manjka4'. Bola tvori osrednje vprašanje manjšinske politike in zaraditega je predmet najostrejših sporov med manjšino in državo. Relativno zanesljivo merilo za ocenitev življenjskih prilik manjšine je dano v obstoječih šolskih razraerah.
Prej je bila omenjena šola kot važen organ za ohranitev posebnosti narodne manjšine. Tole organsko važnost ima šola seveda le pod pogojem, da ne samo poučuje v jeziku, katerega manjšina želi, ampak da odgovarjajo tudi učna snov, učiteljstvo in učna metoda potrebam in željam manjšine.
Važnost šole kot organa manjšine se seveda zmanjša, če odpade eden ali več teh predpogojev. V tem pogledu je možnih več stopenj, katere dejansko obstojajo. Te ležijo med mejniki popolnoma avtonomne manjšinske šole (učni jezik, učno snov. učiteljstvo in učno metodo določa izključno manjšina). in popolnoma denacionalizirane (.raznarodene), oziroma prenacionalizi-rane (-prenarodene, umnationalisiert!) šole, v kateri je jezik manjšine iz učnega načrta in učne metode popolnoma izključen, v kateri odgovarja učna snov izključno kulturno-historičnim težnjam državnega naroda in priznani ali nepriznani vzgojni cilj obstoja v tem, da se otroci narodni manjšini odtujijo in asimilirajo (-prilagodijo) državnemu narodu."
Toliko in še več je bilo napisano v
_..prid nemški narodni manjšini v Italiji.
Par strani pozneje ugotovi pisatelj nadalje:	,,Napačna manjšinska politika
je končno naperjena proti interesom države same. Če zahteva (država) več kot lojalnost, mora tudi več dati.“
Posebno zadnje stavke naj bi si vtisnil v spomin in jih premislili oni deželni in narodni poslanci, ki vedno spet vpijejo proti dvojezični šoli. Njihovo sovraštvo do Slovencev jih menda vendar še ni toliko zaslepilo, da bi po treznem prevdarku ne bili primorani priznati resničnosti teh besed. Koliko pa je njih hinavska branitev ta-kozv. „Elternrecht“ že škodovala interesom. Avstrije, bodo sami ravno tako dobro vedeli kot mi.
Da so narodni poslanci OeVP spet vpili na Dunaju po vzpostavitvi ..Elternrecht-a" in gotovo zopet želi priznanje VdU-ja, tega dejstva nikakor nismo prezrli. Ravno tako nismo prezrli kršitve šolskega zakona pri imenovanju novih šolskih upraviteljev, kot n. pr. g. Ibounig-a v Sinči vasi. Nesramna predrznost in očitno izzivanje napram Slovencem je namestitev gestapovca v okraju, kjer je njegovo delovanje za „domovino“ še v predobrem spominu. Če že „zasluge“ tega moža po mnenju merodajnih oblasti res tirjajo zopetno nastavitev, potem naj ga nastavijo na Zgornjem Koroškem, kjer ima VdU gotovo število občin v rokah. Tam ga bodo mogoče bolj veseli.
Nerazumljivo je tudi, da zapuščajo učiteljišče v Celovcu mladi učitelji z
maturo v slovenščini, ki v resnici niti najosnovnejših pravil slovenske slovnice ne obvladajo. Ta matura pa jim daje pravico do nastavitve v dvojezičnem ozemlju. Kako in kaj potem poučujejo; je jasno.
Tako bomo budno čuvali nad vsemi uerednostmi in neizprosno opozarjali svetovno javnost na dejstva, katera so v nesoglasju z našimi pravicami, katera dejstva nasprotujejo načelom ustave Združenih narodov pa tudi osnovnim načelom avstrijske državne ustave.
* (Opomba: Renner karakterizira pomen šole tako: „življenjski minimum vsakega naroda leži v narodni šoli“).
Ako hočeš preizkusiti prijateljstvo, postavi sebe v nevarnost; napačni prijatelji te bodo takoj zapustili, pravi prijatelji pa bodo ostali s teboj v pravi prijateljski povezanosti.
Ceni čast svojega bližnjega tako kakor svojo lastno. Ako pa svoje časti ne ceniš, bodi prepričan o tem, da tvoj bližnji ne misli tako.
(Nadaljevanje š 1. strani) šega naroda, marveč da oboje ohrani in goji.
Imamo pravico in dolžnost, da ohranimo zvestobo svojemu narodu. K narodnosti spada zlasti jezik ali govorica naroda. Jezik svojega naroda moramo ohraniti in ga gojiti. Ni prav, če starši svojih otrok ne nauče jezika, ki so ga prejeli od svojih prednikov.
Vsak jezik ima številna narečja in pa književni ali pismeni jezik. Učenjaki so dognali, da narečja shajajo z 800 | besedami, pismeni jeziki pa razpolaga-Sjo z najmanj 4000 besedami. To je pri S vseh narodih tako. Pripadniki katere-Sgakoli naroda se morajo svojemu pis-§ menemu jeziku šele priučiti. To se I zgodi predvsem v šoli. Velika krivica S je torej, če se otrokom ne da prilož-inosti, da bi se v šoli priučili pismenemu jeziku svojega naroda.
Kakor mora otrok svojo mater bolj ljubiti nego tujo, tako moramo tudi mi svoj narod bolj ljubiti nego kateregakoli tujega: In kakor se otrok ne sme sramovati svoje matere, četudi bi bila taista revma in priprosta in neizobražena, tako se tudi mi ne smemo sramovati svojega naroda, četudi je isti slaboten in maloštevilen. Pred Bogom so vsi ljudje in vsi narodi enaki. Tudi ni nobenih edino-zveličavnih govoric ali jezikov, marveč so vsi jeziki pred Bogom enako vredni.
Naš jezik, to je jezik našega naroda — bodisi pismeni jezik bodisi narečja — je lep in se ga nam ni treba sramovati. Tujci pravijo, da je naš slovenski jezik, ki ga nam je Bog dal, zelo lep, mehek, zvočen in se odlikuje po veliki obilnosti vokalov ali samoglasnikov. In od tega je odvisna lepota jezika. Tujci pravijo, da je zaradi teh lastnosti, ki jih ima govorica našega naroda, naš jezik še prav posebno pripraven za petje.
Ne sramujmo se torej govorice, ki nam jo je Bog dal, marveč bodimo Bogu zanjo hvaležni in ji ohranimo zvestobo! Ni prav zametevati božje darove! Starši, skrbite, da boste naučili svoje otroke govorice, ki ste jo prejeli od svojih prednikov!
OPOZORILO PEVCEM Vse pevke in pevce ojmzarjamo, da bo pevska vaja vsak torek zvečer ob 20. nri v Mohorjevi hiši na Viktringer Ringu št. 26, v sobi št, 4.
Pridite vsi in točno ob označeni uri. iiiimmiimiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiMiiit poznal počitka, vse njegovo življenje je bilo neumorno delo.
K hudi izgubi izražajo koroški Slovenci Slovencem na Goriškem in Tržaškem iskreno sožalje! Blagemu pokojniku pa naj bo Bog obilni plačnik za vsa njegova dobra dela za Cerkev in narod.
t Msgr. dr. Mirko Brumat
Tam v poletju smo pisali o veliki izgubi, ki je zadela goriške Slovence s smrtjo urednika Poldeta Kemperleta. Še je sveža ta rana, že je prišla vest o še hujši izgubi. Dne 20. novembra je umrl na kliniki v Milanu, kjer je iskal pomoči v svoji bolezni, lastnik
tednika „Katoliški glas
dilna osebnost
v Gorici, vo-slovenske duhovščine
Moč južnega sonca podeljuje figam izsmir ne aromatično sladkobo. Naša doma-= ča umetnost pa s praženjem napravi iz njih aromatično moč naše figove kave.
To pa je več kot navadna dišava. Kar je pika na „i", to je za vsako kavo naša

me CtoM
Figova kava v kockah

na Goriškem, kanonik monsinjor doktor Mirko Brumat.
Pokojni msgr. je bil rojen v Šempetru pri Gorici 18. julija 1897. Po dovršeni gimnaziji v Gorici je vstopil leta 1915 v goriško bogoslovje, ki je bilo med takratno svetovno vojno v Stični na Dolenjskem. Že naslednje leto pa je oclšel na bogoslovje v Innsbruck, kjer je dovršil bogoslovne študije in postal doktor bogoslovja. Novo sv. mašo je daroval v Gorici dne 15. avgusta 1920, nakar je postal kaplan v Solkanu ob Soči. Že leta 1922 je bil imenovan za stolnega vikarja in za učitelja glasbe v semenišču v Gorici, leta 1935 je postal kanonik, leta 1945 pa kanonik-sholastik in opat be-linjski.
Pokojni kanonik je bil duhovnik po milosti božji, neomajno zvest sv. očetu, značajen in odločen v boju zoper krivico in laž ter neizprosen v boju zoper komunizem, katerega je proglašal za največjo nesrečo, ki je mogla zadeti slovenski narod. Bil je izreden govornik. apostol duhovnih vaj in izvrsten spovednik.
Dr. Brumat je bil odločen branilec narodnih pravic slovenske manjšine v Italiji, izdajatelj številnih slovenskih nabožnih knjig, uglasbil je veliko pesmi in sam vodil slovensko petje v go-riški stolnici. — Bil je nadalje izvrsten časnikar, urejeval je „Slovenskega Primorca“, iz katerega je nastal pozneje „Katoliški glas“, glasilo katoliških Slovencev na Goriškem in Tržaškem.
Bil je pokojni nadalje predsednik in soustanovitelj „Prosvetne zveze" in „Mladike“ v Gorici, v svojem delu ni
Z 1 M:
žvesfosm
37.
Je duša, ki je neumrjoča. je večnost, na katero se moramo pripraviti, čeprav so te resnice nekaterim odveč. Prosim te, sin, verjemi materi, ki ti le dobro hoče in poskrbi za svojo dušo, dokler ne bo prepozno. „Solza je kanila na sinovo roko, zdelo se mu je, da ga je spekla.
„Mama, saj verujem v Boga, v večnost in v neumrljivost duše.“
Mami se je zdelo, da odgovor ni popoln, da mu nekaj manjka. Dostavila je: „Dokaži mi to!“
Sin pa se je umaknil in pustil mater samo. Mati pa je v tisti uri izrekla veliko prošnjo: „Gospod, ne daj mi umreti, predno ne bom doživela sinove vrnitve k Tebi."
Pa ni vedela, koliko trpljenja si je s temi besedami naložila.
V resnem in tako važnem pogovoru ju je zmotil Joža. Materi je bilo zelo žal. da vprašanja ni mogla tako rešiti, kakor si je želela. Joža pa je hitel praviti: .,Za pusta moram kako igro poiskati. Prav kakšno smešno, da se bodo ljudje iz srca nasmejali, škoda. Rok, da te ne bo več doma.“
„Oh, Joža,“ je rahlo vzdihnila Neža in zraven mislila: ,,45 let že imaš pa še zmeraj nisi resen; čisto po rajnem ate-ju si.“
Spregovoril je Rok: „Kako pa za bodoče misliš, ali imaš kje kaj zbranega? Slišal sem. da v Podgorje nekam zahajaš ?“
Brat se je bridko nasmehnil in dejal: „Ostanem revček Andrejček- katerega sem v igri predstavljal. Druge bom skup spravljal, drugim pomagal, jih zabaval, sam pa bom ostal Rutarjev Joža, vesel, brez denarja in tudi brez žene."
