75. številka. Ljubljana, v sredo 2. aprila. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenoan za avstro-ogerake dežele M vse leto 16 «ld., z.* pol leta H j;ld., za Četrt leta 4 j*ld.. /.a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesne t gld. 10 kr. Za pošiljanje nn tiara račun* h.j po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već. kolikor poštnina nate. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. če h<: dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih nlicali ftt. m 'mm^ Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V J.JuItljaui 2. aprila. Ko je odstopil mogočni nemški kancelar, se je ves svet povprašal, kake posledice, bode to imelo na evropsko politiko. To tudi ni Čudno, kajti mnenje je bilo obče razširjeno, da je od njega pravo za pravo od tnpelalijance zavisen evropski mir. .To mnenje sicer ni bilo popolnoma resnično, kajti mnogo, Če ne vse, je zaviselo od tega, kaj poreko v Peterburgu. Da je ruski car podal roko Franciji gotovo bi bila poslednja začela vojno, In le to je še ohranjevalo evropski mir, da se absolutna Ru sija ne more odločiti, da bi se zvezala z republi-čansko Francijo. Kaj bode pa s tripelalijanco ? Nekateri so mislili sprva, da bode sedaj precej razpala, ko se je javnemu življenju odtegnil mož, katerega delo je t)iIo. To mnenje je imelo že zaradi tega nekaj zase, ker približanje Nemčije in Rusije ni baš tako težavno, ker se obe državi opirata na strogo konservativna in uionarbična načela in zmatrata za svojo nalogo, da varujeta monarhični princip v Evropi proti republičunskint idejam. Tudi zgodovina nam kaže več nego stoletno prijateljstvo Prusije in Eusije. Obe ti dve državi sta podpirali druga drugo, vsaka s« ima drugej kaj zabvaliti. Da ni Rusija podpirala Nemcev, ne bi bilo zjedinjene Nemčije in da neso Nemci leta 1870. zmogli Francijo, bi se najbrž 3e ne bi!<» posrečilo znebiti se okovov Pariškega dogovora, ki je oviral Rusije razvoj. Nasprotje mej Rusijo in Nemčijo izvira še le od tedaj, ko se je v Rusiji začela bolj oživljati tudi narodna zavest, to je posebno po velikej zadnjej rusko-turškej vojni, katera je bila posledica narodnega in slovanskega gibanja. Od tedaj je postalo jasno, da Rusija in Nemčija več skupno hoditi ne moreta, ker si njijine zgodovinske naloge nasprotujejo. Zaradi tega je razpala trocarska zveza, ki je bila nekaj časa temelj evropske politike. Bis-marek je prisiljen iskal si drugod opor, da ohrani svoje delo, zjedinjeno Nemčijo, in od tod je nastala tripelalijauca. Knez Bismarck je dobro poznal važnost Rusije in si je zaradi tega mnogo prizadeval, da bi jo zopet pridobil za zvezo z Nemčijo. Njej na ljubo bi bil rad žrtoval tripelalijanco. Rusija mu je bila LI TEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) iDalje ) Dne 1. avgusta je Državin, skupaj z glavnim sodnikom urada jerobskega za naselnike Lodižinskim, zahteval satatovskega poveljnika Bošnjaka zaradi posvetovanja o naredbah, katerih je bilo treba napraviti o sedanjem položaji. Državin je trdil, da bi se morale okolu uradnih skladišč, znotraj mesta, napraviti utrdbe, prepeljati tja blagajnico, ladije na Volgi sežgati, po bregu razstaviti baterije in iti Pugačovu naproti. Bošnjak se ni soglašal pustiti svojo trdnjavo in je hotel držati se za mestom. Sprla, razvnela stase in Državin razkačen, je predlagal, da se zapre poveljnik. Bošnjak je osta! nepremakljiv, ponavljajoč, da on izročene trdnjave in cerkev Božjih zapustiti neče, da bi se oropale, Državin ga je pustil, šel na magistrat in predložil, da bi se vsi prebivalci od glave do glave oglasili za zemeljsko delo na mesto^ katero bo Lodižinski naznan'i. Bošnjak so je pritožil, pu ga nikdo ni že tudi zaradi tega posebno ljuba, ker nema parlamenta, katerega je Bismarck zmatral le za oviro dobre vnanje politike. V^a prizadevanja nemškega knncelarja bila so zaman. Tudi ko je umrl Gorčn-kov, ki je bil zadnja l<*ta tudi osobni nasprotnik Bismarckov, se stvar ni spremenila. Posebno se danji car si je izvolil za vodilo svoje politike načelo, da mora Rusija ohraniti prosto roko. Temu načelu se ob Nevi ne bodo izneverili tudi sedaj, ko je odstopil železni kancelar. To je pa tudi uzrok, da je cesar Viljem II tako hitel svetu zatrjevati , da bode Nemčija nadaljevala politiko kneza Bisma'eka, da trinelaii janea Še nadalje ostane. — Nemčija zatorej iz te zveze ne bode stopila, ker je tripelalijauca zanjo najbolj potrebna. Nemčija potrebuje koga, da jej varuje hrbet, če bi bila od dveh stranij napadena, ker ima Francoze za stalne sovražnike. Prizadevala si bode torej, do bode to zvezo ohranila, dokler bode moč, toda drugo vprašanje je, ee se jej pa bodo to se dolgo posrečilo. V Rimu javno mnenje že sedaj s tripelalijanco ni prav zadovoljno, Italijanom daje ta zveza premalo dobička. Ko so jo sklepali, računali so na to, da se kmalu začne ,'ojna, v katerej se bode Italija zopet povečala za kako provincijo. Italijani so že vajeni, da jim vsaka zveza prinese kako po-vekšanje njih ozemlja Leta 185!) jim je zveza s Francijo donesla Lombardsko, leta I86G. pa zveza s Prusijo Benetke in pozneje še Rim. Tripelalijauca jim pa dosedaj ni prinesla druzega, kakor velika vojaška