161. Številka.
Ljubljana, sredo 16. julija.
XII. leto, 1879.
LOVENS
Dupisi raj bo izvoio fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Koliuanovej hiši št.     ^lcdidiška stolna". Oprivniitvo, na katero naj »e MagOVOq}o pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t- j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolumnovej hiši.
Propad liberalizma na Nemškem.
Noben narod nij menda „liberalizma" tako ob kredit dejal, kakor Nemei, in Sicer Ntjmei gori v „rajliu" ravno tako kakor tudi naši avstrijski Nemci. Liberalizem je od kraja lepa beseda, ima vzvišen pomen, pomen pravičnosti, bratoljubja, mejsobojnega potrpljenja, ljubezni in prave svobode. Kateri dobri človek se ne bi vnemal za te vzvišene ideje!
Ali kaj je „liberalizem" postal mej Nemei v resnici? „Kladivo ali nakovalo1' — rekel je nemški pesnik in liberalni nemški politikarji so se tega reka poprijeli in v praksi in so hoteli biti le „nakovalo", ki bi tolklo in ma halo po vsem in po vseh, kar nij šlo na njih komando.
Ko so na pr. angleški liberalci, na čelu jim Gladstone, še toliko prvotne blagosti pravega liberalizma ohranili, da so v zad-njej orijentalnej vojski simpatizirali odločno za naše uboge jugoslovanske brate in pobijali azijatsko turško trinoštvo, simpatiziral je spri-deni in pojudeni nemški liberalizem z azijskim barbarom proti evropskemu krščanu Slovanu. Pravi liberalizem bi imel vsem stanovom enake pravice dajati; ali nemški liberalizem misli le na to, kako bi bogato zlasti judovsko meščanstvo in veliko kapitalstvo — bourgeoisijo — podpiral in mu povsod v za-Stopih umetno večino dobil, a pri tem nemški liberalizem tlači v manjšino kmeta, obrtnika, delavca, — pozabeljši, da je ravno kmetski stan najvažniši v državi, in da se iz njega preoživljajo baš mesta in drugi stanovi.
Te zle lastnosti so marsikoga uže, ki je izpoznal krivi uk te stranke, iz taborja lihe ralceY venkaj iztisnile in bolj na desno k kon servativnej strani primaknile, in to ne le pri
nas v Avstriji, tudi gori v nemškem „rajhu". j Tam je sam l.ismark zapustil liberalno stranko, ker ga pri njegovih finančnih reformah nij i hotela podpirati. V svojem velikem govoru i), julija t. 1. je Hismark britko pritožil se o lažnjivosti nemškega liberalnega časnikarstva in da je zastonj poskušati te nemške liberalce prepričati, ker ,,kdor hoče da njegova velja, ta se ne da prepričati (\ver reeht behal-ten will, der liisst sich nicht tiberzeugen). Jaz sem naredil predlog, kako bi se naše finance poboljšale, pravi, ali liberalci so zoper to.
„S početka — nadaljeval je Bismak — sem tudi jaz mislil, da bodemo prišli lažje k cilju, nego smo v resnici, in da se bode napravil sporazum. Ali k temu liberalna stranka nij toliko pripomogla, kolikor sem pričakoval in denes v odločilnej razpravi nemarno celo nobenega predloga od liberalne strani, kako namreč gospoda sodijo, da bi se moglo rešiti finančno vprašanje. Kolikor je meni znano, nij nobenega predloga razen same negacije vsega onega, kar bi na vsak način moglo zgoditi se. Pozitivnih načrtov in predlogov o tem kar bi se imelo zgoditi, nikdar nij liberalna stranka stavila, in ako je pred kratkim dejal odličen govornik te stranke, da sem jaz kriv vseh nemirov v državi, in da ako bi mene ne bilo, da bi šlo potem vse rajsko gladko, to bi mogel jaz, ako bi hotel bil sploh osoben, isto očitanje v veliko večjej meri povrniti. Jaz pa samo pravim: vsi nemiri v državi in vse teškoče, da ne moremo priti k vspešnemu mirnemu stanju, izhajejo po mojem mnenju iz na prednjaške stranke ter iz onih, ki sunpatizi rajo z njimi od druzih frakcij." Dalje pravi Uismark: „ Navajen sem uže z davna, da se sumničijo moje namere, ki jih imam za bodočnost,
ako dokazovanje iz sedanjosti še ne zadostuje. Spominjam vas na to, da se je leta in leta trdilo, da iščem vojske za svoje namere. To se je ponehalo še le, odkar je položenje Nemčije k orijentnemu vprašanju, odkar je položenje Nemčije na berlinskem kongresu, ki je bil ravno pred jednim letom, neovrgljivo dokazalo, da so bile vse insinuacije laži in obrekovanja, ki so se večjidel zunaj v Nemčiji rodila. Od tačas je postal običaj, da se skoro jedno leto uže kriči „reakcija" in tako nekako hudiča na steno slikajo. Se sumniče-njem o reakciji z obdolževanjern morete v raznih odnošajih kakega ministra, ki je menj pogumen nego jaz, prisiliti, da bi se vedoma ali nevedoma prijemal teh sredstva in zaslombe tam iskal, kjer bi v trenotku videl menj sovražnostij, samo da bi se iznebil sovraštva, v katero ga tira s u m n i č e n j e z r e a k-c ij o. Tega jaz ne morem. Jaz sem uže preveč pri koncu svojega življenja, da bi si v korist kake bodočnosti kvaril svojo sedajnost. Ali tekom jednega leta ali še malo dalje opazujem, da se je prejšnja prijaznost liberalne stranke vidno ohladila. To se je kazalo v tem, tla seje liberalna stranka odtegovala, stopala y reservo in nekako visokost, ki je kazala, tla moram jaz k njej priti. Jaz sem čutil, da bi od mene stvarij zahtevali, katerih bi jaz ne mogel izpolniti. Jedna frakcija more vlado podpirati in dobiti zato vpliv, kakor sem omenil; ako pa hoče vi a ti o vladati, potem sili vlado> da ona zoper to r c a g i r a.
Politični razgled.
V L i n b 1 a n i 15 julija. O notranjej situvaciji, to je o ra>.v tji mi-nisterske krize, ni) -mo denes iz glavnomestnih
Književno delovanje slovensko leta 1878.
'.Konec.)
