ZaStojM izdala okrajni od&oi SociaP*t>rec Franc Kralj-Cink ter dru- delavskih svetov in neposredne- do za nadaljnji — ... • i— »-•«- i- — j—.-’——upfavljanja v stične izgradnje. 9 zanimanjem ogledovali nadvse lepo urejeno gledališko dvorano, kino dvorano in ostale prostore. Priznanje najzaslužnejšim elanom gradbenega odbora Zapisali smo že v zadnji številki, s kolikimi problemi se je moral ubadati gradbeni odbor. Težko je v skopih besedah opisati vso odgovornost in prizadevanje ne le posameznih, marveč vseh članov tega odbora. Eno pa lahko pribijemo: delo, ki so ga opravili v teh štirih letih, bo kažipot našim delovnim ljudem za dosego novih delovnih uspehov. In kdor koli je pobliže upo-znan s temi velikimi napori, bo moral priznati, da je večji del članov gradbenega odbora v zadnjih letih živel le za ta dom E žici nagradnega tekmovanja Okrajnega odbora ZB v Trbovljah Okrajni odbor Zveze borcev NOV v Trbovljah je letos razpisal nagradno tekmovanje za najboljše dopise, novele, črtice in reportaže iz NOV, ki so bile objavljene v »Zasavska /a tedniku« od 38. aprila do 10. novembra 1956. Ocenjevalna komisija je prisodila naslednje nagrade: PRVA NAGRADA se po splošni oceni ne podeli. DRUGA NAGRADA 8000 dinarjev se podeli tov. JOŽETU STOKU-KOROTANU iz Ljubljane za »Zločin raztrganca Lesjaka«. . TRETJA NAGRADA 6000 dinarjev se podeli tov BORISU KOSTANJŠKU iz Senovega za »Svetle utrinke«. ČETRTA NAGRADA 5000 dinarjev se podeU tov. MILANU VIDICU iz Zagorja za »Tinetov najlepši dan«. PETA NAGRADA 4000 dinarjev se podeli tov. ALOJZU AVSENAKU iz Senovega za »Ljubezen pa taka...« SESTA NAGRADA 3000 dinarjev se podeli tov. FRANCU ŠETINCU iz Trbovelj za reportažo »Maja pred enajstimi leti.« SEDMA NAGRADA 2000 dinarjev se podeli tov. ALBINI ROSEVI iz Vidma-Krškega za »Srečanje z gestapom«. Okrajni odbor Zveze borcev čestita nagrajencem in *e zahvaljuje vsem udeležencem tekmovanja z vabilom, da razširijo krog sodelavcev in poglobijo začeto delo. Za postopen dvig življenisHega standarda Zvezna ljudska skupščina je strukture investicij, da bi se že podrobno začela razpravljati dosegel hitrejši razvoj tistih go-o družbenem načrtu za prihod- spodarskih področij in delavno- nje leto. Poslanci obeh domov so že nekajkrat poslušali predloge o posameznih načelih tega, za nas vse tako važnega načrta, in živahno posegli v razpravo. NI nobenega dvoma, da ima pravočasno sprejetje družbenega načrta velike prednosti za ati, katerih zaostajanje ovira nadaljnji gospodarski razvoj države. Krepitev narodne obrambe postaja važen sestavni element naše politike v prihodnjem letu. Pri postavljanju teh nalog se je upoštevalo, da se s sklepom osnovnih odnosov, ki regulirajo gije in iniciativa, katere rezultat kažemo danes s ponosom vsemu svetu. Prepričan sem, da ta dom, kakor tisoči poji ob-uspehov v industrijskih sre-čih Jugoslavije, dal vzpodbu-za nadaljnji razvoj sociali- j«jci jm j«. , j a „ __.čne izgradnje, »zdravil" sekretar občinskega komunah, ki je omogočil, da so Potem je tov. Miha.spregovo-—. ., .. . — gg raZvile še nesproščene ener-* ni se o nekaterih oblikah dnu- AACV * 4»-*.*-** J '-***“ --------- 0, prišli pred dom, kjer jih je ga družbenega »zdravil sekretar občinske comiteja ZK Jože Piki. Nato pa benega upravljanja, našem gospodarstvu in zunanjepolitičnih vprašanjih zadnjih tednih,, Odprtje doma Predsedniku Marinku je odgovoril tov. Piki, ki je poudaril, da se bodo trboveljski delovni ljudje z veseljem udejstvovali v kulturnem poslanstvu in da bodo znali ceniti to veliko pridobitev. Nekaj po enajsti url je bil dom dokončno odprt. In čez nekaj trenutkov je zahrumelo, ko v čebeljem panju. Delovni ljudje so si ogledovali prostor za zadnjih letih živel le za ta dom ga načrta velike prednosti za )>snovn|j, odnosov, ki reguliraj! in daroval neštevilno ur prosto- nemoteno Izvajanje gospodarske družbeni načrt za prihodnje le-voljnega dela. politike, zategadelj je prav, da ^ ustvari nadaljnji napredek ▼ konsolidaciji gospodarstva in gospodarskih razmer. To bo torej osnovne značilnosti družbenega načrta za leto 1957. V zvezi s povečanjem osebne potrošnje prebivalstva je na nedavni seji obeh domov Zvezne ljudske skupščine tov. Tempo rekel: _. »V politiki za povečanje osebne potrošnje bo najbolj važno to, da se zagotovi povečanje življenjskega standarda mestnega prebivalstva oziroma delavcev in uslužbencev, katerih potrošnja je večkrat nazadovala v zadnjih letih, medtem ko se ■' letos nazadovanje komaj zadrževalo. Povečanje potrošnje delavcev in uslužbencev se bo omogočilo s povečanjem plač v gospodarstvu, ustanovah in organizacijah, v narodni obrambi, obenem s povečanjem pokojnin. To po- pri znanja, ki ga je bil deležen upravni odbor na slavnostnem je so si ogieaovau prostor za v«— — —.....----------- „ . . novrčan lom pokojnin. To po- prostorom, medtem pa je rudar- kosilu, je le skromen dokaz za- naših okrajih in občinah. večanje bo stopilo ▼ veljavo s 1. ska godba na pihala v avli pri- hvalnosti vseh tistih, ki bodo Poglejmo nekatere značilnosti 1«** 1957 in bo zna- Tovariš Miha Marinko si v spremstvu tovarišev Ribiča, Kovača in Gosaka ogleduje foyer novega Delavskega doma e tov. Ribič obrazložil pomen iradnje doma in orisal zgodovi-10 tega velikega dela. ska godba na pihala v avli priredila prvi koncert. Delavske in partizanske koračnice so radostno odmevale po velikem prostoru, in množica se je zgrnila okrog godbenikov, ki so tokrat igrali kot malokdaj. Posebno so ljudje z velikim hvalnosti vseh tistih, ki bodo odslej prihajali na prireditve v ta lepi hram delavske kulture. Priznanja je izročil predsednik občine tov. Dular tovarišu Ribiču, Kožuhu in ostalim članom. (Nadaljevanje na 9. strani) bomo v prihodnjem letu že januarja sprejemali nažrte po naših okrajih in občinah. Govor tovariša Marinka Toplo pozdravljen je nato pregovoril tov. Miha Marinko, ;i je med drugim dejal: »Ko me je doletela čast, da ovorim ob tej slovesni prilož-iosti otvoritve vašega lepega Slovesno praznovanje Dneva republike v Zasavju Vsepovsod: uspele akademije ____________ ,, Ae,m>,T , ,vnvavta umeva REPUBLIKE SE SLAVNOSTNIH PRIREDITEV V OKVIRU PRAZNOVANJA DNEVA R^J^BLIKE SE IF UDELEŽILO NA TISOČE DELOVNIH LJUDI — V TRBOVLJAH i*E" ™ ...... _ grucffi-ffiaas M ivega Delavskega doma, mo- nadvse slovesno počastili zgodo- odbora tov. Stane Nunuč. Na . hkrati zajei povečanje proizvodnje, n roči da sem v zadregi da vin<-kn obletnico ustanovitve akademiji so sodelovali še di- V Leskovcu je merau zacei povei»iwe prun* . « mS’ka b^S, kako bi pri- Jugc^tevij? pSni pripravljal- jaki in dijakinje nižje gimna- (Nadaljevanje na 10. strani) Obcutnrjše izpremlnjanje januarjem leta 1957 in bo znašalo predvidoma okoli 36 milijard din.« Jubilej nase L ko je bila v vasici Rudo, v i»j“nc fjm 'uspešnejše izpolnitve. Srbiji ustanovljena I. Proleter-MočSrSK proiz- brigada in hto-ati prva re-vodnje in gospodarske delavno- «(, ki Je pred dnevi prekril naš« polja in naselja, nas je presenetil. Ne samo. ker nam je prinesel mraz in se takrat radi oziramo v drvarnice, ampak tudi zato, ker začnemo razmišljati, kako bo z javnimi potmi, kadar se spremene v gladko ploskev zaradi drsanja. Problem ni nov. Poraja se i* leta v leto. vendar — hote ali nehote — skoro vedno pozabimo na to. Mnogo Javnih pot| gre tik ob hišah. Posebno še, če so poti še malo dvignjene, postanejo kaj rade prostor, kjer ae drsajo naši najmlajši. Seveda so drsnice nevarnost z* vse, posebno pa še za starejše ljudi. S pepelom seveda ne gre posipati poti. Stanovalci hiš razumljivo ne bodo kupovali peska za posipanje. Vprašanje je, kako pripraviti hišnega lastnika do toda, da se ga zainteresira, da pred nastopom zime kup) voz peska za posipanje. Seveda tu ne gre za velike vsote, gre le za človekoljubno potezo, k| je ne bi smeli podcenjevati. Vsi hišni posestniki, ki imajo Mše ob javnih poteh, k|er naši najmlajši ob snegu in ledu ustvarjajo svoje prostore za Igre — predvsem drsnice — naj o tej stvarj razmišljajo. (m) mmm Hm* Xyi • - tl > . 1" . Cii 15-!efn;ca JIH Albina Roš: tfflt KRESINCA * BELE CERKVE Vse slovenske brigade in od- Ijena vsakemu dolga francoska redi so v mesecu novembru le- puška. Branka je s svojo puško ta 1944 dobili od Glavnega šta- vzbujala pravo pozornost. Neba Slovenije okrožnice, da naj mesto usnjenega pasu je imela se priglasijo fantje in dekleta, pritrjeno vrv, puškino kopito pa ki imajo veselje za aviacijo. Kot ji je pri vsakem koraku udarja-bi strela udarila v brigade, vsi lo ob pete. so hoteli postati piloti; vsak fant Da bi pa mladinci in mladinki se je že videl, kako leta po zra- (saj sta bili le dve, Marija in ku v veliki jekleni ptici. Na Branka) napravili tudi kaj do- srečo je bilo v okrožnici omenjeno, da se za natečaj lahko priglasijo le mladinci in mladim. ke od 14. do 18. leta. Okrožnica je prispela tudi v vse oddelke Glavnega štaba Slovenija, celo v barako šifrerk, kamor ni razen kurirja smel nihče vstopiti. Najmlajša Branka je bila vsa navdušena. Kljub opominom in svarilom se je priglasila. Beseda ni ničesar zalegla. brega, so spremljali 300 nepo-kretnih ranjencev. iTako so odrinili na pot. Vsaka četa je imela nekaj voz ranjencev. Sli so preko Metlike, Zum-berka, in zadnjega decembra ka. »Zakaj vendar vstajamo?« Odgovora ni bilo. Ponosni Hrvati so bili v jasni decembrski noči tarča okoliškim vasem. Na griču so bila zrasla kmečka poslopja v krogu in se ponosno svetlikala v daljnjo okolico. Malo pred polnočjo se je bila spustila skupina z ranjenci vred po hribu navzdol. Ob vznožju so že padali prid streli ustašev, katerim so za las ušli. Nekateri ranjenci so se skobacali z voz in s trdim; nogami, ki so jih imeli v mavcu, poskušali drug prispeli v vasico Horvati. Nase- drugega prehiteti. Do smrti utru- l.li so se kar po hišah in že ob mraku zaspali. Iz trdnega spanja jih je ponoči zbudil vik in krik. »Uzbuna!« »Pokret!« »Saj je šele pol dvanajstih,« je vsa vrrvlašena vprašala Bran- jeni in do onemoglosti izčrpani so se po krajši poti zgrvuuli, Mladi fantje so jim pomagali in jim vlivali poguma. Na srečo so bili kmalu v gozdu in nevarnost je hi1 n «ri enjZn,. Tako je v tej napetosti neopazno zamenjalo staro leto novo. Pokanje se je poleglo in hodili so dalje. Zjutraj so se prav od daleč razloč.le že prve hiše Pisarovi-ne, o kateri so zadnje čase mnogo govorili. Pisarovina je bila namreč svobodna. V njej so bili partizani in Nemci in so zamenjevali ujetnike. Za ujete nemške generale so dali Nemci veliko število ujetih partizanov. Prav tako so naši morali za jugoslovanskega oficirja dati celo krdelo nemških vojakov. •Samo da pridemo do Pisaro-vine, potem bo že šlo,« je tarnata Branka. Komaj je vlekla svoje noge za seboj. Novi čevlji so se ji maščevali, tako da je imela noge v enem samem žulju. Dobro uro hoda je bilo Se do Pisarovine. Korakali so po cest izvidnica in napovedala umik — Naša graničarja na straži * dani in utrujeni so se vprašujoče spogledovali. Teden dni so že »lutali« po neznanem gozdu z enega konca na drugega. Nemci in ustaši so jim bili s tanki za petami. Na cesto pod nobenim pogojem niso mogli. več. Tako so namesto v eni uri, prišli v enem tednu v »obljub-Ijeno* Pisarovino, od koder jih bodo končno odpeljali z letali. Kako lepo se sliši — peljati! Svojo nalogo so častno izpolnili. Ranjence so srečno oddali, da so jih potem iz Korduna odpeljali v Bari. A mladinci? Tudi to pot jih niso odpeljali, temveč je bila formirana »1. omladinska vazdu-hoplovna brigada«, ki je peš nadaljevala svojo pot. Letala so torej še vnaprej letala brez nadebudnih slovenskih fantov, ki so si nad vse želeli v zračne sfere. Pot je bila težavna po viso- Karlovac—Zagreb, ko je pritekla kem snegu preko Kravarskega vojaki so v dobrih odnosih z vsemi ostalimi prebivalci krajev in mea, kjer služijo. Ljudje jih imajo radi, saj vedo. da čuvajo našo svobodo. Na sliki: vojak v razgovoru z drvarjem nazaj v gozd! Na bel sneg je padal rahel dež. V temnem gozdu so ležali po tleh izmučeni fantje in dekleti. Premočeni do kože, sestra- pri Turopolju, Lekenika, Orel, Ivanič grada, Čazme in Gru-bišnega polja. V Virovitici so se prebUi preko sremske fronte in prekoračili Dravo. Za seboj , V kratkem potem 'je bil na letališču Kresinec v Beli Krajini nabor. Preko 600 mladih fantov in deklet se je zbralo na letališču. Vsi so bili nestrpni. Zdravniški pregled je potekal zelo počasi. V hiši, kjer je bil štab letališča, je bil nabor Vstopali so po trije. Nekateri so se vračali veseli, drugi spet žalostni. Branka je bila silno nestrpna. Kako bi tudi ne bila. Da bi šla nazaj v enoto? Ne! Nikakor nel Tovarišice tam bi se j. vendar smejale. Komaj jc čakala, da pride na vrsto. Ali bo sprejeta? Stopicala je z ene noge na drugo. »Branka!« je zaklical dežurni. Strahoma je vstopila, »Kaj misliš Franček, bo sprejeta?« je vprašal Ivo. »Ne verjamem. S.cer pa, bomo videli.« Ni še minilo deset minut, ko se je pojavila vsa rdeča in nasmejana na štabnih vratih. »Čestitamo!« so vpili vse vprek. Sama sploh ni prišla do besede. Da se je srečno končalo, so ji brali z obraza. Po končanem pregledu so prebrali rezultat. Bil je naravnost porazen Od 600 mladincev jih je bilo sprejetih polovico. Cez teden dni so se morali vsi, k. so bili sprejeti, zbrati na letališču, od koder jih bodo popeljal, z letali v Belo Cerkev v pilotsko šolo. Branka je zadnje dni predajala svoje posle tovarišici, .ki je prišla kot šifrerka na njeno mesto Šefinja Cirila in ostali so poskrbeli, da je dobila novo uniformo .n čevlje. 16. decembra so se zbrali pilotski kandidati v Kresincu. Podnevi so nosili na letališče suhljad, ob večeru pa. ko se je zamračilo so zakurili ognje. Enkrat v oblik, črke T, drugič V, Nezgode rudarja Grošlja Visoko gori na rebri nad Savsko dolino leži vasica Požarje. Ako rečemo vasica, imamo zato upravičen razlog, saj obstaja cela vasica samo iz dveh kmečkih hiš in ene ltočarske bajte. Doli v dolini pa se vije zelena Sava proti Zagorju in dalje proti Zidanem mostu. Tik ob njej pa teče železnica, ki ima isto pot. V tej kočarski bajti stanuje upokojeni rudar Ivan Grošelj. Po osvoboditvi se je vrnil iz Francije, kjer je garal nad 20 let v tamkajšnjih rudnikih. V domovini je delal nato še pet let, potem pa je bil upokojen. Sedaj živi s svojo sestro Marijo ki je štiri leta starejša od njega v skupnem gospodinjstvu. Iva1 ki mu je sedaj nekaj nad še-deset let, bi bil kar zadovoljt s svojo usodo, ako ne bi imel n pljučih prahu, ki mu ne dai dihati. Ko gre po strmini v gozo po drva, mora na vsakih petdeset korakov počivati, da si opomore Pa tudi doma, ako poskuša kopati svojo njivico, mora vedno in vedno prenehati z delom, ker mu silikoza ne dovoljuje prostega dihanja; v takih trenutkih Ivan preklinja Francijo, ki mu je vzela mladost, izpila kri in ga napravila v njegovih letih onemoglega starčka. Tudi ponoči mu ne da spati, ko se premetava v postelji, sliši vse vlake, ki drve globoko pod njim ha obe strani. 2e kar po glasu žvižga jih pozna; to je brzovlak, to osebni ali tovorni vlak Tako mu potekajo dnevi v enoličnosti, drug za drugim. Nekega dne poleti se pa ogla- bere, kar ne more verjeti: sporočajo mu, da je prišla pokojnina iz Francije in da je pokojninska knjižica že v Beogradu. Mislil je, da se norčujejo iz njega. Ko pa je čez tri tedne gorje, dobil knjižico v roke, v njej pa Ko je prišel tjakaj, je bila natančno napisano, koliko mu cerkev že nabito polna. Vse klo-pripada, je moral verjeti, saj je pi so bile zasedene, tako da Iva- jal. Potem jo bom vsaj imel vedno pred očmi. Tako je tudi Storil. Kmalu po deseti uri zvečer je odrinil na .pot, v kake dve uri pešpoti oddaljeno Za- V Zagorje prihajajo vsako leto številni izseljenci iz evropskih in tudi prekomorskih držav na dopust. Med letošnjimi dopustniki je bil tudi John Vozelj iz Združenih držav Amerike. Dvajset let ga že ni bilo v Zagorju in nikakor se ni mogel načuditi spremembam, ki so nastale v so pustili Barč, St. Čerine, Pecs, Subotico, Novi Sad, Zemun, Beograd in Pančevo. Po dolgih treh mesecih so pa vendarle prispeli v Belo Cerkev, kjer so jih že čakali tovariši in tovarišice iz Hrvaške, Srbije in Makedonije. V Beli Cerkvi so naše mladince prav lepo sprejeli, kajti tam je bilo več šlovenskih druiin, ki so bile leta 1941 preseljene. Kaj kmalu so priredili slovenski miting. 1. aprila je prispela v Belo Cerkev prva skupina jugoslovanskih internirancev, ki so bili v kontracijskih taboriščih ti Poljski in Nemčiji, Mlad* slovenski fantje so se takoj povezali z odborom (katerega predsednik je bil Slovenec) in jeli zbirati hrano in denar za internirance. Zbrali so mnogo hrane in 1 milijon dinarjev. Napovedana pilotska šola ni bila torej v Beli Cerkvi, temveč v Sovjetski zvezi. Ponovni zdravniški pregled je dokončno odločil usodo mladih ljudi. Precej jih je odšlo v Rusijo. Danes najdemo te fante kot izkušene in dobre pilote ter mehanike po vseh letališčih naše domovine. Kaj pa pstali? Da, ostali, med katerimi je bila tudi Branka, so po osvoboditvi odšli na svoje domove. Vroča želja se jim' torej ni izpolnila. Danes verjetno mislijo drugače. Drzno tveganje jim ni uspelo, so pa mnogo doprinesli k naši stvari. take knjižice že videl pri upo- nu ni preostalo drugega, kakor tem času v domačem kraju. Ne. kojencih v Franciji. da se uvrsti med množico zadaj nehno se je sprehajal po okolici Tale bo že deseti... itd. Letala so prihajala in cdha- si pri Grošlju pismonoša. »Ivan, jala, vendar brez mladih ljudi, pismo sem ti "prinesel!* mu reče. 24. deczmber je bil najavljen To je Ivana silno začudilo, saj dan odhoda. Toda glej! Namesto ni dobival od nikoder nikake da bi se odpeljal., je bila pode- pošte Ko odpre pismo in ga pre- PQ preteku nadaljnjih treh mesecev je dobil nakazilo za denar. S težkim srcem se je odpravil v dolino v Zagorje na banko, da vidi, kaj je na tej stvari Na banki so mu izpla?'’’ šest sto osemdeset tisoč dinarjev, prav toliko, kolikor mu je pripadalo. Na poti domov je srečal več znancev, toda nikomur ni povedal, da nosi ,v torbi denar. Tudi v gostilni se ni nič oglasil. Ko je prišel domov, je pa začel razmišljati, kaj bo s tolikim denarjem. Odločil se je, da si bo kupil novo obleko in nekaj perila. Tudi sestre se je spomnil, toda pol milijona, si je rekel bom spravil za slabše čase, ki še morda pridejo. Minevali so meseci, bližal se je božič. Tedaj se je Ivan spomnil, da že dolgo vrsto let ni bil pri polnočnicah Mikalo ga je tudi, da bi se enkrat pokazal med ljudmi v svoji novi obleki. Skle- za klopmi, blizu kora. Ves razburjen se je oziral po razkošno razsvetljeni cerkvi. In spomnil se je svojih otroških let, ko je ‘f .S klečal pred oltarjem in molil. Kar nevede je z drugimi vred tudi on pokleknil na kamenita tla in globoko sklonil svojo glavo. Torbo z denarjem je položil poleg sebe, sklenil roke in poskušal moliti. Toda ni šlo kar tako. Oči so mu lezle skupaj, glava se mu je čim dalje bolj upogibala in naenkrat je zadremal. Tudi drugim okoli njega klečečim se ni godilo boljše. Večina od njih je prav tako zadremala, kar je bilo tem laže, ker so nad njim na koru tako lepo prepevali. Koliko Sasa je naš Ivan takole spal, ne bi vedel povedati Naenkrat so orgle močneje zabučale, kar je imelo za posledico, da se je Ivan prebudil. Prvi pogled mu je seveda padel na me. stp, kamor je položil torbico, toda oj groza — torbice ni bilo Zagorja, vzpel se je na vse hribe daleč naokoli, obiskal je vse prireditve v kraju. Nikoli ni pozabil vzeti s seboj svojega fotoaparata, s katerim je slikal vse, kar se mu je zdelo zanimivega. Ko je prišel božič, se je tudi njemu zahotelo obuditi spomine na otroška leta. Tako- je sklenil moškega, ki ga je v cerkvi slikal. Razvil je ploščo in napravil sliko, ki je še kar dobro uspela. Ponesel jo je na milico, kjer so na sliki takoj spoznali znanega delomržneža in postopača Polanca. Poklicali so ga na milico na zaslišanje. Sprva je vse tajil, ko pa so mu pokazali sliko, je vse priznal in povedal, kam je torbo skril. Na začudenje vseh je bil denar še nedotaknjen, tako da je prišel naš Ivan Grošelj zopet do svojega denarja. Od tega dne dalje je bil Ivan vedno bolj nezaupljiv. V vsakem čoveku je videl tatu in nikakor se ni mogel odločiti, kam naj bi shranil denar, da bi bil bolj varen. Ker je bil nekega dne sam doma, je vzel lestvo in splezal na podstrešje hiše, kjer si je ogledoval položaj. Prav v kotu je razmetal tamkaj ležečo staro šaro, zakopal torbo z denarjem v pesek in vse skupaj potresel s prahom, povrh pa še nametal vso staro šaro, da se ne bi nič poznalo. Odstranil je lestev in skrbno pazil, da ni pustil za seboj nobenih sledi. Ko se je čez čas vrnila sestra domov, ji o vsem tem ni omenil besedice. Po tem dogodku je spet minilo nekaj tednov. Ko je bil Ivan nekega dne zopet sam doma, mu je nenadoma postalo slabo. Zapustil je kočo in šel na prosto na sveži zrak. Na vso moč je zunaj vdihaval čisti zrak, toda kljub temu ga je močno dušilo. Tako tudi ni vzdržal na prostem na zraku in tudi on, da pojde opolnoči v do- počasi se je vračal v kočo. Ko le mačo cerkev. Ker se ni mogel prestopil prag hiše, mu je na-ločiti od fotoaparata, ga je vzel enkrat postalo slabo. »Pomagaj-s seboj v cerkev. Tam se je te!« je zavpil, nato pa padel v vzpel na neko vzvišeno mesto nezavest. pod korom, od koder je imel lep Ko je prišla sestra domov, je razgled po celi cerkvi. Žilica mu Ivana že našla mrtvega na tleh. ni dala miru, da ne bi tudi J Hotela ga je spraviti v posteljo, cerkvi napravil nekaj posnetkov toda ni ga mogla dvigniti, ker je za spomin. Kar naenkrat zagle- bil zanjo pretežak. Jokaje je hi- da nekega moškega s torbo v roki, ki se drenja proti izhodu. Stvar ga je zanimala. Hitro je naravnal svoj aparat, naglo je pritisnil — in že ga je ujel na ploščo. Drugi dan se je po celem Zagorju raznesla novica, da je bila tela klicat pol ure hoda oddaljene sosede, ki so bili takoj pripravljeni pomagati. S skupnimi napori so nato mrtvega Ivana dvignili in napravili oder, na katerega so ga položili. Sosedje so nato odšli, ker jih je doma čakalo delo Obljubili pa so. da nil je, da pojde k polnočnicam vej jvan ogleduje okrog sebe, i» Zagorje, kamor drži še kal Delo ua odkopu picmoga iobro izpeljana cesta. Edino ;krb mu je delalo, kam naj spravi denar da ne bi ga mu 'edo izmaknil, ki ga je do sedaj uval kakor zenico svojega očesa. Najbolj bom brez skrbi, ako vzamem torbo s seboj, si je de- sprašuje sosede; tudi ti sc večinoma spali, o torbici pa ni vedel nihče nič povedati. Ves žalosten je zapusti cerkev in se napotil na milico, kjer je vložil tožbo proti neznanemu storilcu. nekemu francoskemu upokojen- pridejo spet zvečer na običajno cu ukradena v cerkvi torbica z stražo. mnogo denarja Nekateri so trdi- Ko je bila sestra sama z umrli, da je bilo v njej pol milijona, lim, se je spomnila denarja. Od-drugi spet, da je bil cel milijon prla je omaro, prebrskala vse in ne vem, kaj še vse. kote — nič Pregledala je tudi Ta novica je prišla na uho posteljo, toda o denarju nj, bilo tudi našemu znancu Johnu sledu Odpela je umrlemu suk- Vozlju, ki se je takoj spomnil (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4 (Nadaljevanje in konec) v aktufu Velik del lastnikov in obdelovalcev zemlje (56 odst.) pripada nekmečkim poklicem (t. j. 10.492 nekmečkih, poleg 8343 kmečkih od skupno 18. 835 lastnikov zemljišč). Zlasti veliko obdelovalne zemlje pripada nekmečkim lastnikom v industrijskih središčih in njihovi okolici. Velikih socialističnih posestev je v okraju komaj nekaj. Skupna površina obdelovalne zemlje (njiv in vrtov) v okraju Trbovlje znaša 20.230 ha, kar je približno 16 odst. od skupne površine. V primerjavi s povprečjem v Sloveniji, ki znaša komaj 13,6 odst., je ta odstotek zadovoljiv, v primerjavi z jugoslovanskim povprečjem, ki znaša 30 odst., pa je zelo nizek. Izredno nizka pa je njivska površina, ki odpade v našem okraju na prebivalca, saj znaša, komaj 0,17 ha, medtem ko znaša v Sloveniji 0:20 ha, v Jugoslaviji 0,49 ha, v ZSSR in ZDA pa nad 1,3 ha. Na vsakega kmečkega prebivalca, ki jih je v okraju 43.926, odpade komaj 0,45 ha njivske zemlje, a na vsakega ta na 5557 ha, t. j. na 27,8 odst. skupne njivske površine. Ječmen pridelujemo na 1283 hektarov ali 6,4 odst. njivske površine, oves na 711 ha (3,5 °/» njiv. površine), proso in jaro ajdo na 236 ha ali 1,2 odst. vseh njiv. Vseh ozimnih žit je 6840 hektarov ali 34,2 odst. njivske površine, j arih stmin 947 ha ali 4,7 odst. njiv, vseh ©trnih žit pa 7787 ha ali' približno 39 odst. vseh njiv. Koruzo pridelujemo v okraju na približno 4450 ha alj 22,7 %» njivskih površin. Skupno s pšenico in ržjo se prideluje krušno zrnje na priližno 10.100 ha ali na 50 odst. vseh njivskih površin. Krompir pridelujemo na približno 3500 ha, t. j. na 17,6 °/o njivskih površin, kar je znamenje intenzivnosti TRBOVLJE deluje lucerna, ki zavzema v okraju približno 1050 ha ali 5,2 odst. njiv, v glavnem v okolišu Brežic, kjer zavzema 4,6 odst. vgeh njiv, in še več v krškem okolišu, kjer zavzema celo 8,5 odst njivskih površin, tako da je v teh dveh občinah okrog 650 hektarov lucerne ali 62 odst. od skupnih 1050ha v .okraju. pa je v ta namen potrebna večja poraba gnojil, rodovitnejše in odpornejše sorte, selekcionirano seme in povečana uporaba kemičnih načinov zatiranja plevela ter rastlinskih bolezni in škodljivcev. Večjo porabo gnojil je mogoče doseči z ugodnimi cenami in s strokovnim poukom, boljše i upi Tli I iUUViia V VMVi ctj U. . » auil^zvirviliuu p/un.vm. Če presojamo opisani kolobar pridelke pa z rodovitnejšimi in na naših njivskih površinah in če pri tem upoštevamo že prej omenjeno okoliščino, da se vsaj na dveh tretjinah njiv okraja pridela razen glavnega še strniščni pridelek (ajda, korenje, odpornejšimi sortami s preizkušnjo novih sort na poskusnih poljih, boljše seme z vzdrževalno selekcijo dobrih sort, povečano uporabo kemičnega zatiranja plevelov, rastlinskih bo- njlVSKe zemlje, a na , . -i dela sposobnega (aktivnega) sklh povraan; njivske zemlje. V merilu Slovenije znaša ta odstotek 15,4 °/», v merilu FLRJ pa niti ne cela 2 odstotka. V ZSSR sade krompir na 2,7 odst. njivskih površin, v ZDA na komaj 0,8 odst. njiv- . ___ , _ Ilk)Lil] yITUClCik jUClj JVUlvlijc, itUIJd JžlCVviuv, idatuiioivui _ , _ . , T ... .“ zelje, koleraba, pesa, inkamat- lezni s strokovnim poukom in s Nič lepšega ni kot pogled na polja, ki so bogato obrodi a '■ 1 t-n i + 1 __ nn .1 —’Tl’ IT.OO tvr/vrv, tu. 7 HActuTTITliTTll Krompir izvleče iz tal 2- do 4-krat več vrednosti v pridelku zraka in hranilnih kot žito. kmečkega prebivalca, ki jih je 25.350, odpade 0,8,ha njivske zemlje. Na vsak hektar njive —-------------- . ^-------- - imamo v okraju 1,2 aktivnih (Škrobni ekvivalent lOOkilogra-kmečkih proizvajalcev oziroma mov krompirja je 20 kg, 100 kg nad 2,1 kmečkih oziroma 5,8 pšenice 72 kg; torej ima 360 kg vseh prebivalcev. Gostota krneč- krompirja enak škrobn-' ekviva-kega prebivalstva je torej v na- lent kot 100 kg žita.) Pri pri-šem okraju izredno velika gle- delku žita na primer 10 q na ha t*r ■j Delo naših kmetovalcev na polju ni lahko. Se posebno pri oranju je treba precej truda de na razpoložljivo njivsko po- ima pridelek krompirja 100 q na višino, še večja pa, če upošte- ha skoraj 3-krat večjo hranilno varno že omenjeno okolnost, da vrednost (škrobni ekvivalent), velik del njivske zemlje pose- Seveda pa terja krompir_ veliko dujejo nekmečki obdelovalci. ka, repa itd.) — na približno 20 odst. njiv pa celo dva glavna pridelka v letu (n. pr. pesa, zelje ali činkvantin za žitom ali zgodnjim krompirjem) — moramo priti do ugotovitve, da j« izkoriščanje njiv v našem okraju zelo intenzivno, da zavzemajo veliko dela in gnoja zahtevajoče in talni humus izčrpavajoče rastline zlasti v spodnjem delu okraja izredno visok odstotek njivskih površin. Pri tako intenzivnem kolobarjenju je mogoče dcseči dobre donose samo ob obilnem gnojenju s humusnimi in kemičnimi gnojili ter ob razpola-ganju s številnimi delovnimi " močmi aOi pa z ustrezno mehanizacijo dela. Res je, da kljub intenzivnosti izkoriščanja poljedelskih tal pride na tržišče v našem okraju le majhep del prideCkov, čemer so vzrok zlasti sledeče pj okolnosti: prvič prenaseljenost " kmečkega prebivalstva, in to predvsem v okoliših, ki so za poljedelsko proizvodnjo najpri-kladnejši in kjer je obdelovanje zemlje najintenzivnešje; delno je prav ta prenaseljenost vzrok intenzivnosti izkoriščanja zemlje in lo omogoča kljub pretežno ročni obdelavi. Drugič pa to, da gre v našem okraju, zlasti v bližini mest in industrijskih središč, večina poljskih pridelkov iz rok pridelovalca propagando ter z dostopnimi cenami teh pripomočkov. Če hočemo doseči večje pridelke v poljedelstvu, ne smemo odreči potrebnih sredstev za Lahko trdimo, da je vsa prireja v naši svinjereji odvisna v celoti od poljskih pridelkov, enako vsa proizvodnja perut- oareci poireumn sieusitv ^ enauco — ., kmetij-sko-pospeševalni pouk, ne nine, pa tudi precejšen del pri- romasmh, plitvih, n- i i ___________„1,__- • _ — —a t>« _ Tflmcvfvinenih tler za poljedelsko poskusništv0 in tudi ne za selekcijsko delo v poljedelstvu, ki je prav tako nujno, kot na primer delo pri selekciji živine. Poljedelsko po-skusrištvo in selekcija sort pa naj bi bila organizirana pod enotnim okrajnim vodstvom in pod kontrolo republiških organov. Nai se dotaknemo še dveh vprašanj našega poljedelstva, ki sta med seboj tesno povezani. prav tako pa, neločljivi od vrste drugih vprašani. To sta vprašanji mehanizacije poljedelstva in večje tržnostj poljedelskih pridelkov. Mehanizacija poljedelstva je v našem okraju v večji ali manjši meri tehnično izvedljiva povsod, ker je sodobna tehnika izdelala tudi že stroje za vse lege. Drugo vprašanje pa se poraja, koliko je mehanizacija ob sedan jih pogojih cenejša kot ročno ali vprežno delo. Vsekakor je mehanizacija poljedel skih del tehnično najlaže izved Ijiva iri tud' gospodarsko najbolj priporočljiva v ravninskih okoliših spodnjega dela okraja. Vendar vsaka mehanizacija nadomesti določeno število delov- reje pri goveji živini. Po izračunu vrednosti poljskih pridelkov in sena, ki je bil izdan pri OLO. lahko cenimo vrednost živalske krme iz navedenih poljskih pridelkov v našem okraju na približno 556 milijonov dinarjev, medtem ko znaša vrednost vse na travnikih in pašnikih pridelane krme samo 365 milijonov dinarjev. Nad 60 odst. vrednosti vse živalske krme izvira torej v našem okraju z njivskih površin. Na ta delež poljedelstva pri naši živinoreji ne smemo pozabiti! Končno še vprašanje: ali poljedelstvo našega okraja lahko oskrbuje s poljskimi pridelki vse naše prebivalstvo, oziroma v kolikšni meri in s katerimi pridelki ga že oskrbuje? Najprej moramo brez statističnih pripomočkov ugotoviti, da zelenjave in vrtnin, razen zgodnjih in zimskih, in ne- vseh travnikov v V. do VT-II. bonitetni razred in le 13 8/» travniških površin je boljše kakovosti (I. do IV. razred). Na sistemih ali zamočvirjenih tleh je uporaba kemičnih gnojil gospodarsko tvegana, zlasti zaradi nevarnosti suše oziroma drugod poplav. Vsepovsod pa je dana možnost škodljivega medsebojnega vpliva (interakcije) posameznih kemičnih gnojil, kar se je poka-zlo pri številnih gnojilnih poskusili v našem okraju. Ti vplivi so v zemlji raznih sestav različni in jih ni mogoče videti vnaprej, temveč se je mogoče večjih škod zaradi njih izogniti edinole z izvajanjem gnojilnih poskusov pod strokovnim vodstvom. , Na podlagi vsega navedenega si moramo biti na jasnem, da poljedelstvo našega okraja zaradi premajhnih in večinoma slabih njivskih površin ob sedanjih pogojih ne more pokriti potreb okraja po krušnih žitih — da pa nasprotno že danes krije potrebe skoraj vseh vrst drugih hranil rastlinskega iz- i” m UIU&1II Hi odlil iaiJi.iaion.w&a l- kaj čebule že pridelamo za vse vora ^ hkrati omogoča sedanji I /4/\rVI •) Aorto trefa TCrftTD— Nadaljnja značilnost poljedelstva v našem okraju je na splošno slaba kakovost poljedelskih tal. Zal za celotni okraj več dela kot žito, in kar je najvažnejše: krompir izčrpava humus iz zemlje, medtem ko žito zemljo na humusu bogati. Isto velja tudi za koruzo, ki da pridelkov iz tok prrawvaiw domestl določeno število oeiov- mo r_ava o> neposredno v roke potrošnika, nth moči, za katere je treba isto- potrebovali ne da bi prišli na trg. Tretjič fasnj, z uvanjanjem mehaniza- «irrn*i sarr pa je tudi res, da je prav za ^je preskrbeti drugo zaposli-okoliše. kjer je poljedelstvo tev_ Mehanizacija prispevka k povečanju tržnostj kmetijskih pridelkov predvsem s tem, da omogoča zmanjšanje števila v kmetijstvu zaposlenih ljudi tiso zbrani zadevni podatki, to- sicer mnogo večji pridelek zrnja da v bivšem trboveljskem okra- kot stma žita, toda terja tudi [u sodi n. pr. 80 odst. od celotne njivske površine v V. do VIII. razred in le 20 odst v ooljše bonitetne razrede (I. do IV.). V bivšem krškem okraju se na pogled zdi, da je razmerje /oliko bolje; toda, če vemo, da ima velik del Krškega polja izredno plitva tla, se razmerje verjetno močno ujema ž navedenim. mnogo več dela, zlasti pa več gnoja in ki izčrpava humus iz tal prav tako kot krompir. Zelje in druge vrtnine pridelujemo v okraju na 600 ha ali na 3 odst njivskih površin, krmno pes<> in druge krmne okopavine pa na 1000 ha ali na 5 odst vseh njiv. Koruza, krompir, vrtnine in krmne okopavine zavzemajo v najlntenzdvnejše (zlasti okolica Brežic), zagrebški trg privlačnejši kot naša domača tržišča. Slednjič pa Je res tudi to, da se velik del poljskih pridelkov našega okraja, kd bi se sicer lahko pokazali kot tržni viški, predela že v okviru samih kmečkih gospodarstev v živalske proizvode in pride na trg kot meso. mast, jajca, mleko itd. Ce upoštevamo intenzivnost kolobarjenja in s tem v zvezi skupne količino pridelkov «a poljedelskih površinah, se nam tudi niziki hektarski donosi kmetijskih rastlin v našem okraju pokažejo v ugodnejši luči. In če primerjamo naše hektarske donose s pridelki potrebe domačega trga. Krompirja pridelamo od 350 do 400 tisoč centov na leto, t. j. 300 do 350 kg na prebivalca. Če bi računali za porabo kot živilo normo LRS 66 kg na osebo, bi ga za ljudi v našem okraju samo okrog 76.000 centov. Dejansko pa ga pojemo več, morda 120 kg na osebo. Po odbitku semena (okrog 90.000 q) ostane vendarle še višek 150 do 200 tisoč centov za krmo in izvoz iz okraja. r m*. iw. ■ . ju - • fmm ippspila Milili. 1U11UIC UUVLJpav ž-*1*- ~ ------- - ,, Tretja skupna značilnost po- okraju skupno nad 9650 ha, kar drugih držav, lahko ugotovim , Cja pn _______________ r,«/! porabimo v našem okra- ^.41 nlil n/vKon.im /int- n a VmoiMr i h niniah IVI r/Vmni T Tiri T18S pO]}I*GCt\0 . i t rnri r» rv iri o/\l/ nrtli« jedeistva v našem okraju je sorazmerno visoka stopnja in-enzivnosti obdelovanja in iz-ooriščanja obdelovalne zemlje. Ijer v uvodu našteti prirodni n drugi činitelji le količkaj do- še mljujejo, izvabijo naši polje- ske lelci iz zemlje s svojo' pridnost- 0 In tudi s strokovnim zna-ijem v obliki gojenja najraz-ičnejših kmetijskih rastlin tetko pridelkov na hektar, da se tam v tem pogledu ni tret_ novati niti pred nobenim dst. skupne njivske površine, ž na 877 ha (4,4 odst, njiv. po--i'( outpuii oudm[S '(ou;.pua je nad 48 odst. vseh njivskih površin. Seveda je to razmerje v okrajnem merilu; dejansko pa zavzemajo okopavine s koruzo brežiškem in krškem okolišu mnogo večji odstotek njlv-zemlje, medtem ko je odstotek teh v hribovitih krajih veliko manjši. Nasprotno pa se prideluje čme, detelje največ v hribovi-prodeUh okraja, kjer zavze- Ul u^lll - ^ da ne zaostajamo veliko za evropskim povprečjem in da svetovno povprečje celo presegamo. Za primer navedimo le tn najvažnejše kmetijske rastline, hektarski donos pšenice znaša v našem okraju povprečno vsaj 11 q, v Evropi 14,6 q, v svetovnem povprečju 10,5 q, v EDA celo samo 10 q; - koruza daje v našem okraju povprečno 16 q ... mHBH traktor, ve>.U pomočnik naših kmetovalcev. Marsikje je že spodrinil plug Razen z mehanizacijo poljskih del bi lahko dosegli večjo trž-nost neposrednih poljskih pridelkov tudi s spremembo proizvodnega načina (strukture) Belih ž it pridelamo komaj okrog 60 kg na prebivalca. Pri porabi okrog 150 kg moke oz. okrog 180 kg belih žit na prebivalca, nam manjkata približno dve tretjini žitnega pridel- sorazmemo vieok odstotek ea-mopre^krbe okraja z mesom, mlekom, jajci, mastjo in drugimi proizvodi živalskega izvora. Ze sedaj je poljedelstvo našega okraja glede na obstoječe pogoje izčrpno (intenzivno), za njegov nadaljnji napredek pa je pogoj sprememba činiteljev, ki ta razvoj danes ovirajo — hkrati pa je treba posvetit) vso skrb in dati vso pomoč strokovni, pPljedelsko-pospeševaJnl službi, tako za preizkušanje, od-biro in razmnoževanje semen, kakor tudi za preizkušanje gnojil in načinov gnojenja ter kemičnih sredstev za zatiranje plevela, rastlinskih bolezni in škodljivcev. Praktičnim kmetovalcem je treba nuditi čimveč strokovnega pouka v sodotmem poljedelstvu, kmetijsko zadružništvo Pa podpirati pri delu za povečanje in izboljšanje poljedelske proizvodnje. T. B. Atomska kontrola vremena Poročajo, da ameriški učenjak John Neuman, ki je po poreklu Madžar, član komisije za atomsko energijo in znan matematik, zatrjuje, da bo čez nekaj let mogoče z atomsko energijo kontrolirati vreme in menjajoče se podnebje. Dr, Neuman meni, da se znanost naglo približuje trenutku, ko bo mogoče poseči v atmosferske in klimatske razmere. Po krompir daje pr) nas poprečno 110 q pridelka na ha, v Evropi 121 q, svetovno povprečje je 112 q. Nedvomno so v našem okraju še velike možnosti povečanja hektarskih donosov poljedelskih rastlin — tudi ob sedanjem kolobarjenju — vendar na kmečkih njivah pa dejansko več, do 25 odst., medtem ko v občini Brežice zavzema črna detelja le 4,5 odst. njivske površine, v občini Vi-dem-Kiško pa 5,5 odst. V okrajnem merilu zavzema čma dete-7,6 odst. vseh njiv t. j. pri- ju izredno visok odstotek polj skih pridelkov za prehrano in pitanje živine. Po podatkih neke ankete porabimo v okraju od pridelka vseh belih žit 18 odst. za živinsko krmo, od pridelka koruze pa celo 53 odst. Prav tako lahko računamo, da od pridelka krompirja porabimo vsaj tretjino za krmo. Precejšen del poljskih pridelkov pa sploh služi samo za živinsko krmo. tako n, pr. izmed žit oves, ječmen in