bremena, katerih posledica je slabšanja državnih financ. Mi ne dvojimo, da hočeta kralj italijanski In vlada ohraniti zvezo z Nemčijo in Avstrijo toda v Italiji ne odločuje vlada, temveč ima veliko besedo javno mnenje, katero je zoper tripelalijanco. Deklet je bil na čelu tripelalijauce mož kakeršen je Bismarck, je italijanska vlada branila v parlamentu to zvezo, ker je zveza že zaradi diploiuatićne zmožnosti njenega voditelja bila velike važnosti. Z odstopom Bismarckovim je pa tudi vrednost te zveze zgubila mnogo v očeh Italijanov. In morda čas ni daleč, da bode italijanska vlada prisiljena izstopiti iz te zveze, v katero je Italija bila stopila le iz sebičnosti iti sovraštva do poslušal. V spomin teh razporov ostalo je porogljivo pismo Državi na na trmoglavega poveljnika. Dne 4. avgusta so zvedeli v Saratovu, da je šel Pugačov izPenzein je bliža Petrovsku. Državin je zahteval oddelek (Ionskih kazakov in se podal ž njimi v Petrovsk, da bi odpeljal od tod blagajnico, smodnik in tope. Pa, približavši se mestu, zaslišal je zvouenje in zagledal prednje tolpe puntarjev stopati v mesto, in dubovenstvo iti jim naproti s po dobami in „ hlebom". Zajezdil je naprej z jesaiilom*) in dvema kazakama in ko je videl, da ni bilo nič več narediti, se je obrnil ž njimi proti Saratovu. Oddelek njegov ostal je ua cesti in čakal Pugačova. Samozvanec je zajahal k njim v spremstvu svojih soudeležencev. Vsprejeli so ga na kolenih. Ko je Pugačov zaslišal od njih o častniku gvardije je koj tu zamenjal konja, vzel v roko sulčico in sam s štirimi kazaki zadirjal za njim, da bi ga ujel Jed-nega izmej kazakov, ki so spremljali Državina, je zaklal Pugačov. Državinu se je posrečilo, dospeti do Saratova, odkoder je prihodnji dao odšel z Lo-dižinskim vred, pustivši obrambo mesta v skrb zasmehovanega Bošnjaka. Dne 5. avgusta je šel Pugačov proti Saratovu. *) Jeaaiil = kazalki kapitan. Francije, katero sovraštvo se je pa že precej ohladilo. V Avstriji tudi večina prebivalstva s tripelalijanco tu zadovoljna, ker slabo upliva na naše notranje razmere. Dosedaj se od političnih faktorjev ni slišalo še posebnih ugovorov, ker pri nas se je oportunstvo piko ukoreninilo. Zadnji čas pa v Avstriji pripravljajo neke notranje preinembe, za katere ne vemo še, kakšne bodo. Na Češkem se narod začenja upirati nemškej heg moniji in v bodočem državnem zboru bode morda pa že sedela močna stranka, ki se bode upala naravnost povedati, do ni za zvezo z Nemčijo. V vnanji politiki se pri nas sicer dosti ne ozirajo na javno mnenje, a utegnejo še druge razmere podkopati zaupanje v to zvezo. Korist od nje ima itak pred vsem le Nemčija, ker Avstrija se nema bati napada od nikoder, če se ne bode preveč mešala v balkanske zadeve. S politiko na Balkanu je pa Avstrija dosedaj imela premajhne uspehe, pa bi še mogla imeti dosti veselja umešavati se v balkanske zadeve. Dokler je vodi! to zvezo izkušen diplomat, so na Dunaji že še ravnali se po navodih iz Berolioa, drugače bode pa sedaj. Java l j ne bode dolgo grof Kalnokv hotel piesati, kakor hode godel novi kancelar Caprivi, o katerega diplotnatičnib zmožnostih druzega ne vemo, nego, da dobro pozna razne dvorne šege, še manj bodo pa na Dunaji voljni ravnati se po željah le maloskušenega nemškega cesarja, dobro vedoč, da bi s svojo nepremišljenostjo in trdovratnostjo lahko prouzroči! evropsko vojno, kakor je prouzročil odstop kneza Bismarcka. Mi gotovo nemarno povoda nauduševati se za Bismarcka, a vender se popolnoma strinjamo z onimi glasli, ki so poudarjala, da je od ;:esarja črna nehval« žnoat, da je odstranil moža, ki ima toliko zaslug za domovino. Kaj bi bil sedaj Viljem II., ko bi Bismarcka ne bilo, morda še pruski kralj ne. Tudi politika kneza Gorčakova zadnja njegova leta ni bila prava vender ga Rusija ni kar odstranila, temveč mu je dala le pomočnika. Zato bodo pa javaljne druge države hotele se dolgo ravnati po njegovi trmi. Da bi pa Avstrija zavzela vodstvo tripelalijauce, v to bi pa prevzetni Vojska njegova je bila sestavljena iz treh sto ia-ickih kazakov in sto petdeset donskib, pridruživah se mu pretekli dan, in do deset tisoč kaltnikov, baškircev, jasačnih tatarov, graščinskih kmetov in vsake vrste potepuhov, Okolu dva tisoč jih je bilo nekako oboroženih, ostali so imeli sekire, vile in kole. Topov je imel trinajst. Dno G. avgusta je Pugačov prišel do Saratova in se ustavil tri vrste od mesta. Bošnjak je odposlal Saratovske kazake zaradi znanja jezika, pa ti so se uduli Pugačovu. Mej t?m so prebivalci tajno poslali k samozvancu kupca Kobjakova z izdajalskimi predlogi. Puutarji so prisil celo do trdnjave iu se razgovarjali z vojaki. Bošnjak je dal povelje streljati. Takrat so se prebivalci, katere je vodil mestni glavar Protopo] javno spuntali in stopili k Bošnjaku, zahtevajoč, da bi ne začenjal bitke in počakal, da se vrne Konjakov. Bošnjak je vprašal, kako so se predrznih brez njegove vednosti stopiti v pogajanja s samozvancem ? Ti so nadaljevali šunder. Mej tem se je vrnil Kob« jakov s puntarskim pismom. Bošnjak mu ga je strgal iz rok, raztrgal iu poteptal, Kobjakova pa je zapovedal vztti pod stražo. Kupci so stopili k njemu s prošnjami in pletenjem iu Bošnjak je bil nemški cesar gotovo ne pritrdil. Zatorej smo preverjeni, da bode vodja vnanje politike avstrijske kmalu prisiljen d&ti svoji politiki drugi tir in bode iBkal druzih zvez Soluce tripelalijanco je torej že prestopilo svoj cmit in se bliža zapadu. Govor državnega poslanca Jakoba Hrena, v državnem zbora dne 11. marca 1890. (Dalje.) Pa ne glede na to ni prav, če se sklicuje samo na določbe državljanskega zakonika, ko se boče rešiti vprašanje o pravnem stališči odškodovanja. Ni res, da je vsak vir pravici iskati le v določbah državljanskega zakonika. Kaj je državni zakonik? Skupnost pravnih določeb in postavk za odnoš*je državijauov mej sehoj in drug k drugemu, kar je izrecno povedano v članu I razulasilnega patenta iu v §. 