Stareja od „Matice" jo „Družba sv. Mohor*1 v Celovcu. To društvo ima isto nalogo, katero naše (hrvatsko) sv. jeronimsko, a šteje 24.41*2 članov. Zares ogromno število za slovenski narod, in redka prikazen mej Slavjani v obče. Društvo ima tudi lastno ia jako lepo urejeno tiskarn'), a lani si je kupilo krasno dvostropno h šo na jednein od najlepših trgov celovških. Vsega tega ne bi bilo, ko ne bi imelo dveh velezaslužnih, a premalo cenjenih možev, katera sta društvu glava i duša. Ko ne bi bilo te dvojice, zlo in naopako. Ne bode odveč, ako tudi Venčevim čitateljem priobčimo te dve imeni, kateri se bosti na večno Bvetili v kulturnej povestnici ubogih ko-
roških Slovencev. Jedeu je starina Andrej Kin-spieler, profesor velike realke, ?nan tudi po svojem polit škem delovanju. On je društvu sicer samo blagajn k (denaruičar), ah v resnici mu je nint-go več, on mu je oče, on mu je vse. Kraj nega tlela marljivo in jako razumno njegov nečok Lambert Einspieler, konsiste-rijului svetovalec, a društveni tajnik. Mooga knjiga ne bi bila zagledala sveta, ko je ne bi Laubert odločno zagovarjal in dokazoval njeno kor;st. je mlad, pa se za to tu li nadejamo, da bode z ogujevitim svojim domoljubjem še mnogo let. delal vspešno in bre/, predsodka, kakor i doslej na to lepšem razvoju družbe sv. Mohora. — Vt<ak član tega društva plača na leto po jeden goldinar, a dobi za to vedno po šest knjig raznega za-drž..ja. Prošlega leta izdalo je društvo: „Koledar" za 1. 1879, rG.ffioeu od L. Ferfcuika, nPotovanje v It m" od J. Gomilšaka, peti zvezek, „Občne zgodovine", katero piše profesor
Josip Starti, „Umni sadjerejec" ol Pr, Ku-ralta, sedanjega tajnika gospodarskega društva v Zagrebu, in „Slovenske večeru ce" zbirka manjših zabavn b in poučnih sestavkov Z;.res lepa izbira, katera po mogočnosti zadovoliava vsem različnim zubtevam. Ako bi kaj iratili prigovarjati (grajati), to bi rekli, da je škoda denarja, kateri se vsako leto troši na tiskanje društvenega imenika. Celih osem drobno tiskanih pol samih imen člauov! Mar ni) to potrata pri drugače tako urejenem in h valevrednem gospodarstvu V Dva razloga sta, s katerima odbor opravičuje ta imenik. Prvič pravi, da mu se s tem olajšuje razpošiljanje knpg. a za drugo trdi, da je premnogo člhiiov, kateri uprav Želijo, da v koledaru čitajo svoie ime. Verujemo i jedno i drugo; no ako pomislimo, koliko bi se na osmih polah dalo koristnega štiva („beriva") podati v svet, ne moremo nikakor odobravati priobčevauja imemka. Poznamo češka društva, katera tudi štejejo do
nov in nič bolj podučeni nego včeraj. Kažejo, naj se taka razvoja strank, in torej imamo takati.
Gospod minister Stremaur je vendar en mandat vlo<dl. Ko so ga njegovi nemški rojaki na Štajerskem na cedila pustili, ponudil se je bukovinskim velikim posestnikom, kjer mu je deželni predsednik Alesani prostor naredil, in ti bukovinski velikoposeatniki so izvolili Stremavra za poslanca.
Viiamje «1 riuve.
flttffjft ri v Trnovem so svojeg* novega kneza 8 t. m. slovesno sprejeli, ali pri vseh ovacijah domišljali se in spominjali ruskega carja osvoboditelja. Nad prestolom kneževim sj obesili podobo ruskega carja ia metropolit mu je naročal kot sveto dolžnost, zvezo ohraniti s sveto Rusijo.
To nas tem bolj veseli, da narod bolgarski ne pozablja pri nobenej priliki veliko-dušja slavjanskih bratov Rusov, ker .se v kne ževej  proklamaciji ne najde nič o tem in se flSt,  Pettrb.  Vedemosti"   pritožijo,   da nij v proklamac |i nni slova o ruskotn monarhi"- ni slova o ruskom narudč, ni slova o Slavjan fitvč!" Pa ruski listi opominjajo kneza, naj ne poslu'a kacih B smarkovih migov in ne po aabi, da ima krono zahvaliti le Rusom in da se Bolgarija brez Rusije misliti ne da.
Avstrijske obravnave 8  Srbijo zarad zveze srbske železnice, ki se bo zidala, so baje končane. A'impič je z Dunaja nesel do tično pogodbo ▼ Bjlgrad.   01 obeh stranij so se konseeije naredile.
Turki so se 12. t  m. v Peterburgu spet pritožili, da bolgarske tvrdnjave še zdaj ni i.s') razdejane, da si to zahteva berlinski do govor. Rusija je odgovorila, da bode to delo bolgarski knez dovršil.
itimski „Diritto" ve povedati, da do govori mej  Vatikanom in Bisraarkom močno napredujejo, in da je spora/urnljenje toliko kot gotovo. Sam papež Leo XIII. se osobno briga za te obravnave in je z Bismarkom di rektno v dopisovanji. Na Nemškem bodo one duhovne, ki so vsled postav od meseca maja v kazni ali obsojeni, amnestirali in mr s cer kvijo bode narejen ali vstj premirje.
Ime
Bertolini, dr.
Poslanci prihodnjega državnega zbora so:
Ime Adamck Karel, Adamck Karel, dr. Alter, dr., dv. avčt. Atispitz Biirnfeind Danhans, dr. Barbo, grof Bareuther, dr. Bartmanski, dv. avet, Baura, pl. Becr, dr. Becss, pl.
Belcredi Egb., grof Berchthold, grof
Kronovina
Češka
Češka
Češka
Moravska
Štajerska
('eška
Kranjska
Češka
Gališka
Gališka
Moravska
Slezija
Moravska
Moravska
Okraj km. obč. km. obč. mesta mesta km. obč. mesta km. ob£. mesta velk. pos. km. obč. mesta velk. pos. velk. pos. velk. pos.
Stranka
Čeb
Ceh
ustav.
ustav.
konserv
ustav.
Slovenee
ustav.
Poljak
Poljak
ustav.
ustav.
konserv.
konserv.
Kronovina Tirolska
»relli Manfr., gTof Dalmacija randis, grof <m>r. Avstr.
Hrauner, dr. Češka restel, dr. Dol. Avstr.
Hudig Moravska ulat, dr. Dalmacija artu-ri, pl, štajerska elako\vsky ('eška iani pl. Tirolska lianiii-c Galicija liehneeki, dr. (Jalicija hrzanovvski, vit.pl. Galicija 'lam Maitinitz Henrik, grof Češka lam - Martinitz, Ri-hanl, gr. Češka Maudi Češka Nmsolati, grof Tirolska 'oronini, grof (Joriška 'roy, knez 'zajkovvski Alfons 'zartoryski, knez 'zedik, pl.