večji del prosa, detelje, peso, korenja itd. Ce seštejemo odstotke njivskih površin, ki jih zavzemajo te kulture, in če pribijemo k njim ustrezen odsto-tpk njivskih površin po podatkih omenjene ankete, bomo videli da služi za prehrano domačih živali nad 50 odst. vseh njivskih površin v glavnem pridelku. Strniščni posevki oz drugi pridelki pa gredo razen UtJ UVt: UtliJMJl IVI Oivu *** n.UUWll->*vw ” ka. Delno se ta primanjkljaj po- njegovem mnenju se bo takoj krije z uporabo koruznega pridelka za kruh in hrano sploh. Vsekakor bi bilo mogoče doseči z gnojenjem novih, izredno rodovitnih sort pšenice in z intenzivnim gnojenjem s kemičnimi gnojili tudi dovoli pridelka belih žit za prehrano vsega prebivalstva v okraju — vendar bi moralj v . tem primeru vzporedno znižati prispevek poljedelstva h krmi in s tem k proizvodnji naše živinoreje, kar bi imelo za posledico zmanjšanje števila živine, s tem zmanjšanje količine gnoja, manj humusa v tleh in s tem postopno zmanjšanje rodnosti tal. V prvi vrsti bi bila tedaj pri taki preusmeritvi našega kmetijstva prizadeta svinjereja in perutninarstvo, medtem ko bi bilo mogoče v govedoreji izpad njivske krme vsa* delno nadomestiti z zvišanjem pridelka poznalo na vremenu in podnebju v drugih pokrajinah, če bodo v določeni pokrajini skušali vplivati na vreme, Te spremembe pa Imajo lahko fantastične posledice. Razne države bodo morale tesno sodelovati, da ne bo prišlo do katastrofalnih nesreč, < Nezgode rudarja Grošlja (Nadaljevanje s 3. strani) njič, da bi našla Ustnico. DobUa jo je, a v njej je bilo le nekaj tisočakov, ki jih je imel Ivan shranjene za vsakdanje potrebe. Kje je ostali denar? Po pogrebu je sestra vse natanko preiskala in pregledala, a brez najmanjšega uspeha. Popadla jo je silna jeza na umrlega brata, zakaj ji ni zaupal, kam je shranil svoj denar Tako je Ivan Grošelj odnesel drugi pnaeiRi pa gredo razen mesup z zvišanjem pridem« iuko je Ivan Grošelj odnesel ajde prav tako v celoti za krm- sena na travnikih. To pa je snet svojo skrivnost s seboj v grob ... Ijenjo živine. Tudi od krušnih mocoče ‘doseč-' edinole z večjo Ali ne bi bilo nametncie. ako riti ORANJU Žit odpade v oblikj otrobov za prehrano živine vsaj 29 odst. »r; mletju v kmečkih mlinih, odpadki kromnirjn in zelenjavo pr' priivnvltanju' v kuhinii pa gredo prav tako v korist živali. mogoče ‘doseči edinole z večjo uporabe, kemtltolh gnojil v trav-ntitvu. Zal pa ima večina travnikov v okra in zelo slaba tla Po razpoložljivih katastrskih pod tkih sodi na primer v bivšem trboveljskem okraju 97 “/« Ali ne bi bilo pametneje, ako bi bii naš Ivan naložil svoj denar v banko, kjer bi bil na varnem In prinašal še obresti, hranilno knjižico pa bi lahko shranil pri svojih ljudeh ali pri komu drugemu? IM @ V 11 @ (E ni Smx.VJIS ZBOROVANJE STRELCEV. — Pred kratkim so na Senovem zborovali člani strelske družine »Boris Kidrič«. Po obisku, ki je bil kar zadovoljiv, in po živahni razpravi lahko upravičeno trdimo, da je bil to eden izmed lepo uspelih občnih zborov na Senovem. Minulo leto so senovški strelci izvedli vrsto uspelih tekmovanj, med najlepše uspehe družine pa sodi ureditev strelišča v Dovškem, za čigar izgradnjo so žrtvovali mnogo prostovoljnih delovnih ur. Pohvale vredno je sodelovanje družine z Zvezo borcev in PD »Bohor« in drugimi. Za bodoče leto so si zadali nalogo, dokončno urediti strelišče. Nakupiti nameravajo še nekaj orožja, ker pričakujejo, da se bo strelstvo v senovški občini še bolj poživilo. Predvsem se nameravajo še bolj posvetiti vzgoji strelskega kadra med pionirji in mladino. To bo hvaležna naloga, zlasti ker mladina kaže veliko zanimanje za strelska tekmovanja. NA MALEM KAMNU IMAJO LEPO ZAMISEL. — Poročali smo že o ustanovitvi gasilskega društva na Malem Kamnu pri Senovem. V zelo kratkem času je prvotna gisilska desetina prerasla v samostojno četo, ki je bila v kraju potrebna. Ze takoj v začetku so gasilci pokazali mnogo volje do dela. Zadnje čase pa so se začeli resno ukvarjati z mislijo, da si zgrade lasten dom. Ce bodo zanj zbrali potrebna sredstva, ne bo koristil samo kot gasilska shramba, marveč tudi v kultur - DELOVANJE RDEČEGA KRIZA. — v Zdolah že več let uspešno deluje postaja za prvo pomoč RK, ki ima svoje prostore pri krajevnem uradu LO. Letošnje leto je postaja nudila prvo pomoč preko 150 ponesrečencem. Potrebna zdravila postaja kupuje iz prostovoljnih prispevkov in dela članarine. Članov ima RK s pomladkom okrog 500. Krajevni odbor RK Zdole prireja vsako leto tečaj za žensko mladino. Tako bo tudi letos pričel s poukom tretji letnik tega tečaja. Najpotrebnejšim občanom je Rdeči križ razdelil pakete in obleke od UNICEF. — Pred kratkim je bila ustanovljena posvetovalnica za matere in otroke, ki jo vodi medicinska sestra tov. Sajko iz Vidma-Kr-škega. Delavnemu odboru RK in postaji za prvo pomoč želimo v njujinem prizadevanju še obilo uspehov. ZVEZA BORCEV ZDOLE. — Za Dan mrtvih je ZB Zdole očistila prostor okrog spomenika 21 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Šolska mladina je tedaj prinesla cvetja pred spomenik in priredila kratko žalno slovesnost v spomin vseh padlih. Starši padlega komisarja bataljona, borca Jožeta Planinca, so postavili na njegovem grobu lep spomenik. Tu ležita še dva druga tovariša Ves dan so gorele svečke pred spomenikom in na grobu, ljudje so pa prinašali vence in cvetje. ifct* f? ' It' mj- 1 V ". S"' i ■ « I ! i; -> fr si 4, ii§ - > v , ~ ~ ... & »SP , .. ................................................................................................................ V senovški jami z izgradnjo večje ki je v kraju zelo ne namene dvoranice, potrebna. Ker kaže mladina veliko zanimanje za kultumoprosvetno delo, a nima svojih prostorov, ^___^ potem moramo zamisel gasilcev, tudi v tekmovanje zgraditi si gasilski dom s pri- borcev okraja Trbovlje, memo dvorano, pozdraviti. CESTA VIDEM-ZDOLE. - SEMINARJI ZA ČLANE ZK.— Cesta Videm—Zdole počasi na-Občinski komite ZK Senovo si preduje. Kakor smo že poročali, je zadal nalogo, da bo v zim- je cesta v dolžini 4 iri T'r>1 Zveza borcev na Zdolah bo Se letos uredila betonirane stopnice in posula prostor s peskom, vzdolž zdolske ceste pa zasadila večje število topolov, tako da bodo Zdole spet vidne že od daleč. Organizacija ZB se je vklju- Zveze skih mesecih organiziral seminarje za vse člane osnovnih organizacij. Z delom so že pričeli. Vse osnovne organizacije se bodo izmenjavale v enotedenskih seminarjih, v katerih bodo člani ZK poslušali aktualna predavanja. Predvsem bodo v semi- ta pol kilometra v končni fazi. Na odseku 2 in pol kilometra z Vidma na-važajo gramoz s kamionom. Tu bi bilo treba cestišče utrditi z valjarjem, na odseku, pol kilometra pred Zdolami, pa položiti tlak in cesto razširiti. Kamenje za tlak bodo pripra- narjih obravnavali zunanjopoli- vendar so denarna sredstva tična vprašanja, gospodarstvo, vedno pereče vprašanje* Vse-komunalna vprašanja, kmetijstvo, prav tako so v načrtu ^ ___________________ ideološka predavanja. USTANAVLJANJE NOVIH KULTURNOPROSVETNIH DRUŠTEV. — Senovški Svobodarji so si zadali nalogo, da bodo poživili kultumoprosvetno dejavnost na svojem področju, zlasti pa v oddaljenejših vaseh. Nedavno so pomagali pri ustanovitvi kulturnoprosvetnega društva pri Antonu in v Koprivnici. kakor bo treba rešiti tudi ta problem in najti razumevanje pri pristojnih činiteljih, da se cesta skonča in da v promet. Ko bo cesta, ki je zelo lepo speljana, zgotovljena, bo nedvomno povezan tudi avtobusni promet z Vidma preko Zdol—Sp. Pohan-ce—Brežice v dolžini 15 kilometrov ELEKTRIFIKACIJA. — Transformatorska postaja v Zdolah, ki jo gradi elektrifikacijski odbor Zdole, je v lastni režiji zgrajena. V hišici je podjetje »Elektro-Videm« že opravilo dela za visokonapetostne naprave. Visokonapetostni drogovi so pripravljeni, proga z Vidma pa je izmerjena in označena, Sam visokonapetostni vod bi stal 4 milijone dinarjev brez transformatorja. Prizadevni odbor se trudi, da bi elektrovod čimprej postavil in napeljal električni tok v sleherno hišo okoliških vasi. Zanimanje za to je veliko in bodo morali pri napeljavi pomagati vsi, kajti le ob skupnem sodelovanju in pomoči ljudske oblasti bo mogoče započeto delo skončati. Žal pa je seveda v tem gospodarskem letu toča prizadejala kraju zelo veliko škodo. Predvsem so bili poškodovani vinogradi, polja in sadovnjaki. DELOVANJE GASILCEV. — Pred kratkim je bila v Zdolah prva javna gasilska vaja ob sodelovanju PGD Videm in domačo gasilsko desetino požarnovarnostne službe. Na dano znamenje sirene so prihiteli gasilci in domačini, ki so pri vaji iz gospodarskega poslopja rešili živino in vozove. V naslednjem je gasilski avto pripeljal gasilce z Vidma in motorko. V nekaj minutah so gasilci dobili vodo in začeli gasiti požar na gospo*-darskem poslopju. Videmski gasilci so pri vaji pokazali domačinom gašenje požara in reševanje ponesrečencev iz podstrešnih sob in spuščanje po vrvi. Pokazali so tudi delovanje motorne brizgalne. Domači fantje so z zanimanjem poslušali in ogledovali vajo. Zdolčani si želijo še več takih praktičnih vaj, seveda pa bi tudi sami radi imeli malo motorko. — Vsem videmskim gasilcem za njihov trud prisčma zahvala. -nko Nesreče v Zasavju Prejšnjo nedeljo je na železniški postaji v Zagorju prišlo do nesreče, ki na srečo ih terjala nobenih smrtnih žrtev. Na postaji je stal potniški vlak štev. 615. Nenadoma pa se i« od zadaj zaletel tovoru vlak h* močno poškodoval zadnji voz in tender svoje lokomotive. Pred dnevi je nadalje šel po progi Loka—Breg progovni delavec Abram Erih. Ker je malo prej iztiril neki vlak, Je potniški vlak štev. 615 vozil p« nepravem tiru. Neki drug delavec je vpil za idočim Abramom, ki pa ga žal ni razumel. Lokomotiva vlaka je zadela pone-srečnik in ga celo vlekla za seboj več sto metrov. Veliki Trn, zadnje dni novembra. — Po krajši vožnji po strmi in zaviti cesti, polni le-pečega blata, ki drži iz Krškega mimo številnih osamelih vinskih trt, se je pokazal očem Veliki Trn. Precej visoko smo. Sneg, ki se je v dolinah že stopil in spremenil v nevšečno blato, tudi tu čutimo le še v senčnih kotanjah — v majhnih belih kosih. Neverjetno hitro ga je pobralo. Veliki Trn — vas, kakršnih je po Krškem polju, ob vznožju dolenjskih gričev in na. drugih Koščkih naše zemlje, na desetine. Ljudje, ki jih srečujemo, so tja do kolen obrizgani z mastnim, rjavim blatom. Tu je neverjetno veliko blata. Na jesen in zimo so skoro vseskozi, še posebno pa ob dežju, vse poti v njem. Življenje tod gori ni lahko. Trdo je, kakor so trdo izklesana telesa ljudi, ki jim pomeni ta kos zemlje vse. Se danes se mnogi z grenkobo spomin ja jo, tistih žalostnih dni, ko je tudi na njihov kraj navalila fašistična svojat in jih izgnala daleč v Prusijo. Izgnala jih je, uničila pa ne. Iz tujine se je vrnil naš človek še bolj trd, še bolj navezan na svojo zemljo. * Na Velikem Trnu imajo osnovno šolo, organizacijo SZDL, kmetijsko zadrugo, kulturno društvo, gasilce, mladinsko organizacijo, aktiv mladih zadružnikov itd. Torej kar lepo vrsto raznih društev in organizacij. Razveseljivo jo končno tudi to, da so vse te v glavnem delavne in da kolikor moč skrbe, da bi bilo tudi v tej vasi življenje kar najprijetnejše — razgibano in pisano. V zadnjem času se je zlasti poživilo delo mladinske organizacije. Mladinci so v letošnjih poletnih mesecih med drugim s prostovoljnim delom zgradili odbojkarsko igrišče, ki jim bo dobro služilo za športno izživljanje v prostem času. Tudi aktiv mladih zadružnikov obeta postati dober, seveda pa ne spe tudi gagjlci in kulturno društvo. Zadnje ima le precejšnje težave s pomanjkanjem prostorov. Lastnega kotička nima in zato je vezano za vse svoje prireditve le na osnovno šolo. Število članstva v SZDL je v samem Velikem Trnu še kar zadovoljivo, slabše pa je še po vaseh v okolici. Vendar pa pra- ZASAVSKE BODICE OH, TA CESTA NA .ŠTACJON'... Cisto prav je imel tisti, ki je na nedavnem Veselem večeru na bazenu v Vidmu-Krškem rekel, da bo treba voziti z bro-dom ... Pred nekaj leti je bila dovozna cesta na železniško postajo Videm-Krško lepa in gladka. Nekdo je celo dejal, da je taka kot asfalt. Res je bila taka, a danes ni več. Nobenega gospodarja nima, vsak jo odkriva, ali kaj? In sedaj je na tej cesti luknja pri luknji, tako da gre v tako luknjo kar po pol kubika gramoza — koliko pa je teh jam, ve vsak potnik, ko gre na postajo ali z nje, in jih lahko šteje, posebno danes, ko so na cesti cele mlake in lahko zajame polne čevlje te brozge. Cesta je bila že večkrat »operirana« — prvič za vodovod, drugič za kanalizacijo itd. Vsi, ki so opravljali te operacije, pa so pustili na cesti nekaj drobovine, nekateri manj, drugi več, ta tako so iz tega nastale na cesti dolinice in hribčki. Mlake na cesti so torej velike ta treba bo za prevažanje potnikov preko njih preskrbeti kajsnji ljudje delajo za eiektn- ?5 v A * • mi človeškimi kostmi, manjše posode, ki so jih s hrano napolnjene položili umrlemu v grob, da bi la v onostranstvu ne trpel lakote, m ostanke bronastih predmetov (železa takrat še niso poznali), kot so razne sponke, igle za spajanje in nakit. Ugotovili smo tudi, da gre na tem kraju za žgano grobišče ogromnih razsežnosti, in da so letos izkopani žgani grobovi le južni del grobišča, kateremu pripadajo tudi tisti grobovi, ki jih je Posavski muzej izkopal l. 1950 in 1953. To grobišče je dolgo nad 300 metrov, široko pa kakih 100 metrov, in ker so žgani grobovi zelo na gosto, je računati, da na tem grobišču čaka arheološko lopato najmanj še tisoč grobov. Tako ogromnega grobišča iz časa pred 300 leti arheologija ne pomnil To je lepa perspektiva, za Posavski muzej, zlasti še zato, ker bodo najdbe tega grobišča omogočile popisati še marsikateri prazni list ne samo preteklosti Posavja, ampak tudi življenja v prazgodovinski Evropi. Nič manj zanimive niso staroslovenske najdbe. To je drugo, kakih 200 metrov vzhodno od letošnjih najdb. Umrlim so dali grobišča proto-llirov. Pomembnost novih najdb je tudi v tem, Prav radij pozabljamo, da smo vsi odgovorni za našo mladino. Naša dolžnost je. da vzglednc živimo, da skrbimo za mladino, se zanimamo zanjo, da jo lepo vzgajam0 in ji z dobrimi nasveti utiramo pot v življenje. Posebno potrebna je pomoč mladini v času, ko so na naših filmskih platnih • kavbojke in kriminalke z Zahoda, pod katerih vpliv zapada bujna domišljija mladih ljudi. Njihovi ideali so junaki iz filmov, vsak želi posnemati svojega vzornika s filmskega platna. Temu se pridružuje tudi pogosto napačna vzgoja in ravnanje staršev, ki za vsak malenkosten presto- pek kaznujejo otroka, namesto da bi se z njim prijateljsko pomenili o tej in oni stvari, kar bi vzgojno veliko bolj koristilo in pozitivno vplivalo na razvoj mladega človeka. Tako se je začelo. Trije otroci v starosti od 11 do 14 let so se domenili, da bodo pobegndii z doma. Skovali so načrt: eden izmed teh otrok je doma izmaknil par tisočakov. In odšli so na pot. Peljali so se z vlakom proti vzhodu in na neki železniški postaji izstopili. Po ogledu kraja so kmalu ugotovili, da bi se dalo izmakniti troje koles. Rečeno storjeno. Kasneje so pot nadaljevali s ladinske organizacije v Radečah — najboljše v okraju Mladina, posnemajte jih Letne konference sc- bile odraz njihovega dela Danes je že daleč naokrog znano uspešno delo občinskega komiteja LMS v Radečah. Zavedati pa se moramo, da to delo ne bi bilo tako uspešno, če članstvo osnovnih organizacij ne bi imelo tolikšnega razumevanja za prizadevanje svoje matične organizacije. To razumevanje, volja do dela in povezava osnov- nih organizacij s komitejem so osnova vseh uspehov. Letne konference, ki so bile pred kratkim, so to potrdile. V osmih dneh so mladi aktivisti pripravili konference v šestih osnovnih organizacijah. Kako so potekale te konference, je mogoče razvideti iz naslednjega. Mladina v Tovarni papirja bo ustanovila Klub mladih proizvajalcev Letna konferenca v tovarni je odlično uspela. Diskusije je bilo precej. Na podlagi te so bili storjeni tudi sklepi, med katerimi so najvažnejši tile: do sedaj znano staroslovensko ustanovitev Kluba mladih pro- 5000 let stari žgani grobovi s posodami izvajalcev, s katerim bodo dosegli večje zanimanje za proizvodnjo, okrepitev politično-ideo-loškega dela in vključitev čim večjega števila mladine v društva. Omembe vredno je tudi to, da imajo uprava podjetja, osnovna organizacija ZK in ostali polno razumevanje za mladinsko organizacijo, kar je bilo videti tudi na letni konferenci. V Vrhovem so močno povezani s prosvetnim društvom Konferenca LMS v Vrhovem je pokazala, kakšni so lahko uspehi, če društvi posvečajo pažnjo mladinski organizaciji. V tem kraju so skoraj vsi mladinci člani LMS in člani prosvetnega društva, v katerem aktivno sodelujejo. Na 'konferenci je bila izražena želja tudi po večji ideološki dejavnosti, po ustanovitvi športnih sekcij itd. Postavljena zahteva po mladin- ski sobi je sedaj že ugodno rešena. Mladina Zidanega mesta želi še vet politične vzgoje Tako so dejali miadinci ene izmed najboljših osnovnih organizacij v občini. Letna konferenca je pokazala, kakšni so lahko zaključki enoletnega dela, če se med letom upoštevajo želje in mnenja članov. N ihove glavne naloge v bodočem letu bodo: politično in ostalo izobraževanje mladine, delo v društvih in dograditev športnega igrišča. V Loki bo treba povezati še neorganizirano mladino V Loki nas je predvsem presenetila udeležba na konferenci. Opazili smo precejšnje število mladine, ki še ni organizirana. Zato si je novi sekretariat takoj zadal nalogo organizirati to mladino, ki je pokazala voljo za delo. Poskrbeti bo treba, tudi za večjo število predavanj, za intenzivno delo na kulturnopro-svetnem področju in za zdravo razvedrilo. To so povedali mladinci v Loki in njihove zahteve so vsekakor upravičene. Konferenca na Jagnjenici je bila plodna Tako lahko zanesljivo trdimo, 6aj je ravno mladinska konferenca v pravi luči osvetlila in poravnala stare spore med PGD in prosvetnim društvom, kar je za tamkajšnjo mladino dejansko velik uspeh. Novoizvoljeni sekretariat je, kakor razvidimo, pravilno razumel zahteve mladincev in takoj pričel z delom, ki je danes že pohvale vredno. Radeče — najboljša osnovna organizacija v okraju? To ime gotovo najbolj upravičeno zasluži radeška mladina. Letna konferenca je bila tako skrbno pripravljena in izvedena, kakršne v Radečah še ne pomnijo. Pa ne samo konferenca, temveč tudi požrtvovalno, nesebično delo med letom je plod takšnega razmaha, kakršnega je dosegla ta osnovna organizacija. In kakšni so načrti za prihodnost? Na -političnem področju se bo debatnim večerom in študijskim sestankom pridružil še marksistični krožek in odstotek mladine v društvih povečal. Nudili bodo še večjo pomoč drugim osnovnim organizacijam — povezava s pionirsko organizacijo pa bo ena izmed glavnih nalog. V okviru občine bodo začeli konkretno reševati probleme delavske, kmečke in dijaške mladine. Zabavno življenje, ki ga sedaj skoraj ni opaziti, bodo dvignili na primerno višino. Precej je tega, toda Radečani bodo vse to prav gotovo izvršili. Za sedaj jim k uspešnemu delu lahko samo čestitamo. Tako je mladina obljubila na vseh konferencah ki v to smo koles: in se ustavljali, kjer se je dobilo kaj za pod zob Kmalu pa so začeli spoznavati, da tam ni vse tako. kakor so si zamišljali. Polaščati 'se jih je tudi začelo domotožje. Govorili so in razpravljali. Navsezadnje pa so le sklenili: vrnimo se! Po dobrem tednu je bila druščina spet v domačem kraju. S seboj je ta trojica pripeljal« še eno kolo. ki p« ga je iz strahu vrgla v bližnji potok. Tako se je začela in končala žalostna avantura treh šolarjev. Bridka resnica jih je končno izučila. To pa nai bo v opomin in v svarilo vsem tistim, ki dan na dan mislijo, da bj bilo dobro, če bi odšli z dorna, če tamkaj ni kaj v redu. Star pregovor pravi: »Povsod je dobro, doma pa najboljše!