„Da bi le jaz še dolgo živela, potem, Joža, ne boš revež, ne bo se ti treba pehati po svetu in stradati potrebnega kruha.“
Joža je našel veseloigro „Trije ptički“ in io mahnil k sosedu prepisovat vloge.
„Jože ne bo nikdar pamet srečala," se je skoro hudoval Rok.
„Veš, ta lahkomiselnost in veselost sta atejeva dediščina. Tudi ti bi bil lahko tak. In. moji otroci ste vsi. Vse imam rada iz dna srca. Za vsakega me še skrbi, za vsakega še molim in tre petam, z vsakim se veselim v sreči.“
Rqk ji je stisnil udelano roko in iskreno dejal: „Zlata mama ste."
Dovolj je bilo. da so ji prišle solze v
oči. Skoro sramovaje se jih je obrisala, pogledala na uro, ki je pridno tikala na steni in dejala: Glej, glej, zadnji čas je, da pristavim za večerjo."
Oddrsela je v kuhinjo, sin je ostal ob peči in gledal angelca, ki se je vrtil nad jaslicami in premišljeval materine in Jožo ve besede.
Marca istega leta so Avstrijo zasedli Nemci.
Ko so se po drevju spet jabolka rdečila, se je po Evropi razširila novica: „Vojna bo!“ Nekaj dni za tem so že časopisi prinesli vest, da je Nemec za. sedel Gdansk. Potem je dobil pogum; država za državo je padla pod nemško oblast.
Sprva niti ni bilo opaziti posebnih sprememb. Počasi pa je marsikaj postalo drugače. To so čutili zlasti koroški Slovenci. Osebna in verska svoboda sta se jeli kratiti, društveno delo so oblasti zatirale, slovensko govorico le narade trpele. Meje s sosednjimi državami so zaprli, da bi kak slab vpliv ne zavel v deželo.
Svoje bistvo pa so pokazali potem, ko so leta 194) nemške čete zasedle tudi Jugoslavijo. Zdaj za Nfemce na Koroškem sploh ni bilo več Slovencev. „Korošec, govori nemško!“ si bral po vseh uradih, po vseh gostilnah. Vohuni so opazovali in nadzorovali Slovence in njih kretanje in zadržanje javljali po-
liciji. Ljudje so bili prestrašeni in žalostni: „Le kdaj bo konec tega neznosnega stanja?" so tožili. Bil je šele začetek. Veliki križev pot slovenskega naroda se je šele začel.
Naenkrat je udarilo med ljudstvo: „Selili bodo! — Koga?“ so spraševali ljudje. „Saj nismo ničesar zakrivili.“ Edini greh, ki so ga imeli nad seboj, je bilo dejstvo, da so Slovenci:
Bukovnikov Lojzi je pritekel ves zasope! iz šole.....Mama, učitelj so me
danes v šoli spraševali, kaj sem. Odgovoril sem, da to, kar atej in mama. Povedal sem. da sta Slovenca in da sem tudi jaz in vsi brati in sestre Slovenci. Ali sem prav povedal?“
„Prav, srček moj!“ je dejala nekam zamišljena mama, pobožala kodro-laščka ter ga poljubila na nedolžno čelo.
Drugi dan so Bukovnikove, z dedom in babico in polletno Marico poleg starejših otrok odpeljali v taborišče in dalje v Ravensbrück.
Rutarica je že vse knjige društvene knjižnice znosila na podstrešje, zložila v zaboje in čebelne panje- da bi jih ja kdo ne dobil in jih uničil. Nikomur ni nič povedala, delala je skrivši in previdno, saj je bilo hudobnih ljudi dovolj, da bi jo ovadili.
(Dalje prihodnjič)
ŽIVLJENJE JAKOBA PETELINA
Dr. Josip Mantuani
Raziskovalec Gallusovega življenja in dela
Da nam je Gallus kolikor toliko znan, se imamo zahvaliti požrtvovalne, mu in vesternu delu znastvenika dr. Josipa Mantuanija. Prav zanimivo je, kar sam piše, kako je prišel do tega. V „Cerkvenem glasbeniku“ leta 1891, v 7. številki pripoveduje takole: „Bilo je pred več leti, ko sem četrtošolec pod vodstvom g. stolnega kapelnika A. Foersterja pel krasno skladbo Gallusovo ,,Ecce quomodo moritur ju-stus“. Po sklepu reče nam izvrstni naš učitelj: „Glejte, ta mož bil je Kranjec; vemo pa o njem le, da je bil okoii 1550 rojen, a 1591 da je umrl; drugega ne vemo nič o njem; in bil je vendar tako izvrsten godbenik“.
Želja, zvedeti kaj več o tem sijajno-neznanem možu navdajala me je od one ure vedno, seme zasejano ni zamrlo več. A dokler sem bil le v Ljubljani, ni mi bilo moč poizvedeti kaj več... Po prihodu v prestolno mesto (Dunaj) pa so se mi takoj odprla na stežaj vrata do vsih velikanskih zbirk in duševnih zakladov...“
Mantuani je iskal in zbiral in premo-trival vse, kar je mogel o Gallusu poizvedeti, bilo je to njegovo življenjsko delo. Sadove svojega truda je položil v že imenovano zbirko „Denkmäler der Tonkunst in Oesterreich“, pa tudi v naše domače liste. Tudi za razne leksikone je članke o Gallusu prispeval dr. Mantuani. Vse to kaže, kako je bil upoštevan v velikem znanstvenem svetu. Umrl je v Ljubljani 18. 3. 1933.
In še drugemu možu naj gre zahvala ob tej priliki, njemu, ki je dal mlademu dijaku Mantuaniju pobudo za to delo, to je bil reformator našega glasbenega življenja, Anton Foerster, rojen sicer na Češkem, po delu in življenju pa naš veliki glasbenik, naš plodoviti skladatelj, naš najboljši klasik, ki je naši glasbi razmahnil ozki krog, ko jg napeljal k nam tok svetovne glasbe; on je bil tudi organizator, apo. stol na polju glasbe, njegovemu spominu in spominu Mantuanijevemu večna slava!
Veličina Gallusova
Najtemeljitejši poznavalec Jakoba Gallusa in njegovega dela, dr. Josip Mantuani, je zbral in podal vse pomembnosti velikega našega skladatelja jedrnato v članku, ki je izšel v ,,Dom in svetu“ leta 1916, štev. 5—6. Iz njega povzamemo za naš list sledeče:
„Da je bil ta mož drugod doma, da ima druge potomce svojega rodu, bi ga pač tako uvaževali, kakor mu gre po njegovem svetovnem pomenu. Sam ni kriv, da mu spletajo spominske vence tako skromno in štedljivo; zaslužil jih pa je, in to glede na svoj rod in glede na svetovno kuluro. Malo mož imamo, ki bi bili tako brezpogojno priznani v svoji stroki, in to povsod po zapadnem kulturnem svetu, kakor baš Gallus; med glasbeniki do sedaj edini. Poleg velikih in največjih skladateljev med Francozi, Italijani, Nemci in Nizozemci mu je zagotovljeno eno izmed najodličnejših mest v kulturni zgodovini. To je pojav, ki zahteva, da ga malo premislüno.“
,,V smislu svojega časa je naš rojak masiven v svojih glasbenih idejah. Kar zamisli, je veliko, mogočno, ustvarjeno z množico glasovnih sredstev. Predvsem začuti vsako skladbo harmonično. Ni mu le na tem, da ima vsak glas zase. melodijo, ki jo je lahko peti, ampak sozvočje bodi učinkovito in pretežno po svoji masi. Zasnova vsake skladbe je povsem enotna.“
To je povedano v harmonijah. Črta, melodija pa se v harmonijah ne izgubi, temveč je izrazita, ker se primerno giblje, je plastična, ker jo delajo plastično sočne harmonije, je pestra radi harmoničnih učinkov, doseženih s pomočjo akcidencij, t. j. priličnih višajev in nižajev. Osnove me-
lodije so izrazite, da si jih lahko vsak obdrži v spominju, in so lahko p e v n e, ker ne intervali in ne višina ali nižina glasu ne povzročajo težav.
Vodilni glas daje GaJlus še vedno tenorju, kakor je bila ta čas navada. Toda ne vselej. Gallus se ni dal brezpogojno vezati na okorela pravila, pri njem se kaže vodilni glas tu in tam že v sopranu, kakor je to danes navada in da je v tem hitel svojemu času naprej Tudi v tem se ni držal starega pravila, da bi moral prevzeti za osnovo vselej že dan napev bodisi iz korala ali iz kake druge skladbe, kajti naj-češče izumi sam osnovni napev.
,,M e 1 o d i j e in harmonije mu potekajo iz živega čuta (mi bi zapisali: čustva op. pisca), iz srca. Glasba mu je potencirano izražanje čustva, izvirajoče iz globoko umevanega besedila in njegovega smisla. Moderni glasbeniki bi imeli ob Gallusovih cerkvenih skladbah izvrstno šolo za pojmovanje praznične misli posameznih besedil. Kako vse drugače se glase adventni spevi in božične pesmi! Kolik razloček med kompozicijami za postni čas in veselja prekipevajočimi popevkami za velikonočno dobo!... Tu leže zakladi najfi-neje diferenciranih občutkov, ki jih more vzbujati prav umevana beseda, stavljena na pravem mestu.“
„Ves ustroj kompozicij je poli-fonski ali homofonski. Navadno je prvo; pri dvo- do šesteroglasmh skladbah skoraj izključno. Večje glasovne mase pa zmore navadno tako, da jih porazdeli v več zborov, ki nastopajo vsak zase z zaokroženo harmonijo samostojno, sem in tam pa se zvežejo v celoto. Osmeroglasni spevi n. pr. so
O
razdeljeni v dva zbora... Pri tehnični uporabi glasov je sploh toliko razliko-vitosti, da se ne da zlahka opisati. A doktrinarnosti ne nahajamo nikjer... Ravno pri razdeljenih zbornih masah je očitno in nedvoumno, da pozna pač benečansko tehniko, da jo pa uporablja popolnoma samostojno...“
„Posebno pomembno vlogo igra pri njem ritem. ...glasbeni ritem: trostrokd in dvostroki takt in časovna mera po glaskah... Vso bogato raz-likovitost in živahnost v svojih umotvorih zmore z najenostavnejšimi tak-tovno-metronomičnimi razpredelbami. Največ se poslužuje dvostrokega takta. Tu, na tem poprišču, je bil naš rojak zaveden reformator in je prehitel svojo dobo za poldrugo stoletje. Kdor vč, kako silno je bilo oteženo pevanje in skladanje s pomočjo stare okorele notne pisave, ta bo vedel, koliko uslugo je Gallus storil glasbeni umetnosti s tem, da jo je z veščo in trdno roko oprostil nepotrebne navlake in da je tako osredotočil pozornost skladateljevo in izvajalčevo na bistvo muzikalične misli in na predavanje, namesto na suhe matematične teorije in pravila, s katerimi je mučila stara šola glasbenike in pevce.