.'zcrkavski Eus., dr. Gališka
V,erkawski Juh, dr. Gališka
)ehne, dr.
)erael, dr., vit. pl. Dcym, grof
lipatdi. pl. Dobler
loblliamer
loblhoft", pl.
lonnitzer Češka liibsky, grof Moravska Michatsch, dr. Štajerska Diiinba Dol. Avstr.
lunajevvski, dr. Gališka >worski, dr. Gališka pzieduszycki, grof Gališka ">z\vonkowski, v. pl. Gališka Edlbaeher, dr. Gor. Avstr.
Eitlman, dr., vit. pl. Koroška d'Elvert, vitez Moravska Štajerska
Okraj Stranka mesta ustav, velk. pos. naroden km. olić. konserv.
Čeh ustav, ustav, naroden
km. obč. mesta mesta km. obč velk. pos. ustav, km. obč. Čeh mesta km. obč km. obč
ustav. Poljak Poljak
velk. jms. Poljak
velk. pos. konserv.
velk. pos. konserv. mesta ustav, velk. pos. ustav, mesta ustav. Dol. Avstr. velk. pos. konserv. Gališka       velk. pos. Poljak Gališka      velk. pos. Poljak Dol. Avstr. mesta ustav.
mesta Poljak velk. pos. Poljak Gor. Avstr. velk. pos. ustav Slezija (.'eška
mesta konserv. mesta ustav.
Tirolska Dol. Avstr. Gor. Avstr.
mesta ustav, velk. pos. konserv.
km. obč. konserv.
Dol. Avstr. velk. pos. ustav.
trg. zbor. ustav, velk. pos. konserv. mesta ustav, km. obč. ustav, mesta Poljak mesta Poljak velk. pos. Poljak velk. pos. Poljak mesta ustav, velk. pos. ustav.
ustav, ustav, konserv. Čeh Rusin konserv. ustav, ustav.
mesta mesta
km. obč. ustav, velk. pos. konserv.
Kalke Oskar
Falkenhayn J., grof Gor. Avstr. mesta Fanderlik, dr. Moravska mesta
Fedorovviez Gališka      km. obč
Fischer Gor. Avstr. km. obč
Foltz Gor. Avstr. mesta
Foregger, dr. Štajerska mesta
Forster, dr., vit. pl. Češka velk. pos. ustav. Franceschidc Istrija        km. obč. ustav.
Friedmann Dol. Avstr. km. obč. ustav.
Froschel, opat Dol. Avstr. velk. pos. konserv.
Fuehs, dr. Solnogr.      velk. pos. konserv.
Vns Moravska    km. obč. ustav.
Fiirnkranz Dol. Avstr,
FUrstenberg, dž. grof Moravska FUrth Češka Geiitilin;, don Tirolska Giovanelli Ign., pl. Tirolska Tirolska Gališka Štajerska Moravska Tirolska pol. Avstr. Češka Tirolska Oališka Češka Gor. Avstr. Češka Moravska Slezija Štajerska Gaiiška ('eška Gor. Avstr
Giovanelli Jan., pl. Gnievvosz, d v. svet. Gr>del-Ijannoy, pl. Gomperz Graf, dr. GranitBch, dr. Gregr Julij, dr. Greuter
Grocholski, dr., v. pl. Gross Avgust, dr. Gross Franc, dr. Grtlnwald, dr. Gudenan, pl. llaase, dr. llackelberg, pl. llaller. pl. llallvvich, dr. Ilandel Sigm./pl.
trg. zbor. km. obč. km. obe. mesta
ustav, ustav. koiiBerv. konserv.
km. obč. Poljak km. obč. naroden
ustav, konserv. ustav. Čeh
konserv.
trg. zbor. km. obč. km. obč. mesta km. obč. km. obč. 1'oljiik mesta ustav, velk. pos. ustav.
mesta Čeh
velk. pos. konserv mesta ustav, velk. pos. ustav, velk. pos. Poljak mesta ustav, velk. pos. ustav.
Ime
Harrach Jan., grof Ilausner Otto Heilsberjr, dr. Ilerbst, dr. Herman Herrmann Hevera Hippoliti, pl. Hofer, pl. Hoffer, dr. llohenuart, grof lloppen
llorinuzaki, vit Horodvski, vit. Isbarv Ivanič, dr. Jaksi-h, vit. pl. Janša
Ja<|iics, dr. Jasinski Javvorski, vit. Jerzabek, dr. Jireček, dr. Kaizl, dr. Kaminski, dr. Kallir, vit. pl. Karlon Keil, dr. Kielanosvski
Kronovina Češka tjališka .Štajerska Češka Štajerska Moravska ("eška Tirolska Tirolska
Okraj
km. obe. mesta mesta km. obč km. obč mesta
km. obč. Čeh km. obč. ustav velk. pos. ustav.
Strank*
Čeh Poljak ustav, ustav. Slovenec
11 Stil v.
Pipi.
Dol. Avstr. mesta Kranjska    km. obč Baltika Bukovina (1 »lici ja Dol. Avstr I 'aliuacija ('Vška Češka
ustav, naroden velk pos. Poljak velk pos. konserv.
pl
velk. pos. Poljak trg. zbor. ustav, km. obč. naroden velk. pos. ustav, mesta Čeh Dol. Avstr. mesta ustav. (Jalicija      km. obč. Poljak velk. pos. poljak km. obč. Ceh mesta Ceh mesta Ceh mesta Poljak trg. zbor. ustav, km. obč. konserv. mesta ustav, km. obč. Poljak
Galicija Češka Teška ('eška Galicija Galicija Štajerska Solnogr. Galicija
Kielmansegg, vit. pl. pol. Avstr. velk. pos. ustav Kierschner Češka        km. obč. ustav.
Kinsky Krist., grof pol. Avstr. velk. poa. ustav. Kinsky Frid., grof   Češka velk. pos. konserv.
Kleteczka Češka        mesta Čeh
Klier, dr. Češka        nicata ustav.
Kliraesch Češka        km. obč. Čeh
Klinkosch Gor. Avstr. mesta
Klun Kranjska    km. obč.