1. zakonika Tu pa ne gre za od-nošaje državljanov mej seboj in drug k drugemu, poBamičnika k posatničniku , tu gre bolj za odno-šaje posamičnika k skupnosti, državljana k državi, v tem določbe državljanskega zakonika ne morejo biti nterodajne. Vsaj je še mnogo drugih življen-skih vprašanj in razmer, za katere določbe državljanskega zakonika veljati ne morejo. To so tudi čutili zakonodavci pri koditikovanji državljanskega zakonika, m ko tO tudi izrazili v §. 7. Za slučaje, v kater h je zakou pomankljiv, velja drug regulator, to je naravno pravo, pravno čuvstvo, ki nI uvršteno v paragrafe, ki pa živi v praib slednjega človeka in ga spremlja v vseh življenjih vprašanjih. (Prav r^s! Tako je! na desnici.) Ne dvojim, da je bila visoka zbornica jako zadovoljna, da je njega ekscelenca gospod pravosodni minister že v generalni debati označil vladno stališče in izrecno zasioj>al stališče, da za vse živ-ljenske ratnere določbe državljanskega zakonika ne morejo biti merodajne, Konstatujem izrecno (čita:) „da nauk o odškodovanji v civilnem prav« in ne le nauk temveč tudi j>raksa hodi dandanes drugo pot, nego pred desetletji". Njega eksc»denca stoji torej na stališči, da se vse življenske razmere ne morejo presojati po državljanskem zakoniku, in jaz sem srečen, da morem ta izrek nekako kot avtoritativen navesti. Na tem mestu se pa lahko sklicujem še na neko drugo strokovno avtoriteto, in sicer na vse-učiliščega profesorja dr. Mengerja, ki se je v za-nimivej razpravi pod naslovom: „Das blirgerliche Recht uud die besitzlosen Volksklassen" v „Arehiv fiir Socialpolitik nnd Statistik* na jako duhovit način buvil s to temo in naglašal, da se je v pravnem življemi razvilo mnogo fikcij, ki se morajo odpraviti, taka fikcija je tudi, da je državljanski zakouik primeren za vse odnošaje življenja; dočim ima mnogo pomankljivostij, ker so se razmere mnogo-stranski in bistveno spremenile, od kar se je izdal, in ti pomankljaji se bodo morali odstraniti, Potem takem jaz hočem priznati, da sledim mislim odličnega nasprotnika v visokej gospodskoj zbornici, da se iz določeb državljanskega zakonika ne da še izvajati, da je država dolžna odškodovati nedolžmiobsojence, pa za to dolžnost govori drugi mnogo mogočnejši naslov: naslov naravnega, pa tudi javnega in družbenega prava. Gospoda moja, nojenje o> svobodi ir> življenji o mojem in tvojem je akcija, katera o.kr&oje država po svojih sodnih organih« valed svoje sodne oblasti. Oskrbuje jo v interesu skupne družbe, v interesu državne blaginjo in obeuosti; oskrbovanje pravosodja in naprava sodišč je torej državna potreba. In če je kdo bil po nedolžnem obsojen in kaznovan, mari se poten* ne more- reči, da je postal žrtva v interesu blaginjo države, v interesu skupm-družbe in naj se takej žrtvi odreka odškodovanje za kazen, ki jo je po nedolžnem prestal. Duhoviti angleški kriminalni politik Bentbam, ki se je z vso gorečnostjo potegoval za to, tla je> država dolžna odškodovati vsacega, ki je prestal po nedolžnem kako kazen in je izrekel naBtopni stavek (čita :) „Reklo bi se na glavo postaviti družbeni red, če bi se vsaka zmota v pravosodji, naj se je pripetila tudi brez krivde sodca, s primemo odškodnino, kolikor je moči ne poravnala." (Čujte !) Že večkrat imenovani odlični govornik visoke gospodske zbornice, ki je, žal, mej nas|»rotniki pravnega stališča je v svojem učenem in duhovitem govoru navajal tudi več anomalij, ki bi nastopile, če> se uveljavi pravno stališče, namreč obligatorično odškodovanje, mej drugim tudi nezmisel, kateri je deloma tudi gospod poslanec dr. Zucker naglašal v svojem poslednjem govoru, da bi se nedolžnoobs«-jencem dalo odškodovanje v postranskej zadevi, v glavnej pa ne. Njega ekscelenca odlični govornik visoke gospodske zbornice je menil, da je zguha gmotnih dober, imetja in pridobirka le jiostranska stvar, glavna stvar je pa vsota idealnih in duševnih dober, ki s krivo obsodbo pridejo v nevarnost, za katerih poškodb i se pa ne bode dalo nobeno odškodovanje. To so neprecenljiva dobra osobne svobode, časti, osobne veljavo in družbenega položaja. 