Razen glasbenega ritma pa izrablja Gallus tudi besedni naglas, odnosno dolžine in kratke zloge. Tudi tu je neizčrpljiv v svojih kombinacijah; prilično deklamira po naglasu besedi, kakor se rabijo v navadnem govoru; drugikrat se drži pri prozi umetno določenega toka; pri pesniških proizvodih uvažuje obsolutne kvantitete in metrične kombinacije. Včasih da enemu glasu strogo po merilu deklami.
II ]arijhio vneboozelje
(SPOMIN PROGLASITVE VERSKE RESNICE MARIJINEGA VNEBOVZETJA)
Dan veličja,' praznik radovanja!
Veličastno dviga se zavesa ... Njej, ki šla s telesom je v nebesa raj ctvarja slavnost praznovanja.
Oče sam jo hčerko imenuje, božji Sin Ji kliče: „Moja Mati!“ sveti Duh naziva Jo: „Nevesta."
Vse se Ji v pozdrav slovesno klanja: razsvetljeni so nebeški dvori, Vnebovzeti na Sionski gori hvalnice grmijo brez nehanja.
Zemlja vsa se slavju pridružuje, Njene cerkve in oltarji zlati.
„Ave!“ srca vzklikajo Ji zvesta.
Limbarski.
o
o
Nov napredek na področju anestezije in kirurgije prsnega koša v zvezi s spretnostjo kirurgov, ki s potrpežljivo preiskavo pazljivo proučujejo vse podrobnosti pred operacijo, je vzbudil nove upe pri vseh, ki trpijo na srčnih boleznih. Pred dvema letoma je doktor R. C. Brock v Guy’s Hospitalu v Lon-don-u prvič izvedel operacijo za olajšanje posledic prirojenih srčnih napak, ki so navadno usodne že v mladosti. Ta dogodek pomeni važen preokret v zgodovini medicine.
Zdaj je dr. Brock skupaj z zdravnikoma dr. Charlesom Bakerjem in doktor Maurice Campbellom razširil svoje operacije za odpravo težkih napak srca na primere, ki niso prirojeni, to se pravi na srčne napake, ki nastanejo kasneje v življenju. Primer je znan pod imenom „zožitev srčnih zaklopk“ — zapira se namreč zaklopka, ki veže obe votlini leve strani srca. Približno eno desetino vseh primerov srčnih motenj povzroča ta bolezen; približno desetina primerov te bolezni pa poteka tako, da je mogoče kirurgičen poseg po novi tehniki dr. Brocka.
Čeprav je potrebna uporaba instrumentov, predno se lahko dosežejo zaklopke pri operaciji, je vendar zanimiva značilnost, posega da opravi kirurg končno operacijo v notranjosti srca s svojim prstom, s katerim raztegne zaklopke. Za celo operacijo je potrebno skupaj okoli deset minut, na-
ravno pa je treba skrbeti za to, da se obtok krvi nikdar ne prekine za več kot dva ali tri utripe srca. Dozdaj so operirali z novo tehniko devet bolnikov; vsi operirani z izjemo dveh so popolnoma ozdravili.
LADJA „AUSTRALIA"
Ladja „Australia“ bo ta teden prvič odpotovala iz Sredozemskega morja v Avstralijo. V Avstralijo bo odpeljala \i Britanije okoli 1500 izseljencev.
Ladja se je prej imenovala „Monarch“. Pred vojno je vozila ameriške bogataše iz New Yorka na Bermudske otoke. Ladjo so preuredili za prevoz izseljencev v Avstralijo.
V Avstraliji računajo, da se bo vsako leto okoli 200.000 izseljencev preselilo v Avstralijo.
Ladja „Australia“ je skupna last angleške in avstralske vlade. Sicer vozijo izseljence tudi druge ladje, a te so najete.
Za časa vojne je služila vojski za prevoz čet. Sedaj so jo v .Southamptonu preuredili za prevoz izseljencev v Avstralijo.
Ladja ima 20.256 ton in električno turbino.
Ladja ima zelo koristne naprave za potnike. Tako ima na primer bazen za plavanje in veliko igrišče za otroke z raznimi igračami.
Ladja je tako začela novo življenje, kakor potniki, ki jih prevaža.
rati, drugemu po besednem naglasu; tako se večkrat primeri, da mora peti prvi glas v dvostrokem ritmu, dočim drugi v trostrokem deklamira .To povzroča našim pevcem seveda silne težave. Posebno izrazit je pri Gallusu čut za upodabljoče glasove ali za slikanje z glasovi...
,, Kakor pa presega navadno svojo dobo, tako gre v marsičem ž njo ... Tako se je vdal naš umetnik in je uglasbil tri speve z „odmevom“. To so skladbe, razdeljene v dva zbora; prvi četveroglasni zbor poje besedilo, drugi ponavlja v gotovih presledkih po zadnja dva zloga.“ N. pr.:
I. zbor: viscera clamor II. zbor: . . . amor.
„Dvoglasni spevi v strogem kontrapunktu, umetni in zagonetni kanoni — to vse so čisto duhovite igrače, ki pač zahtevajo zrelih misli in bistroumnosti, a so za umetnost brez pomena. Menim, da Gallus sam ni bil vnet pristaš te smeri. Podal je pač od vsake vrste po dva ah tri primere, da je pokazal, kaj zna, ker je to njegov čas zahteval; a svojega pomena gotovo ni zasidral v teh plitvinah“.
„Tu smo omenili vrsto značilnosti. Vprašajmo pa, ali je to vse samo Gallusova last?
Nedvomno imajo tudi njegovi so. drudniki mnogo teh prednosti — a v drugi smeri in drugačni smeri. G. P. Santo (Palestrina) in Orlando di Lasso sta si ravno tako sodobnika, kakor Gallusu; a tudi ta dva se zelo razlikujeta v svojih smereh. Isto se da trditi o drugih glasbenikih Gallusove dobe... nekateri so imeli ceste — (Palestrina, Lasso, Gallus) — drugi pota ali steze. Vsi pa so dosegli svoj smoter... In naš Gallus je dosegel toliko in dospel tako visoko, da tega njegov čas ni videl popolnoma. Strokovnjaki so ga pa vedno upoštevali kot prvovrstnega glasbenika. Posebno teoretiki 16. in 17. veka ga navajajo kot vzglednega tvoritelja melodij, kot vestnega in veščega tonali-sta, kot izvrstnega harmonista in ne. prekosnega tektonika...
A po teh ... ljudstvo ni spoznalo Gallusa; on sam se je uvedel v široke, plasti pevcev in ljubiteljev glasbe. Po Češki, Moravski, po prostrani Šleziji so ga posebno dobro spoznali... A tudi po drugih deželah... je bil znan in ... tudi po vsej Nemčiji; na Francoskem so leta 1603 ponatisnili njegove „Moralia“ (madrigale). Reči torej smemo, da so ga spoštovali od Jadranskega pa do Severnega in Baltiškega morja, od ruske meje do zapad-ne francoske obale, (podčrtal prepisovalec). Pot pa, po kateri je dospel do svoje svetovne slave, je bila poleg nadarjenosti najprej plodovitost in potem popularnost. Njegova plodovitost dosega — razmerno seve — celo Lagsusa. Popularnost pa tiči v harmonijah, predvsem pa v oblikovanju napevov. Ng le. da rad jemlje teme iz znanih, osobito ljudskih pesmi, ampak najde tudi v svojih lastnih osnovah glasovne skupine, ki gredo v posluh in ostanejo zveste spremljevalke petju vdanih ljudi.“
„Da bi mogla kaka druga dežela reklamirati tega umetnika zase, nedvomno bi se spoštovanj® njegove osebe stopnjevalo do kulta; pri nas bi pa bilo želeti, da bi ga vsaj malo poznali. Kajti mož tega pomena, umetnik te individualnosti, veščak tega bogatega znanja mora prodreti in bo prodrl; ako ne pri nas, ga bedo vzeli kultur-nejši ljudje v svoje vrste.“
*
Prav v tem letu je pa „Styria, Steirische Verlagsanstalt Graz-Wien“ izdala Gallusovo mašo „super Un gay ber-gier“ za 4 glasni mešani zbor. V glasu, s katerim založba vabi na naročbo te maše, jo našteva med merodajnimi polifonimi skladbami in opozarja na to, da gre za skladbo „kranjskega Pa-lestrine“, ki ga je treba bolj kot doslej uporabljati pri bogoslužju.
n nas luiMmkem
CELOVEC
Nedeljska služba božja za naprej zopet cb pol devetih v slovenski cerkvi v JPriesterhausgasse. Popoldne ob štirih blagoslov.
Uredništvo nujno išče Kosovo zgodo, vino Slovencev od naselitve do reformacije. Kdor ima knjigo, ga prosimo, da nam jo odstopi za primerno odškodnino bodisi v denarju, bodisi v zameno za knjige.
Kroj asi vo
za dame in gospode
PMUipMmtm
Celovec-KIagenfurt, Theatergasse 4
Najsolidnejša m najmodernejša
izdelava za vsak okus
ŠMARJETA V ROŽU
S tremi zaporednimi porokami smo zaključili jesensko hojsetno sezono. Dne 15. oktobra je pripeljal Fehtar-jev Gottfried Jaklitsch svojo izvoljenko Petričevo, Uršulo Mak, na svoj dom. Bliže bo imela v cerkev in bo lahko tudi ob delavnikih prepevala na koru, saj je izza prvega začetka mla. dinskega mešanega zbora zvesto sodelovala. Upamo, da si bo tudi v zakonskem stanu ohranila veselje do cerkvenega petja.
Teden pozneje je stopila pred poročni oltar Cebrova, Elizabeta Korenjak, tudi bivša cerkvena pevka. Ob-Ijbila je zvestobo Grkovemu, Hanzu Mak, a je morala ostati doma še do 12. novembra, ker je morala streči bolni materi, gospodinjiti bratu Lipu in skrbeti za brata Šimeja in Franca.
Dne 12. novembra pa je peljal Lip svojo nevesto Tomlnovo, Ano Wutte, pred oltar, po veseli hojseti na nevestinem domu pa na svoj dom h Čebru. Vse tri poroke so bile v farni cerkvi, žal, nobena po stari navadi s poročno sv. mašo. Želimo vsem obilo sreče in zadovoljstva!
Sedaj se bodo Fehtarjev deda lahko oddahnili, saj so bili pri vseh porokah močno prizadeti! Predolgo pa mu gotovo ne bodo dali pokoja,..
Sedaj iahko kupile Vaš radi« še v miru, zato obiščite že sedaj Vašo radio-irgouino
€ttO	Beljak
(Zraven
Parkhoiela)
Vmes se je oglasil mrtvaški zvonček in naznanjal slovo Humerjeve matere na Kočuhi iz te doline solz. Dolgo in prikrito je trpela in v mučni bolezni dotrpela. Naj počiva v miru. Zaostalim naše sožalje!