Kochanovvski, vit.pl. Bukovina
Kolaczkowski Galicija
Konopka, pl, (jalicija
K<"»pl Češka
Kopp, dr. Dol. Avstr
Kotz Ferd., pl. Češka
Kowalski Galicija
Kozlovvski (lulici ja
Krasicki Jan., grof Galicija Krefta Češka Kronavvetter, dr. Dol Krzeczunowicz, v. pl. Galicija Krzysztofowicz Nik. Galicija Krzysztofowiez M. Galicija Kuranda, dr. Dol. Avstr
Kusy, dr. Moravska Lazzarini, pl. Istrija Lax Koroška Lenz Dol. Avstr. mesta
Liechtenstein A., vit hta jerska    km. obč Liechtenstein A., vit. Štajerska Liebig, pl. Češka Llenbacher Solnogr. Lobkovvitz J., knez Češka
ustav. Slovenec ustav. Rusin (u.)
mesta km. obč velk. pos. Poljak km. obč. ustav, mesta ustav, velk. pos. ustav, km. obč. Kusin (u.) velk. pos. Poljak km. obč. Poljak mesta Čeh Avstr. mesta nstav. km. obč. Poljak velk. pos. Poljak km. obč. Poljak mesta ustav, km. obč. Ceh velk. pos. ustav, km. obč. ustav.
ustav, konserv. konserv. ustav, konserv.
Loblich Lohninger London, pl. I.usiUainIl. dr. Mackovvitz, pl. Madejski Magg, dr. Mannsfeld, grof Marglteri, grof Maiiusievvicz Maschek Mascheko Hattuteb, dr. Mauthner Meissler
Ifenger, dr.
Mcznik, dr. Mieroszovvski, grof
km. obč. mesta km. obč.
velk. pos. konserv. Dol. Avstr. mesta ustav. Štajerska    velk. pos. ustav. Moravska   velk. pos. konserv. Dol Avstr. mesta ustav. Tirolska     velk. pos. ustav.
km. obč. Poljak mesta
Galicija Štajerska Češka Kranjska Galicija (Vška Dol, Avstr ('eška
ustav, velk. pos. ustav, mesta Slovence
km. obč. Poljak km. obč. Čeh mesta ustav.
mesta Čeh
Dol. Avstr. trg. zbor. UBtav.
Teška mesta ustav.
Slezija mesta ustav.
Moravska km. obč. Čeh
(Jalicija km. obč. Poljak
dvadeset tisoč članov, a vendar se knjige točno razpošiljajo brez tiskanega imenika. Na vedena želja nekih članov je preveč naivna, pa mislimo, da bi jej se moglo na kak drug način ustreči. V ostalem nam je ogromno društvo sv. Mohora najboljša tolažba, da slovenski narod ne bode tako skoro poginol v žrelu nemškega moloha.
Literarnim društvom smemo do nekoliko prištevati tudi „Dramatično društvo", katero je rodila plemenita navdušenost neko mladih slovenskih rodoljubov 1. 1867. Lepo se je to društvence začelo razcvetati, in zadnja leta je uže vsak teden prirejevalo redne predstave v deželnem kazališču (gledišču), ko je to leto povsem zaustavilo javne predstave, l/roki žalostnej tej prikazni nijso nam povsem znani, pa za to nečemo tega dalje preiskovati, da nam se članek se bolj nerazvlači, ko je i tak narasel prek naše volje. More biti, da drugikrat o slovenskem gledišču posebe nekaj
spregovorimo, ako ne bodemo s tem presedali poštovanim VenĆevim čitateljem. — Kakor smo rekli, dramatično društvo spada po nekoliko tudi mej literarna društva, & to za to, ker vsako leto izdaje tiskano zbirko manjših in večjih glediščnih komadov pod imenom „Slovenske Talije". Lani izšli so četirje zvez-ščiči. V prvem čitamo prevod  „Časa vode", od  Scribeja,   v  drugem   „lgralkow od Fouruiera in     livu  gospoda  pa jeden sluga" od Goldonija, v tretjem „Stari samec" od Feuilleta in  „Stara mesto mlade" od Kor/.enovskega, a v četvrtem „Gringoire" od Binvilleja in „Jedna se mora udati" od Uhdeja. Akoravno se pri dramatičnem drufitvu v najnovejem Času opazuje neki nazadek, moramo vendar z dosedanjim  njegovim delom biti zadovoljni.   Izdalo je namreč v vsem uže 43 zvežčičev „Talije,"  ima dosta lepo gle disčno b.blijoteko, pa tudi nekaj garderobe. I Dosta temelja, na katerem se more uspešno
dalje zidati, čim bode Slovencem pihal ugo 1-neji politični veter.
Uže smo na početku rekli, da bi redko kedaj po katera slovenska knjiga zagledala svet, ko ne bi bilo literarnih društev. Izkušnja nas uči, da je temu tudi re* tako. Znani slovenski novelist Josip Jurčič začel je pred dvema letoma izdavati  „Slovensko knjižnico," zbirke pripovestij, ali moral je hvale vredno svoje podjetje ustaviti zarad pomanjkanja predplačnikov. Prošlo leto izdal je samo jedno knjižico in to svoj roman  „Cvet in sad."   Najbolje bi bilo,   ko bi podobno zabavno knjižico izdavala „Slovenska Matica" po izgledu hrvatske svoje posestrime.  — (Zdaj ko se bode politično življenje umirilo,  in ko upamo dobiti — slovensko knjigotržn co, bomo i literarno delo mogli nadaljevati.  Ur.) Tiskarna družbe bv. Mohora izdala je na svoj trošek 2. zvezek zbranih spisov pokojnega škofa Martina  Slomška, a popularai pisatelj
Trne Mikvschka, dr. Monti. dr. Moritsch Moro, vit. pl. Miiller Josef Muller Josef Nabergoj Nedopd Negrclli Neupauer Neumann ■Neumayer Neusser Neuwirth Nisehehvitzer Hltsobe, dr.
Noska
Obentraut, vit pl. Oberndorfer Oborski Obratsehai Obresa Oelz, dr.
■ Ofenheim, vit. pl. Ofner, dr. Oliva
©pponhcimer, vit. pl Ottiscb Ozarkievvicz Pachcr, pl. Fajer, dr., vit pl. PanowBky rauer Pavvlinović Pecz, dr.
Pfeill - Scharfenstein
plcm. Pfeifler Pfeifer,
Pfbgl, Pl-Pirko, Pinpiet, pl. Platzcr Tlener, dr. pl. pr»ck
Poklukar, dr. Portugal 1, dr. Posch
Posselt, prior Pozza, grof Prachcnsky, dr. Prazak, dr. Pretiš, dr. pl. Promber, dr. Prosko\vetz, vit pl. Puzvna Kaab, vit pl. Rabi, dr. Rappoport, dr. Itechbauer, dr. Rcndič, dr. Reschauer, dr. Richter Rieger, dr. Ritter Rohrraann Roser, dr. Roth, dr. Ruczka Ruf
Russ, dr. Rydzowski, dr. Salm, st. grof Aloiz Saltu, st grof Ilugo Sax, dr.
Schitffer, vit. pl. Scliarschmid, pl. Schaup, dr.
Kronovina Moravska 1 labnacija Koroška Koroška ('eška Češka Trst
Moravska Tirolska Češka ("eška Solnogr. Moravska Moravska Koroška Češka Gor. Avstr. Češka Dol. Avstr Galicija Slezija Kranjska
Okraj km. obe. km. obč. mesta mesta km. obe.