'Konec prih.) Popravek. Slavno vredoištvo! Sklicevaje se na § 19 tiskovne postave prosimo, da ponatisnete ta-le popravek na to, kar pišete v Vašem listu št. 65 pod naslovom: C. kr. nižja gimnazija v KoČevji: Ni re3, da bi kdaj nabrali, nalovili in nahau-sirali učence za Kočevsko gimnazijo, kjer koli bi hoteli — Ni res, da bi kdaj tudi take izkazovali, ki so le mislili vstopiti v gimnazijo, kojih pa ni nikdo videl niti pri vzprejemuem izpitu niti pozneje v šoli — Ni res, da bi dobri dve tretjini teh učencev bilo popolnoma nezrelih in nesposobnih in da bi ne mogli na nobenem drugem zavodu izhajati kakor na Kočevskem — Ni res, da se sprejme v prvo šolo vsak, kdor se oglasi, da zna le brati in pisati in da mu ni treba imeti o slovnici niti najmanjšega pojma; tudi ni res, da se celo taki učenci vzprojemajo, ki dobe na ljudski šoli v vseh predmetih nezadosten red iu ki imajo v spričevalu opombo: Zum Aufsteigen iu die hoehere Classe unreif — Ni res, da so oni slovenski dijaki, ki bo dobili v Ljubljani, v Novemmestu ali v Kranji dva prisiljen, odjenjati in osvoboditi Kobjakova. Vender se je pripravil na obrambo. Ta čas je Pugačov zasedel Sokolovo goro, gospodujoče nad Saratovom, nastavil baterijo in začel v mesto streljati. Po prvem strelu so kazaki trdnjave in prebivalci razbe-žali. Bošnjak je zaukazal streljati iz možuarja, pa bomba je padla petdeset sežnjev daleč. Obšel je svojo vojsko in povsod zagledal prepalost; vender ni zgubil svojega poguma. Puutarji so napadli trdnjavo. Začel je streljati in že jih je srečno odbil, ko na migljaj tristo artileristov iztrga iz pod topov kline in zažigalke, zbeži iz trdnjave in se uda. Ta čas je sam Pugačov planil z gore na trdnjavo. Takrat je sklenil Bošnjak z jednim Saratovskim batalijonom predreti skozi tolpe puntarjev. Zaukazal majorju Salmanova iti vun s prvo polovico batali-jona, pa zapazivši pri njem bojazljivost ali pripravljenost udati se, ga je odstavil od načelništva. Major Buturin se je potegnil zanj. Bošnjak je v drugič pokazal slabost: puBtil je Salmanova na svojem mestu in obrnivši se k drugi polovici bata-lijona, zaukazal je razpustiti zastave in iti iz utrdb. V tem trenotku se je Salmanov udal in Bošnjak je ostal m šestdepet možmi častnikov in prostakov. Hrabri Bošnjak je s to peščico ljudi stopil iz trd- njave in šel celih šest ur zajtoredoma , prebi-vaje skozi nebrojne tolpe razbojnikov. Noč je naredila konec bitki. Bošnjak je dospel do bregov Volge, blagajnico in kancelarske reči odpravil v Astrahan, sam pa je dne 11. avgusta srečno prispel v Caricin. Puntarji, polastivši se Saratova, spustili so jetnike, odprli hlebne in solne kašče, razbili pro-dajalnice in oropali hiše. Pugačov je obesil vse plemiče, kolikor mu jih je prišlo pod roke in prepovedal pokopati trupla; poveljnikom mesta imenoval je kazaškega petdesetnika Ufimceva in 9. avgusta o peludne zapustil mesto. Dne 11. avgusta je v razdejani Saratov prispel Mufel, 14. pa Mihelson. Oba zjedinjena, hitela sta drug za drugim za Pugačovim. Pugačov je šel ob Volgi. Inozemci, tu naseljeni, večinoma klateži in malopridneži, so se mu vsi pridružili, ker jih je našuntal poljski konfederat (ne ve se, kateri po imenu, samo Pulavski ne; ta je že bil takrat odstopil od Pugačova, nejevoljen nad zversko krvoločnostjo njegovo). Pugačov je sestavil iz njih husar8ki polk. VolŽski kazaki so pre stopili tudi na njegovo stran. (Dalje prih.) BPmestra zaporedoma tretji red in pritečejo v Kočevje, pravi duševni velikani proti Kočevskim dijakom in da vsi izvrstno izhajajo; tudi ni res, da dobe svoj prvi red ali kaj znajo ali ne in da se jim ni treba mnogo učiti; niti da more dobiti dijak svoj prvi red, če odpre le jedenkrat v letu usta — Ni res, da se pošilja koncem vsakega šol-skega leta okrožnica vsem ljudskim učiteljem po Kočevskem, in da bo rote pri živem Bogu, naj spodbujajo mladino k obilnemu ustopu na Kočevsko gimnazijo; ter da naj starišem razkladajo, da jim ne bode treba ničesar potrositi za njihove sinove, da (lobodo obleko, knjige, stanovanje in vse, kar potrebujejo zastonj, pozneje pa se štipendij Stampf-lov — Ni res, da skrbi dijaški podporni zalog za vse, ia da dobivajo učenci vae, česar jim je treba: denar za upisnino, vse šolske knjige in knjižice, obleko, luč, stanovanje, hrano, sploh vse, kar je človeku treba za življenje — Ni res, da se podpirajo znani lenuhi in potepini, od katerih ni nikdar ničesar pr čakovati in da se jim plačuje celo šolnina; tudi ni res, da mora plačati društvo takemu lenuhu vse, kar želi, in da preti drugače a svojim izstopom iz gimnazije, in da ko poslali hitro ponj, mu dovolili podporo in mu obljubili, tla ga bodo z vsem preskrbovali, česar mu bode treba — Ni res, da se to jtravi dvojljive elemente iz-rejati, ki postanejo lehko s časom nevarni človeški druSbi — tudi ni res, da jim je samo zalo, da. se vsa leta v Kočevji dobro pita, potem pa gre s trebuhom za kruhom in s krošnjo na hrbtu itrodajat po svetu pomeranče in fige in sleparit z „hochtt in „nieder" — V Kočevji, dne 31. marca 1890. C. kr. gimnazijsko vodstvo Đ. K u a p p. Politični razgled. &4»( raiijt* dežele. V Ljubljani, 2. aprila. Šolska komisija gOMpodske zborui.ee so bode teško serda pred koncem tega meseca, najbrž se pa letošnjo pomlad več ne snide. Vlada se ne more odločiti, kaj bi odgovorila na izjavo škofov. Za zahteve niih izjave se ne more izreči, preti njim Be pa tutii ne upa naravnost postaviti, da hi jej potem konservativni državni poslanci ne odrekli podpore. Najbrž bode vlada skušala šolsko vprašanje zavleči do konca legislativne