« naj imajo vsi taki lahkomiselneži vedno pred očmi. Praznovanje 29. novembra v Vrhovem Kako vsako leto je Prosvetno društvo v Vrhovem tudi letos priredilo akademijo v počastitev dneva republike. O pomenu praznika je govorila upraviteljica osnovne šole v Vrhovem, tov. A. Peček. Program akademije je bil zelo bogat in si bili vaščani s prireditvijo prav zadovoljni, kar je pričala tudi popolnoma zasedena dvorana. Nastopil je tudi do. mači pevski zbor s partizanskimi in narodnimi pesmimi. Nato je sledila igra »Izdajalec«. Na akademiji so sodelovali nadalje pionirji domače šole. K. K. lahko prepričani. Za sedaj je naj večje zanimanje ravno za politično-ideološko delo. To je vsekakor lep uspeh. Vbij a je. Treba bo samo sistematskega dela in v to delo bo treba vključiti še nove ustanovljene osnovne organizacije na Svibnem in Podkumu — pa bodimo prepričani, da bodo drugo leto mladinci v radeški občini še bolj ponosni na svojo organizacijo, da bo njihovo delo še bolj plodno in uspehi še večji. Jože Stok — Korotan: 25 Nadaljevanje) Partizanska sodba Po enodnevnem počitku v Gradacu so godbeniki žalostnih obrazov zapust.li vas in se po nalogu štaba korpusa preselili v Semič. Jam so stanovali po1 hišah, vaje pa so imeli v bivšem Sokolskem domu. Ko pa je prišla v Semič neka vojaška enota, so se umaknili na dve kmetiji, ki so stale blizu porušene železniške postaje, vadili so pa v bližnji restavraciji. Prvega marca je bilo lepo, sončno jutro. Godba je bila poklicana v Črnomelj, da bi sc tam z godbo Glavnega štaba pripravljala na skupni koncert. Ko so godbeniki odšli na pot v osvobojeno mesto, j h je. obdajala prijetna pomladna igrivost. V Črnomlju so pričeli takoj vaditi. Drago Lorbek je dirlg ral godbi korpusa, Jože Brun pa godbi Glavnega štaba — da bi se godbeniki privadili dirigentom. Drugi dan so imeli v meščanski šoli že skupno vajo. To je bil ©rjaški glasben, zbor, ki je štel 70 mož. Popoldne so že tako dobro igrali, da jim je intendant Glavnega štaba major Josip Draksler.Povh poklonit 18 dkg tobaka in 1000 I r za pijačo. In šc eno popoldne so vadili skupno. Zvečer pa so si očistili obleko in obutev, si uredili vso opremo, namazali in očistili glasbila, se pri brivcu olepšali in se tako pripravili za monstre koncert. V nedeljo, 4. marca, zjutraj, so godbeniki zarana igrali po mestu budn.co. Ob devetih so odkorakali na zborno mesto pred Komando vojnega področja. Tam se je zbralo okoli 2000 mož iz raznih vojaških enot in delavnic. Po sprejemu raportov je dolg vojaški sprevod odkorakal skozi okrašeno mesto na glavni trg. Tam je partizane pričakovala množica ljudi. Na tribuni, ki je bila zavita v zastave, so bili glavni voditelji slovenske vstaje in visoki of.cir-ji. Pred njimi so se razvrstile vse enote, godbi pa sta zavzeli častno mesto; štabna na desni, korpusna pa na levi strani tribune in takoj zaigrali partizansko koračnico. Slavnostno zborovanje je bilo 1namenjeno pregledu dela in uspehov partizanske industrije in obrti. Zato so govorniki go-vbrili o prizadevanju delavcev, ki imajo veliko volje in razume, vanja za delo, da s svojimi proizvodi pomagajo un čevati okupatorja, v zaledju pa opravljajo dela, ki so potrebna za razvijanje gosjiodarske dejavnosti. Nato so bili najboljši delavci odlikovani. V znak priznanja za izredne uspehe pa je bila Mehaničnemu bataljonu podarjena lepo vezana svilena zastara. Kaj vse so napravile tako rekoč iz nič te pridne roke, je bilo videti na' razstavi, ki so jo odprli v Mestni posojilnici. Tam so bile razstavljene take iznajdbe obrtnega in industr.jskega značaja, da človek kar ni mogel verjeti, da so vsi ti predmeti delo partizanskih rok. Godbi sta medtem izmenjaje igrali na glavnem trgu .koračnice in koncertne skladbe. Opoldne je bil dopoldanski del proslave, ki so ga prenašali po radiu, zaključen z igranjem himne. Po kosilu so si tudi godbenik, ogledali razstavo, zvečer pa so priredili na glavnem trgu mon-stre koncert. Komaj sc je godba korpusa vrnila v Semič, je že morala na pot na Suhor. Od tam je spremljala X. brigado v Meti.ko, ki je imela nalogo, da odrine v Dalmacijo, v sestav IV. jugoslovanske armade. Naslednji večer je skupina godbenikov igrala v Semiču, kjer so član.ce AF2 priredile proslavo v čast dneva borbenih žena. Godci se še niso dobro naspali, ko so morali že spet v Črnomelj, Na glavnem trgu so priredili koncert v zabavo obisko- valcem razstave part.zanskih delavni". ki je bila zaradi izrednega obiska podaljšana. Zvečer je priredila koncert tudi godba Glavnega štaba. V nedeljo, 11. marca dopoldne, sta imeli obe godbi skupni koncert, Pol programa je dirigiral Brun, drugo polovico pa Lorbek. Zvečer je bi la razstava ob zvokih partizanskih godb slovesno zaprta. Po povratku v Semič so si godbeniki korpusa vendarle privoščili počitek. Tiste dni so bili zadovoljni tudi s hrano, ki je bila Izdatna, okusna in zabeljena. Na mizi si videl razne novitete, ■ od riža in snežnobelih cmokov, do razne konservlrane zelenjave in okusnih mesnih izdelkov. Sc najbolj razveseljivo pa je bito, da so kadilci dobili tudi obrok cigaret. Šestnajstega marca so bila radijska poročila zelo pisana in razveseljiva! Berlin bombardiran že triindvajsetkrat... V Češko se je po šestih letih vrn l predsednik Beneš ,.. Nova ruska ofenziva v Vzhodni Prusiji... Zavezniki napredujejo proti Saarbruckenu... V vzhodni Bosni razbiti zadnji ostanki četnikov Draže Mihailoviča ... Okoli Sarajeva hudi boji... Pri napadu na obrambo uničenih t*eč utrdb, v Suhi Krajini zlomljen sovražnikov odpor ... Naše enote v napadu ... Godbeniki so se veselili poro- čil, ki so napovedovala težko pričakovani konec vojne. Zaradi misli na skorajšnjo vrnitev pa so imeli ponoči hude sanje: Gračnar je lazil okoli svojega doma in se ni upal v h.šo... Kumlanc je na poti domov srečal svojo ženo in jo naprosil, naj mu pripelje hčerko, da jo bo še enkrat videl. Ko se j«? žena oddaljila, so prišl» Nemci in ga preganjali... Brun je 'v spanju dirigiral, Vczovišek pa je neutrudljivo žical tobak . Zjutraj je Brunova vojska s p.hali otlrinila v Zumberak, kjer je z glasbo blažila bolečine ranjencem. Pa ne dogo. Sredi prireditve je dobil kapelnik obvestilo, da mora godba takoj v štab korpusa. In že so odrin,-li v Semič. Po kratkem počitku je godbeni zbor odkorakal v Dolenjske Toplice, kjer je priredil koncert za štab korpusa, nato pa sodeloval v paradi XV. d.vizije, ki se je odpravljala na bojišče t Suho Krajino. Ko so se godbeniki vračali proti Starim žagam, je malo manjkalo, da niso padli v sovražno zasedo, Na srečo jo je patrulja XV. divizije izsledila In jo s pomočjo jurišne čete pregnala proti Novemu mestu. Pot v Semič je b.la dolga. Godbeniki so jo merili kar sedem ur. Zanje je bila to običajna norma marša, saj so hodili .grat na mitinge In koncerte vselej po več ur hoda daleč. Te- mu so se sicer privadili, a bili so vendar utrujeni. Zato so tudi to pot takoj legli k pof.tku in potegnili spanje prav do kosila. Zvečer — bilo je 20. marca — je bila Bela Kraj.na slavnostno razsvetljena. Na gričih, po hribih in dolinah so zagoreli velUci. kresovi. Ko so godbeniki zvedeli, da je to na čast svetovnega mlad nskega tedna, so tudi oni odšli na hrib nad Semičem, kjer so mladinke plesale kolo okoli mogočnega kresa. Tedaj so začeli odmevati po Beli Krajini streli in eksplozije bomb, v zrak pa so švigale živobarvne rakete. Da b. bila harmonija popolna, so pritegnili še godbeniki, Vse to pa so poživljala naša letala, ki so krožila nad kresov:. To'je bil prisrčno lep in pomladno razigran večer, ki bo ostal v partizanskih srcih kot biser zmagoslavja in veselja. Dva dni po tem slavju so se na hrvatsk. strani Kolpe vnele hude borbe. Streljanje topov in strojnic je neprenehoma odmevalo po Beli Krajini. Nemški topovi so tako grmeli, ko da se pod.rajo gore. Med najhujšim ognjem je okrog tisoč ustašev vdrlo čez Kolpo in začelo pustošiti vasi. Krvavi zločinci sc v sedmih vaseh pokradli dvajset vozov hrane ..n obleke, odpeljali vso živino, ubili starčka in vojal-a nato pa vasi zažgali (Nadaljevanje sledi) Kako potekajo volitve v Soc alistični zvezi? Mladinska konferenca na Dolu pri Hrastniku Ze dalj časa s<> v teku priprave za volitve vodstev osnovnih organizacij SZDL. Vzporedno s pripravami poročil, potrebne evidence in urejevanjem članarine si organizacije Socialistične zveze prizadevajo povečat] število članstva. To še zlasti velja za občine v spodnjem delu okraja, kjer je odstotek vpisanih volivcev v SZDL zel® majhen. Treba pa je poudariti, da navzlic prizadevanju ni veliko uspehov, ker je premalo konkretnega dela z nečlani Socialistične zveze. SEKTORSKA POSVETOVAL- lovati pri reševanju teh pro-NICA V RADEČAH blemov, bodisi s prostovoljnim V radeški občini so imeli delom ali pa kako drugače, prejšnjo nedeljo sektorska po- , ;. nekaterih krajih sevniške katerih Prejšnjo nedeljo je bila na . Doki pri Hrastniku mladinska so razpravljali o pri- konferenca, ki so se je poleg Z letne skupščine osnovne organizacije SZDL Videm iloni zohteuujo v Krškem višjo gimnazijo Konec meseca novembra je Otroški vrtec na Vidmu je v bila v sindikalni dvorani To- zelo slabem finančnem stanju, pravah za občne zbore. Pone- številne mladine udeležil, tul 1*° °trošld ......... ' , letna skupščina osnovne organi- vrtci zajeti v občinskem prora- oDcinsKtga n zacije SZDL Videm, katere se je čunu. Za izboljšanje je v bodo- kod so imelj tudi že pred volil- predstavniki ne sestanke. Najslabše je na '>kra:inega komlteja LMS ter udeležilo okrog 150 članov. Med če nujno potrebno, da vse otro- sektorju Artiče kjer do 27 no- ni^p1 .zas^op^?fei drugih orga* gosti je bil tudi republiški po- ške vrtce vnesejo v redni občin, sektorju Artiče, kjer do 27. no- nizacij m društev . slanec tov. Lojze Colarič. ski proračun, kajti edino na ta vembra se niso izvedli predvo- Iz. porodi, ki sla jih podala obširno so razpravljali o delu način jim bodo zagotovljena lilnih sestankov, medtem ko po- Predsednik in sekretar, povze- odbora, o šolstvu, otroškem sredstva za obstoj, nekod celo še niso imeli prvih osnovna organiza- vrtcu, »Svobodi«, kmetijski za- Prosvetna dvorana, ki jo gr a- ,, __ _ , . I^MS dosegla se kar lepe drugi- DPM in tako dalje. di DPD »Svoboda« na Vidmu, je sej odborov SZDL. Odgovori uspehe, saj je organizirala izle- y organizaciji je zelo potrebna Zal pa ugotavlja- n Poslovilni večer ob odhodu Xt voUvc^ Jo, da gre gradnja vse preveč o nnhitot. . pripravam! za fantov k vojakom in se kaj V odbor je skrbel M dyig član. počasi od rok, zato je nujno, da zadnjem času so tudi nekoliko stva_ pobiranje članarine s- nor* bodo pohiteli s občne zbore. Tako nekako so poročali od- povečali število članov Ljudske zbor’e volivcev in odbor DPD »Svobode« posveti tej gradnji oziroma organizaciji svetovanja s predstavniki raz- občme s<> nekoliko povečali šte- govorni činitelji no linij] Socia- mladine, s čimer se pa seveda vidmu imaio osnovno šo- dela več skrbi- nih organizacij in društev, kjer vl-° članov Socialistične zveze, listtčne zveze za posamezne ob- ne smejo zadovoljiti. Res je oddelkov V letos- V nov tipravni odbor so bili so se pogovorili o vseh proble- Treba pa bo še veliko vztrajne- čine, ki so se pred nekaj dnevi namreč, da je izven Ljudske ietu'so imeli v nroračunu izvolieni tudi kmetje, ki bodo v mih svojega kraja. Na teh po- §a dela, če bodo hoteli dvigni- zbrali na posvetovanju v Par- mladine še precej mladih lju- sredstva za učila Sv°iih vaseh Poživili organiza ci- . ........ volivcev v SZDL tijskem domu v Trbovljah. Na di. zato bo morala biti prva ^o^ so lahko nlkuSii naj- J° Socialistične zveze in potem posvetovanju je bilo še skrb novoizvoljenega vodstva, nujnejše in tako izboljšali kva- afcrbeU 251 še v‘šJi odstotek enkrat poudarjeno, da ne sme- kako bi to mladino pritegnili k bteto p0ulca y nižjo gimnazijo članstva. -a jo nikjer imet, občnega zbora, delu v Ljudski mladini in ji hodijo videmski otroci v Krško, ----- dokler ne bodo izvedli vseh po- dali socialistično vzgojo. Po- ker so le 4 razredi. Ker se pa trebnih priprav. Predvsem je mnajkljivost v delu osnovne or- število delavstva v roto tovarni uKiauica« ui MuruHK-na . ________________^ ^ _______ potrebno da vse osnovne orga- gani zacije LMS je bila tudi v zadnje čase močno dviga, je tura SZDL Mirna Zuroančič Vin- ca novembra opravili že šest nizadie SZDL ob pomoč, ob- tem. da je zanemarjala poli tič- di vedno več dijakov, ki žele ’ občnih zborov SZDL, ki so bili črnskih odborov Socialistične no-ideološko delo, kar bo sku- obiskati višjo gimnazijo. V Tako je zveze uredijo evidenco nad čla- šala v bodoče popraviti. Spodnjem Posavju je višja gim- prisostvovalo občnemu zboru ni in volivci. Članarino in dru- Na mladinski konferenci so nazija le v Brežicah. Zato so di- SZDL rajona Izlake se je prejš- na terenu II kar 300 ljudi. Do- ga organizacijska vprašanja, mladinci razpravljali tudi o od- jaki vezani le na to šolo. V njo nedeljo udeležilo občnega bra udeležba je bila nadalje na Potrebno je tudi povečati šte- nosu med Ljudsko mladino in zgodnjih jutranjih urah morajo zt>ora organizacije, občnem zboru SZDL na Dolu vilo članov Socialistične zveze gasilskim društvom. Poudarili od doma na vlak, domov se pa Kot gost se je zborovanja ude- svetovanjih so razpravljali tudi o občnih zborih SZDL. Sektorskih posvetovanj, ki so bila v Radečah, v Podkumu, v Lokah in na Dolah pri Litiji, so se udeležili tudi predstavniki okrajnega in občinskega odbo- ti odstotek vsaj na 75 odstotkov. DOBRA UDELEŽBA NA OBČNIH ZBORIH SZDL V HRASTNlSKI OBČINI V hrastniškj očini so do kon- ko Salmič. Avgust Ernesti in Franc Lasič. Udeleženci posve- dobro ^ obiskani, tovanj so se zelo zanimali za razna aktualna gospodarska in zunanjepolitična vprašanja. Občni zbor SZDL na Izlakah Kar povoljno ševilo članov in drugod. Poročila na občnih vsaj na 75 odst. v odnosu na so. da bo mladina rada šla v vračajo šele pozno popoldne. Da predsednik zagorske zborih — razen ene izieme — Stvilo volivcev. Za to so nam- gasilsko društvo, če bodo neka- bi se njim olajšalo delo v šoli, občine, tov. Alojz Lukač. ^ C . . .. *__ a__________• _____sz. —_____________M p7tv ~~ Poročila so bila zAin 1 so bila zelo skrbno pripravlje- reč dani vsi pogoji, ker ljudje teri starejši gasilci spremenili so člani SZDL na zboru predla- _. ... ■ ~ J . , » , • « ________________________- _ _ _ 1.J • £m rf« 1 i r,r\i en mr POBUDE LJUDI, DA BI REŠILI DROBNE GOSPODARSKE PROBLEME Na nekaterih predvolilnih se- tudi o svetih potrošnikov, Stankih v sevmški občini so lavskem samoupravljanju oce- delale, prišle do izraza zelo pozitivne nah ^ in 0 raznih dru- pobude ljudi, da bi rešili razna gjh problemih Člani SZDL so zelo pisana. Udeleženci so razpravljali niso slabi, le da » politične gledanje na mlade ljudi in jim gali, naj se v Krškem postopo- kajti odborSZDL je kar pridno di o svetih potrošnikov, o de- organizacije z njimi premalo tudi dali mesto v upravnem ma uvedejo višji razredi gim- drial Priredil je razlitaa pre- -nc odboru •nc nazije. drobna gospodarska vprasnja se nad,a]je zanimali za dogodke prizadetih krajev; tako so v v Madžarski in na Bližnjem Logu, na Radni in drugje raz- vzhodu pravi j ali o popraviluobčmskih NA SEKTORJU ARTIČE cest in poti, o malih asanaesjah vodnjakov, o izgradnji protipo- SE J® ZATAKNILO vanje za žarnih bazenov itd. Član, SZDL V brežiški občini so bite prve telesnovzgoinih objektov, v kašo izrazili pripravljenost sode- seje vaških odborov SZDL, na terem so sodelovali tudi občin- Občni zbor sindikalne podružnice trboveljskih rud arjev Med sindikatom in DS še tesnejše sodelovanje Zn dobro delo zasluzeno priznanje £. To nedeljo je bila v novem Delavskem domu v Trbovljah redna letna skupščina sindikalne podružnice trboveljskih rudarjev. Izčrpno poročilo o delu upravnega odbora v minulih mesecih je podal njegov tajnik. Sledili sta še poročili blagajnika in predsednika gospodarskega odbora. V živahni razpravi je z nekaterimi prav koristnimi predlogi in mnenji sodelovalo precej tovarišev. V nov upravni odbor sindikalne podružnice je bilo izvoljenih 15 članov kolektiva. * V sadikami °rg^S! ti°hma ^ ^ raZnih k°' STtaSSfa davanja, kot n. pr. politično predavanje o družbenem upravljanju, nadalje sestanek vseh prebivalcev, na katerem so ljudem obrazložili pomen uvedbe taks na vprežno živino’ in dru- Centralni komite LMS je le- ski komiteji Ljudske mladine tenu se mladina ni ustrašila go, kateri sklad se uporablja za tošnjo spomlad razpisal tekmo- našega okraja. Pred dnevi je težav in je uspešno premagala veterinarstvo in pospeševanje v,™ in telesnovzgojnih objektov od- spomladi lahko že pridno upo- zveze. ločilo, da prejme drugo nagra- rahljala. Na sejah odbora so razprav- do občina Videm-Krško, v Mladina v Dolenji vasi je Ijali o vaških problemih, skrbeli vrednosti 25.000 din. Prvo na- prav tako zgradila igrišče, ki pa za pripravo in udeležbo raznih grado je dobila občina Ribnica, ga je bilo treba preurediti in proslav in podobno, nabirali okraj Kočevje, v vrednosti 30 popraviti. V Leskovcu so tudi nove naročnike za dnevne in tisoč din; tretjo, četrto in peto že začeli z izgradnjo letnega te- strokovne časnike, člane za Prana gr ado so pa prejele občine tovadišča; nedavno 'so zravna- šemovo knjižnico ter pridobi- Cmomelj. Kobarid in Mengeš, li zemljišče, spomladi pa bodo vali nove člane v organizacijo Občina Videm-Krško je za- začeli z izgradnjo igrišča za od- SZDL. sliuženo prejela drugo nagrado, bogko; tekališča, prostora za pred sklepom občnega zbora saj je dosegla zelo lepe uspehe lahko atletiko itd. so si zadah razne naloge in niče trboveljskih rudarjev tudi v Zadnji športnih in telesno- Mladina iz občine Videm- sklenili, da jih bodo tudi izvr-letos zrcalilo v nemajhni skrbi ^gojnih objektov; mladina na Krško je pomagala tudi pri po- šili. Tako bodo skrbeh za idej- za ljudi. Velikem Trnu je zgradila igri- pravilu motorne steze na sta- no izobrazbo članov SZDL v se- Svojim članom je tako med ^ odbojko ki je na jasi diorai »Matije Gubca«. Občin- minerjih. Odbor se bo v celoti drugim omogočila ob znižanih sred da Teren< na katerem ski komite LMS je ustanovil vključil v seminar, ki bo na ----i~f-------1- — --------- ” ^ vpadni igrišče, je bil zelo tudi mladinsko delovno grupo, Izlakah Nadalje bodo vključe- skalovit, zaradi česar je bilo ki je sodelovala pri obnovi kul- vali mladino