Stranka
Ceh
naroden ustav, ustav, ustav.
velk. pos. konserv. .'). vol. raz.narodcn km. ob?. Ceh
km. obe. konserv. km. obč. Ceh km. obč. ustav, km. obč. konserv. km. obč. ustav, trg zbor. ustav, km. obč. ustav, mesta ustav, km. obč. konserv. km. obč. ustav, kin. obe. konserv. km. obe Poljak km. obe. ustav, km. obč. Slovenec Vorarlberg km. obč. konserv. Hukovina    mesta ustav.
mesta ustav, mesta Ceh velk pos. ustav, km. obč. konserv. kiu. obč. Rusin (u.) trg. zbor. ustav. Corica-Grad. velk. pos. ustav. Moravska    mesta ustav.
velk. pos. ustav, km. obč. naroden trg. zbor. ustav.
pol. Avstr. Češka Češka Koroška Galicija Koroška
Štajerska Dalmacija Češka
Češka
Češka
Kranjska
Gor. Avstr.
Dol. Avstr.
Pol. Avstr.
Češka
Češka
Pol. Avstr.
Kranjska
Štajerska
Štajerska
Češka
Dalmacija
Češka
Moravska
Češka
Moravska
Moravska
Galicija
Pol. Avstr.
Trst
Galicija
Štajerska
Palmacija
('eška
Češka
i'eška
Koroška
Slezija
('eška
Češka
Galicija
pol. Avstr.
Češka
Galicija
Češka
Moravska
Slezija
Češka
Češka
velk. pos. konserv. velk. pos. ustav, km. obč. Slovenec km. obč. konserv. km. obč. ustav, velk. pos. ustav, km obč. Čeh trg. zbor. ustav.
mesta mesta mesta km. obč. vel. pos. km. obč. mesta km. obč. vel. pos. mesta trg. zbor km. obč. vel. pos. 2. vol. raz. ustav, trg. zbor. Poljak
ustav. Slovence ustav, ustav, ustav, naroden Čeh Čeh ustav, ustav, ustav. Poljak ustav.
mesta
mesta
mesta
mesta
mesta
mesta
vel. pos.
km. obč.
mesta
vel. pos.
km. obč.
mesta
mesta
vel. pos.
vel. pos.
mesta
vel. pos. vel. pos.
Gor. Avstr. trg. zbor.
ustav.
naroden
ustav.
ustav.
Čeh
ustav.
ustav.
ustav.
Čeh
Poljak
konserv.
ustav.
Poljak
ustav.
konserv.
ustav.
konserv.
ustav.
ustav.
Ime
Schier, Sehmidt Sebmiedbauer Sebmuk
Scbneid, vit pl. Bchoffel
Srhonerer, vit pl. Sebreiber Schrom, dr. Seb\vab
Schvvarzenberg Ad., knez
Schvvarzenberg Kari,
knez Sclnvegel, pl. Biegl
Siegmund, pl.
Skene
Skopalik
Skraszevski
Skrzvnski, vit. pl.
Sbidkowsky, dr.
Smarzewski, vit. pl.
Sochor, dr. vit. pl.
Spann, vit.pl.
Spens, pl.
Splavvinski
Stanjrler
Starzenski, grof
Sternbach, pl.
Steudel
Stiebitz
Stockau, grof
Stoli r, dr.
Strass, van dr. vit.
Streermvitz, vit, pl.
Sturm, <lr.
Stjrza V., pl.
Buda
Suess Kd., dr. Suess Fridr. Supuk Suttner, pl. Tarnowski, grof Taullercr, pl. Tausche Terlago, grof Teuschl Thun Fr., grof Thurnher Tilscher, dr. Tomaszczuk, dr. Tovvarnicki Trojan, dr. Tyšzkiewicz, grof Tysko\vski, grof Urbanek Valussi Vaschaty, dr. Vesel}-, dr. Vetter, grof Vidulich, dr. pl. Vitezič, dr. Vojnovič, grof VoŠnjak, dr. \Vaguer "VVaibel, dr. Waldert dr. "VValterBkirchcn, pl "VVcber \Veeber, dr. WegBcheider, dr. \Veigel, dr. \Veiss, dr. vit. pl. Wickhoff
Kronovina Češka Moravska Štajerska Slezija Kranjska Dol. 'Avstr. Pol. Avstr. Galicija Moravska Češka
Češka
Češka
Kranjska
Slezija
Češka
Moravska
Moravska
Galicija
(Jalicija
Češka
Galicija
Galicija
Gor. Avstr.
Slezija
Galicija
Češka
Galicija
Tirolska
Pol. Avstr.
Češka
Moravska
Čeftka
Moravska
Češka
Moravska
Hukovina
Češka
Pol. Avstr.
Dol. Avstr.
Dalmacija
Okraj Stranka trg. zbor. ustav, km. obč. ustav.
km. obč. km. obč. mesta km. obč. km. obč. mesta km. obč.
konserv.
ustav.
Slovenec
ustav.
ustav.
ustav.
Čeh
trg. zbor. ustav, km. obč. konserv,
km. obč. vel. pos. km. obe.
Ceh
ustav.
ustav.
trg. zbor. ustav.
mesta km. obč. vel. pos. vel. pos. km. obe. vel. pos. mesta mesta vel pos mesta vel. pos vel. pos. km obč. mesta km. obč. vel. pos. mesta mesta km. obč. mesta vel. pos. mesta mesta km. obč. mesta
Dol. Avstr. vel. pos. Galicija km. obe. Kranjska vel. pos. Češka km. obč. Tirolska vel. pos. Trst Češka
Vorarlberg km. obč. Češka km. obč. Hukovina    km. obč.
mesta km obč. km. obč. km. obč. km. obč. Gorica-Grad. kin. obč.
usti v. Čeh Poljak Poljak Čeh Poljak ustav, ustav, ustav. Poljak konserv. Poljak konserv. ustav, ustav, konserv. ustav, ustav, ustav, ustav, konserv. Čeh ustav, ustav, naroden ustav. Poljak ustav, ustav, ustav.
Galicija
Češka
(Jalicija
(Jalicija
Češka
A le sove c napisal je za prosto ljudstvo času primerno knjižici „Vojska na Turškem" od 1. 1875. do konca 1. 1878. To je blizu vse, kar ee je znatnejega delalo na književnem polju slovenskem 1. 1878.  Izšlo je razven tega ne koliko brošur, raznih šolskih in društvenih izvestij, nekaj ljudskih šol skih knjig in dosta veliko število molitveni k o v.   Čudimo se, da nijsmo mogli nikjer najti ma kakoršnih koli vestij o lanskem de lovanju  „GlaBbene matice,"  katera ima nalogo, da neguje narodno glasbo in to za se daj samo z izdavanjem slovenskih muzikalij S tem Brno podali majben pregled sljven ske književnosti od 1. 1878.   Hrvatsko občinstvo se je moglo osvedočit',  da je pri naših bratih preko Sotle še dosta moči, ter da se še zeleni Blovenska veja naše lipe. Kadar pride samo malko povoljeni čas, pognala bode zopet ■novo listje, pa se bodo ž njo ponašali tudi srečneji jej bratje.