dobe, ker bodo itak drugo leto že nove volitve. Po volitvah se bode pa razmerje strank precej premenilo in novi državni zbor najbrž ne bode toliko naklonjen verski šoli, nego je sedanji, pa že v sedanjem bi se zanjo drugače ne dobila večina, nego da bi se dala deželam v šolskih zadevah večja avtonomija, ker le s tem pogojem bi Cehi in Poljaki glasovali za versko šolo. Vitanje drži« ve. Časopis niNkega finančnega ministerstva je objavil začasne številke pravih dohodkov in izdatkov za leto 1889. Rednih dohodkov je bilo 922 milijonov 564.000 rubljev, aa 57,101.000 več, nego je bilo proračunjenih in za 24,356 000 rubljev več, nego 1888. Vsi redni izdatki znašajo 867,955.000 rubljev, torej preostanek rednih dohodkov znaša 54,609 000 rubljev. Izrednih dohodkov je bilo proračunjenih i),379 000 rubljev, znašali so pa 61 milijonov 32.000 rubljev, torej za 51,653.000 rublje? več. Izrednih izdatkov je bilo 102.287.000 rubljev, od katerih je bilo 34,207.000 rubljev proračunjenih, 68 milijonov rubljev se je pa porabilo za amortizacijo raznih posojil. Ves proračun za 1889. 1. kaže torej 13Va rnilifonov prebitka, ki je letos na razpolaganje, kakor tudi razni krediti, ki se neso porabili. Zbornica francoska je že skoro končala volilne verifikacije, ki so trajale šest mesecev. Jedino volitev Picotova, nasprotnika Ferrvjevega v Saint-Die še ni rešena. O tej volitvi se je bila odredila etiketa, na podlagi katere predlaga komisija, da se volitev razveljavi. Kaj nepovoljno se je o socijalnej politiki nemškega cesarja izustil uartškof Pariški III-ekard proti dvema časnikarjema. Temu nadškofu se zdi nemogoče, da bi se vera in socijalizem spravila v soglasje. Velika napaka je, združevati vero in socijalizem. Le nobenih fraz. Socijalisti hočejo razdelitev imetja in posestev. Ko bi se to zgodilo, bi ne bilo nobene rodbine več, z jedno besedo, razpala bi družba, kakor jo je ustvaril Bog. Popustiti treba vse domišljije. Bog je ustvaril svetni red, ki premeniti ne da, ustvaril je mogočneže in ubožce in to bode zmiraj tako. Le poglejte veliko revolucijo, kaj je premenila? Mari dandanes ni baš iste nejednakosti, mari neso sedaj ravno tako mogočneži in ubožci ravno inte socijalne razlike? Mari se sedaj ka| tolj ljudje ljubijo mej seboj. Ravno tako bode b socijalizmom Urednika sta nadškofa opozorila, da se tudi papež bavi s socijalizmom. Nadškof pa dvomi, da bi se papež bavil g socijalizmom. Nemški cesar ne je zmotil, da, storil ie veliko napako, da je odprl vrata udirajočemu socijalizmu, ki ga bode zmogel. Ko sta urednika opozorila nadškofi, da ima cesar dovolj veliko vojsko, da bi lahko v kali zatrl vsako gibanje, je odgovoril nadškof, da bi bil cesar bolje storil, da bi se ne bil postavil v tak položaj. Naj cesar zmore socijalizem ali ne, izid bode hiti. Zgubil bode krono ali pa popularnost. Urednika sta menda, da bode cesar morda Bkušal z vojno si pomagati iz težavnega položaja, in nadškof je jima odgovoril, da bode v tem slučaji odločil Bog. Konferenca za varstvo delavcev, ki je zborovala v Berohnu, se je razšla Posebnih uspehov ni imela. Opravičila ni nad, ki so se sta vile vanjo. Cesar nemški je bil sklical konfereuco, da se dosežejo mejnarodna sporazumljenja, kako bi se zb Ijšalo stanje delavcev m odstranili uzroki, ki so bili povod zadnjim velikim štrajkom. Konferenca se pa o teh vprašanjih niti posvetovati ni upala, temveč se je bavila le z omejenjem dela žensk in otrok po tovarnah. Kako bi se pa skrajšal čas dela in zbol)šala plača že odraslim moškim delavcem, o tem se pa še odposlanci zastopanih držav posveto vati neso upali. Jedini uspeh, kateii je imela konferenca, je ta, da se je izrekla za razsodišče in za načelo, da je pri prgaianji delavec jednakopraven z delodajalcem. Sedaj se kapitalisti ne bodo več upali tako prezirati delavskega stanu, ko so videli, da Be zastopniki evrojihkih držav na poziv jedoega naj mogočnejših vladarjev za potrebno spoznali, baviti se z delavskim vprašanjem in delavca proglasili za jednakopi a\nega. Vsace^a človekoljuba je moralo srce zaboleti, ko je videl ali slišal, kako so nekateri finančni baroni postopali z delavcem, kakor s parijo, ki še ni vreden, da bi ž njim govorili. To bode postalo drugače. Delavsko vprašanje pa tudi setbij še ne bode zaspalo, temveč razne države se bodo Se večkrat morale baviti ž njim. Volitve na Portugalskem so za vlado ugodno izpale Od 134 j>oslaneev, ki se volijo na kontinetu in Madein, bode baje 100 vladnih pristašev. Azori volijo 10 in druge kolonije 13 poslan cev, tako bode vlada imela imela veliko večino, naj izpadejo volitve v kolonijah kakor koli. Rejtub-liČani nemajo izimši Lizbono zaznamovati nikacth pridobitev. Dopisi. Iz IjJiitonierNkega okraja 31. marca. [Izv. dop.] Povsod na Slovenskem nahajamo zaslužne može, ki jednnko bučeli nabirajoči od ranega jutra do poznegi mraka hran; zase in svoje, — od mladosti do starosti delujejo svojcem v prid. — Takšnih mož imamo tudi mi mej seboj in okolu takšnega moža smo stali 19. marca tega leta, ko se mu je pripelo cesarsko odlikovanje v podobi srebrnega križa s krono za zasluge na hrabre prsi. Odlikovanec, ki je mnogo let kot vojak in žandarm zvesto služil svojemu