v dramsko sekcijo cenah letovanje na morju, v Omišlju, na Bledu in v svojem ^ba razstreliti več skal. Kljub turnega doma v kraju- -»c je na trboveljskem vključenih nekaj nad 2300 de- Navzoči so bili mnenja, da bi lavcev. Na strani jih stoji le še bilo treba v tem pogledu vseka- itd. V okviru sindikalne organiza- “-rrrrrr: Upravni odbor, ki je doslej podružnic pri rudniku v trbo- pač pa se njeni člani prav mar- ial, po svojih obratnih odborih, čimbolj povezalo in še povečalo T S or ki jih je osem, pa včasih bolj, medsebojno sodelovanje, se je k^^ v številnih drugih or včasih manj posrečeno seznanjal na tem občnem zboru rodila s ^ svoje člane z raznimi gospo-dar- prav koristna zamisel, da bi se skimi in drugimi pomembnimi v dogodki, o novih predpisih in okrajni odbor sindikata rudar-njih spremembah. To prakso, skih delavcev. -g- Na zadnjem občnem zboru av Koristna „» o. ^ njdarj, govorili fa c raznih Trbovljah ustanovil nekakšen drngih aUtualnih vpragaivjih. Na kratko so pregledali izpolnjevanje letošnjega družbenega pla- dostei- Jtt Kakor prejšnja leta, tako veljal za vse leto in ne le za # Iz kratke ocene dela DS je videti, da se je delavsko samoupravljanje tudi v tem največjem trboveljskem podjetju lepo uveljavilo. Rudarji pa so v zadnjem času mnenja, da bi bilo koristno na rudniku imeti tudi obratne delavske svete. se je delo sindikalne podruž- zimski čas. SZDL na Senušah dobro dela Gasilci trboveljske Cementarne so ob proslavi 10-letnice svojega obstoja razvili tudi novo društ veno zastavo prosvetnega društva in ust® novih tamburaško oziroma pevsko društvo (vprašanje pevovodje). Začeli bodo graditi vodovod na Izlake in veterinarsko ambulanto, ki je v kraju res potrebna. Prav tako hočejo dograditi gasilski dom vsaj do strehe in izvesti hočejo tudi eno mokro gasilsko vajo. V načrtu je nadalje zimsko izobraževalno delo v posameznih društvih in organizacijah ter izvedba Novoletne jelke, prav tako dokončna dograditev mlekarne, razširitev bralcev knjižnice, posebno med starejših ljudmi. Pridobivali bodo v SZDL še ne vključene prebivalce. Med načrti je tudi uvedba zdravstvene postaje na Izlakah. Res — precej nalog So sl zadah. lepo in v veliko korist bo delovnemu ljudstvu, če bodo vse te naloge izvršili — kolikor je mogoče v enem letu napraviti — ostalo pa nadaljevali v prihodnjih letih. O. Mina Organizacija Socialistične zve- šem. Danes imajo lepo, novo ze na Senušah deluje šele dobro šolo, kjer si nabirajo novega Medsebojno delo in poveza- leto. Ker nima tradicije kot v znanja, člani SZDL pa imajo v nost sindikalne podružnice in drugih krajih, je delo tudi teže. njej zagotovljen prostor, kjer se delavskega sveta se bo moralo V času svojega obstoja pa so lahko shajajo, v bodoče bolj okrepiti. Doslej kljub temu že pokazali vidne Na zboru so mladinci predla- časih Ie-ta ni bila najboljša. uspehe. Na letni skupščini, ki je gali ustanovitev mladinske or- 7emskec, obrata v Trbovljah nimi varnostnimi napravami, v razpra * V trboveljskem premogov- bila pred kratkim, so podali ganizacije. Nekaj dni za tem so ' ^ redni obČTli prav tako pa je na razpolago tovarišev. Direktor rudnika j« niku je bilo tudi v letošnjem obračun svojega dela, se mladinke in mladinci že sešli tdovoli individualnih sredstev, obširno g letu mnogo storjenega za higi- Prav na pobudo Socialistične in iz svoje srede izbrali vod- ^ ensko-tehnično zaščito dela, na- zveze je bilo v juliju letos usta- stvo Za predsednika so izvolih nipTn g Občni zbor sindikalne podružnice rudarjev na jam skem obratu v Trbovljah Napredek pri higiensko-tehnični zaščiti dela V nabito polni čakalnici lovna mesta so zaščitena z raz- mkov in bolnih ni zmanjšalo. včasih le-ta ni bila najboljša. uspehe. Na letni skupščini, ki je gali ustanovitev mladinske or- Temgkee, obrata v Trbovljah nimi varnostnimi napravami, V razpravi je sodelovalo več " --------- ------------------------- --------- “ — J‘,! —;—,4“ “ p^ed kratkim redni občni prav tako pa je na razpolago tovarišev. Direktor rudnika je zbor sindikalnega odbora tega dovolj individualnih sredstev, obširno goovonl o problemih obrata. Rudarji So z zanima- Zal še vedno nekateri delavci podjetja nasploh, posebej pa je ---------------—------------ — - . . . w , - _ . , njeni spremljali poročila pred- ne uporabljajo teh sredstev, za- obravnaval situacijo na Janj- vzlic temu pa se število nesreč novljeno na Senušah prostovolj- tov, Maksa Bogolma, ki ze ves ... blagajnika sindikal- radi česar po nepotrebnem ra- skem obratu. Poudaril je, da in bolezenskih izostankov, ki je no gasilsko društvo, ki marljivo cas aktivno dela v organizaciji odbora ter nato živo po- stejo obratne poškodbe. Za pra- naj glede zmanjšanja produkci- zelo visoko, ni zmanjšalo. dela. Da ne govorimo o novi šo- SZDL. Jr,. „ rn7T>raVo vilno in brezhibno delovanje je in ukinitve dela zunanjih Ponekod se, žal, še vedno li, kjer so člani SZDL napravili Mladinska organizacija na Se- segli v razpra higiensko-tehnične zaščite skrbi komunikacij ne bo strahu, da ugotavlja, da rudarji in ostali mnogo prostovoljnih ur. Senu- nusah ki šteje sedaj 25 elanov, Iz poročil je bilo razvidn ,oa izkužen 0bratni tehnik. Kljub bi kdo od sedaj zaposlenih še ne znajo dovolj ceniti velike škim otrokom je v letošnjem bo imela mnogo dela. Sedaj zbi- se je letos zaradi uvedbe nov f;nančnjm sredstvom, ostal brez dela. Na Dolu pri pomembnosti raznih zaščitnih šolskem letu prihranjena dolga ra priglasitve za kmečko-gospo- mehanizacije_ m novih odirop- uprava rudnika daje za Hrastniku se že odpira nov priprav. Te tako, namesto da bi pot v Leskovec, kar je povzro- darsko šolo, mladinke pa se nih metod, železnega podporja „ deja moramo žal obrat, v Hrastniku pa se gradi- bile koristno uporabljene, leže čalo precej skrbi njihovim star- vneto zanimajo za gospodinjski in rušenja, znatno dvignila sto- ,.u ^ število nezgod- jo tudi stanovanja tečaj. rilnost, tako jamska, se bolj pa sv Vse tri organizacije na Senu- odkopna. Proizvodni plan je bil šah bodo skupno prijele za delo, z jzjemo dveh mesecev vedno da bi svojo vas čimprej elektri- prekoračen. Z uvedbo železne-ficirali. Člani bodo pomagali s gfl podporja je znatno znižana prostovoljnim delom, da bi tudi p^ba jamskega lesa. Povpreč-uresničili svojo dolgoletno željo. nj zaslllžek akordantov se je v tekočem letu nekoliko zvišal, medtem ^ko se Kot Povsod, je prvi letošnji pod voz in čez čas mu je uspelo , zn, ' . ,, sneg, ki je zapadel zadnje dni pomiriti tudi preplašena konja, m zaslužek le ne h novembra, napravil mnogo ve- ki sta ga tako vlekla po tleh Priznavre za dolgoletno de o Pretekli mesec, 26. novembra. 10-leini deček povzročil nesrečo a nrasiuiškc železniške postaje. Vlak prihaja na prvi Ur „ —iSol Ts.ai rviumreč- Kot povsod, je prvi letošnji puu voz m tez cas mu je uspelo n^lužek je.nekoliko JHJ ^ ^£^0^% o"*® primeri s prejšnjim letom. selja tudi v Šklendrovcu pri Za- približno 100 metrov Moč pre gre pripisati višji proizvodnji. gorju. Otroci so privlekli na dan plašenih živali je bila tolikšna, -------- ------, —____________ Delasko samoupravljanje s in ves pros{i jas prebili na da so polomili nekaj betonskih je bila v Trbovljah prisrčna slo. vse bolj uveljavlja. V letošnjem rijih. Veselje na novem snegu pa stebričev Na kraju kjer so se vesnost Rudnik Trbovlje-Hrast- letu s uspeha, ker so se člani temu uprli. S pravilnim prikazovanjem koristi bo mogoče novi odbor naletel na večje razumevanje. O letošnjih občnih zborih lahko na splošno trdimo, da so bili boljši kot lanski, vsaj pri večini podružnic. Izjemo delajo le kmetjske podružnice in brežiški obrtniki Tako je bilo dvoje, troje podružnic, ki v svojem poročilu niso omenile uspehe ali neuspehe svojih podjetij, kakor da bi to ne sodilo v poročilo. Nič niso povedali o doseženem finančnem in proizvodnem planu, o dvigu storilnosti, o delovni disciplini, o hd-gieosko-tehničnih zaščitnih ukrepih, o delu za zmanjšanje števila bolnikov in podobno. Poročila so biki ponekod zelo kratko-— zgolj, tarznstaa. in ravno to narekuj® še posebno združitev sindikalnih organizacij. V večjih podružnicah bo potem mogoče izbrati več dobrih sindikalnih funkcionarjev, s čimer bo zagotovljeno boljše in uspešnejše delo sindikatov. Tabo je na primer zel*, veliko problemov, ki gredo danes mimo naših sindikalnih podružnic ta jih ne obravnavajo pač zaradi tega, ker vodstva niso dovoli agilna ali pa problemom niso doraSla. Slovesna proslava Dneva republike. — Na večen- predpražnikom je btia v Brežicah slavnostna akademija v veliki dvorani Prosvetnega doma, ki je bila počno zasedena. Slovesnost se je pričela z igranjem državne himne. Slavnostni govor je imel predsednik občinskega LO, tov. Kolenc, ki je orisal heroj- Pred Novoletno jelko. — Pred kratkim je imel sejo občinski sindikalni svet.' Obravnaval je poročilo o končanih občnih zbirih sindikalnih podružnic, priprave za Novoletno jelko in priprave za občni zbor ObSS. Svet je sklenil nakazati primerni znesek za Novoletno jelko oz. pogostitev pionirjev pri tej proslavi. Občni zbor ObSS naj bi bil 16. decembra. Sprememba v sindikatu kmetijskih in gozdnih delavcev. — Okrajni odbor sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev bo prenehal obstajati, ker so to željo izrekle same sindikalne podružnice, te stroke. Namesto tega odbora bodo ustanovili pri OSS Trbovlje posebno sindikalno komisijo za reševanje vprašanj gozdnih in kmetijskih delavcev v našem okraju. Poročali smo že o nedavni skupščini občinskega odbora UROJ v Zagorju Danes pa še nekaj podrobnosti. Osnovna slabost preteklega delovanja zagorskih rezervnih oficirjev je premajhna aktivnost v svojem strokovnem dvi-gu in izpopolnjevanju. Poročila in razprava sta povsem odkrito ocenila to stanje in ugotovljeno je bilo, da so oficirji dejavnost v svoji organizaciji nekoliko podcenjevali. Sicer drži, da velika večina oficirjev plodno deluje v ostalih družbenih organizacijah in ondi s svojimi izkušnjami in nasveti pomaga do uspehov. Vendar je jasno, da bi morali ravno tolikšno pomoč nuditi svoji lastni organizaciji, ki ima zelo odgovorne naloge. Nič ne pomaga, če so na skupščini ugotovili plodno delovanje upravnega odbora, če so si posamezni tovariši prizadevali učvrstiti moč svoje organizacije, če pa so morali v isti sapi ugotoviti, da sodeluje v organizaciji komajda dobra tretjina vseh oficirjev V razpravi je nek oficir primerjal stanje V organizaciji z drugimi organizacijami in porazno ugotovil, da so le-te na dosti večjem nivoju napredka, kot njihova. Seve; ni čudnega, če pa je od nekaj nad sto oficirjev prihajajo na seminarje, predavanja in sestanke največ trideset rezervistov. To ugotavljajo že vrsto let Sedaj pa so odločeni takemu stanju napraviti zaslužen konec. Predvsem bodo povečali odgovornost oficirjev do strokovne vzgoje. Organizirali bodo vsaka dva meseca celodneven seminar, ki ga bodo obiskovali vsi rezervisti. Druga naloga pa bo pomagati predvojašks vzgoji in urediti strelišče, ki je nujno potrebno. Sklepi kažejo, da bo organizacija svoje naloge opravila le tedaj, če se bodo okrog nje strnili vas rezervni oficirji. (▼) Priprave za Novoletno Jelko v Vidmu-Krškem Ali delo pri KZ Sevnica res spi spanje pravičnega? Občinsk: zveza prijateljev mladine v Vidmu-Krškem bo, kot vsako leto, tudi letos poskrbela za cicibane in pionirje ob Novoletni jelki. Ustanovljen je pripravljalni odbor, ki je že izdelal okvirni program praznovanja. Društva prijateljev mladine v občini Videm-Krško bodo na svojem področju poskrbela za pogostitev otrok. _ Kjer pa teh društev ni, bodo pripravile program šole. V Krškem bo 28. decembra otroška prireditev v kino dvorani, kjer bodo nastopili člani »Svobode«. Pred zgradbo pa bo visoka jelka, ki bo ob večerih razsvetljena Na dan praznovanja bo za naše male otroški sejem. Prireditev ne bo le v centru, temveč tudi po vseh okoliških' vaseh kjer bodo sodelovali člani DPD »Svobode« in prosvetnih društev. Tudi podjetja v občini Videm- _ Krško bodo prispevala po svojih tekmo žanjic močeh za to tradicionalno pra- stalno bore za O Kmetijski zadrugi v Sevnici smo do sedaj v našem listu malo pisali. Kadar pa jo je kdo omenil, je bila predmet kritike v glavnem pospeševalna dejavnost te zadruge. Vendar stvari ne izgledajo tako žalostno. Ce pogledamo delo posameznih odsekov te ustanove, vidimo, da le-to vendar ni tako brezplodno, kot o tem pripovedujejo ljudje, ki jim uspehi zadruge niso po volji. Živinorejski odsek je v toku leta napravil precejšen korak naprej v borbi za zboljšanje naše živine, saj je kupil med drugim dva plemenska bika, v poletnih mesecih pa je uspel poslati precej mlade živine na pašo na višinski pašnik na Gorah. Sklep, da se iz sredstev za pospeševanje kmetijstva dajo dotacije tistim rejcem plemenske živine, ki imajo -teleta rodovniških krav, da se tako prepreči oddajanje mlade živine v klavnico, nam nazorno kaže, da naši živinorejci vlagajo mnogo truda in sredstev za zboljšanje živine v zadrugi Vprašanje, kako zboljšati travnike, pa je težava, ki se z njo odsek že dolgo bori. Tudi poljedelci niso držali med letom križem rok. Uspeli so organizirati veliko število gnojilnih poskusov na njivah in travnikih. Ob žetvi pa so priredili Da se poljedelci debro seme, se Motiv iz delavnice državnega obrtnega mojstra Mirka Kovača iz Hrastnika znovanje otrok. Vse organizacije vidi iz tega, ker so uspeli spra-pa bodo pomagale pri pri pra voli viti med kmetovalce 2 vagona In izvedbi, da bi se naši otroci semenskega krompirja. Ob je-ob Novoletni jelki kar najbolje senski setvi pa so zastavili pet zabavali. -a sort gnojilnih poskusov z ozim- sodobne rudarske tehnike. Res je namreč, da v vseh rudarsko razvitih državah opravljajo posebna rudarsko-gradbena poduke pot naših narodov, tako pri jetja vsa večja podzemeljska ustvarjanju temeljev naše re- investicijska dela za rudnike Rudarska gradbena dela trbovelfskih rudar ev si utirajo pot po celi državi , TJbovHS: P0«0611«10* kako*1 opravljajo zelo težkih terenskih okolišči-Hrastmk je sprevidelo že leta vsa zunanja gradbena dela po- nah, ker je delo oviral tako ime-1952, da se je ponovno pokazala sebna gradbena podjetja. novam plavalni pesek potreba po ustanovitvi rudarsko- 2e kmalu po ustanovitvi tega Pole« vseh teh objektov je gradbenega podjetja za rudar- posebnega rudarsko-gradbenega podjetje začelo z izvršitvijo stvo nase države, ker je le tako podjetja pri rudniku Trbovlje- naj večjega rudarskega objekta v posebno podjetje v stanju izvr- Hrastnik se je pokazala upravi- državi, namreč z izgradnjo gla-šiti vsa rudarsko-gradbena dela, čenost tega gospodarsko-organi- vnega izvoznega skip jaška na zlasti pa specialna strokovna' zacijskega prijema, in to zlasti rudniku Bor. Prvotno določena dela res solidno in po zahtevah spričo okoliščine, da so »aži mHarsk« t»hr,ii«„ rudniki širiti svojo produkcijsko dejavnost (Nadaljevanje s'5. strani)- družbenega in zadružnega sektorja. Kandidatom, ki se pripravljajo na strokovni izpit za kvalificiranega oz. visokokvalificiranega delavca v kuharsko-go-stinski stroki, priporočamo, da naj v pripravah uporabljajo za kuharstvo »Priručnik za kuharstvo« od dr. A. Frliča (v srbohrvaščini). Cena knjige se je znižala od 900 na 600 din in se naroča pri Ugostiteljski komo-nl NRH, Zagerb, Rooseveltov trg 2, plača Pa na čekovni račun štev. 401-5-430, S področja naše zbornico obiskuje Gostinsko šolo v Ljubljani sledeče število učencev: I. razred 8. II. razred 7 in III. razred 11, skupaj 26 učencev. Prav bi bilo in želeti je, da učenci po svoji strani vodijo evidenco nad temi učenci, zlasti nad materialnimi pogoj j za šolanje in da jim v primeru potrebe posredno ali neposredno pomagajo. Edino na ta način bomo lahko dosegli, da se bodo učenci po končanem šolanju zaposliti ★ Vse gostinske delavce, ki bi želili opraviti izpit za visokokvalificiranega delavca, obveščamo, da se je Gostinska zbornica za LRS odločila, da bo za vse kandidate, ki bi se želeli udeležiti seminarja, prirejen 9-dnevni seminar v času od 17. do 25. decembra t. 1. Na seminarju se bo predelala izpitna snov iz osnov računovodske službe, družbene ureditve in gospodarske zakonodaje ter tudi iz poslovne tehnike. Hkrati bodo imeli kandidati priložnost za osvežitev jezikovnega znanja glede na gostinsko stroko, kolikor pride v poštev za izpit. Strokovni predmet se na seminarju ne bo posebej podajal, ker ga morajo kandidati obvladati glede na dolgoletno prakso. Izpiti bodo 26. in 27. decembra 1956 ali pa na željo kandidatov v januarju 1957. Gostinski tečaji za izpopolnjevanje so v teku. Nekatera gostinska podjetja in gostišča pa menijo, da so ti tečaji samo za tiste gostinske delavce, ki še nimajo nobene usposobljenosti. To naziranje je pa napačno. Tečaji za izpopolnjeva-nie so namenjeni vsem gostinskim delavcem, torej tudi tistim, ki že imajo kvalifikacijo ati polkvalifikacijo. Enako je ta tečaj priporočljiv tudi upravnemu osebju. Namen tečaja je, gostinskemu delavcu osvežiti njegovo strokovno znanje, mu prikazati v gostinstvu porajajoče se napake, ki jih je ugotovila tudi komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL v Trbovljah, važno pa še tembolj zaradi tega, ker je vključeno tudi predavanje o ideološko-političnl vzgoji. Zato naj velja geslo: »Cim več gostinskih delavcev In uslužbencev na tečaj!