Poslovenil And. F e konj a.
Češka
Češka
Moravska
Istrija
Istrija
palmacija
Štajerska
Hukovina
Vorarlberg
Češka
Štajerska
Moravska
Moravska Solnograška mesta (jalicija mesta Češka        vel. pos. Gor. Avstr. roeBta \ViederBperg, vit pl. Češka        km. obč. VVieaenburg Dol. AvBtr. mesta
Tirolska     vel. poa. Tirolska mesta Ooriea-Grad. km. obč.
AVieser, prost "VVildauer, dr. "VVinkler, dv. svet VVittmann, vit. pl. VVolanski Krasmus
Wolaaikl Nik.
"VVolfrum
"VVolkenstein, grof Wolski, dr. VVrann, dr. \Viinsche Wurm
"VVurmbrand, grof Zallinger, pj. Zak
Zainoyski, grof Zborovski Zcdt\vitz, grof Zebetitraajr Zeilberger Zeithaiumer Ziemialkovvski, dr. Zotta, dr. pl. Zschock, dr.
trg. zbor. ustav, vel. pos. konserv;
konserv. Ceh ustav. Poljak Čeh Poljak Poljak ustav, konserv. Ceh Čeh
konserv. ustav, naroden naroden Slovenec ustav, ustav, ustav, ustav. Čeh ustav, ustav. Poljak ustav, ustav. Čeh ustav, konserv. ustav, ustav.
km. obč. mesta vel. pos. mesta km. obč. km. obč. km. obč. trg. »bor.
mesta km. oho. mesta km. obč. mestu
'Trst
Galicija
Galicija
Češka
Češka
(Jalicija
Koroška
Češka
Moravska
Štajerska
Timlska
ČcSka
Calieija
< Jalicija
Češka (ior. AvBtr. Cor. Avstr
Ceaka (Jalicija Bukovina Štajerska
1. vol. raz. ustav, km. obč. Poljak km. obč. mesta vel. pos. mesta km. obč. mesta mest a
Poljak ustav, ustav. Poljak ustav, ustav.
Čeh
trg. zbor. ustav, km. obč. konserv,
mesta km. obe. km. obe. vel. pos. km. obč. km. obč. mesta km. obč. km. obč.
Ceh
Poljak
Poljak
ustav.
konserv.
konserv.
Čeli
Poljak
konserv.
trg. zbor. ustav.
Dopisi.
X Illoita 14. julija. [Izv. dop.] (Izlet fi harmoničnega društva.) Pretečeno nedeljo napravilo je, kakor znano, „ljubljansko filhar-monično društvo" izlet v Bled. Pisalec teh vrst bil je tudi „tako srečen" deloma udeleževati se te toliko zabave obetajoče veselice
in gotovo vas bi zanimalo zvedeti natančneje, kako se ie ponesla.
Vlak pripeljal je dosta gospo le, tudi krasnega spola nijsmo pogrešali, rekel bi skoraj da je prevladal j nadejali smo 8e tedaj opravičeno posebno močnega zbora, a ko se pevci zbero v krog in zapojo v pozirav — Bamo po <iebi razume se da nemško, slovenske tako c=di dan nij bilo nobene — videli Brno, da se na'a nada nii izpolnila, ka?ti udeležba pevcev bila je le maihna. O polu 12. brala se je st. maša na otoku, pri katerej sta bila tudi njega svetlost kne7 \VindiRchgrlitz x družino in mnogo odlične v Bledu bivajoče gospo le. Priznati moramo, da se je tu pod vodstvom izvrstnega Nedveda pelo dobro; posebno dopadal je čveteroBpev.  Popoludne bil je izlet na grad.
Iznenađeni so bili tukaj  Blejski gostje, kateri ro tu pričakovali  najlepših produkcij, ali pevci so v tihem gradu molčali. Tako je prešel ves popoludan v splošnem tihem miru. M°!sto pet/a slišalo se je pa bolj pogosto klen-kanje vodilnega zvona'na otoku — gotovo so tako pridno zvonili nemškutarji a presrčno in vročo željo, da bi se zonet povrnili stari dnevi velikonem^kega „švindelna". Bodo li uslišane njih prošnje — o tem jako dvomimo. Zvečer vozili so 8e nekoliko časa po jezeru in dali dušek svojim grlom,  a bilo nij  nikjer opaziti pravega navdušenja, pravega veselja; če bi ne bil imel vsak pevec na prsih, ali za klobukom od nežne roke podarjenega Šopka, in bi se ne bilo s težko silo par raket v zrak spustilo, — kar so vse storili tu bivajoči — mislil bi bil kmalo da bo pogrebci, ki pojd zadnjo popotnico.  Pač bi jo radi zapeli nam Slovencem če bi se dalo, a Big zna Če je sami sebi kmalo ne bodo.  —  Prejšnje čase imeli bo pri enacih izlet'h razen pevskega vodje, tudi Še vodje svojih velikonemških idej, kateri so vsako pavzo napolnili prelepimi govori o nemškej kulturi, omiki, in enačim, tako da res nij moglo biti dolgčas. A kam so neki zdaj zginili zvonce noseči gospodje Keesbarher e tuttt quanti? Zastonj iščejo bvoj i h prerokov iz malih mest izletu pridrufcivše se ukažejne glavica nemškutarskih mamelukov!  Kako je vendar to? — Da, da gospoda!
Časi se spreminjajo. One dobe nij več, ko bo nemškutarBki pevci, telovadci in strelci kot pravi statisti za pripravljanje kužnih pruskih namerov gotovih gospodov vsak trenotek pripravljeni bili. „0ni bo za svoje osobe dosegli kar so želeli" — rekla je „Tages-post" in: der Mohr bat seiae Schuldigkeit ge-than „der Mohr kann gehen" —tudi izletši v Bled. — Neki Sapotnik.