cesarju in ki zdaj že mnogo let deluje kot občinski predstojnik, kot ud okrajnega odbora in c. kr. okrajnega šolskega sveta in kot prisežen cenilni mož v domačem okraji in ki je v času regulovanja zemljiščuega davka kot od vlade poklican zvedenec prišel v mnoge slovenske kraje in vsled tega znan marsikomu na slovenskem Štajerskem, je slovenski poštenjak g. Ivan Farkaš, posestnik in občinski predstojnik v Ilja-šovcih fare sv. Križa na lepem in rodnem Murskem polji — Na sv. Jožefa dan po pozni službi božji se je zbralo v primerno okrašenem novem šolskem poslopji pri sv. Križi mnogo ljudstva. V navzočnosti istega okrajnega odbora in okrajnega šolskega sveta Križevskega, gospodov duhovnikov in učiteljev potem občiuskih predstojnikov z Murskega polja je po primernem nagovoru g. okrajni glavar Ljuto merski izročil srebrni križec s krono kot dokaz cesarskega odlikovanja gosp. Ivanu Farkašu. Potem zbrali so se sorodniki, znanci in vsi drugi prijatelji odlikovanca v krčmi g. Vezjaka. Tukaj pa smo imeli priliko med izbornim petjem pevcev iz Ljutomera in okolice slišati primerne napitnice. Iz njih smo posneli, kako neustrašljivo delujoč je odlikovani gospod Ivan FarkaS stal kot zvest slovenski korenjak po načelu „svoji k svojim" od nekdaj med nami. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V L j u bljani, 1. aprila. Navzočnih 18 občiuskih svetovalcev, predseduje župan G r a s s e 11 i, ki overovatelj ema zapisnika imenuje obč. svet. Dolenca in Nollija, potem objavi deželnega predsedstva dopis, v katerem se na- znanja, da bode na veliko soboto popoludne ob 4. uri običajni sprevod in pozivlje mestni zbor, da se sprevoda udeleži, in zahvalo grofa H o h e nwa rt a na čestitki povodom njegovega odlikovanja. Zupan Gra8selli naznanja potem, da ae je dr. Vošnjak odpovedal mestnemu odbor-n i š t v u. Obč svetovalec dr. vitez Bleiweis predlaga na to, da mestni zbor to odpoved z obžalovanjem vzame na znanje in g. dr. Vošnjak u izreče zahvalo za večletno uspešno delovanje, posebno v policijskem odseku. Ob jednem se naprosi g. župan, da vsled te odpovedi razpiše v II. razredu še voliev četrtega občinskega svetovalca. Predlog ae vsprejme in župan Grasselli izjavi, da se bode gospodom volilcem naknadno naznanilo, da je v II. razredu voliti štiri obč. svetovalce. — Mesto g. Kleiua, ki je za delj Časa odpotoval, voli se predsednikom volilne komisije v III. razredu obč. svet. Po v še, v komisijo za odmerjenje vojaških pristojbin pa obč. svet. Ravnikar in vitez Z i tte re r. Prva točka dnevnega reda odloži se zaradi odsotnosti dotičnega poročevalca, potem pa poroča podžupan V. Petričič o škontrovanji mestne blagajnice dne 27. decembra. Našlo se je vse v najlepšem redu in poročilo vzelo na znanje. Vimenu finančnega odseka poroča dr. Stare o vseučilišnika Josipa Mantuanija prošnji za podporo za potovanje v Nemčijo, da bi nabral gradiva životopisu glasbenika Jakoba Galla, ki je bil rodom Slovenec in čegar 300letna obletnica se bode prihodnje leto praznovala. Odsek predlaga, da se prošnja odkloni, kar se tudi zgodi, ko je občinski svetovalec Ravnikar omenil, da se tudi „Glasbeua Matica" zanima za Gallusa, ki se je prvotno pisal Petelin, da g. Vale u t a že dolgo nabira gradivo za Gallusov životopis in da bode „Glas. Matica" v tej zadevi zasebno stopila z Mautuanijem v dogovor. V finančnega odseka imenu uasvetuje podžupan Petričič, da se mestnemu ujetuičarju Martinu Šterku da 30 gld, nagrade. Obvelja. Na vrsto pridejo potem vodovodnega odseka poročila o določilih za dobivanje vode iz mestnega vodovoda, o ceniku za oddajo vode, o pravilniku za izgotovljanje vodovodnih naprav po hišah. Z neznatnimi debatami in primernimi pojasnili vsprejme se paragrtif za paragrafom, le pri § 11. pravilnika vnela se je obširneja razprava. Obč. svet. Gogo 1 a je namreč prav umestno opazil, da je ta paragraf pretrd, ker dopušča, da se smejo po kanalih odpravljati le pomije in perilna voda, ne pa stra-niški poplavki. Dokler nimamo kanalizacije je ta paragraf neizvršljiv, prouzročal bi tudi preveč stroškov, ker bi bilo treba jame prepogosto prazniti. Zato predlaga, da se ta paragraf ali popoluoma izpusti, ali pa olajša s tem, da se vmes ustavi beseda „navadna". K temu predmetu govorili so obč. svetovalci Hribar, Gregorič, Hraskv, Zitterer, Grasselli, naposled obvelja predlog obč. sveto vaica Hribarja „Strauiški poplavki odpravljajo se po kanalih le tedaj, kadar od slučaja do slučaja magistrat to dovoli." V vodovodnega in olepševalnega odseka imenu nasvetuje obč. svet. Hribar, da bi se v „Zvezdi" napravil vodomer. To bi bilo vidno znamenje završenoga vodovoda. Sprva mislilo se je napraviti vodomet na cesarja Josipa trgu pred novim gleda liščem. A ker se poslednje zavlačuje in ni misliti na skorim zgradbo, izbral si je odsek drug prostor, namreč „rondeau" v Zvezdi. Vodomet imel bi 10 metrov v premeru in bilo bi od njegove obvode do Radeckega spomenika še G1 j, metra, na drugi strani pa 6 metrov prostora. Efekt bi bil velik, ker znaša pritisk vode 40 metrov. Vodomet bi bil začasen, stal pa bi okolu 3000 gld Proti predlogu govorili so obč. svet. dr. Gregorič, dr. Stare in Gogola, za vodomet pa Hraskv, Zitterer in