Šentomažčani se pripravljajo na nabavo zvonov za podružno cerkev sv. Tomaža v Dolnji vasi. Upajo, da jim bo dovoljeno posekati nekaj macesnov iz cerkvenih parcel v ta namen. Toda, saj jih ne bo užugalo, če bi jim Celovec odklonil vloženo prošnjo. Bodo pa segli tem globlje v lastne mošnje in s tem večjim ponosom poslušali zvonova pa tudi s tem večjo pripravljenostjo ubogali klicarja iz lin! Najbrž se bedo ob njih uspehu dvignili še Šmarječani pod farnim zvonom. Bomo videli...
OTOŽ PRI ŠT. MU
Dolgo se že nismo oglasili. Marsikdo bo mislil, da nas je huda poletna vročina vzela. Pa le ni tako, vsi še živi. mo in pridno delamo, ker nam tako zelo primanjkuje delovnih moči.
Danes pa vam moramo nekaj razveseljivega na uho pošepetati. Tekom štirinajstih dni smo imeli pri nas troje rojstev moškega spola. Minula vojna nam je vzela kar 5 fantov v najlepšem cvetu in sedaj smo dobil nekoliko nadomestila. Torej vidite, da Bog tudi v tem pogledu skrbi.
Smrtnih slučajev ni bilo v zadnjem času. Marsikdo sicer boleha od prenapornega dela, toda umreti se nikomur ne zljubi, vsak bi raje še napravil vsaj en pogled v bodočnost.
Malo oddahnili pa se bomo sedaj, ko so postale noči tudi pri nas malo daljše in se bomo temeljito naspali. Prihajajo pa tudi že. zopet skrbi, kaj bo pomladi, ko se vse tako ogiba kmečkega dela. Ponovno čujemo: ,,Kaj bom šintal na pavrih, saj pri osemurnem delu v mestu tudi živim, dopust imam in če sem delal 20 tednov, sem pozimi celo frej.“
ŠT. ILJ OB DRAVI
Pri nas se skoraj samo ženimo in nič ne umiramo. Vedno smo veseli. Kar po vrsti, vsako nedeljo, imamo po eno ali celo dve poroki. 29. oktobra se je spomnila Krajcvirtinja pod Jerbergom, da je potrebna tudi cerkvena porokam vsi smo je bili veseli ter prepevali in se radovali s poročnim parom.
Nedeljo navrh se je Silvester Jero. vič spomnil, da vendar ne bi bilo pravilno, da bi bil on zadnji kakor v koledarju in je peljal Lorenčevo Miciko pred poročni oltar. Ženitovanjska slovesnost je bila pri Markovcu v Št. liju. Zopet nedeljo pozneje, 12. novembra.
občutili Vaše delovanje v naiš sredi. Božja čast in gorečnost za lepoto božje hiše Vas je gnala in niste mirovali prej, da ste popravili in odstranili vse poškodbe zadnje vojne, nesnago desetletij s cerkvenih zidov.
Mestna cerkev je bila temna, zaprašena, črna od znotraj kakor dimnica. Vašemu neumornemu, delovanju in pri. zadevanju se je posrečilo, da je mogel naš domači slovenski slikar Janez Hutter poslikati cerkev od znotraj. V največjo zadovoljnost našo in tudi umetnostnega urada v Celovcu je Janez Hutter dovršil svoje delo. Cerkev je postala svetla, stene, ki so tlačile k tlom, so se vzdignile in naša srca so se odprla kvišku k Bogu. Napeljana je električna luč, novi žarometi naj bi obsevali veliki oltar, ki je sicer v go-tičnem slogu pa ni lep. Prižnica je postala tekom stoletij trhla. Sedaj je obnovljena popolnoma, da služi zopet svoji nalogi. Bombe so zrušile okna, odstraniti je bilo treba zasilna okna in jih nadomestiti s pravimi cerkvenimi okni, s steklom. Na praznik svetih apostolov Petra in Pavla je bila cerkev blagoslovljena. Vsi farani sedaj z veseljem hodimo v našo božjo hišo, ki je sedaj tako lepa. Obnova vsega tega pa je stala 17.760 šilingov.
Za časa vojne so v župnišču bile stranke, nato vojaki, in tako je bilo župnišče v velikem neredu. Popravila so stala 3800 šilingov.
Ne samo za farno cerkev, ampak kot dober farni oče, so skrbeli g. dekan za vse cerkve, tudi za podružnice.
Vsi, ki se vozijo z avtobusi, se ob prihodu in pred odhodom najdejo v restavraciji
© „AUTOBAHNHOF“
Celovec - Klagentuii
Pristna dunajska kuhinja, Buffet, naravna vina
pa se je mladi Žučnjak Jože stegnil do Kopajnika v Gorinčiče in srečno našel Hanco, ki si jo je tako želel in menda tudi ona njega in tako sta oba rekla: ,,Ja!“ sredi številnih gostov, ki jih je potem Makovčeva gostilna komaj spravila pod streho.
Zadnjo nedeljo pa je bila konkurenca. Modrijev Joža iz Klopic je šel po nevesto v Pinjovas h Kapu, torej izven fare. To pa je zapazil sosed Ajtone in kar naravnost proti Št. Uju jo je mahnil in dol k Dravi, da se ustavi na Tre-binji pri Perdoharju. Kar dve poroki sta bili na isti dan pri sv. Martinu v Pinjivasi.
Dal Bog vsem tem parom svoj poseben blagoslov!
PLIBERK
Poročali smo na kratko, da so nas zapustili prečastiti gospod dekan in mestni župnik, duhovni svetnik Eduard Thurner. Dne 26. oktobra 1946 so prišli k nam in 26. oktobra letos so nas zapustili.
Danes hočemo poročati o njihovem delovanju v naši sredi. Prišli so k nam iz pokorščine do nadpastirja. Čeravno po rodu trd Nemec iz Lesachtala, so se naučili našega jezika in so nam v lepi slovenščini oznanjevali besedo božjo. Tudi v zasebnem življenju so govorili z nami po domače. A njihova slabo. slušnost je bila kriva, da so sami ponovno prosili nadpastirja, da bi jim odvzel to težko službo in jim pustil iti nazaj na prejšnjo faro, katero so pred štirimi leti neradi zapustili. To je bila njih prva fara in tam so se tako uži-veli. da so rekli, ko so prišli po štirih letih nazaj:	„Sedaj sem pa zopet
doma.“
Vi ste doma gospod dekan! Mi v Pliberku bomo pa še leta govorili in
Najcenejša točilnica žganih pijač
HELMUT BRUNNER
Celovec-Klagenfurt, St. Ruprechtstr. 25
Cerkvica svete Marjete je dobila novo lice, od znotraj in od zunaj je bila prebeljena in prenovljena. Tudi tukaj je imel delo naš domači slikar Janez Hutter in je stvar dobro izpeljal. Cerkev v Šmarjeti kakor majhna škatlica, lepa, nova ograja okoli cekve naredi na prišleca dober vtis in pove, tukaj je skrbna očetova roka za vse potrebno poskrbela. Stroški so znašali okoli 4000 šilingov.
Božji grob na Humcu. Najlepša cerkev v naši okolici na spodnjem Koroškem je veliko trpela 3. maja 1945, ko je eksplodirala municija tam v Komel-skem grabnu. Vsa okna so bila razbita. V petkih v postu je bilo nekaj strašnega, ta prepih v cerkvi. Nova okna je poskrbela tvrdka Willner za 3400 šilingov. Zvon je prišel nazaj iz vojne, pa kakor veliko vojakov, kot invalid. Morali so ga pretopiti v zvonarni Graßmayr, kar je stalo 2500 šilingov. V stolp pa je prišla nova električna ura, ki se sama regulira in naznanja vsej okolici pravi čas. Tudi ta naprava je stala lep denar 3700 šilingov. Že leta sem so bili stolpi poprave potrebni, a ni bilo denarja. Veter pa je raztrgal streho, teklo je na zidovje in kmalu so se pokazale velike posledice tega raz-j diralnega dela. Nevarno in težko delo se je začelo, poprava stolpov. Tesarski mojster Potočnik je napravil vse delo. Potem pa so delali spretni Šipekovi delavci mesece na popravi teh stolpov. Jih „preštrihaH“, upamo, da bodo stolpe tako pobarvah, da bosta imela oba isto barvo. Napeljana je bila luč v cerkev in žagrad. Vse poprave pri božjem grobu na Humcu so stale 55.132 šilingov.
iiiiimiHiiMiiuiiiiiiiiiiniiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimmiii
Sle že »mein Mohorjeve knjige?
Izšle so Mohorjeve knjige za leto 1951. Lep koledar z barvnimi platnicami in pisano vsebino iz vseh področij, Id se tičejo naših Ijndi. Stane šilingov 6.— Krasna povest iz Ziljske doline: „Zemlja“ . . Stane šilingov 3.— Otroški molitvenik. Stane šilingov 3.—
BSBM 1IJ»
Knjižnica ,,Našega tednika" ima na zalogi literarna dela slovenskih pisateljev.
Da omogočimo najcenejši nakup slovenskih knjig, smo se odločili, da damo knjige po zelo znižanih cenah.
Album Koroške	šil.	10.—
Križ na gori, Iv, Cankar šil. 5.— Prekleta kri, K. Mauser šil. 3.—
»in mrtvega, K. Mauser šil. 3.— Rptija, K. Mauser	šil.	3.—
Cmokec Poskokec, F. Ba-zilij	šil.	3.—
Slovenska slovnica I-III šil. 1.— Kdor naroči vse knjige skupno, jih dobi za šil. 20.—.
Za inozemstvo stane cela kolekcija 1.75 USA dolarjev.
Poverjenikom in naročnikom
Vse poverjenike našega lista naprošamo, da obračunajo naročnino in nam tekom 14 dni pošljejo obračune.
Naročnike pa prosimo, da poravnajo naročnino, ker se bliža leto svojemu koncu.
List stane mesečno 2 šilinga.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiii
Tudi Šent Jur je dobil novo streho iz mecesnovih deščic. Tukaj ni bilo toliko izdatkov v denarju, ker so kmetje sami darovali mecesne za streho. Ravno tako je bila popravljena streha v Zgornjih Libučah. V Spodnjih Libučah pa so popravih zid okoli pokopališča, da bi naši rajni v miru počivali in ne bi slišali tistega hrušča in prepira na njivo miru.
Orgle v farni cerkvi so dobile električni pogon, spet 6000 šil. Spovednica je postala bolj prijetna in privlačna, odkar se lahko v nji zapreš in se ni treba bati, da bi okrog stoječi slišali tvoje grehe.
Kakor so imeli g. dekan skrb za božje hrame, imeli so še večjo skrb za neumrjoče duše, zato so imeli vsako leto tridnevnico za farane. Letos pa smo opravili sv. misijon pri naših slovenskih misijonarjih, pri preč. gg. dr. Zamjenu in Sil. Miheliču. Nemški misijon je imel p. Anton Pitschman iz družbe Jezusove.