K IIiiii»ju 13. jul. [Izv. dop.] Svečan komers, katerega sta napravila tukajšnja hrvatska društva: „Velebit" in „Društvo hrvatskih tehnika" v slavo prenosa ostankov slavnega pesnika Petra pl. Preradovića, je jasno pokazal, kako ČaBte Hrvatje moža, ki je vse svoje delovanje posvetil predragoj domovini. Plemeniti pesnik je počival dosedaj daleč od drage mu domovine, v Beču, a hrvatski narod je hotel imeti ostanke svojega ljubljenca v do-mačej zemlji, in te dni so jih v resnici prepeljali v Zagreb. Svečanost, katero je napravila tukajšnja hrvatska mladež o tej priložnosti se je vršila po vsem sijajno. Občinstva se je bilo jako mnogo zbralo, tako, da je bila dvorana v lepih prostorih tukajšnje „Garten-baugesellschaft" napolnjena. Zastopana so bila vsa tukajšnja slovanska društva. Mej odličnimi gosti videli smo tudi hrvatskega mecena bi-
skupa Strossmajerja, kateremu bo doneli od vseh stranij burni živio- in slava-klici, ko je došel v dvorauo. Videl stm ta večer prvič plemenitega moža, ki ljubi tako srčno svoj narod. Prijaznost in odkritosrčnost se bere čestitemu možu na obrazu, Hploh je on jako simpatičen človek.
Pevski zbor spolnil je popolnem svojo nalogo, ter pel vse tri zbore jako dobro. Č'u dili smo se mlademu dirigentu zbora, gospodu Josipu Vancaš-u, da je vodil pevce tako iz vrstno. Ptazveseljeval nas je zopet tudi g. O. Lauppert s svojim prekrasnim baritonom, katerega smo imeli tudi v „Sloveniji" uže priliko občudovati. „Kasno", samospev za bas, katerega je pel z dovoljenjem ravnateljstva konservatorija g. L. Kornitzer, je dopal zelo občinstvu. Zadnji ima izvrsten glas, in kadar bode popolnem izurjen, bode gotovo izvaure-den pevec.
Hrvatje so pozdravili navdušeno druge Slovane, ki so prišli slavit spomin slavnega pesnika. Tudi obitelj Preradovića, namreč soproga, sin in hči, je bila navzočna. Iskreno so pozdravili Hrvatje in drugi Slovenje pesnikovo družino.   Jako ginjen je odzdravil potem sin Preradovića, pomorsk častnik.   Tudi pesnik „Sundečić" nas je počastil s svojo navzočnostjo. Na pozdrav od Btrani Hrvatov je odzdravil preuzvišen biskup Strossmajer s kratkimi, a krepkimi besedami, zabičevaje hrvatskoj mla deži, naj posveti svoje moči predragej dumo vini.   Burni živio-klici so Bledih koncu njego vega govora. Vladalo je sploh mej vsemi na vzočninii Slovani, osobito pak seveda mej Hrvati pravo navdušenje, in iskreni domorodni čuti bo nam vsem polnili srca. Govoril je tudi pesnik Sundečić, zahvaljevaje se Hrvatom, ki bo ga prav veselo sprejeli in pozdravili.   Rekel je mej družim tudi,  da on ljubi Srba, kakor Hrvata, oba sta sinova iste matere, naj tedaj Srb in Hrvat delujeta ožjej  in Širjej svojej domovini složno v prid in blagor.   Oziral se je tu po nesrečnem, napredku jugoslovanstva zelo škodljivem prepiranji mej Srbi in Hrvati, kateri žalibože osobito v Beču jako cvete. Žalostno, da ostudno bi rekel,  se uže dozdeva včasih apatija in sovraštvo, katero goji in pri vsakej priložnosti kaže Hrvat do Srba in Srb do Hrvata. Nikakor tudi nijso bile Sundečičeve besede Hrvatom po volji, če tudi je govoril tako zmerno in prijazno, kakor je le sploh mogoče bilo. Ko je končal, mu nijso oni ska zali svojega odobrenja, tembolj pak smo mi Slo venci pokazali svoje mnenje, in pritrdili pesnikovim besedam z burnimi živio-klici. Dobro je povedal tudi zastopnik srbske „Zore" isto mi sel, kakor prej g. Sundečić. Pesnik Prerado vic, katerega denes blavimo, pred čegar po dobo tu govorimo, je kri naše krvi, je rekel A ne mislite bratje Hrvatje, da vas hočem s tem razžaliti, ali vam oporekati, da Preradović nij rodom Hrvat, tega ne; a mi Brno sinovi Slave, bratje Brno mej soboj, po naših in vaših žilah se pretaka ista krv, in zbog tega pravim, da je Preradović tudi naš pesnik, tem smislu je govoril Srb.   Tudi predsednik ,Slovenije0  je gorko priporočal Slovanom posebno seveda Srbom in Hrvatom Bložno ^delovanje, proseč jih, naj  opuste vendar en krat prepir, in naj delujejo z zjedinjenimi močmi v blagor Slovanstva. V resnici bi bilo že leti, da bi se vendar enkrat zasejala mej Srbe in Hrvate prava bratska ljubezen; plodovito, složno delovanje bi iz njo pricvelo, in sad bi
bil velikansk napredek ne le jugoslovanstvu, temveč vseh Slovanov. §.
Domače stvari.
— (Preradovićeva slavnost.) Te dneve imajo bratje Hrvatje veliko blavuost. Prenesli so ostanke svojega velikega pesnika Preradov i'a z Dunaja na domačo hrvatsko zemljo. Celi Zagreb in vsa Hrvatska je udeležena pri slavnostnem sprovodu.   Iz Ljub
j a ne je šel dr. Poklukar kot zastopnik za „Slovensko Matico" doli.   Njemu se za Slo vence pridružita slovenska rojaka, gimuazi
alni ravnatelj g. Bradaška, in banakega btola tajnik Ant. Kos „Ceitnikov", znani slovenski pisatelj. Pričakujemo, da nam o tem kak naš rojak iz Zagreha dopis pošlje.
— (Darilo g g. Luk m a no v.) K včerajšnjemu poročilu o zadnjej seji mestnega zbora dodajemo, da je občinski zbor jednoglasno votiral bratom Lukmaaom zahvalo za darilo 300O gld., podarjene ob priliki Bmrti njih očeta za namene ljubljanskega ubožnega fonda.
— (Šole.) Tukajšnje srednje šole bo včeraj svoje šolsko leto končale. — V ljudskih tukajšnjih šolah bode oni teden končanje.
— (Cesarjev dar.) Cesar je daroval iz svoje kaBe 300 gld. za pogorelce v Zagradci V ljubljanskoj okolici.
— (Mariborski škof) g. Maks Ste-pišnfk je od ee.-arja dobil „v priznanje zaslužnega delovanja", veliki križ Franc-JoBipo-vega reda.