T. Zupan. Predlog za vodomet v „Zvezdi" ostal je v manjšini, vsprejel pa se je predlog, da se napravi vodomet na prostoru pred Rudolfinumom. V imenu šolskega odseka poroča obč. svetovalec Tomšič o podelitvi jedne Fran Josipove ju-bilejske ustanove za obiskovalce c. kr. obrtnih strokovnih šol. Po njegovem nasvetu podeli se ustanova Josipu Lukežiču. Potem se javna seja zaključi in prične tajna. Domače stvari. — (Shod slovenskih poslancev) je preložen na poznejšnje dni. Ta sklep so včeraj storili poslanci v Ljubljani. Počakati bo bo kaj da ukrene češki deželni zbor glede češko-nemške sprave. A zatrdilo se je, da bode shod letošnje leto neoporečno. Tudi so se določile v gUvnem programove točke in razdeliti se imajo v kratkem referati. — (F z m. baron Ko ni g,) generalni nadzornik pehote, pripeljal se je včeraj popoludne v Ljubi|ano in danes nadzoroval tukajštni peftpolk št. 17. * (Velika javna telovadba.; Sltka Babilonski stolj), velikanska 8 metrov visoka skupina, katero bode ua Veliki ponedeljek predstavljal „L:ub-Ijanski" v redutni dvorani, izjatstavljena je na ogled slavnemu občinstvu v izlužuiku trgovca gospoda Miroslava Sossa v Spitalskih ulicah. — (Na Dunajskem vseučilišči) bilo je v zimskem tečaji 0060 slušateljev in sicer 241 bogoslovcev, 196 6 juristov, 748 inodroslovcev in 3105 medici ne e v. — (Mestnim vrtnarjem) z letno plačo 390 gld. in prostim stanovanjem bil je v včerajšnji mestnega zbora tajni seji začasno imenovan Matija C a r a r. — (Največja hiša v Ljubljani) oziroma pri Ljubljani, je VVithahnov „kolizej". V njem prebiva 461 ljudij. — (Jama v Velikem Otoku) na Notranj* skem bode na velikonočni ponedeljek večjemu občinstvu zopet odprta. Razsvetljevalo jo bode tedaj 4000 sveč. — (Iz Koč pri Prestanku) pritožuje se nam gospod Edvard U s a r, da je dne 30 marca od okrajnega glavarstva dobil za napoved prihod-niue nalog z due 21. marca 1890 št. 5043, v katerem je doslovno zapisano: „Geschlachtec hat er 4 Schvvjuio a 2 ti. Nutzen". Naslov „era je že davuo odpravljen in g. Usar 8e kot davkoplačevalec s takim nazivom čuti žaljenega. — (V Mlaki,) okraj Kamnik, vršila se je 9. marca t. 1. oočmsia volitev in so bili i/voljeui sledeč, posestniki: Ivan Remec iz Gtnajoice, Iv«»u Stebe iz Podboršta m Franc Piberuik iz Gmaj-uice, pivi kupanom, zadnja dva odborniko.na. — (U K v i 6 k e ga) pri Gorici. V dan 30. marca t. 1. priredila je tukajšnja čitalnica svoj letni občni zbor. Pri volitvi novih odbornikov bili so v odbor izvoljeni sledeči gg Štefan Koršič, predsednikom jednoglasno; Josip Š te kar, podpredsednikom; Janez Lenardič, blagajnikom; Štefan Tomaž i č gospodarnikoin, Edvard Kum ar, Fran Kumar, Anton Štekar, Janez Štekar. Čast nam je javiti to slavnemu občiustvu, novi odbor pa naj skrbi, da se bo „Ottalnica" še vedno tako razcvitala in krepda. Telegrami „Slovenskomu Narodu-: Kolonj 1. aprila. „Kolnische Zeitung" javlja iz Peterburga, da je pohod nemškega cesarja k poletnim ruskim manevrom v Carskem Selu zdaj za gotovo določen. Kolonj 1. aprila. „Kolnische Zeitung" javlja, da se bodo diplomaticne razmere mej Srbsko in Bolgarsko v kratkem pretrgale, ker se Srbska brani, imenovati diplomatienega zastopnika v Sofiji. Zaradi tega nova zametanja v orijentu neso nemogoča. Peterburg 1. aprila. Car in carica obiskala sta te dni vojaško ječo, kjer je cesar ukazal, da se vsem ujetnikom kazen za jeden mesec zmanjša. Že drugi dan izpustili so 61 vojakov. Dunaj 2. aprila. „Wieuer Zeitung" objavlja imenovanje vrhovnega komoruika, g1'0?* Trautmannsdorfa, kanclerjem Frau Josipovega reda. Friedrichsruhe 2. aprila. Bakljade udeležilo se je 1300 železničnih uradnikov. Kneževi obitelji napravile so se ovacije- Odgovarjajoč na nagovor predsednika Krauua poudarjal Bismarck zasluge Mavbachove za razvoj železnic, svetoval, nadaljevati na teua potu, vender pri zgradbah biti opreznim, ker je tudi trdnih kamnov, ki se ne dado prodrli in se zahvalil za velikansko ovacijo. — Ces*1" podaril Bismarcku sliko prirodne velikosti m-pipo. Carigrad 2. lukava vest, da bi okolu Krete. aprila. Oficijozno se zabile turske ladije križale itu/jH' vesti. * (Princ — zapravljiv?«;.) Jako zname-n to je, da so v uradnem liatu Itoeiavino Valdeške princa Albrehta, bratranca vladajočega kneza in majorja v pruakej vojski, proglasili zapruvljivceni ter mu postavili varuha. * (Izreden ■ I o ta f ) pripetil se je zadnie dni v mestu Mogunciji (Mainz). Priletna ženaka je prišla k pokopališkemu nad/.or inkii ti r ga prosila, naj za njeno hčer. ki je na smrt bolna, skopi je jamo lavno tam, kjer leži že njena sestra, kajti zdrnvnk da je rekel, da gotovo v par dneh umre. Nadzornik jej to obljubi in tudi stori Ivo pa žen ska pride (lomov, jelo iej je slabo prihajati in po noči |e umrla za kapjo, tako da ho tretji dan njo položili v grob, katerega je dala skopati za svojo hčer. Hči pa še živi. * (Rabljeva hči.) Blizu Brna živi v vasi Bohonice bolehen kmet Ivan Šikriti, ki zaradi svoje bolezni ni nikdar zdravnikov za svet vprašal, ampak le mazaoe. Zvedel je za neko Ano Mahovo, o ka-terej so trdili, da ne ume le prorokovati, ampak tudi umetno zdraviti. Sama mu je rekla, da je hči fadnjega Brnskega rablja ter da ima kose