Opozarjamo vse naše bralce in prija, telje, da bo letošnji Miklavžev večer v dvorani Kolpingheima v Neue Weltgasse v nedeljo 3. decembra 1959 ob treh popoldne. Najprej bo kratka primerna igra, nato sledi obdarovanje mladine in odraslih ter prosta zabava. Rezervirajte ta popoldan za slovensko dražbo in pripravite pravočasno tudi darila za Miklavža. Pakete boste lahko do 2. decembra 1950 oddali v upravi našega lista v Viktringer Ring 26.
G. dekan so bili nad vse pravičen mož, in so se trudili tudi ustreči prošnjam sloven. vernikov. Ko so se Slovenci trudili, da bi postavili svoj zbor na višjo stopnjo popolnosti in so naprosili preč. g. Silva Miheliča za pevovodjo, so g. dekan sprejeli g. profesorja mesece in mesece brezplačno na hrano in oskrbo. Ko so nastopile tež-koče, so ravno oni s svojim ugledom pri oblasteh omilili vse, kakor je bilo potrebno. Ubogemu revnemu dekletu so iz lastnega poskrbeli, da se je mogla brezplačno udeležiti gospodinjskega tečaja v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Prodaja župnijskega zemljišča je o-mogočila večino teh poprav. Računi so vsi poravnani samo ta ali ona cerkev mora povrniti še malo posojila, kar ji pa v letih ne bo težko.
Po teh naporih in skrbeh ter težavah boste, gospod dekan, tem bolj občutili rajsko tišino in božji mir Kloštra. Želimo Vam, da bi še leta skrbeh za duše v ondotni fari! Za vse delo in trpljenje, skrbi in težave naj Vam Bog prav obilo povrne v večnem življenju.

Mohorjani, priglasite se za knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu za leto 1951
Jlaši travniki
kih travnikov, kjer smo gnojili z apnom, je zato vedno več vredno kakor pa z apnom negnojenih travnikov, ker vsebuje zlasti mnogo snovi, ki so važne za tvorbo kosti in mleka.
Približno deset odstotkov vse površine na Koroškem so travniki. V to površino, ki predstavlja malo manj kakor 100.000 ha, pa niso še vštete planine, to je planinski pašniki in ko. šenice na planinah. Že samo iz tega dejstva moremo presoditi veliko važnost travnikov za naše gospodarstvo. Saj so ti travniki podlaga, naše živinoreje in od kakovosti travnikov je odvisna tudi kakovost naše živinoreje.
V preteklem desetletju smo posvečali našim travnikom vse premalo skrbi in pozornosti, ker so bili v prvi vrsti važni pridelki na njivah, katere smo mogli naravnost porabiti za našo prehrano. Nismo pa pomislih, in na to še danes vse preveč pozabljamo, da brez dobrih travnikov tudi ni dobrih njiv in da zboljšanje travnikov nujno vpliva tudi na izboljšanje njiv1 in torej na povečanje njivskih pridelkov. Izboljšanje travnikov povečava pridelek krme na travnikih, kar omogoča boljše krmljenje živine. Ta nam izvršuje zato več dela. daje nam več mleka, več mesa pa tudi več gnoja. Vsaka vreča umetnega gnoja, ki ga trosimo na travnike in vsak voz hlevskega gnoja,, ki ga zapeljemo na travnike, poveča količino pridelka sena in poveča tako posredno tudi količino pridelka rži, pšenice, krompirja itd.
Gnoj proti suši
Višina pridelkov na travnikih je odvisna v precejšnji meri tudi od količine padavin. Zato je tudi razumljivo, da je v severnih deželah Evrope, kakor n. pr. na Holandskem pa tudi v Angliji tako velika površina travnikov in da je pridelek na teh travnikih tako velik. Letošnja suša je tudi pri nas vplivala na manjše pridelke sena, četudi ne v taki meri kakor v nekaterih drugih deželah. Škoda, ki jo je povzročila na travnikih suša, je bila toliko večja, čim bolj so bili zapuščeni, čim slabše oskrbovani in čim manj gnojeni so bili travniki.
Pridelki sena so v letih suše na travnikih, ki niso gnojeni in ne oskrbovani, za mnogo odstotkov nižji kakor pa na travnikih, ki so pravilno oskrbovani in redno gnojeni. Važno je torej vedeti, da gnojenje še posebej ugodno vpliva v letih, ko bi bili zaradi suše pridelki sena zelo nizki. S tem, da redno gnojimo travnikom, se povečajo v travniški zemlji zaloge humusa ali spr-stenine ter zaloge hranilnih snovi. Zato morejo tudi travniške rastline na takem travniku z veliko manjšo škodo prenašati sušo kakor pa trave na ne-gnojenem travniku, kjer ni humusa in so skoraj vse hranilne snovi izčrpane.
KUPUJEM star zlat In srebrn denar.
Vsakovrstne ure in zlatnino dobite do nainižjib cenah Dri
'ft.Hatnet -URAR
Celovec, Burggassc 8
Ako pa bi kdo mislil, da bo pač gnojil travnikom z umetnimi gnojili takrat, ako je nevarnost suše že tu, bi se motil, ker mu takrat gnojenje ne bi pomagalo. Samo redno gnojenje s kalijevo soljo, s fosfornimi gnojili in z apnom je predpogoj, da se morejo travniške rastline pravilno razvijati in da morejo dajati dobre pridelke. Poleg gnojenja z umetnimi gnojili pa je velike važnosti tudi gnojenje z naravnim gnojenjem, torej s hlevskim gnojem in s kompostom. Izredno ugodno je učinkovanje gnojenja travnikov s hlevskim gnojem na travnikih, ki so suhi že po naravi zaradi sestavin zemlje in pa zaradi lege. Po gnojenju s hlevskim gnojem se tvori na travniku humus, to je sprstenina ali rodovitna prst. V tej prsti se morejo razviti v velikem številu najmanjša živa bitja, razne bakterije, ki so za rast, razvoj in uspevanje travniških rastlin izredne važnosti. Na takem travniku izginejo razni pleveli in pojavi se rast dobrih
trav in raznih detelj, ne da bi jih bilo treba sejati.
Bujnejša rast trav na takem travniku zasenči travniška tla in jih tako varuje pred preveliko vročino in pred izsušenjem. Na negnojenem travniku pa je trava redka, mnogo je praznih mest, sonce pripeka na ta nezasenčena travniška tla in jih popolnoma posuši ter izžge. Ni čudo, da so nato pridelki na takem travniku zelo majhni.
Gnojimo pravilno!
Ni pa dosti, da travnikom gnojimo, travnikom moramo tudi pravilno gnojiti. Važno je vedeti, da vsako enostransko gnojenje samo s hlevskim gnojem ali samo z umetnimi gnojili ali pa samo z gnojnico pospešuje enostransko rast travniških rastlin in zato postajajo tudi pridelki na travniku pri takem enostranskem gnojenju vedno manjši. Zato je najboljše in najbolj priporočljivo gnojiti travnikom izmenoma z raznimi gnojili, torej izmenoma z umetnimi gnojili in s hlevskim gnojem. Pri takem načinu gnojenja je
PEPEL NADOMESTILO CEMENTA
Po dolgem proučevanju načina, kako bi bilo mogoče varčevati s cementom pri gradnji hidroelektričnih jezov in odstraniti neprilike, ki se postavljajo pri uporabi cementa zgoraj omenjenih zgradb, so razkrili, da se lahko uporablja pepel iz plavžev, pomešan z normalnim cementom v enakem razmerju. Na tak način je mogoče dobiti bolj uglajene in trdne površine, zmanjšati navadno spoklino cementnih zgradb po izsušenju ter tudi znatno zmanjšati uporabo vode v samih napravah.
Vrednost tega materiala so odkrili pri prepereli lavi, ki so jo Rimljani mnogo uporabljali za svoje zgradbe. Po tej prepereli lavi, ki jo tvorita vulkanični material in skalnate usedline, je veliko povpraševanje, toda njena razpoložljivost je vedno manjša.
Prvi poizkus velikega sloga z oglje-vim pepelom, pomešanim s cementom, bodo napravili pri gradnji jeza Hungry Horse v Montani, ki bo 195 m visok in 630 m dolg.
KAKO ODPRAVIMO POMANJKANJE HRANE?
Iz Budimpešte poročajo o dveh zanimivih dogodkih, ki nam nazorno prikazujeta, na kak način budimpeštanski „ljudski vzgojitelji“ odpravljajo dolge vrste, ki cukajo na hrano in kako prepričujejo madžarsko ljudstvo, da ne primanjkuje živil.
Pred ljudsko trgovino z živili ,,Ko-zert“ so čakale ženske v dolgi vrsti. Naenkrat se je pri njih ustavil in jih presenetil ogromen policijski avto. Iz avtomobila skoči ljudski vzgojitelj in nagovori ženske takole : „Zdi se. da imate veliko časa na razpolago, dovolite, da vas povabim na izlet.“
Na to je policij n, strpala ženske v avto in jih peljala v Csepel, tovarniško predmestje Budimpešte z zelo slabimi prometnimi zvezami. Tam so jih iztovorili in jim rekli, naj se vrnejo kakor pač znajo.
V drugem primeru so ravno tako pobrali ženske iz vrste in jih peljali v policijskem avtu k nekim lesenim barakam. Tam jim je reke! „ljudski vzgojitelj.“ da jih bo bolj koristno zaposlil s čiščenjem barak, češ da itak ne vedo, kaj bi s časom počele.
PAR ZANIMIVIH ŠTEVILK
Na razstavi v Velikovcu smo opazili zanimivo statistiko okrajnega glavarstva. Predvsem zanimiva je število roj štev, ki izkazuje za velikovški okraj 29.6 otrok na 1*00 ljudi. Če primerjamo to število z drugimi kraji Evrope, bo-I mo našli tako visoko število rojstev le
poraba gnojil najmanjša, uspeh pa največji.
Tako gnojimo na primer prvo leto s hlevskim gnojem, drugo leto z umetni, mi gnojili, kakor s Thomasovo moko, s kalijevo soljo in z apnom. Tretje leto gnojimo še z umetnimi gnojili in z gnojnico in tako spet četrto leto. Naslednje leto pa začnemo v istem vrstnem redu spet znova, torej spet s hlevskim gnojem.
Od umetnih gnojil trosimo Thomasovo moko, kalijeva gnojila in apno v jeseni. Ravno tako gnojimo v jeseni tudi s hlevskim gnojem. Učinek jesenskega gnojenja s temi gnojili je boljši kakor pa učinek spomladanskega gnojenja.
Izredne važnosti za travnike je gnojenje z umetnimi gnojili, ki vsebujejo apno ali pa gnojenje z apnom samim. S takim gnojenjem preprečimo uspevanje kislih trav in raznih plevelov, ki bujno uspevajo zlasti na kisli zemlji. Na drugi strani pa tako gnojenje pospešuje rast dobrih travniških trav in pa rast deteljnih rastlin. Seno s ta-
na slovanskem vzhodu. Zanimivo je tudi, da v okraju Velikovec samem podeželje in predvsem od prometa oddaljeni kraji izkazujejo še višje število rojstev, mesta in trgi to število bistveno zmanjšujejo.