« Gostinska zbornica za okraj Trbovlje. globina jaška 350 m se je povečala na 450 m s tremi bunkerji na posameznih jamskih horizontih, vsak z vsebino okrog 1000 kub. metrov Navedena dela so še v teku in se približujejo svojemu kraju, kajti dosežena je že globina 400 m z dvema bunkerjema. Jašek se po svoji tehnični izdelavi šteje med najmodernejše objekte ta vrste in terja izvedba potrebnih del najboljši in iskali najhitrejše, najcenejše in najsolidnejše pogoje za pridobivanje večje proizvodnje osnovnih materij za našo razvijajočo se industrijo. To mlado podjetje, ki deluje v sestavu rudnika Trbovlje-Hrastnik, je že ob koncu 1952. leta prevzelo kot prvi objekt investicijska dela na rudniku v Kočevju z izdelavo glavnega Strokovni kader odvoza, tako imenovanega skip opremo, saj znaša vpadnika z bunkerji in strojni- " ’ co. Ta dela so bila s strokovno visoko kvalificirano delovno silo trboveljskih izkušenih rudarjev in strokovnjakov skončana leta 1953. V začetku leta 1953 sta se oglasila tudi rudnik in železarna v Varešu, s katerim podjetjem so naši rudarski gradbeniki globini jaška pritok vode na iz-kopno površino 5,39 m premera 500 l/sek. Temu močnemu pritoku vode je treba kljubovati z visokotlačnimi črpalkami, da je na delovišču mogoče opravljati vsa potrebna rudarska dela, to je vrtanje, streljanje, odvažanje hribine in zidanje jaška. Za rudnik Bor je brezhibna skleniti pogodbo za pripravo izvedba tega jaška izrednega moderne jamske odkopne metode po vzorcu najnaprednejših držav. Ta dela so bila v predvidenem odseku skončana v prvi polovici letošnjega leta. Investitor je že začel z novim načinom odkopavanja in dosegel odlične uspehe. Dela pa se še nadaljujejo v obsegu prevzemanja pripravljalnih del za to metodo, ki so predvidena še za leto 1957. Velike gospodarske koristi teh obsežnih tehničnih pripravljalnih del so spričo vedno večjih potreb po železni rudi očitne. V rudniku v Mežici je rudar-sko-gradbeno podjetje iz Trbovelj prevzelo gradnjo vodnega rova v dolžini 1,5 km v smeri Prevalje—Mežica, ki ga je bilo treba permanlzlrali v njegovi celotni dolžini. Ta dela so bila izvršena poleg sanacije rova, ki ga je investitor dokončal v začetku leta 1955. Rudarsko-gradbeno podjetje je s časom razširilo svojo dejavnost tudi na skrajni jug naše države. Tako je n. pr. v KiČevu napravilo z uspehom okrog 60 m globoke raziskovalne jaške v pomena. Z njim se bo dosegla koncentracija odvažanja rude, hkrati pa odprle nove količine rude v globini. Medtem se Je podjetje lotilo del še na drugih objektih. V Lobnici pod Pohorjem so se za hidroelektrarno Vuhred-Vuzenl-co začela dela za zbiranje akumulacijske vode v Črnem jezeri!. Dela na tem projektu trenutno stoje, vendar se bodo po izgledih v bližnji bodočnosti nadaljevala, čim bo urejeno finančno vprašanje tega načrta. Razvoj keramične industrije v Arandjelovcu je zahteval odprtje rudnika kaolina v Bukovi-Irtj-1 glavnim jaškom in ostalimi jamskimi napravami. Dela se uspešno skončavajo in bo rudnik še letos sposoben za eksploatacijo Pa tudi na področju domačega rudnika Je rudarsko-gradbeno podjetje prevzelo vsa odpl-ralna dela novega rudniškega obrata no Dolu pri Hrastniku z izgradnjo glavnega izvoznega jaška s potrebnimi jamskimi progami in izgradnjo preko 2 km dolgega zveznega rova med Dolom in Hrastnikom, ki je predviden za električni pogon. Pričakuje se, da bo ta nov rudniški obrat lahko pričel z odkopavanjem premoga v polnem obsegu konec leta 1958. Kot najnovejši objekt je v tem letu na vrsti poglobitev okrog 350 m globokega jaška premerta 4 m v Velenju, nadalje glavnega izvoznega jaška v Srebrenici v Bosni, tudi v globini preko 300 m — v kratkem pa bo podjetje pričelo z deti na poglabljanju jaškov v Kišnici pri Prištini za svinec in cink, na razširitvi obstoječega 40 ra globokega jaška v Aleksincu, ki se bo poglobil za 200 m, tako da bo končna glbbina jaška znašala okrog 600 m, s čimer se bodo in tehnično odprle nove zaloge visokovre-pri navedeni dnega premoga na tem rudniku. Podjetje se je v kratkem času svojega obstoja uveljavita v jugoslovanskem rudarstvu zaradi tega, ker razpolaga z visokokvalificiranim in izkušenim delavskim in tehničnim kadrom, ki je izšel izključno iz vrst trboveljskih rudarjev. Poleg tega pa je vodstvo rudnika Trbovlje-Hrast-nik pokazalo veliko razumevanje za to rudarsko-gradbeno podjetje s tem, da mu je omogočilo preskrbeti si moderno tehnično opremo domače in inozemske izdelave, Rudnik je sicer vložil v ta namen izdatna finančna sredstva, ki pa se mu z uspešnim delovanjem novega podjetja vračajo. Pri rudarskih gradbenih' delih podjetja v državi je zaposleno okrog 300 ljudi. 2e v teh kratkih letih je podjetje pokazalo, da Je zeta važen tehnični činitelj v rudarstvu cele Jugoslavije, saj je Izvršitev navedenih objektov dokazala enakovrednost podobnim inozemskim podjetjem ki so nekoč edina opravljala pri nas taka specialna dela. kar pa sedaj ni več potrebno, s čimer bomo prihranili dragocene devize. Z obetajočim se razvojem našega rudarstva pa bodo seveda rastle tudi nove, večje naloge tega ru-darsko-gradbenega podjetja, edinega te vrste v naši državi. Ni pa nobenega dvoma, da bo tradicionalni trboveljski rudarsko-tehnični kader zadovoljil tudi v bodoče potrebe našega rudarskega gospodarstva. -dv- no pšenico, ki prav gotovo ne bodo ostali brez uspeha. Za prihodnje leto pa so že sedaj naročili 2 vagona semenskega krompirja. Največ uspehov v svojem delu pa je imel sadjarski odsek. Sadjarji so poškropiti 24.000 sadnih dreves, kar je brez dvoma zeta velik uspeh v borbi proti ameriškemu kaparju. Za letošnje zimsko škropljenje so se že sedaj začeti resno pripravljati. Organizirati so dve škropilni ekipi, ki razpolagata z dvema motornima škropilnicama. Ti dve ekipi bosta do spomladi gotovo uspeli očuvati pred kaparjem več drevja, kot pa so ga poškropili v lanskem letu. O sklepu, ki pravi, da bo dobil 20% regresa vsak kmetovalec, ki bo obnovil več kakor 20 arov sadovnjaka, pa verjetno ni treba nobenega komentarja. Iz tega bežnega pregleda dela nekaterih odsekov pospeševalne dejavnosti v zadrugi vidimo, da je v naši zadrugi dovolj razumevanja za probleme, ki tarejo našega kmeta, in da so nasprotne govorice samo natolcevanje, ki nima nikjer prave osnove. Prav gotovo pa bi vse probleme v kmetijskem gospodarstvu uspešneje reševali, če bi se vključiti v delo vsi tisti, ki stoje ob strani in iščejo napake, namesto da bi pomagali. OK Vedno več sodnih drevesc V našem okraja je okrog 1752)00 rodnih sadnih dreves, jablan in hrušk. Ce bi znašel povprečni pridelek sadja le 20 kg na drevo, ki bil to letni pridelek hrušk in jabolk okrog 350 vagonov. Ce računamo 15 din za kg sadja, predstavlja to 53 milijonov dinarjev dohodka. Dejansko pa pridelamo samo 10 kg nekvalitetnega sadja na rodno drevo. S tem se dohodek zmanjša za približno 60 %. To je samo eden izmed mnogih primerov o možnostih povečanja narodnega dohodka. S trboveljske gimnazije Proslava Dneva republike. — V počastitev Dneva republike je bila v VIII. razredu slovesna proslava višje gimnazije. Slavnostni govor je imel osmošolce Pušnik. Nato je sledil kratek kulturni program, v katerem «o sodelovali: Filipičeva, Pečnik, Doltarjeva, Steinerjeva in Zič-karjeva z raznimi recttecijskimi točkami. Slovesnosti so se udeležili poleg dijakov tudi ravnatelj gimnazije in profesorji. Nižjesolci so imeli proslavo po razredih. Predavanja. — V preteklem mesecu je bilo na gimnaziji več predavanj. »O vtisih iz ZSSR« je predaval inž. Babič, ki se je mudil v Rusiji kot član naše gospodarske delegacije. Predavanje o zadnjih dogodkih na Madžarskem in o zunanji politiki FLRJ je pripravil sekretar OK LMS Trbovlje, tov. Šetinc. O družbenem samoupravljanju šol. šolski Skupnosti ln šolski reformi je imel predavanje predsednik OK LMS Trbovlje tov. Kranjc. Marksistični krožek. — V okviru marksističnega krožka je bilo prvo predavanje »O osnovah marksizma«. Predaval Je tov. Marijtn Orožen. Predavanje Je bilo zeta dobro in razumljivo ter je vključevalo zgodovin-sir ir azvoj* marksizma, njegovo vlogo in pomen v svetu danes. Predavanje se je udeležilo okoli 40 dijakov. Ta mesec bo v krožku drugo predavanje in sicer »O razvoju družbe«. (Nadaljevanje s 1. strani) Spregovoril je še tov. Marinko, ki je vnovič poudaril ogromno pridobitev Trbovelj. Prireditve v Domu si je ogledalo več tisoč ljudi Ni bilo moč ustreči vsem neštetim, ki so želeli že v prvih dneh prisostvovati prvim kulturnim prireditvam v novih prostorih doma. Toda, dom je odprt in vse prireditve bodo ponovili že v prihodnjih dneh, in menda ne bo Trboveljčana, ki ne bi prihitel gledati svoje rojake na novem sodobnem odru. Cankarjeve »Hlapce* je igrala domača dramska družina »Svobode Center«. Družina se je za to delo vneto pripravljala več mesecev, saj je hotela dokazati, da se zaveda ogromnega pomena novega duhovnega hrama Vsi igralci so vložili v svoje vloge toliko truda in prizadevnosti, .da. je delo moralo uspeti In če nikoli, so gledalci tokrat spoznali, da ima družina za seboj dolgo, z velikimi napori prehojeno pot, in da je želja vseh, da bi kvalitetno napredovali in dajali ljudem z odprtimi rokami le kvalitetna odrska dela. Žal tokrat nimamo toliko prostora, da bi podrobno ocenili delež vsakega posameznega igralca. Vendar moramo povedati, da so malone vsi brez razlike, kljub prvotni nervozi, odlično podali svoje vloge. 'Kot celota pa je družina pokazala v nekaterih prizorih tako odlično igro, da so bili deležni zaslužnega priznanja. Na prvi prireditvi je spregovoril tudi. predsednik »Svobod«, tov. Regent in izročil nekaterim Svobodarjem odličja. »Slavčki« in »Zarjani« morda niti sami niso pričakovali tolikšnega uspeha. Treba je povedati, da delo ni lahko in zatorej niti ni čudno, če je bilo treba prestati na vajah več desetin večerov, zadnje tedne pa kar cele dneve. Vendar, kot rečeno, je ravno vsega . •• - V' "» r 'L' Igg „4J * Simfonični orkester je odlično rešil svojo nalogo prizadevnostjo vseh je delo lepo v novem domu tudi v bodoče uspelo. na programu zgolj visokokvali- In ostale prireditve. Vse brez tetne prireditve. O vseh ostalih izjeme so bile na dostojni kvali- delih nekoliko več v prihodnji tetni višini in upati je, da bodo številki. (v) 7. številka časnika „Delo in varnost1 Strokovni časnik »Delo in varnost« je do danes prvi in edini list v državi, ki se ukvarja z vprašanji zvišanja produktivnosti in smotrnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, s problemi pravilne, znanstveno utemeljene organizacije dela, z vzgojnimi problemi kadrov v gospodarstvu in z vprašanji zdravstveno-tehnične zaščite pri delu. Vsebina 7. številke tega lista, ki je pravkar izšla, obsega članke: »Za dvig produktivnosti v naših gospodarskih organizacijah; Mitja Kamušič: »Grafična obdelava dinamike premijskega sistema«; Radovan Andrejčič: »Kontrola kvalitete s statističnimi metodami«; dr. Mirko Pi-brovec: »Vpliv psihološko- zdravstvenih činiteljev na proizvodnost industrijskega delavca«; dr. Saša Cvahte: Racionalizacija dela in medicina«; Boris Florjančič: »Kaj naj ukrenemo, da bi omejili smrtne in ostale nezgode v rudarstvu (metalurgiji)«; inž. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Podkum Takim je tieba pomagati V Podkumu so dani vsi pogoji za kulturno in ostalo društveno ter organizacijsko življenje, ki ga je mogoče razgibati in posplošiti. Tako približno so nam dejali mladinci tega kraja ob ustanovnem sestanku njihove organizacije. In res je tako. Volje ne manjka. Treba jim je priskočiti na pomoč, dejansko, ne samo z obljubami. V razgovoru s tov. Kosinovo, ki vodi prosvetno društvo, smo izvedeli, da je sedanje stanje resnično nevzdržno. Dom, ki ga nihče ne vzdržuje, ker ni sredstev, polagoma izgublja na svoji vrednosti. Tako je električna napeljava zaradi slabe izdelave odklopljena, stekel na oknih ni opaziti. Kurjave ni nobene in peči ne ustrezajo svojemu namenu. Sedaj pa razmišljamo, kako naj delavoljni ljudje študirajo igre v č~su, ko pritiska zima in mraz. To jeT nemogoče. Tega ne bi storili niti člani močnejših »Svobod« in kako naj to zahtevamo od članov prosvetnega društva v Podkumu. Mladinska organizacija, ki se je že sedaj pokazala kot zelo agilna, ima prav tako mnogo težav. Največ skrbi prizadeva gradnja smučarske skakalnice, za katero so žrtvovali že nad 150 prostovoljnih delavnih ur. Toda kje dobiti nadaljnji material: les, denarna sredstva itd.? Te in še druge težave so v tem kraju. Lahko pa sc premostijo, če bodo odgovorni forumi pokazali zanje razumevanje in pomolili, da je treba danes v prvi vrsti pomagati vasem. Proslava Dneva republike v Zasavcu (Nadaljevanje s 1. strani) obratovati električni transformator, ki je za vas velikega pomena, saj bodo vnaprej lahko v polni meri izkoriščali električno energijo. PRAZNOVANJE V TRBOVLJAH... Na večer pred praznikom je bila v Zgornjih Trbovljah v domu »Svobode II« slovesna akademija, na kateri so sodelovale malone vse društvene skupine. Na Dan republike pa je bil odprt nov Delavski dom, o katerem poročamo na drugem mestu. Proslave Dneva republike so bile tudi po šalah in drugih okoliških vaseh. ... ZAGORJU V Zagorju je bila slavesna akademija v prostorih TVD plice«. Oba pevska zbora, godba na pihala, razen tega pa tudi dijakinje zagorske gimnazije in glasbena šola. Predsednik Lukač je ob tej jem režijskem delu, vzgoji mladih igralskih talentov, še posebno pa po svojih osebnih igralskih sposobnostih znana ne samo v domačem kraju, marveč priliki izročil odlikovanja tova- daleč naokrog, rišema Golobu in Klunu. Po prireditvi je bila družabna TUDI NA JAGNJEN1CI SO prireditev. LEPO PROSLAVILI ... NA MLINŠAH DAN REPUBLIKE Posebno skrbno so se za letoš- Med prisrčne in lepe proslave nje praznovanje pripravili na letošnjega Dneva republike sodi Mlinšah nad Zagorjem, kjer so prav gotovo tudi akademija, ki pravkar dogradili novo šolo jo je ža ta praznik pripravila Otvoritev šolskega poslopja je mladinska organizacija na Jag-bila na Dan republike, kjer se njenici s sodelovanjem upravi-je zbralo mnogo domačinov, teljstva šole in otrok, okoličanov in gostov iz Zagorja, za vrsto telovadnih točk in med njimi tudi predsednik Lu- izbranih deklamacij, posvečenih kač. sekretar mestnega komiteja temu prazniku, so pionirji prav zl< tov. Ludovika in sekretar lepo nastopili pred zbranimi do. Obcinsk©§U odboru SZDL tov« |rj lclillh en p7DAm 71 no ta telika prizadevnost akademija v prostorih TVD Gostiša. O pomenu dograditve je metežu naraolnili šolski razred zbora, kakor tudi solistov, »Partizan«, kamor je prišlo nad govoril predsednik gradbenega »Slavčki« so uspeli . Zapisek o občnem zboru Brez delavcev (udi sevniska .Svoboda" ne bo mogla uresničili je res, da je bila odločitev za ... _ uprizoritev tega dela v začetku v programu pa s0 sodelovale nekoliko tvegana, toda z veliko društvene skupine »Svobode-To- prinesla zaslužen uspeh. Končno 600 ljudi. O pomenu praznova- odbora tov. Prašnikar Po otvo-;-----»= nja je spregovoril Milko Gostiša ritvi je wla lepa kulturna pri- reditev. SENOVO Proslava Dneva republike. V senovški občini so v počastitev oraznika ob Dnevu republike pripravili na predvečer slavnostno akademijo v Brestanici in na Senovem z izbranim kulturnim programom. Akademija na Senovem je obsegala poleg slavnostnega govora vrsto kulturnih točk, ki so jih izvedli pionirji, mladinke, godbeniki in pevci. , Govor o pomenu praznika ie imel tov. Lojze Jazbec. Na kraju so bila najzaslužnejšim kultur-noprosvetnim delavcem v senovški občini izročena odlikovanja. Tako so bili za svoje delo odlikovani Ante Horjak, zaslužni dramski igralec, Kristina Radej, požrtvovalna kul-tumoprosvetna delavka in dolgoletna tajnica DPD »Svoboda«, nadalje Janez Zupančič, marljivi pevovodja pri krajevni »Svobodi«, in Zinka Guček, nadvse marljiva delavka na področju gledališke umetnosti. Slednja je navzlic temu, da je gospodinja in mati, še vedno našla dovolj časa za delo na kulturnopro-svetnem področju in je po svo- Prizor iz Cankarjevih »Hlapcev« Tri milijone dmnriev za izbol sanje mlečnih tuhini ki So ponekod Skoraj po vseh šolah v našem okraju delujejo mlečne kuhinje. Revnejši in oddaljenejši otroci dobivajo v teh kuhinjah malico, ki so pa zelo različne. Ponekod so home in enolične, drugod spet precej pisane. Zlasti na tistih šolah, kjer so obroki zelo enolični, se opaža, da nimajo otroci posebnega poželenja po tej hrani, kljub temu, da niso siti. Raznovrstnost malic pa ni v-žna lc zaradi tega, ds bi otroci raje posegali P® njej, ampak tudi zaradi same-K2L sestava prehrane. Zanimivo je, da v teh obrokih primanjkuje beljakovin in žlahtnih maščob. Zaradi tega s0 pogostejše razne bolezni. Te mlečne kuhinje dobijo mleko v prahu, mast ln maslo od mednarodnega otroškega fonda Že iz teh živil se da pripraviti malice na različne načine. Da pa bodo ti obroki še boljd, bo treba preskrbeti tudi druge priboljške. Žal do sedai to ni bilo mogoče z redkimi izjemami skoraj nobeni mlečni kuhinji. O važnosti in pomenu pravilne prehrane Je razpravljal tu-dj okrajni zavod ža socialno zavarovanje v Trbovljah k| bo dal vsem mlečnim kuhinjam denarno pomoč v skupnem znesku 3 milijone dinarjev, z namenom, da sc bodo obroki izboljšali. V Sloveniji doslej še ni bilo primera, da bi okrajni zavod »a socialno zavarovanje podprl mlečne kuhinje, In zato je važno da se bo ta denar pravilno izkoristil in resnično izboljšal mlečne kuhinje, še zelo borne. Tudi občinski ljudski odbori so po svojih močeh prispevali nekateri večji, drugi manjše zneske v prid mlečnim kuhinjam. Nujno pa je, da se bo na splošno ta fond okrepil, tako da bedo v teh kuhinjah oskrbljeni vsi šoloobvezni otroci brez razlike, da ne bo med součenci nevoščljivosti in vidna socialna razlika. Obenem se bodo te malice izboljšale, da ne bodo ustrezale le kalorično, temveč tudi beljakovinsko, vitaminsko ln rudninsko. Vsi otroci, ki bodo s pomočjo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje dobivali boljše malice, bodo hvaležni za tako plemenito gesto, zadovoljni pa bodo tudi tisti, ki bodo malice Uspeh mladinskega aktiva v kraju se je že pokazal, čeprav so z redno telovadbo na šoli začeli šele letos. Skoraj sto pionirjev je začelo redno telovaditi po enkrat tedensko. . .Na. nasmejanih obrazili nastopajočih je bilo videti notranje zadovoljstvo vse te mladeži, ki se je s tolikšnim veseljem in z navdušenjem predstavila svojim staršem in ostalim vaščanom. Tovarišici Fridi Kovačevi in Lojzetu Sotlarju, ki sta otroke v tem kratkem času prav lepo naučila telovadnih točk, naj bo ta uspeh vzpodbuda za nadaljnje delo, saj sta se lotila hvaležnega dela, setve na razorano njivo, kjer bo njunino delo klilo in zorelo in prav kmalu pokazalo še lepše sadov F. S. PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE V VELIKEM TRNU V počastitev Dneva republike je bila prirejena tudi na Velikem Trnu manjša proslava v okviru tamkajšnje šole, ki pa so se je udeležili tudi ostali prebivalci tega kraja. Po krajšem govoru o zgodovinskem prazniku je bil na sporedu kulturni program. Šah v Trbovljah V počastitev letošnjega Dneva republike so člani šahovske sekcije SD »Rudarja« in ŠD »Svobode v Trbovljah odigrali v nedeljo. 25. novembra, šahovski brzoturnir, v Domu »Rudarja« se je zbralo dvanajst šahistov. Popolnoma zasluženo Je tokrat zmagal Jože Drobež. Drugo mesto je zasedel mladinec Hinko Jazbec, ki je razen s prvim izgubil partijo še s Tonetom Drobe-žem Dobro se je nadalje uveljavil tudi mladinec Stefan Kovač, vendar je zaradi nervo- Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Jože Drobež 11 točk; 2. Hinko Jazbec ml. 9 točk; 3. —4. Vili Ovnič in Jože Sever (Svob.) po 7 točk; 5.