vrvij, s katerimi so hudodelnike obetali, ter da s temi lahko mnogo ljudem pomaga. Kmet jej verjame, ter jej obljubi vse storiti, karkoli mu ukaže. Zahtevala je nuj prej denarja, da bode dala za maše za ranjke sorodnike, ki so v vicah, kakor mu je po kartah prorokovala. Tudi za druge stvari je še zahtevala denarja, zlasti za blagoslovljene sveče, katere mora o polnoči na razpotjih prižigati. Njega je pa drgnila z nekim mazilom, češ da je to najboljše sredstvo. Ogoljufala ga je na ta naf-in blizu za 400 H. in kakor se je ravnokar zvedelo tuđi še mnogo drugih. * (Reka Tigris) je preplavila obrežje ter napravila precej škode. Mesta Mosul, Bagdad in Basora so pod vodo. * (Pastor v genske j ob le ki.) V mesteci Kalnmazoo v severnej Ameriki izvolili so pastorjem gospico Carrie Bartleet, ki ni le izborna propoved-nica, ampak se odlikuje tudi z izredno krasoto. Ima še le devetnajst It-t. Pri cerkvenih opravilih nima svečenišk«* obleke, ampak elegantno črno žensko obleko in črn klobuk z belimi nojevimi peresi, To je prvi slučaj, da je ženska izvoljena pastorjem. prinaša v 4. zrezku naslednjo rsehina: t, A. Aškerci Iskarijot. Legenda. — :>, /•>•. Gestrin: h ar/tira. Povest. (Dalje.) — 3, Fr. Oro&en: Uenrg Moreton Stanlei/. — i. JoSef ttalcei; Vzduh in njega vpliv na človeško zdravje. — ~>. Anton Fnntek : Z doma. — 6. //.: V spomin. — /. Jnli/' Kenda: Vejtelrilntr. Narodna pravljica, — 8. Anton Fhtntek: LuH XI. — 0. Marica: Iz žirljcnja mlade umetnice. Novela. (Konec.) — UK I. Hfinigmann: 0 gluhonemcih. — 11. Književna porodila: II. L. /'.: Jezik >• Med. "Ravnikarja „S(jodbah svetiga pifma sa mlade ljudi* (Dalje.) — III. Marka Fobija Kvintilyana govorniški poni:. — 12, Dr. Jakob skd • Odgovor na ./. Lendoviekove opazke, (Valje.) - t3. Listih-: Pesnik Oordzd, — Muzejsl-o društvo. —• Valvasor kot zgodovinar. — Grandziujr der theoretisehen Astronomie. — Plemenita ustanova. — KJotnarovtfeva kartu slav-Jonskih narodnosti}. — Trstenjahov veber\ — Kedaj je umrl Trstenjak ? „LJUBLJANSKI ZVON1' sto!i: za eeto leto 4 gld. 60 kr., za pol teta X gld. 30 kr., za četrt leta 1 »jId. 15 kr. Umrli so v flJiiHljani : 1. aprila : Raza Oblak, užitninskega pazniku hči, 7 mesecev, Vegove ulice St. 12, za vnetjem nipnk* Meteorologično poročilo. Dan o pa-v arija Stanjo barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-klina v mm. 1. aprila 7. zjutraj 2. pnpol. 9. zvečer 7S7-1 mm. 738 7 mm. 739 H mm. P 8° C 9 0" C 6-2" C Kl. 8VZ. si. vzh. •L sv/.. obl. obl. obl. 0 30 mm. \ dežja. Srednja temperatura -f- 7-0°, za 0*8 pod nornialom. ID-CLn-a-jslsrsb "borza dne* 2. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) — danes — gld. 87 M) včeraj Papirna renta.....gld. 87-50 Srebrna renta..... „ S7 oo Zlata renta...... „ 11060 5°/o marčna renta .... „ 109'65 Akcijo narodne banko . . „ 93V — Kreditne akcije..... „ 308' — London........ „ 119*40 Srebro ........ „ Napol......... 0, kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/0 državno srečke iz I. 1854 Državne srećke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 • • Ogorska pupirna renta 5°/0 . Dunava icg. srečke 5°/0 • . Zeml j. obč. avstr. 4Vi7o zlati zast. listi Kreditne srečke......100 gld Kndolfo'e srečke..... 10 „ Akcije angln-avatr. banke . . I"i0 .. Traiuiijway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . , *46>/a 5B8 i 8 B5 850 gld. 100 . 100 gld. 68 05 - „ 110-2O - „ 10290 - „ 8S9-- - „ 808*36 - , 119-30 - • M6«/, - . 666 - , 58 50 132 gld. 25 kr. 177 . — . 101 98 120 llt> 185 152 218 25 55 86 60 75 Trgovski pomočnik zmožen slovenskega in nemškega jezika, dober prodajalec, izurjen v trgovird mešanega blag.i, želi *!ii.-.Im> pre-meniti. — Ponudbe prejema upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod F. a. loo. (270—2) Dečko 14 let star, poStenih starifiev, vttprejuio se takoj v pro-dajalnicu ' (269—2) Aleksandra Lioana v Ilir. Bistrici. Pobratimi. Roman. Spisal dr. Josip Vošnjak Cena i ««l«l. 30 kr, (s pefitnino vred). Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cenai ho kr. (s poSl m i io vred). Obe knjigi dobivata sa v ..XucM»«liii Tiskarni** v Ljubljani in pri knjigo* tržcih. Blago za obleko iz pristne ovčje volne, lavrstntj v naj n o v e j s i b d e S In i h > a j pomladno in poletno sezono po eti«lovlt«> i.ixUiSi «;<>imlL[ ra/.pošilja tovarniška zaloga sukna! IPranhPerflitza Brnu. Uzorci zastonj. — Gospod|e krofu«7-i polu«iuo. Stanuje t908—45) v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št. 23. Nuva nepreltoalllva ParMk« »►i.nab«, priznana oovJ» ustavlja pr> uajuo-vij.ših amerlfiktli i«»oto«Jii!i, ne <' ■ bi a odstranile korenine. /<>i vsak komu«i jameU VIZITNIGE priporoči „Narodna Tiskarna". Najprimerneje velikonočno darilo ! Zbirka najbolj znanih siovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, polj-sk.h in ruskih pesnij. Ona: ]\Iehkn ' ezuni 80 Ur., s poAto IO kr. več. Elegantno vezani I gl«!. 20 Ur., h poito I »<> kr. Dohiva so v ..Naroilni Tlakaurnl*' v Ljubljani. — Naroča se pa lahko ruti, v vsaki bukvami. Najprimerneje velikonočno darilo! M« 0 V najini založbi je izšla in se začno .'». aprila razpošiljati knjiga Balade in romance. Napisal Anton Aškerc. Pesnik 4«oruz