Vojna škoda tega okraja je uradno ocenjena na 12 in pol milijonov šilingov. Sorazmerno največ odpade na sodni okraj Železna Kapla, nato PUberk in Doberlavas.
Smrtnih žrtev zaradi vojnih dogodkov izkazuje okraj Velikovec 1860, to je 5% vsega prebivalstva, kar pomeni izredno visok odstotek, kakor ga izkazujejo le po vojni najbolj prizadeti kraji.
Kanaltalersiedlung in okolica! KUPUJTE PRI
&u\mm
Celovec - Klagenfurt, Baumbacliplatz 1
Parfumerija — toaletni predmeti — čistilna in pralna sredstva — razne papirne potrebščine.
Pripominjamo, da bi v statistiko na jubilejni razstavi spadalo tudi, da se nakažejo žrtve, ki so jih doprinesli Slovenci kot večina prebivalstva v tem kraju. Spodobilo bi se, da bi na taki razstavi bila slika obeh narodov resnična, da bi eden vedel za žrtve drugega.
Ob resnični enakopravnosti in medse, bojnem spoštovanju bi mirno sožitje obeh narodov ne bilo ogroženo.
Kakšna barva obleke mi pristoja? — Velikokrat doživimo, da kupimo obleko, ki nam, ko pridemo z njo domov, ne dela več veselja. Zato je treba, da smo pri vsakem nakupu pozorne, posebno sedaj, ko prihaja Božič in bi rade tej ali drugi. — ali tudi same sebi, — napravile z darilom veselje. Vedeti moramo, da igra pri izbiri obleke veliko vlogo barva las.
Rumenolaske naj si izberejo mehkejše in toplejše, svetle barve, tudi modro in črno, ki pa ne sm? biti premrtva. Nikakor pa ne rumeno!
Rjavi lasje se skladajo z rumeno obleko, zeleno ali temno modro.
Črnolaske se lahko okusno oblačijo v vseh kričečih barvah, belo, živoru-meno in zeleno ter tja do vseh razlik modrega.
Sivi lasje ne prenesejo več nobene kričeče barve. Obleke naj bodo le eno-j barvne: rjave, zelene, modre, sive ali črne, vse v neki mehki, bolj temni ! in nekričeči obliki.	Mojca.
Skoraj v vseh travniških zemljah primanjkuje fosforne kisline. Zato ^pa se večinoma tudi takoj pokaže ugoden učinek gnojenja s fosfornimi umetnimi gnojili v večjem pridelku, ki je tudi kakovostno boljši. Saj se. pokaže učinek takega gnojenja že takoj prvo leto v tem, da se v večjem številu razrastejo dobre trave in pa detelje, izginjajo pa razni pleveli in manj vredne trave.
Najboljše fosforno gnojilo je Tho-masova moka, ki vsebuje poleg fosforne kisline tudi apno. Pri gnojenju s Thomasovo moko ni treba nikdar varčevati, ker ostanejo hranilne snovi, ki jih s tem gnojenjem dajemo travniku, ohranjene v travniški zemlji in učinkujejo daljše število let.
Količine gnojil
Ako smo gnojili sedaj v jeseni s hlevskim gnojem ter z apnom in s fosfornimi ter s kalijevimi gnojili, smo s tem postavili temelj, na katerem morejo uspevati najboljše travniške rastline. V spomladi in v poletju moramo nato pospešiti razvoj dobrih travniških rastlin še z gnojenjem z gnojnico in pa z dodajanjem dušičnih umetnih gnojil, to je apneno amonijevega solitra, ki ga trosimo v spomladi in pa po prvi košnji in sicer po 100 do 150 kg na ha. Tudi gnojnico vozimo na travnike v spomladi in v poletju in sicer po 300 do 400 hi na kehtar.
Hlevskega gnoja damo v jeseni 120 do 150 centov, Thomasove moke 200 do 300 kg, kalijeve soli 100 do 150 kg in apna 1000 do 2000 kg.
Pri gnojenju travnikov je najbolj priporočljivo, da razdelimo travnike v štiri dele, od katerih gnojimo vsako leto eno četrtino po preje opisanem redu, tako so v štirih letih pognojeni vsi travniki Tak način gnojenja in oskrbovanja travnikov nam bo omogočil, da bomo dobili s travnikov res lepe pridelke in da bodo ti pridelki veliki tudi ob sušnih letih.
Glavni dohodki našega kmetijstva bodo v bodoče gotovo iz živinoreje, podlaga dobre živinoreje pa je pred pred vsem dobro krmljenje. Saj nam vsa selekcija, to je plemenska odbira živali, in vse pripovedovanje o dobrih in najboljših pasmah ne pomaga mnogo ali pa prav nič, dokler ne vpošte-vamo temelja dobre živinoreje in to je dobro in pravilno krmljenje. K dobremu in cenemu krmljenju pa nam morejo pripomoči samo pravilno oskrbovani in pravilno gnojeni travniki.
Zato nikar ne odlašajmo in ne premišljujmo pi*eveč, ampak se odločimo takoj in že letos začnimo gnojiti travnikom s hlevskim gnojem. To bo pomagalo k izboljšanju živine po kakovosti in bo omogočilo tudi rejo večjega števila živine, vse to pa bo seveda znatno povečalo naše dohodke.
Ne preveč mila za fina ličeca „žav. bmili“ deklet. Pravijo, da je milo sredstvo, s katerim se najbolj ohranjuje ženska lepota. V Solnogradu pa so pogruntali, da temu ni tako. Nežna. mehka ličeca deklet menda trpijo pod stalno rabo mila. Preveč se razdraži koža, ki je na obrazu posebno občutljiva. Milo ji odvzame vsa naravno maščobo in na koži se pojavijo nelepote. Lica zgubija ,,tisto toplo žensko, mladostno mehkobo.“ Tako so pogruntali neko kremo, ki je delana iz raznih žlahtnih meščob. Tudi maščoba namreč odmehča nesnago, nakar se lahko lica obrišejo s čedno brisačo in se na ta način očistijo. To je seveda le za velike dame. Nekaj pa si marsikatera lepotica lahko zapomni: prepogosta raba. posebno slabega mila, lepote ne pospešuje. Pa še nekaj: če se umivaš s toplo, se vsaj na vrh poplakni z mrzlo vodo! Koža Ostane na ta način bolj elastična ter obdrži tako privlačen mladostni sijaj.	Mojca.
IIIIIIMIIIIIIIIIIlIinillilllllllMIIIlllllllllllllllllllMIlllllIllIlllllllllllHlllUIHIHIIIHIIIIlllIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllHIlllllllllllllllllllllllllllll
GOSPODARSKE WESTI
Za naše dečve in žene!
(])ii na& na DCeioskmi
(Nadaljevanje s 5. strani.)
ŠT. JANŽ V ROŽU
Dne 22. novembra 1925 je poročil v šentjanški cerkvi v Rožu g. dekan Homböck mlad poročni par: Florjana Lapuš in Marijo Wedss. Dne 28. novembra 1950 sta sredi svoje družine tiho slavila svoj srebrni jubilej: dopoldne pri božji službi v cerkvi, popoldne na svojem domu v Podsinjivasi.
Jubileji so mejniki ob potu življenja, ob katerih se jubilant ustavi in pregleda in premišljuje prehojeno pot. In na tem potu žarita slavljencema posebno dve številki: 1942 in 1945.
Dne 25. aprila 1942 so enajstčlansko družino zgodaj zjutraj zbudili in odpeljali v taborišče v Frankenaurachu v Nemčiji: oče in mati in osmeri otroci, najmlajši star 10 mescev, in stari oče v starosti 75 let.
Specialna trgovina dežnih plaščev
V. T&KM&MN
Celovec - Klagenfurt Volkermarltter Straie 16
Popravljamo in izdelujemo
po meri dežne plašče
Niso ostali dolgo skupaj. Razkropljeni so bili na fronto, v tovarne, v delavnice. Čudno, nepremagljivo prepričanje. pa jih je spremljalo povsod v tujini, da se bodo nekoč zopet združili na svojem domu v Podsinjivasi. In to upanje se je uresničilo. Leta 1945 jih je zopet sprejela domača Ahacelova hiša pod svoj krov. Samo g. dekan Hornböck, ki je današnja jubilanta poročal, se ni vrnil. Ta je obnemogel v koncentracijskem taborišču v Dachau— dne 6. avgusta 1942. Staremu očetu pa se je spolnila vroča želja, da je našel svoj grob v domači zemlji. Umrl je v starosti 76 let dne 25. septembra 1949.
S spoštovano Lapušovo rodbino se radujejo tudi vsi številni njihovi prijatelji in jim od srca želijo, da bi mogli slaviti tudi zlati jubilej in da bi jim ta obujal lepše spomine kakor pa sedanji.
PEČNICA
Minili so težki trudapolni poletni in jesenski dnevi, ko nismo delali samo po osem ur dnevno, pač pa po 16 in 18 ur, pa je bilo še premalo, da bi vse pravočasno naredili. Za naše kmečko delo je vse premalo delavcev. Mladi ljudje se kmečkega dela kar bojijo in se ga izogibljejo, le kruh in druge pridelke, ki jih kmet v trudu in znoju pridela, vsi radi jedo. Res, hvala Bogu, letos nam ne bo primanjkovalo kruha. Zahvalili smo se zanj še prav posebno na „Dan češčenja“ v naši fari, ko smo se v molitvi celi dan menjavali.
Sedaj vozimo še drva za zimo, da se bomo mogli greti pri topli peči, kadar bo zunaj le preveč pihala mrzla burja. Obenem pa že tudi pridno priprav-
ljamo drva za naslednjo zimo, ker za to nimamo med letom časa.
Vmes med delom pa si še duha bistrimo, ko prebiramo lepe Mohorjeve knjige. Udov Mohorjeve družbe je pri nas 42, lahko bi jih bilo pa še več. vabimo zato še druge, da se nam pridružijo, knjige so res poceni.
Radi bi tudi videli sedaj v zimskem času kako igrico in radi bi slišali lepo petje; te prazne kino-predstave nam ne ugajajo in ne zadostujejo. Izvzamemo seveda predstavo ,,Trpljenje in smrt J. Kr.“, katere predstave smo se v velikem številu udeležili. Nekaj slišimo, da se naši šolarji pripravljajo, da nam kaj lepega zaigrajo in zapojejo. Težko že pričakujemo.
SV. TOMAŽ
Morda boste začudeno gledali in spraševali, kje neki leži ta kraj Sv. Tomaž, ker še nikoli niste čitali v „Našem tedniku“ o njem. Ta kraj leži blizu Celovca ob glavni cesti iz Celovca proti Mostiču in nad reko Krko.
V sredo, dne 22. novembra, smo imeli Šentomažčani velik in slovesen dan. Dan vednega češčenja je v Št. Tomažu vedno nekaj posebnega. Naš cerkovnik Miha Novak je cerkev tako lepo o-krasil, da res zasluži vso pohvalo, saj tako lepo okinčane cerkve res ne vidiš povsod.