— (Na mariborskem c. k. učiteljskem pripravništvu) dela 40 učit. kandidatov maturo. Izmej teh 40 (37 internistov, 3 eksternisti) je 23 Slovencev, 17 Nemcev. Vmeščeni bo uže sledeči gospodje: Jože L»b-babar, k sv. Lovrencu pri Prožini. — Srečko Majcen, v Ormož. — France Šetince, k sv. Tomažu pri Velikej Nedelji. — Ivan Tomažič, k sv. Miklavžu pri Ormožu. — Gustav Vodu-štk, v Teharjupri Celju. — France Slemen-sek v Zdole pri Brežicah. — Jak. Igričevič, v Rogatec (RohitBch). — M. Tramšek v Hoče pri Mariboru. — Leopold Korže, sv. Ilj pri Slovenjem Gradcu. — Radoslav Kopic v Tre rine.
Po§lniio.
Onečeščevanje ljubljanskega pokopališča prihaje res od dne do dne hujše, tako, da se človeku milo stori, videčemu sledove krščenih Vandalov po spomenikih in groben! Nobena Stvar nema mini, kajti, ako se ne dela škoda naravnost, dela se s tatvino! Vse je dobro: cvetlice, udehine podobe, fotografije itd. Tudi vodijo, navzlic vsej prepovedi ob vhodu, nekatera takozvane „dameu na pokopališče pse, ki oskrunjajo grobe, da ne govorim o mnogih materah, katerih kurji možjani ne urno ločevati blagoslovljenega kraja otl otročje izbe!
,,Lece sortemu, ta resna opdmenja se blesti pri vhodu v zlatih pismenih obiskovalca naproti; a kodo pomišlja nanjo?
Dobro znamo, cerkovniku nij možno tol:i;o pašnemu hiti, da bi se onečeščevanju tega ozbiljnoga kraja po vsem prišlo do živega, ali izrekati smem vendar jaz, gospodar plačanemu kosu zemlje, oskromno željo: naj slavno oskrbniatvo ljubljanskega pokopališča v svojem interesu in na korist gospodarjem odkupljenih grobov obrača strogo pozornost na te razmere. Uverjen sem, da bode potem marsikaj inače.
V Ljubljani, dne 13. julija 18 79.
Jos. Charpentier.
Uaurli v MMttilJftsiil.
11. julija: Franca Žerovnik, zasebnica, 66 let, Zabjok št. 12. — Pavla Gerstenuaaver, hči poštnega olicijala, 2 in., na mestnem trgu št. 13, valed vodenice v glavi. — Karel Očisti, sin poštnega oficijala, 4 leta v Selenburgovih ulieJi St. 1, vsled difteritts-
12. julija: Franca Buaeti, hči delavca, 1 leto 10 m»• s., na Kurlovskej ceati št. 18, vsled jetike. — Meta Prebil, bivša krainerica, 6tj let, na sv. Jakopa trgu št. 11, vsled zasedenja krvi.
V deželnej bolnici:
11. julija: Marjana Prebil, delavka, 30 1., vsled tuberkulozo. — Jurij Riuiricb, delavec, 64 I.
12. julija: Pavel Dernovšek, delavec, 70 1., valed vnetja v črevesu.
Dunajska borza 15. julija.
(Izvirno telegraiično poročilo.)
finotni dri. dolg v bankovcih .   .   67 gld. — ki.
'.notni dri. dolg v srebra   ...   68   a   40 u
/Jata renta.........                                    78   „   60 m
1860 dri. posojilo......126   „   25 „
Akcije narodne banke   .... 827    „   — a
rsreditno akcije.......                            270   „   40 m
r,ondon..........115   „80 „
Srebro..........                                       —   „   — „
SapoL...........9   „   20 .
C. kr. cekini........5   „ 48
Državne marka.......56   . 75
Razne vesti.
* (Nesreča.) Ondan se je v Madridu pripetila, ko je cesarjevič Rudolf ondi bil, grozovita nesreča! Pilo je 10. minologa meseca, ko je španjski kralj Alfons na čast visokih gostov cesarjeviča Rudolfa in kraljevića Leopolda bavarskega predstavil vojaštvo v ogromnem številu. Kralj s svojima gostoma stal je, ko je armada defilirala; ponosno korakajo pešci mimo in kričijo „živio kralj!" za njimi konjica in potem topničarstvo; pa konji ali od vročine ali muh nadlegovanj, se spustijo v beg po ulici napolnenej z ljudstvom, da se je vse gnetlo. Lilo je več vojakov, takoj mrtvih, in pohojenih, vse je kričalo i vekalo. Ko pa zadnja baterija na dotično mesto nesreče pride, razpokne ena granata v naboju, ter pobije obilo ljudi krog, in ko bi se bilo to 2 minuti prej pripetilo, ne bili bi ostali živi ne kralj ne visoka gosta. SplaSeni konji vlekli so v dirki topove vozove po ulicah napolnenih z ljudmi, in povozili m pomastili vse vprek.  Ljudstvo ki je ob kraj ulice stalo, potilo je okna in vrata prodajaliuc in se v valovih nakopičilo ter vse polomilo Vojaki nijso mogli obdržati zdivjane živine Španjski narod je to, kot »slabo znamenje imel za avstrijskega cesarjeviča, ker se jego vorilo, da si je prišel iskat spanjske prince-sinje za ženitev, kar pa menda je prazno ugi banje bilo.
IzdateJj m urednik Josip Jurčič.
Mladenič,
ki je izvršil višji gimnazij, Be uljudno priporoča za kako privatno službo.
Za natančno poizvedbe naj izvoli obrniti se v F. Mtillerja ,, Auuoim !en>llureau" v LJubljani. (318)
Stanovanje v najem.
V hiši št. 45) (nova) na poljanskej cesti odda ao ob hv. Milielu t. 1. v najem jedno stanovanje, ki ima 3 sobe, 1 kuhinjo z nepotratniin ognjiščem. 1 drevarnico, na željo tudi poraba vrta, — in v istej hiši odda so takoj jedno stanovanj o so sobo, kuhinjo, drevarnico in delavnico pripravno za vsak posel.
V hiši št. 61 (nova) na poljanskej ceati odda se ob hv. Mlliclu t. 1. stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, drevarnico in kletjo
Natančneje pove dvornik v bivšoj fabriki za sladkor. (309—3)
Umeteljne zobe in zobovja
postavlja, ne da bi bolelo in za žvečiti popolnoma pripravno, po najnovejšem umetniškem načinu, in zobne operacije izvršuje z ouiotcujom z gazom za smejanje (805—8)
zdravnik za zobe A. Paichel,
poleg llradeckijovega mostu v 1. nadstropju.
Hiša na prodaj.
Hiša št. 8 v Kožnih ulicali, ki jo posebno pripravna za krčmarstvo in branjarijo, proda ao iž svojo volje. Natančneje uatmouo ali pismeno pove gospod Mastev* J«ve, agent za užitninski davek v Višnjejgori na Dolenjskem. (295—3) Lastnina in tisk „JNarodue tiskarne14.