—6. Štefan Kovač m Tone Drobež (Svob.) po 6,5 točke; 7. Leopold Papež 5,5 točke; 8. Marijan Drobež 5 točk itd (n) svo ih načrtov Sicer so naša delavsko-pro-svetna društva ie sredi ustvarjalnega dela, in delovni ljudie so marsikje že pohiteli na njihove prve prireditve. Upravna vodstva so se ie večkrat sestala; na sejah obravnavajo vse tiste bogate smernice, ki so jim kažipot za delo v novi sezoni. V Sevnici so se v tem pogledu nekoliko zakasnili. Znabiti niso mogli spričo ostalih opravil pravočasno sklicali občnega zbora. zaradi tega bodo pač morali sedaj bolj pohiteti. Pohiteti, pravim! Poraja se namreč vprašanje, ali bodo sploh lahko sedaj v tem času pohiteli s pripravljanjem prireditev, ko pa bodo v isti sapi morali opraviti še neko drugo — po mojem mnenju — še bolj važno opravilo. Na občnem zboru sem namreč slišal, da ima društvo trenutno le 57 članov; ti so namreč do občnega zbora vplačali članarino. Ob ustanovitvi pa se ie v društvo priglasilo kar 400 ljudi, ln še to: na občni zbor so prihiteli malone zgolj prosvetni delavci, nekaj uslužbencev in zastopniki raznih množičnih organizacij Delavcev na zboru ni bilo! Hvale vredno je to, da se prosvetni delavci zanimajo za delo v »Svobodi«, saj so v razpravi dodobra povedali svoje težave in obenem pripravljenost, kar najtesneje sodelovati v društvenih skupinah. Toda, ali bo društvo lahko opravljalo vse svoje poslanstvo brez delavcev? Saj jih je v Sevnici nekaj nad 600. Ne, brez delavcev ne bo šlo. »Svoboda ne bo zaživela vse dotlej, dokler se upravni odbor ne bo začel bolj zanimati za priliv ljudi v svoje društvo. Seveda bo moral še popreje razčistiti vprašanje, kje so vsi tisti ljudje, ki so postali člani ob ustanovitvi društva. Na občnem zboru je namreč blagajnik povedal, da ima pobrano članarino le za 57 pripravljali in gledali malčke, kako Jim dobra jed tekne. -a ze izgubil dve partiji. gledališke predstave so za Radečana nekaj prepotrebnega Na sliki: Prizor iz Miklove Zale Članom in pover en kom Prešernove družbe Ekspedit Tiskarne Ljudske pravice je pričel te dni razpošiljati poverjenikom letošnje redne zbirke Prešernove družbe in dodatno knjigo »Otrok od spočetja do pubertete« Drugo dodatno knjigo »Praktični nasveti za dom« pa bo zaradi tehničnih zaprek pričel razpošiljati okoli 10 decembra. Zgradi ogromnih količin knjig bo razpošiljanje zaključeno okoli 20. decembra Poverjeniki bodo lahko vse knjig« razdelili članom najkasneje do novega leta. Vse poverjenike in člane zato prosimo, da to upoštevate in knjig ne urgirate razen v primeru, da se pošiljka knjig ne ujema z naročilom, ori čemer upoštevajte, da boste prejeli drugo dodatno knjigo nekoliko kasneje. Da bi mogli prihodnje leto pravočasno dotiskati vse Knjige, prosimo vse dosedanje člane, da takoj ob prejemu te zbirke obnove članarino. Le tako nam bo mogoče pravočasno določiti naklado in pričeti s tiskom. Knjižni program ie objavljen na 2. strani platnic Koledarja. Pogoji naročanja in plačevanja članarine in dodatrih knjig pa so nespremenjeni. m Tajništvo ljudi. Bržkone jo je pobiral sam, ni pa zmogel v nekaj dneh priti do vseh ljudi v Sevnici. In to je menda edini vzrok, da v spiskih tega društva ni več kot 57 (lanov. V ostalih društvih imajo to urejeno tako, da opravljajo pobiranje članarine člani, ne pa zgolj blagajnik. Ni nobenega dvoma, da ima mlado . društvo dokaj težav. Predvsem nima svojega odm kjer bi lahko uprizarjali dramske prireditve. Gostujejo v domu TVD »Partizan«. Režiserka, ki je vodila dramsko delo. je vse doslej bolehala. Je pa tudi res, da so btli člani upravnega odbora letos zelo neaktivni. Vsega skupaj, so imeli tri seje in še teh se je udeležilo nekaj več kot polovica. Zatorej ni čudno, če društvo ni moglo uspevati, in če je n. pr. imetje društva ostalo razmetano. Gospodar še danes nima popisanega inventarja. V tem pogledu prednjači godba na pihala. Le-ta ima to stran poslovanja v najlepšem redu, godbeniki vodijo celo svojo kroniko. Godba na pihala je skupina, ki je v letošnji sezoni nekako najbolje 'delovala. Mladi godbeniki so sodelovali na vsaki prireditvi, proslavi in praznovanju. Imajo redne vaje in so že sestavili podroben načrt za prihodnjo sezono. Višek svojega dela bodo dosegli prihodnje leto, ko bodo prvič priredili samostojen koncert. To pa je edina sekcija, ki si je na občnem zboru zadala svoj program za prihodnje leto. Kaj pa ostale skupine? Ljudska univerza, ali bolje rečeno izobraževalna skupina, pa letos sploh ni delovala. Vzrok: na nobeno predavanje ni bilo poslušalcev. Dramska skupina je bila aktivna, žal je, kot rečeno, režiserka bolehala. Sedaj je spet ozdravela in skupina bo takoj začela z delom. Knjižnica šteje nekaj okrog 900 knjig. Brale; so večidel uslužbenci in mladi ljudje. Delavci zelo malo. Ge bi strnil vse doslej rečeno v skupek, potem ni nobenega dvoma, da bo moral nov: upravni odbor pošteno zavihati rokave in takorekoč začeti tam. kjer so njegovi predhodniki začeli pred nekaj leti. Osnovna naloga novega upravnega odbora in vseh sedanjih članov bo predvsem privabiti v društvo čim več delavcev in mladine. Tam v bližini je kar troje podjetij. To pomeni, da bo moral upravni odbor najprej vključiti te delavce, nato pa še vse ostale. Sele tedaj, ko bo v društvu dovolj članov, oziroma delavcev, bo »Svoboda« lahko uresničila vse svoje načrte Prej ne! Kadra za to jim ne manjka. Kot rečeno, so vsi prosvetni delavci na zboru povedali in poudarili svojo pripravljenost pomagati, kjer koli bo potrebno. Tako je prav. Le z vzajemno in neseb.čno pomočjo vseh članov bo »Svoboda« lahko s ponosom nosila ime delavsko društvo. Milan V. Zagorju precej obeta prireditev OD DECEMBRA DO KONCA FEBRUARJA LETA 1957 BO NA ZAGORSKEM ODRL OSEM PRIREDITEV, OD TEGA TROJE DRAMSKIH DEL — SE VEDNO TEŽAVE Z VODEČIM KADROM — PRIPRAVE ZA V. JUBILEJNI FESTIVAL — PRVI IN DRUGI VESELI VEČERt Čeprav so vse tri zagorske »Svobode« na občnih zborih sprejele ustrezne programe za prihodnjo sezono, je bilo čutiti, da vodstva posameznih skupin niso bolj natančno seznanila članstva z nameravanimi prireditvami. To je storil Sele prvi koordinacijski posvet, ki sta ga imeli obe delavsko-prosvetni druitvi Januarja se bo Zagorjanom Na sestanku so razpravljali predstavila dramska družina to- tudi o pomanjkanju strokovnih pliike »Svobode*, godba na pi- moči. Manjka še vedno pevo-hala pa bo izvajala prvi koncert vodja■ za moški pevski zbor to-v tej sezoni. pliške »Svobode*. Tak je torej nekak okviren, a Prihodnji mesec bo odbor za- Se določen program obeh zagorskih društev. Važno je končno to, da odslej ne bo več nepotrebnega razburjanja glede dvorane, kajti koordinacijski svet čel razpravljati o poletnem V. jubilejnem festivalu. Predvidevajo še bogatejša in daljši program kot letos. Razen tega bo bržkone v okviru festivala pri- nedavno tega v Zagorju. Letos bo sproti obravnaval vse tekoče rejena še gospodarska razstava timska, idila iz dežele pod Gorjanci v zauu.~i dneh novembra je videti povsem drugačno sliko kot prejšnja leta. Se lani smo morali na prve prireditve čakati tja do konca januarja. Letos pa so Svobodarji zagorskega društva že priredili prvi veseli večer, decembra bo nekaj podobnega priredila Topliška »Svoboda«, konec meseca bo mladinski teden, v katerem bo vajenska mladina priredila odrsko delo, zagorska »Svoboda« pa svojo •prvo letošnjo premiero. Le-ta bo v okviru novoletnih prireditev. Razen tega pa bodo bržkone pevke ženskega zbora topliške »Svobode« prired.le samostojen koncert. probleme. in vrsta drugih prireditev. Zgoraj smo omenili prv. Veseli večer v Zagorju. Zagorjani sodijo, da je bila vsebina z nekaterimi izjemami še kar po-voljna. Motila pa je seve nekam neslana humoristična stran programa. Prireditelji so namreč program naštudirali na hitro roko in nekoliko pozabili na vsebino. Kakšen bo drugi Veseli večer, bomo videl, okrog 15. decembra. Morda bi tudi pri zabavni strani delovanja obeh zagorskih društev kazalo uvesti koordin.rano delo. In še beseda o skupinah iz gimnazije. Mladina gimnazije pripravlja lepe pr.reditve v tem in prihodnjem letu. Verjetno bo ob koncu leta prvič nastopila lutkovna sekcija po šolah. Prihodnje leto pa bodo igrali tudi svojo igrico. (v) Z občnega zbora DPD „Svobode" Videm-Krško Kritična oc na dosedanjega dela drugem občnem . zboru »Svobode«, Videm-Krško, hoteli dati na oder dela, ki so bila v Vidmu-KrSkem že več- Na DPD ki je bil pred desetimi meseci, krat uprizorjena, so njegovi člani sprejeli niz sklepov. Da je pa ostalo le pri sklepih, so ugotovili na tretjem folklorna skupna in pevski oktet občnem zboru, ki je bil pred »Kremen«, nedavnim v sindikalni dvorani bo stalno navezan na dobro voljo godbenikov iz bližnjih mest ali celo iz Zagreba. Poleg tega Med najuspešnejšimi šekel- pa bodo morali delo resneje jami so bili šahisti, knjižnica, opravljati in ga do konca spe- ' ' ' Ijati tudi novi režiserji, in vodje raznih sekcij. Ze same individualne obveze Kljub temu, da je v roto tovarni okrog 700 delavcev in uslužbencev, v bližnjih podjetjih in ustanovah pa še dosti več, ima »Svoboda«, Videm-Krško le 207 članov. Žalostna pa je tudi ugotovitev, da je število članov v zadnjem letu padlo. Vse to da misliti, da v DPD »Svobodi« ni vse v najlepšem Okrog 70 učiteljev in profe- čini Videm-Krško je preko leta več individualno in zaradi tega Tedu-.^a zadnjem obenem zboru sorjev iz vseh šol občine Videm- redno obiskovalo vzorne nasto- premalo načrtno. Da bo v bodo- x!^ax^l pe, profesorji in predmetni uči- če študij bolj sistematičen, so telji nižjih gimnazij so pa imeli se razdelili na 4 sektorje, in si-vzome ure na različnih gimna- cer: Leskovec, Raka, Videm in Ker so si na občnem zboru roto tovarne. Obisk je bil slab. še dokaj odkrito povedali napa- na zboru dajejo poroštvo za res Prosvetni delavci v občini Videm-Krško skrbijo za strokovno in ideološko izpopolnjevanje ke, bo delo novega odbora prav gotovo laže, uspehi pa bodo tudi večji. Preprečiti bo treba še nekatere resne in objektivne ovire. Zagotoviti bodo morali pevskemu zboru obstoj na ta način, da bodo dobili prvega tenorista, morali skrbeti tudi za orkester se bo moral okrepiti še nost, kar je pogoj za uspešnejše nadaljnje delo. Kljub temu pa pred novim upravnim odborom stojijo velike odgovorne naloge. Njegova skrb ne bo le v tem, da bi sekcije bolje delale kot doslej, temveč bodo množič-uspešno Krško se je pred nedavnim zbralo na osnovni šoli Videm, kjer so imeli predavatelji šole vzorne nastope. Po teh nastopih zijah Spodnjega Posavja. Poleg so se poglobili v potek učnih tega So se prosvetni delavci tudi nastopov in ugotovili, da so sami izpopolnjevali, zaradi če-takšni nastopi potrebni in važni sar je bil uspeh v vseh šolah v predvsem zato, ker dajejo po- 1 - ’ ',~L 5 budo za čimvečjo uporabo učil. Po nastopu je bil občni zbor Društva učiteljev in profesor- primeru z lanskim letom oziroma povprečjem v Sloveniji, dober. Mnogo govora je bilo o re- Krško. Sestanki pa ne bodo le po sedežih šol, ampak zdaj na eni, drugič na drugi šoli. Iz ankete, ki jo je razpisalo DUP, je razvidno, da so prosvetni delavci občine Videm- Člani »Svobode« so ves čas brez primerne dvorane in prostorov, kjer bi lahko vadili oziroma nastopali. Zato so že pred leti izdelali osnutek za lep kulturni dom, ki bi stal 150 milijonov dinarjev. Zal je revizija ugotovila, da je osnutek preveč razkošen, in da je treba graditi Krško precej zaposleni. Sodelu- cenejše prosvetne domove. jejo v različnih množičnih or- okoliščina je gradbeni r občinskega sindikalnega sveta tov. Rado Barovič. Učiteljstvo osnovnih šol v ob- jevTkMeregase je udeležil tudi fo^lstva,d^^en«n u^rav- g^izacijah in žrtvujejo skoraj okrajni predsednik DUP tovariš ljanju, materialnem stanju šol, ves svoj prosU čas za kulturno- %°*v£n° SHbMD a ta- ssaitaduu M Ugotovili so, da so prosvetni v Vidmu-Krškem večerno gim- rm\st° 'primerno, vendar ne naj-delavci doslej študirali vse pre- nazijo. Za to šolo bi prišli v po- sodobnejšo prosvetno dvorano štev predvsem delavci in usluž- Načrti za to dvorano, ki so bili tovarne celuloze, kakor prvotno izdelani so se petkrat tudi drugih podjetij. Prosvetni spremenili. Člani »Svobode« so delavci bodo nudili vso strokov- sprejeli lepe delovne obveze. no pomoč pri uvedbi programa, Na žalost so jih le nekateri seveda, če bo organizacijo izve- uresničili, drugi pa ne. Tu so se del občinski ftrrriflralni svet. začela prva nasprotja. Starejši V šoli se Ljudska tehnika člani očitajo »Mlademu odru«. vedno bolj uveljavlja v Le- da je sprejel 2000 prostovoljnih Izse' je Slovenski izse!:enski koledar za leto 1957 Konec oktobra je izšel »Slovenski izseljenski koledar« za leto 1957. To je bogato ilustrirani zbornik za slovenske izseljence, ki ga že četrto leto izdaja Slovenska izseljenska matica * Ljubljani. ekavcu in v Krškem imajo že svoje delavnice. Njihova želja nic še po ostalih šolah. Prišli so do spoznanja, da ni dovolj, če se prosvetni delavec ske narodne podporne jednote« in članek o delu pevskega zbora »Zarje«, ki že polnih 40 let _________ _________ poji slovensko narodno pesem v je ustanovitev podobnih dela v- Ihnmorskcm,, so nekateri mne-Clevelandu. ^ u:’ ** '~7~* "" Tukajšnje zgodovinarje in bralce bodo zanimali tudi sle- _______„ S številnimi prispevki naših deči članki: »Slovenski delavski seznanja z raznimi tehničnimi rojakov samih se je s tem let- dom v Clevelandu«, ki je že 30 problemi in spoznava lepo našo ni kom znatno pomnožilo zgodo- let kulturnoprosvetno in delav- domovino le s pomočjo knjig. - vinsko gradivo slovenskega iz- sko žarišče naših naprednih ro- Nujno je, da si domovino tudi drugim in tretjim občnim zbo-seljenstva. Tako postaja Sloven- jakov ter zapiski o življenju in v resnici ogledajo, kajti le po- rom -® »ki izseljenski koledar iz leta v društvenem delovanju naših tem bodo lahko nudili učencem treni člani le mso btlt zadovoljni, leto popolnejši zbornik zgodovin- ljudi v Kanadi, Argentini, Fran- 0 njej pravilno sliko. To jim je kajti po večini so to prireditve skih zapiskov iz življenja slo- ciji in drugod. Najstarejši slo- M sedaj zelo otežkočeno, ker so oziroma sodelovanja na raznih venskih izseljencev, ki bodo venski pionir opisuje življenje v prevozna sredstva predraga. Za- proslavah. Dejstvo, aa so v vsej važno dopolnilo zgodovinarju, ki Clevelandu okoli leta 1900, star to so predlagali, da bi železniška sezoni mladinci naštudirali eno, bo pisal zgodovino slovenskega slovenski farmar pa zanimivo direkcija dala vsem prosvetnim in prav tako tudi odrasli le eno ur, opravil pa jih je le 180. Ker so mladinci gostovali tudi p c nja, da je bil to lep izlet, ne pa kulturno delo. V 10 MESECIH 29 PRIREDITEV Vseh. kulturnJi prireditev med opisuje nastanek slovenske far- delavcem eno brezplačno vat- odrsko delo, je vsekakor objavljeni marske naselbine Willard v nj0i id bi jo lahko izkoristili v razno. Domačni si telijo po- reč naroda ^ ssts« Razpis za tečaj Politične šole pri CK ZKS OBJAVA Teracerska in kamnoseška dela izvršujemo kvalitetno in solidno: Franc Viktor, Brežice, Zidarska pot 2. OBVESTILO Obveščamo’ vse lastnike psov na področju občine Trbovlje, da b0 obvezno cepljenje psov proti steklini dne 10. in 11. novembra 1956, od 8. do 11. ure v Mestni klavnici. Cepljenje je obvezno za vse pse nad 4 mesece starosti. Občinski LO Trbovlje NJIVO 50arov v bližini Brežic prodam. Alfonz Vervega, Brežice, Gregorčičeva 2. IZGUBILA SEM na poti od gimnazije do apnenic zlato zapestnico. Pošten najditelj naj jo vrne proti lepj nagradi na naslov: Pintar, Zagorje, Savska 5. UGODNO PRODAM dobro ohranjen radijski aparat za 15.000 din. Naslov v upravi lista. Rešitev nagradne uganke iz 47. številke Pravilna rešitev nagradne prestavljalnice iz 47 številke »Zasavskega tednika« • se glasi: Izbira izba, riba, Bari. Žreb je prisodil prvo nagrado Bojanu Knžu, učencu industr šole 1. e, internat tovarne »Iskra«, pošta Kranj, Gorenjsko — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Breda Drenek, učenka 3. c razreda osnov, šole, pošta Sevnica. Obema bomo do-poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem za njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo (od 6. febr. do 30. junija 1957) Petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS daje osnovno ekonomsko-politično izobrazbo predvsem delavcem in delavkam. ki se že udejstvujejo v delavskem upravljanju in v družbenih organizacijah. Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šele prj CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37, II. trakt, do 31. decembra 1956, hkrati pa tudi na svoj občinski komite. V prijavah navedite osebne tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov. Sola ima internat, ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem in okrajnem komiteju ZKS svojega področja. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni . n tečaja. OBVESTILO Sporočam, da ambulanta »Zasavje« v Trbovljah obratuje od 26. novembra 1956 dalje v dopoldanskem času, t. j. od 7. do 13. ure. Upravnik HIŠICO do 500.000 din kupim od Zidanega mosta do Dobove, tudi s preužitkom. — Gregorin, Celje, Dečkova cesta, blok B. PREKLIC Preklicujem za neresnično vse, kar sem govoril v Albinu Balentinu iz Trbovelj. — Franc Jerman, Trbovlje-Ojstro 19. podatke o dokončanih šolah in *vyyyywywvvvvvyyywvwwywwy PREKLIC Prekljicujem za neresnične žaljivke, izrečene o Milkj Rudolf. — Marija Fink, Zagorje, Loke. MOŠKO KOLO na prestave ugodno prodam. — Poizve se prj Kaplorju Izlake. PRODAM takoj NJIVO na lepem položaju tik nad postajo Sevnica ob Savi. Možnost plačila v dveh obrokih. Pojasnila da iz prijaznosti Franc Tasič, pravnik v Sevnici ob Savi. IŠČEM POSOJILO DO 300.000 DINARJEV -s prvo knjižbo, nudim poleg tega eventualno tudi stanovanje v okolicj Krškega. Naslov v upravi »Zasavskega tednika«. DVE DOBRO OHRANJENI OTROŠKI POSTELJICI, 2 pečici • in štedilnik ugodno naprodaj. Vprašajte na naslov: Josip Turk, Brežice, Cesta br. Milavcev 11 (pritličje levo). „Plataj, ali pa mi nikar ne hodi pred ofii“ Vremensko napove t za prihodnji teden Nov nagradni magični kvadrat za pionirje BESEDE (vodoravno in navpično): 1. molčanje; 2 ime našega pesnika Župančiča; 3. ime naselja v Zagorju in Trbovljah; 4. visoko plemsko ime. 12 3 4 ▼4 tu OOOO. T, Z. Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti na naše uredni. štvo do nedeljp, 16. decembra, opoldne. Dva izžrebanca bosta dobila za rešitev uganke po eno lepo mladinsko knjigo. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo Bilo je pred vojno. Rudarji so več »fajrali«, kot delali. Pa je naneslo, da je Janez ostal brez ficka v žepu, žeja pa takšna, da bi je ne ugasnil s petimi vedri pijače. Vselej, kadar Je šel Janez mimo svoje gostilne, je pomislil, da gostilničarju dolguje še pet kovačev. Kje naj jih dobi? Pa je Janez pomodroval: »če mi jih je pet zaupal, bo še za pol litrčka vinca.« Toda gostilničar se ni dal. Janezu je celo povedal, da naj nikar ne hodi mimo, če ne bo plačal dolga. Janez si ni dal dvakrat reči. Odsihmal je dvajset metrov pred gostilno stopil v vaški potok in mimo gostilne koračil po vodi. Knapje so se mu smejali. Toda Janez jim je važno odgovoril, da se boji gostilničarja, ker še ni poplačal dolga Gostilničar je res videl Janeza, kako korači po vodi. Poklical ga je ven in mu odsihmal še dajal na up... V drugi polovici tekočega tedna pogoste snežne padavine in hladno. V začetku prihodnjega tedna otoplitev in verjeten prehod snega v dež. Od srede prihodnjega tedna dalje močna ohladitev in zopet snežne pada vine V vsem razdobju razjasnitve ne bodo trajale več kot dva dni Nadaljnji izgledi: V roku med 17. in 19. decembrom se pričakuje nastop hudega mraza. Dr. V. M * Obvestilo * Obvestilo * Obvestilo * Obvestilo Sporočamo, da smo s X. decembrom 1956 premestili upravo zadružnega trgovskega podjetja »Posavje«, Brežice v nove prostore v Vidmu-Krškem. Nov naslov je: ZTP „bosavje", Videm-Krško ULICA KRŠKIH 2RTEV 15 Telefon: uprava — Videm-Krško 1, štev. 3, direktor — Videm-Krško 1, štev. 6, komerciala — Videm-Krško 1, štev. 7. Naslovi, telefonske številke in dejavnosti posameznih baz ter skladišč, kakor tudi številka tekočega računa ostanejo neizpremenj ene. Prosimo, da se v bodoče poslužite našega novega naslova. ZTP »POSAVJE« Videm-Krško MEDVEDI NAPADAJO ULNJAKE Na Kočevskem je še danes kar precej medvedov. Nedavno so ti »obiskali« vasi Vinol, Gornjo in Dolnjo Podgoro in Knežjo lipo V vseh teh vaseh so napadli po en čebelnjak, kjer so požrli nekaj medu in uničili po enega, dva, pa tudi več panjev. V Knežji lipi na državnem posestvu so medvedje pometali več panjev v dolino. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ob nesrečni izgubi našega moža in očeta IVANA KOBILŠKA iz Ravenske vasi, sočustvovali z nami. Posebno hvaležnost izrekam za nesebično pomoč tov Francu, Pavli in Bojanu Tominšku, tov. Ivanu Bebarju in Ivanu Drnovšku. Dalje se iskreno zahvaljujem Sind podružnici železničarjev postaje Trbovlje. Zel. podjetju postaje Trbovlje, vaškemu odboru SZDL Ravenska vas in raj. odboru ZB NOV Zasavje za položene vence in poslovilne govore. Zahvaljujemo se tudi govornikom samim Končno tudi vsem, ki so spremljali dragega pokojnika na nje govi zadnji poti. Žalujoči: žena Milka, hčerki Silva in Anica in brat France. Tovarna „Jugotanin“ Sevnica razpisuje mesto knjigovodje Pogoji: ekonomska srednja šola s 5 let prakse alj nižja ekonomska šola z 10 let prakse in strokovnim izpitom. Nastop 1 januarja 1957 Tovarna „Jugotanm“ Sevnica azpi.suje natečaj za delovno mesto računovodje mm Pogoji: ekonomska fakulteta s 5 let prakse ali ekonomska srednja šola z 10 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku — Nastop službe 1. ja-narja 1957. — PHglasitveni tok do 10 decembra 1956 7 DNI PO SVETU ■OOOOOOOOOO000-000000000000« Anglo-francosko-izraelska agresija v Egipt, ki je hudo vznemirila ves svet, zaposlila za več dni Generalno skupščino Združenih narodov, prehaja v zaključno obdobje. V Londonu in Parizu so se slednjič odločili za umik, prav tako v Tel Avivu. Bojevite politike in diplomate, ki so z izgovorom, češ da gre za »ohranitev svobodne plovbe skozi prekop in zaščito tujih državljanov v Egiptu,« posegli po bombah in granatah, je slednjič srečala pamet. Obisk prijatelja Enote Združenih narodov, med katerimi je tudi večji odred jugoslovanskih motoriziranih sku-pm, že prevzema svoje funkcije. Prav jugoslovanske motorizirane oddelke je doletela čast, da bodo za umikajočimi se Izraelci nadzirali razmejitveno črto med Egiptom in Izraelom, posebno pri Gazi in El Audži. Del enot drugih narodnosti je trenutno razmeščen v zbirnem taborišču pri Jsmallji ali pa tudi že v Port Saidu, odkoder se počasi umikajo Francozi in Angleži. Prizadevanja, da bi z napadom un.čili vlado predsednika Nasera ter se s silo polastili območja ob Suezu, so klavrno propadla, Britanski premier je moral nenadoma na »bolezenski dopust« na Jamnico, kjer se bo, kot hudobno ' pripominjajo, posvetil študiju — umetnostne zgodovine. Z diplomacijo in dr-žavništvom bc bržkone prenehal za vselej. Sedaj že govore o njegovem nasledniku. Francoski ministrski predsednik Mollet sicer še vedno uživa podporo bojevite desnice in večjega dela socialistov in radikalov, toda dober glas socialista je zapravil za vselej. Tako v Franciji, kakor v Angliji pa se vse bolj čuti pomanjkanje bencina. Plovba skozi Sueški prekop je povsem ustavljena ih bo trajalo najmanj pol leta, da jo spet obnove. Naftovodi iz Iraka čez Sirijo in Libanon so večji del uničeni. Potrebovali bodo precej časa, preden jih bodo popravili. Obe deželi pričakujeta sedaj pomoči od ZDA, toda tu so odločno obsodili agresijo in kaj neradi tvegajo pomoč. Bumerang, ki so ga pariški in londonski diplomati in strategi vrgli na Egipt, se sedaj vrača in grozi metalcem samim ... Madžarski vozel Ko je vladno krmilo na Madžarskem prevzel Kadar, smo irričakovali, da se bo položaj po 23. oktobru malce zboljšal. Toda sledila so dejanja, ki kažejo na škodljive posledice sovjetske zasedbe. Bivši predsednik vlade Nagy in njegovi prijatelji so se v (asu druge sovjetske intervencije z ženami in otroci zatekli v jugoslovansko veleposlaništvo v Budimpešti. Pozneje sta se naša m madžarslca vlada domenili, da bo Nagy smel na svoj dom, oziroma po lastni želji, v Jugoslavijo. V resnici pa so ga sovjetske oblasti odpeljale, vsekakor ne po lastni volji, v Romunijo in s tem grobo prekršile jugoslovansko-madžarski sporazum. V Budimpešti sicer skušajo vso stvar pojasniti, toda malo kdo jim verjame. fTako ravnanje je seveda sprožilo nove razprave o Madžarski v Generalni skupščini. Večina terja, naj si razvoj dogodkov na Madžarskem ogleda posebna, skupina opazovalcev OZN, Nekateri sodijo, naj bi morda odpotoval v Budimpešto samo glavni tajnik Hammarskjold in se pomenil z madžarskimi predstavniki. Madžarska vlada je odgovorila, da »čas ni primeren«. S tem je hote ali nehote priznala, da še ni gospodar položaja. Nedavna molčeča demonstracija žena po ulicah glavnega mesta govori sama po sebi več kot dovolj. Enote OZN v Egiptu Te dni se mudite v Jugoslaviji predsednik grške vlade Kara-manlis in zunanji minister Ave-rof. To je ponovno potrdilo vse trdnejšega medsebojnega prijateljstva, ki sta ga obe vladi »ričeti s sklenitvijo balkanska zveze. Vendar so možnosti za vsestransko sodelovanje še neizčrpne. Zato bo obisk v,šokih gostov pomenil tudi v tej smeri velik korak naprej. Nenavadno, toda resnično . DRAMA NAD Medved in želen sta se spopadla koralnim MORiEM Ponosni Gorjanci in vasice pod njimi, ki so Podbočje in Kostanjevica, in seveda tudi Ljudsko raztresene daleč naokrog, so dobile tudi letošnjo milico. zimo čudovito lepo zimsko podobo. Ni še minil november, ko so zavili mrzli vetrovi in se je »Ekspedicija«, sestavljena iz članov omenjenih lovskih družin In Ljudske milice, je odrinila začel na zemljo vsipati suh sneg. Kmalu je bilo na pot šele drugi dan. Ali je izpoved logarja vse belo, a sneg še vedno ni ponehal. Zima in resnična, ali je imel morda le privide? Ko pa mraz sta pritisnila. so prišli na označeno področje, so ugotovili, da Ljudje so lezli v tople obleke, stari Jaka iz Sre v tem primeru resmčno za medveda, ki je soseane vasi pa je strokovnjaško ugotovil, da je potolkel jelena. Dognali so, da je zver pobua ob tem času najiepše za zapečkom. Za ves dan svojo žrtev s prednjimi šapami, kar je dokazoval in celo noč se ie preselil k topli, veliki kmeo.; tudi uhelj jelena, na katerem so se poznali med-pefj ' vedovi kremplji, drugi pa je bil odtrgan. Tudi 11 °' tiri sto kilogramov. Imel je krasno rogovje s šti- Petindvagsetega novembra se je logar iz re~ rinajstimi ragami. Ta krasna trofeja služi sedaj virja občane Kostanjevica na Krki odpravil na za okras Ivoski družini Podbočje in je shranjena običajno pot. Tokrat je na konju obhodil področje pri tov. Stanku Colariču v Dolu. od Črneče vasi na Vrtačo. Pot je bila še kolikor Jelenovo meso je bilo še povsem užitno in so toliko prijetna, le mraz je bil. Ko je prijezdil v ga razdelili delovnim ljudem, bližino Vrtače, je v južnem delu Strašnega jarka Kakor pravijo tamkajšnji lovci, je ta dvoboj opazil, da neka žival — po vsem izgledu medved med jelenom in medvedom na področju dolenj-— nekaj toga, vleče in gode. Logar pa je bi’ še skega gričevja v zadnjih sto letih vsekakor edin-toliko oddaljen, da ni mogel dognati, za kaj stven primer. Zakaj je prišlo med niima do spo-pravzaprav gre. Od tod naprej si pa tudi ni več pada. ne bo mogoče nikoli dognati. To sta vede-upal. Raje se je obrnil in počasi odšel proti Ko- ja medved in jelen, ki je še pred nedavnim stanjevici. Tu je, ko je bil povsem na varnem, hodil kot ponosni kralj po čudovitih gozdnih 1 obvestil o svoji ugotovitvi člane lovskih družin poteh oa Dolenjskem. Janko Koprivc Trgovino z belini blagom še vedno donosen posel Pripetilo se jo na sedežu rimske policije v oddelku za potne liste. Pred uslužbenca sta stopili dve slabo oblečeni mladoletni dekleti in ga prosili naj jima izda potni list, ker nameravata odpotovati v Grčijo, Turčijo, na Srednji vzhod, in kdo ve kam vse še. Uradniku sta se dekleti, ki sta se predstavili kot plesalki, namenjeni v razna orientalska mesta, zdeli malce sumljivi. V začetku razgovora sta bili dokaj zgovorni, pozneje pa sta padali v protislovje, posebno ko ju je policija začela uradno zasliševati in so vse njune izjave romale v poseben zapisnik. Kmalu je prišlo na dan, da nista plesalki, marveč bi to le hoteli postati in sta zaradi tega tudi zapustili rojstni kraj v Severni Italiji in prišli iskat srečo v Rim. Tu sta zvedeli, da razni gledališki impresarji in igralci iščejo mlada dekleta na Trgu Colanna. Tja sta se postavili in naleteli na nekega Gian-nija Alcea, ki se jima je ponudil, da jima omogoči dostop v gledališče in baletsko kariero. Seveda vsa zadeva pa, da ne bo šla tako hitro od rok, ker da mora vsaka kar čez noč postati baletka, marveč mora biti pametna in iskati čim krajši in čim boljši način. Dekleti sta povedali, da jima je zgovorni Gianni govoril o nekih »plastičnih scenah«, kjer bi jima ne bilo treba plesati. Toda še preden bi lahko nastopili v kakršnem koli gledališču kot plesalki, jima je Gianni predlagal, naj bi se najprej pojavili v kakšnem rimskem baru, kjer bi se seznanili z velikimi gledališkimi impresarji in igralci, pozneje pa bi odšli za nekaj časa na Srednji vzhod, kjer ju čakata slava in bogastvo. To so bile v glavnem izjave, ki sta jih dekleti dali pred rimsko policijo. Takih zgodb bi pa lahko slišali še od stotih nepo- imel največjo vlogo Grk Rasile učenih deklet, ki na podeželju Simos ob raznih »Grand hotelih« in »Lune parkih« sanjajo o lepem in brezskrbnem življenju v velemestih, Take in podobne zgodbe so izpovedala tudi druga dekleta, ki so prišla v roke veliki skupini ljudi, ki se je v Rimu do letošnje jeseni ukvarjala s trgovino z belim blagom Prav Policija je ugotovila, da je bilo odpeljanih v Grčijo in v Sirijo že devet deklet, drugih petnajst, v glavnem mladoletnih, pa se pripravlja na odhod. Ta- ko je policiji zaenkrat uspelo poloviti predstavnike trgovine z beiim blagom in njeno mrežo vsaj za nekaj časa zatreti. Zdi se pa, da je na delu še veliko drugih ljudi, ki se ukvarjajo s tem nemoralnim poslom. M V planinskem mestecu Bar-ranquilla v Kolumbi* živi mož. no store si rlousM 176 let nih deklet je policiji uspelo prijeti Giannija in njegovega prijatelja Virgilija Ubertija ter še pet drugih zlikavcev. med njimi tudi 35-letno baletko Isolo Ro-bino iz Torina, ki so se pečali z umazanim poslom, prodajanjem mladih deklet mednarodnim trgovcem, ki so imeli nalogo zapeljana bitja dovesti v Atene, Damask in številna mesta Srednjega vzhoda. Pred odhodom je skupina zli-kavcev dekleta pošiljala na »tečaj« v dancing Columbia v Ul. Gregoriana v centru mesta. Tu so se dekleta polagoma prilago-jevala novemu poklicu, medtem pa so se sklepale kupčije med rimskimi in tujimi trgovci z belim blagom. Med slednjimi je ki Je po pravilnih listinah star 167 let. Rojen je namreč leta 1789. Imenuje se Javiera Perie-ri in je mešanec: oče mu je bil belopoltem mati pa Italijanka. Visok ie 150 cm, tehta pa komaj 34 kg. V tistem kraju je zelo veliko starih ljudi. Nedavno so Periero peljali z letalom v Miami, kjer sn ga zdravniki temeljito pregledali. Starček je bil vedno zdrav, v 110 letu pa so mu zrasli novi zobje. Periera se živo spominja raznih zgodovinskih dogodkov. m&mm. Se dva strašna posnetka lz Port Saida, ki je bil največja žrtev britansko-francosKo- izraclske agresije na Egipt Bilo je 7. maja 1942. leta. Tega dne so ameriški izvidni avioni zaman iskali ladje sovražnika — nosilke letal, četudi so bile v neposredni bližini. Tudi japonski izvidniki niso imeli sreče, da bi odkrili ameriške nosilke. Vojna letala obeh vojujo-čih se držav so se češ to srečala nad morsko gladino in včasih je prišlo do hudih zračnih bitk. V teh so bila sestreljena letala obeh strank. Japonci so izgubili devet, Američani tri avione. Da izvidna letala niso imela sreče pri iskanju sovražnika, so bili krivi temni oblaki in nevihte nad posameznimi področji. In prav v teh področjih, ki jih je bilo težko kontrolirati, so se skrivale ameriške in japonske vojne ladje. Pričelo se je mračiti Letala so mrzlično iskala sovražnikovo brodovje, četudi so bile ladje tako blizu, da jih ni delilo nekaj desetin milj. Bila je že noč, ko so se ameriški avioni začeli spuščati na svoje nosilne ladje. Letala so pristajala na nosilkah zaradi bližine sovražnika s pomočjo šibkih svetlobnih signalov. Ker je bila noč, so japonski piloti mislili, da so ameriške nosilke njihove pa so se začeli spuščati nanje. Američani niso takoj opazili, da so to sovražnikova letala, pač pa šele pri pristajanju letal, ko so japonski letalci začeli uporabljati nekoliko drugačne svetlobne signale. Posadke ameriških nosilk so sveda takoj odprle ogenj iz svojih topov. Ker pa so se istočasno spuščali na nosilke tudi ameriški avioni, je zajel ogenj ladijskih topov tudi nje. Nastala je zmešnjava. Posadke japonskih letal so bile iznena-dene, ker so mislile, da streljajo nanje njihove nosilke. Se bolj pa so bili vznemirjeni ameriški piloti, ker so se po svetlobnih signalih zanesli, da se spuščajo na svoje nosilke, dasi niso mogli razumeti, zakaj se nanje strelja. Poseke ameriških ladij nieo več razločile letaL Streljale so v vse smeri. Ameriški avioni so, kakor roj čebel brez matice, na gosto obletavali nosilke, niso se pa mogli nanje spustiti zaradi streljanja. Pri tem so se srečavali v zraku z japonskimi letali, vendar niso vedeli, ali naj ladje pod seboj napadajo ali branijo. Zmeda je bila tolikšna, da nihče ni več vedel, kaj naj stori. • ’ Nazadnje je bil japonski admiral prisiljen, da izda povelje, da se prižgejo reflektorji in z njimi omogoči orientacija in povratek lastnih letal. Bil je skrajni čas, kajti v tej vsesplošni zmedi je bilo sestreljeno preko deset japonskih avionov. NOVO ZDRAVILO ZA ALKOHOLIKE Strokovnjaki so iznašli nove zdravilo proti alkoholizmu — »Tempsoli« — ki ima posebne prednosti. Zdravniki upajo, da bodo s pomočjo tega zdravila občutno zmanjšali število alkoholikov. HUERTO LOPEZ V ©RJIKMUJ Z.ELEHEG/1 1PEKCA ROMAN Priredil Vlado Pečar Morala me je kuhati vročina, kajti ponoči, ko sem se prebudil, se mi je zazdelo, da se nahajam sam v pragozdu. V strašni grozi sem skočil kvišku in se strahoma ozrl okrog sebe. Nedaleč od mene sta ležala Padilla Angelico in Ortega ter globoko sopla. In vendar posihmal nisem več mogel trdno zaspati. V polsnu sem slišal pritajene korake in neko tiho govorjenje, ko pa sem odprl oči, je bilo vse tiho okrog mene. Verjetno sem zopet zaspal, prebudil pa sem sc, ko me je nekdo močno stresel za ramena. • »Huerto! Ali čuješ?« Odprl sem težke trepalnice in spoznal Ortego. »Kaj je?« sem vprašal in skušal vstati. »Ti spiš, lovci pa so nas ponoči zapustili!« Ne meneč se za bolečine, sem planil na noge. Ozrl sem se okoli sebe in pri priči spoznal vso strahoto našega položaja. Lovci so odšli in vzeli, razen ene, vse puške s seboj 1 »Za njimi moramo!« »Ti si nor — bogve kje so že. Bodimo raje pametni in se posvetujmo, kaj nam je storiti. Si za to, Huerto?« Imel je prav. Zedinili smo se, da nam ne kaže drugega kot kreniti hitro naprej. Spričo našega bednega položaja ni bilo niti misliti na nošenje kakšne prtljage. Odvrgli smo vse razen najpotrebnejšega, vic razen puške, prazne konservne škatle, dveh nožev in na pol praznega zabojčka z municijo. Jermene, s pomočjo katerih so nekdaj peoni nosili orodje naše odprave, smo si privezali namesto pasov okoli hlač, nato smo odredili smer, ki smo jo mislili držati, ter se odpravili Več ur smo tako hodili, ne da bi spregovorili besedico. Ortega je stopal na Čelu, jaz na koncu kolone. Vsa naša »kolona« se je sestajala edinole iz omahujočega in brezmočnega PBdilla Angelica, na katerega sva pazila kakor na punčico svojega očesa. Zelo me je skrbelo, ali bo Padilla Angelico vzdržal napore, ki sem jih predvideval. Zdel se mi je na kraju svojih moči. Pri vsakem odmoru je cepnil na tla in obležal, največkrat z glavo zarito v zemljo. Ko sem mu nekoč položil roko na glavo, se mi je stisnilo grlo. Celo mu je gorelo od vročine. Tega dne nas je izdatno amočil dež. Uganil sem, da mora biti poldne, kajti tudi tedaj, ko smo na »Kajmanu« zavili po Amazonki navzgor, je bilo tako — deževati je začelo točno ojx>ldne, le s to razliko, da je bila deževna doba tedaj za nami, zdaj pa pred nami. Ta razloček nam ni dal samo misliti, temveč nas je polnil s strahom in bojaznijo. Kako rad bi se bil porazgovorjl z Ortego, pa si tega nisem upal, slišal bi naju Padilla Angelico, pred njim pa sva skrivala najine tegobe na dno srca. Ustavili smo se in Ortega je splezal na drevo in poskušal dognati, če hodimo prav. Smelo je naskočil drevo in počasi rinil kvišku. Spremljal sem ga z očmi in stisnjenega grla čakal, kaj nama bo povedal. Padilla je ležal in težko dihal. »Vidiš svetlobo?« sem zavpil. »Vse naokoli, toda nič določnega.«; »Povzpni se na krošnjo« — sem mu prigovarjal. Poslušal me je in izginil v košato zelenje. Ves otrpel od strahu 6em čakal njegovega sporočila. Namesto tega je priletelo pred moje noge nekaj drugega — debela glava ananasa, ki jo je Ortega utrgal in vrgel dol — bogve, kako se je nastanila pri vrhu, dasi drugače raste na zemlji. »Ali sedaj vidiš sonce?« sem vprašal z obupom v glasu. »Mislim, da vidim, od kod prihaja svetloba.« »Prhli dol« — sem poprosil, Ortegove besede ml niso prinesle nobene utehe. Ce ni videl sonca, se ni mogel orientirati. Bili srno izgubljeni... Ponoči me je Ortega prebudil, tresoč me za rajne. »Zakaj jočeš Huerto?« me je vprašal. Nisem takoj razumel, kaj misli. Ko pa sem se pogladil po čelu, sem videj, da sem imel solzan obraz. Najbrž sem resnično jokal. Ortega je prižgal ogenj. Padilla Angelico je škripal z zobmi in vlekel nase košček raztrgane cunje, ostanek njegove srajce. Slekel sem svojo in ga pokril. Meni je bilo laže prestati brez nje kot pa'njemu. »In vendar mora biti nekje blizu,« je nenadoma zašepetal Ortega in si nad plamenom grel roke. Začudeno sem dvignil oči. »Kdo?« »Kdo? Amazonka.« Izvil se mi Je slab vzdih. Amazonka! Mislili smo na njo željno in ljubeče kakor ljubimci, sanjali smo o njej in hodili bogve koliko tednov, ne da bi jo bili dosegli. A četudi bi jo dosegli, kaj potem? Dvomil sem, da bi znali z golimi rokami iztesati čoln, ki bi nas ponesel v obljudene kraje. Te umetnije so sposobni Indijanci, ne pa mi, beli ljudje. Z našimi noži je bilo nemogoče pomisliti na kaj takega, kot je graditev enode-belnika. »Ce nas ne požro zveri, če nas ne zadavijo kače — ne ugonobi strupena golazen —« sem hitel naštevati, »potem ni izključeno, da nekega dne zagledamo Amazonko, toda. povej mi Ortega, kdaj?« »Ne vem,« je skomignil z rameni. Naložil sem pravkar dračja na naš pojemajoči ogenj, ko je v bližini nekje zarjovela žival. »Si šiišal? Jaguar.« »Da,« je pritrdil Ortega. »Nemara bo bolje, da odslej ne nočujemo več pri tleli.« »Marveč?« Vedel sem, kaj bo odgovoril, zato me ni začudilo, ko je predlagal za počitek drevesa. »Jaguar in puma sta dobra plezalca,« sem mu odgovoril, toda Ortega je očitno že napravil načrt. »Eden od nas bo pač moral stražiti, saj imamo puško.« »Prav,« sem pristal, kajti razmočena tla se mi niso zdela nič kaj prijetna za spanje. Toda Zeleni pekel ni iinel usmiljenja z nami. Proti Jutru, ko sem vendarle zakimal, me je prebudilo ječanje Padilla Angelico se je valjal v veliki vročini po tleh in se pri tem zakotalil v tleče oglje ter se opekel.