Ob 8. uri je bila sv. maša s slovensko pridigo, ki so jo imeli preč. g. Pavel Messner iz Pokrč, ki so nam v materinem jeziku zelo lepo govorili. Slovenci, ki so napolnili cerkev, so jim za to pridigo zelo hvaležni, saj moremo komaj vsako leto enkrat pri nas slišati pridigo v svojem materinem jeziku. — Ako je v kaki slovenski župniji toliko Nemcev kakor je pri nas Slovencev, bi že davnaj zahtevali — in tudi dosegli nemško pridigo vsako nedeljo.
Trgovina vseh električnih potrebščin Kupujte pri domačem obrtniku
HANS KREUTZ
Celovec, Kramergasse n	Telefon 21-73
RADIJSKI APASATI NA OBROKE
Mam davsteska tßjiß!
Z decembrom bo začela izhajati v Trstu nova slovenska revija, ki hoče poročati o vseh pojavih slovenskega kulturnega in narodnega življenja. — Revija bo izhajala dvomesečno na 32 straneh. Naslov uprave in uredništva revije: via S. Anastasio 1-c, Trieste, FTT.
Franc Feri Biikvič:
VANEK
(Odlomek iz zgodovinsko sociološkega romana „Stoletna kmetija'’)
(Nadaljevanje)
,,Kdo ti je to povedal?“
„Gospod učitelj so nas zimos podučili.“
„Jaz učitelja ne maram...“ In čez čas je dodal Joškec: „Ti si srečen, Va-nek, ker ti ne bo treba več v šolo.“ Joškec je dobro vedel, kje ga čevelj žuli, zdaj se je obrnil proti Vaneku in podprl glavo z laktom.
„Jaz bi ostal raje doma in hodil pozimi v šolo."
„Jaz pa ne,“ se je Joškec pri teh mislih razživel. „Pisati, brati in računati znam že toliko, da bi v daljnem svetu izhajal. Kako rad bi bil v tvoji koži in šel v tujino. V veliko mesto ali v bogato vas bi šel, kjer je vsega v izobilju. Dobro bi služil, bil lepo oblečen in vsak dan bi jedel meso...“
„Tudi v petek?* ga je prekinil Vanek.
,,Da. tudi v petek... In ko bi se vrnil, bi me vsi gledali. Kupil bi lepo hišo in odprl gostilno, v kateri bi igrali
godci vsako nedeljo, jaz bi pa točil vino in zvonil z denarjem.“
„Kajne, da je Sršenova Olgica najlepše dekle na vasi?“ je nenadoma prekinil Vanek bratovo neumno fantazijo.
„Olgica ima dolge kite, za katere sem jo med igranjem že često potegnil in vedno omite noge. Ko smo se spomladi podili po njihovem ogradu, sem imel umazane noge, pa me je zasmehovala. Od takrat si umivam noge dvakrat na dan,“
„Ali se često igra z vami?“
„Zadnjič smo se šli poroko“, se je zavrtel Joškecov nikoli miren jezik. „Olgica, ki je bila nevesta, me je določila za svojega moža. Zelo lepo je bilo, ker sem snedel celo grmado kruha ... Šebjanov Janci je bil gospod, Števek in Mirna sta bila za starešino in starešico. ostali pa so bili svatje. Po poroki smo imeli gostijo, števek je prinesel moščanjskih jabolk, Lojzek pa je ukradel doma velike kose kruha. Jaz sem jih pojedel največ, ker je dala Olgica svoj delež meni, ko sva šla po poroki spat..."
„Kje pa sta spala?“ je hlastnil Vanek.
„Na Petričevem senu. Olgica je ležala kraj mene in strmela v streho, jaz pa sem mlel kruh: Ko sem pospravil zadnji grizljal, je Olgica izjavila, da je
Pismo iz Brazilije
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zcev, dobro vidi stari del mesta, tudiso ohranjene še iz prve dobe krasne cerkvice prvih kolonistov, ki so se naselili rajše malo višje nad današnjem mestom, po bližnjih gričih, najbrž, ker je bilo bolj varno, pa tudi, da so se umaknili iz močvirnega obalnega pasu, kjer je bilo leglo različnih nevarnih in-, sektov. Danes je seveda ozemlje krog in krog močno kultivirano in človeku se zdi, da so tudi tu komarji že malo degenerirali, čeprav so enako nadležni kot pri nas.
Proti Sao Paulo
Prodreti dandanes iz Santosa v Sao Paulo seveda ni posebna umetnost. Modema široka auto-strada, ki jo sedaj grade na dvojno širino, vodi v lepih serpentinah preko sedla skoraj v višini Ljubelja na visoko planoto. Desno od ceste vodi po globeli železnica, ki jo morajo na zobatih kolesih potegniti na višino, v notranjost. Toda kdor pomisli, s kakšnimi težavami je celo pri današnjem stanju tehnike združeno prodiranje skozi pragozd, kjer si je treba priboriti vsak korak prostora, ta si bo lahko predstavljal, da ljudstvo v tej deželi nima zastonj v visokih časteh jezuitskega patra Anchieta, ki je s prvimi portugalskimi bandeiranti pred dobrimi 300 leti prodrl v globino 100 km in praktično postal ustanovitelj današnjega modernega velemesta, Sao Paula. Kakor so se prometne in druge razmere, od onih časov izpreme-nile, kakor je tudi mogoče, da mnogi današnji prebivalci v blazni brzini življenja več ne vedo, kdo je bil ta Anchieta, tako pa je tudi jasno, da si njegovega imena ni več mogoče odmisliti iz življenja te dežele.
Mesta, kraji, trgi, ulice, avenide, hoteli, postaje, bolnice, šole znanstveni in verski zavodi, vsepovsod srečate njegovo ime. In kadar se moderni trgovec v svojem nezadržnem stremljenju po dobičku polasti imena in pojma, ki je v ljudski duši tako globoko ukoreninjeno, potem se ne sme nihče čuditi, če se dobi v tej deželi tudi bar, mesnica, loterija, športni klub Anchieta, če se kot posebno kvalitetno blago lahko kupi tudi nogavice, spodnje obleke, milo, „žavbe“ za kurja očesa, želodčne kapljice, pudre in šminke, likerje in vina — vse znamke Anchieta.
Naj kar v tej zvezi omenim, da se lahko obriješ v brivnici sv. Frančiška, da vidiš lahko žago Naše Ljube Gospe Fatimske in druge trgovske neokusnosti in sicer na vsak korak, vse. to priča in potrjuje še bolj, kako priseljeni brezdomovinski trgovec vendarle še mora upoštevati globoko v srcih avtohtonega ljudstva ukoreninjene prvine in moralne vrednote. Na videz
poroke konec. Vrnila sva se med ostale, ki so naju pričakovali spodaj z najino deco... Janez in Štefica sta bila najina otroka, katera je potem Janči krstil. To je bilo najlepše, ker je zlil Janči na vsakega vrč vode, da sta med jokom odbežala domov in nas zatožila. Mi pa smo se skrili za Dole-jev kozolec.“
Vanek je nekaj časa molčal, potem pa izdavil nerodno in s težavo iz sebe: „Joškec, jaz imam Olgico rad. Ko bom velik, se bova poročila...“
„Res!? Ali sta se že zmenila?...“
„Ne. Zato je še čas. Ona ne ve, da jo imam rad.“
„Ker je Joškec umolknil, je spregovoril Vanek po krajšem času: „Joškec, ali bi ti Olgici nekaj povedal?"
„Kaj mi daš za to ?..
,,Kaj hočeš?“
„Vse zavisi od tega, kaj ji moram sporočiti."
„Ali bi ji ti povedal, da jo imam rad, da sem odšel na Madžarsko in da se bom zopet vrnil?"
„To je velika naloga in sram me bo... Povedal bi ji že, toda kaj dobim od tebe...“
„Nekaj lepega.“
„Kaj?“
„Sledi mi!" se je dvignil Vanek nenadoma in se napotil po zaboj, katere-
vtis nehomogenosti, vendar je moč zemlje, ki prevladuje in spet vedno v novih oblikah prihaja do izraza.
Razkošni avtobusi različnih potoval-nih družb vozijo iz Santosa v presledku 10 minut proti Sao Paulo. To število se še pomnoži koncem tedna ter ob praznikih, ko prihajajo ljudje iz mesta v Santos na morsko letovišče. Potniki morda tudi iz turističnih ozirov potujejo — rajše z avtobusi kot z železnico, ker nudi cesta zlasti na že omenjenem sedlu krasen razgled na v nižini ležeče širno morje z mestom Santos ob zalivu. Pri predmestju Sao Andre se pravzaprav že pričenja pas strnjeno zazidanega sveta. Preden pridemo v samo mesto, vozimo skozi drugo predmestno občino Sao Caetano z mogočno industrijo vseh panog. Končno zdrčimo po široki Avenidi da Estado, po državni cesti, v Park Don Pedra II., braziljanskega drugega in zadnjega kralja, ki so ga sicer v revoluciji odstranili in oklicali republiko, pa ga zato nič manj ne časte, kot prvega Petra, ki je uprizoril vstajo proti portugalskemu kralju in sebe postavil za vladarja ter tako utemeljil somostojnost te ogromne države.
V mestu Sao Paulo
Ker je mesto Sao Paulo vse v bregovih, mora tudi avtobus iz parka peljati po dolgem in širokem nasipu, ki tvori deloma most nad drugimi cestami v nivoju parka, v višino, na mogočen trg s cerkvijo karmelske Matere Božje ob robu ter z justično palačo v ozadju. Na trgu je izhodišče za nebroj avtobusnih linij, ki vodijo v južne predele. Kolikor jih tu še ne najde mesta, imajo svoje postaje spodaj v parku in je kar majhna znanost, če naj se človek v tem morju prometa prav spozna.
Kar sosedni trg, ne manj obširen, se imenuje Prača da Se, to je po naše, (Dalje prihodnjič)
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniHiiMiiiiiiiuil
IVlihlai/ž fn parkelj
Sveti Miklavž, ljubi ti, pridni bili res smo vsi... reci parke!jnu, da ne v pekel nese nas kar vse!
Daj nam hruške, lešnike, druge sladke reči še...
Glej, kak lepo molimo in otroci dobri smo!
Par le jih je tu za te, parkelj črni, he, he, he!
Tiste pa ti vrgel boš v svoj globoki, strašni koš...
R. Rouk.
ga je pred Joškecovim prihodom zakopal v seno.
Vanek je izkopal svoj zaklad in ga stisnil v bratove roke.
„Zabojček!“ je vzkliknil Joškec poln navdušenja.
„To še ni vse. Videl boš, kaj je v njem.“ Vanek je vzel Joškecu zaboj, ček, spustila sta se v senik in tiho odprla hlev ja vrata.
Luna, ki se je med tem že visoko dvignila, je oblivala drevje in poslopja s srebrno mesečino. Niti pes ni zalajal na vasi in tišino je motilo le ragljanje žab.
Brata je opazil samo floki, ki je pri-stopical iz lope, na veliko zazehal in se pri tem stegnil kot harmonika. Potem jima je sledil kot da se zanju ne bi zmenil. Vanek in Joškec sta obstala v ogradu in se spustila z zakladom kraj jesena, katerega je zalivala neverjetno močna mesečina.
„Zabojček sem mislil nocoj, ko bi ti spal, v poseki zakopati, toda če mi še enkrat obljubiš, da poveš Olgici, kar sem ti naročil, ga smeš obdržati tako dolgo, dokler se ne vrnem z Vogrskega.“
„Prisegam ti!...“ Joškec je postajal nestrpen, ker je Vanek še vedno vrtel zabojček v rokah, ne da bi ga odprl.
Končno!	(Dalje prihodnjič)
StauBuske aidafe v eadiu
ČETRTEK, 30. novembra:
14.30—	15.00 Poročila — „Za gospodinjo“ — Glasba.
18.30—	18.55 Glasbena oddaja.
PETEK, 1. decembra:
14.30—	15.00 Poročila — Pregled svetovnega tiska.
SOBOTA, 2. decembra:
9.00—9.30 „Za našo mladino.“ NEDELJA, 3. decembra:
7.15—8.00 Duhovna obnova — Ob 150 letnici rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna.
PONEDELJEK, 4. decembra: 14.30—15.00 Poročila — Sodobna vprašanja — Glasba.
TOREK, 5. decembra:
14.30—	15.00 Poročila — „Zdravnik“ — Glasba.
18.30—	18.45 Šesto nadaljevanje pouka slovenščine.
18.45—	18.55 „Iz domačega narodopisja“.
SREDA, 6. decembra:
14.30—	14.45 Poročila — „Za kmeta“.
14.45—	15.00 Zanimivosti.
tfladio tfdimidt
.Velika hiša malega človeka"
Radioaparatl za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje.
Najbol| moderna popravl]alnica.
Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLAGENHIRT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
Najrazličnejše GUMIJASTE kakor:	IZDELKE
sneike	galošt
dežne plašče	pelerine
gumij. predpasnike rokaiice
termoforjc	namizne	prte
gumijaste nogavice žoge
gumijaste cevi zagostila, Dichtungen
in vse higijenične gumijaste predmete dobite pri tvrdki
GUMMIHAUS WIEDNER
Celovec — Klagenfurt, Bahnhofstr. 33

Najlepše jesenske in zimske blagove dobite pri
Ja//ssi\
Beljak—Villach, Klagenfurterstraßc Z
DAMSKE
GARNITURE ZA PREHODNI LETNI ČAS
Srajce, hlačke, lepih prilagojenih oblik in najboljše kakovosti samo
S 40.50
Grünet
Celovec-Klagenfurt, Burggasse iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Najmanj za
10 svetilk eleklr. svetlobe
si morete nabavili sedaj že
za 900 šilingov
Pojasnila daje
SIUTZ
Celovec • Klagenfurt
AUhelburg. LablasttaBe 1
Franc Molnar:
„Jlill&m’
V petek, 24. novembra, se je celovško gledališko občinstvo zopet seznanilo z enim izmed sodobnih dramatikov — Madžarom Francem Molnarjem. Gledališko vodstvo je uprizorilo eno izmed njegovih najbolj globokih del — predmestno legendo: „Liliom“, ki jo je priredil za naše odre Alfred Polgar.
Dejanje je vzeto iz realističnega predmestnega življenja, ki s svojo tragiko, življenjsko realistiko in končno legendnim pridihom zgrabi vsakega gledalca. Molnar jo postavil v sredo tega» življenja „junaka“ Lilioma z vsem njegovim proletarizmom, trdoto, neuklonljivoštjo in prikrito mehkobo. To je lik, ki je središčna točka drame. Njegova življenjska družica, Juli, je druga postava, ki pa je v nasprotju z Liliomom na znotraj vsa dobra, mehka ter prenaša krutost življenja z dvignjeno glavo in zna tako hrabro držati svoje trepetajoče srce v oblasti.
Prireditev drame je v rokah Willija Dunkla, ki je v večini prizorov dovršeno prikazal Molnarjevo zamisel. Le tu in tam je bilo pogrešati prepri-čevalnosti. Osrednji lik — Lilioma — je podal Eduard Kossovel sorazmerno dobro, le v trenutkih, ko je vloga zahtevala popolno razkritje njegovega srca, je to z nejasnostjo skoraj pokril. Molnar pa je hotel prav to razkritje. Zelo simpatično, dovršeno in prepričevalno je nastopila Gerti Gunsam v vlogi — Juli. — Gertrude Ackermann smo imeli priliko spoznati to pot v povsem drugem okolju, ne kot salonsko damo, ampak kot naivno kmečko dekle; v veliki meri se je tudi v tej vlogi izkazala. — Ga. Bittner, kot lastnica vrtiljaka, nas je s svojim podajanjem povedla prav prepričevalno v pratersko okolje. Anton Gaugl, kot morilec Fis-cur, je učinkoval cinično in nesramno in pokazal odlično enega izmed Molnar-jevih „junakov“. Dobro so se vživeli v svoje vloge tudi Edd Stavjanik kot ženin; Walter Kochut kot fotograf; Wilhelm Degner kot blagajnik; Josef
Fotografske, črtane in jedkane klišeje izdela takoj klišarna
Roman Ritter
Celovec — Klagenfurt, Burggasse 8 Tel. 21-08
Hauschulz kot nebeški uradnik ter Franz Bittner in Erich Repar kot samomorilca. Zelo dobra je bila tudi Friedl Roth; vedno znova pa moramo priznati dovršeno igro mladega Vallo-na, ki v tako različnih vlogah vedno prepričuje. Tudi vsi ostali igralci manjših vlog so dodaJi s svojim podajanjem svoj delež k uspehu.
Odrske slike je oskrbel dr. Wolfram Skalicki, ki je že z nemim prologom dokazal bogat zaklad svojih idej.
Občinstvo je skrbno sledilo vsej tragiki, napetosti in razvoju legende ter se končno iskreno z živahnim aplavzom zahvalilo vsem nastopajočim. Tudi to predstavo priporočamo vsem našim cenjenim bralcem.	—ka.
CENE ŽIVINI
v šilingih za 1 kg Govedo voli 4.90 do 6.50 biki 4.90 do 7,— telice 4.85 do 6.40 krave 5.— do 5.50 krave klobasarice 3.20 do 4.90 svinje žive 9.37 do 10.50 svinje zaklane 12.— do 13.20 teleta zaklana 7.— do 11.— ovce zaklane 5.50 do 6.—.
Prodaja je razmeroma slaba in cene nagibajo k popuščanju.
Jajca (pri proizvajalcu) 1.— do 1.05 za komad.
Volna, oprana, pri prejemniku, boljša 35.—.
Volna, oprana navadna 28,—do 30.—
uiMimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiimiiiniiiiiiiiHiiiiuiHmiMimniimiiiii
JE VAŠA RADIJSKA TRGOVINA IN VAŠ SVETOVALEC V VSEH RADIJSKIH VPRAŠANJIH
CELOVEC—KLAGENFURT KARDINAL PLATZ 8
Zahtevajte povsod visokovredni
PECKLO-KRUH!
Bogata izbira kuhinjskih predmetov in porcelanskih izdelkov — železnina — vse za domače gospodarstvo
>V EINSTICH
Beljak - Villach (poleg Autobahnhof-a)
Fotografski aparati, filmi In kakovostno razvijanje
FOTOHAUS
StkmaUs
CELOVEC - KLAGENFURT Heiligen-Geist-PIaiz
RllllllUlillllllllllli
C^eniert
MANUFAKTURNA TRGOVINA Celovec-Klagenfurt,
OSTERWITZGASSE 14
Blago za plašče in obleke, flaneli, barhanti in podloge za obleke
Najveejo izbiro svetih in drugih slik v okvirju in brez okvirja Vam nudi
TVindifig,
Beljak — Villach, Weissbriachgasse 3 in Kloster St. Nikolai
Najugodnejši nakupni vir za trgovce in razprodajalce verskih predmetov
Kupujem kože
zajcev, lisic, kun, dihurjev itd. po najvišjih cenah, trgovina usnja
Mmtis (Bom
Celovec — Klagenfurt, Osterwitzg. 4 Tel. 46-84
Kupi pri mojstru, ne hodi k pomočniku!
DUNAJSKI
modeli krznenih plaščev Lastna izdelovalnica in poprav-Ijalnica
J. Vesely
Celovec-Klagenfurt, Obstplatz 2
U fioMieua vteiica spada tudi doka netiva
to je mogoče enostavno pripraviti po številnih in preizkušenih receptih-slikanicah tvrdke
^nrlCSBN^
BACKPULVER J
E
E
€
MÄLI OGLAS
mmiiiiiniiiimiiiiiiniiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiimiiuiiii Ako hočeš dobro in poceni kupiti, hitro moraš k Uhrmann-u oditi.
Trgovina z radio-aparati in kolesi Uhr-maim ,Celovec — Klagenfurt, St. Vei-ter Straße 140. — Najnovejši modeli zelo zvočnih radio.aparatov, lepih oblik in po nizkih cenah. — Zelo ugodna plačila na obroke. — Pišite dopisnico — takoj vas obiščem na domu.
Proda se lepo arondirano posestvo v obsegu 25 ha, cena 160.000 šilingov. Naslov pri upravi lista.
Gledališče
Začetek predstav ob 20'00
30. XI. „Liliom“.
1.	XII. Plesni večer (Tanzabend).
2.	XII. „Liliom”.
3.	XII. „Landstreicher“.
4.	XII. Koncert celovškega zbora (Männer»
gesangvereima).
K I M o m
^Celovec - tttagenfuvt
STADTTHEATER
Predstave ob 16. in 13. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 1,—7. XII. „Das vierte Gebot“
PRECHTL
Od 28. XI. dalje „Columbus"
CAREVTHIA-LICHTSPIELE Od I.—4. XII. „Dschungel Kavalkade'
Od 5.—7. XII. „Zwischen gestern und morgen“
Dne 3. XII. ob 10. in 14. uri pravljična predstava „Ein Kindertraum”
PETERHOF
Od 1.—4. XII. „Der Verräter“
Od 5.—7. XII, „Notlandung der Liebe"
Dne 3. XII. ob 10. in 14. uri pravljična predstava „Das tapiere Schneiderleln“.
(fteSiatr - Vittaefn
BAHNHOFLICHTSPIELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Do 30. XI. „Pittsburgh"
Od 1,—7. XII. „Ninotschka"
Dne 3. XII. ob 10. uri in ob 12.15 pravljična predstava „Riese Tunichtgut“.
STADT-KINO
Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Do 30. XI. „Duell mit dem Tod“
Elite Fiimbühne
Predstave ob 15.45., 18.15. in 20.15, ob nedeljah in praznikih ob 14., 16., 18.15 in 20.13.
Do 30. XI. „Gabriela"
Apollo Lichtspiele
Predstave ob 10.,„ 12., 14.. 16.. 18 in 20 uri.
Do 30. XI. „Die Schmuggler vom Watzmann“
List izhaja v/sako sredo. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik", Celovec, Viktringerring 26. — Cena mesečno 2 šil Lastnik m izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. Odgovorni
urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tisk: „Carinthia“, Celovec, Völkermarkter Ring 25 Telefonska številka uredništva in uprave 43--58 — Poštni čekovni urad štev ßfl 7Q3