Naročnina mesečno 25 Um. tu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno lM> Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v kopiturjevi ul.b/Ul VENEC ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 59.011, Praga-Uunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna slniba 205« — aočna 299«. 2994 ia 205t lakaja vsak dan ijatraj. racea ponedeljka ia dneva po prazniku Zmaga vztrajnega idealizma Ko si je irski narod pred desetimi leti izvojeval trobodo izpod angleškega jarma, se je zdela odkupnina, ki jo je zahteval bivši nasilnik, lako majhna, da se zaradi nje ni izplačalo zopet postavljati na kocko uspeha večstoletne junaške borbe. In res, kaj je pomenila prisega britski kroni, ki je itak samo formalnost, in pa par milijonov funtov na leto spričo ogromnih žrtev, ki jih je irski narod doprinašal v boju za svojo neodvisnost skoraj celih osem slo let! Zakaj zarobljevanje in gospodarsko izžemanje irskih kmeličev se je začelo ie v XII. stoletju, ko jc noga angleškega zavojevalca prvič stopila ua irska Ua. In ko je Cromicell, eksponent angleškega podeželskega plemstva, I. 1649. začel svojo krvavo kampanjo proti Irski, je « po-kolji, požigi in plenilvami svojih neusmiljenih pu-ritanskih jezdecev samo zapečatil politiko sistematičnega gospodarskega upropaščanja, ki jo je Anglija izvajala nad tem nesrečnim ljudstvom ie od prvega počelka svojega gospodstva na zelenem otoku. Ta čisto roparska politika je po svoji brez-moralnosti presegala celi) zločinstva vojskovodij angleških trgovskih družb v Indiji, ker se je izvajala kol kazen zalo. ker si irski narod ni dal vzeti svoje katoliške vere, r kateri je upravičeno videl najjačji branik si* d je narodne osebnosti, kulture in jezika. Celih stope/deset let od Croimrellovega pohoda do francoske revolucije, ki je tudi Irsko zdramila k očitnemu uporu, so angleški gospodarji skušali doseči svoje namene z najbrezobzirnejšimi sred-stni, kojih rezultat je bilo popolno obubožanje irskega kmeta, ki se je iz svobodnega posestnika lastne zemlje izpremenil v sužnjega najemnika angleških lordov. Katoličani so postali politično brezpravni, niso imeli pravice pridobivanja svobodne posesti in svobodnega dedovanja, niso smeli vršiti obrti brez dovoljenja ,landlorda', domača industrija se je zatrla v prilog angleški, obdelovanje zemlje in živinoreja sta nosila sadove samo tujemu gospodarju, ki je zapravljal trud svojih irskih najemnikov v Angliji, dočim so oni gladovali ob ne-zabeljenem krompirju in napol goli propadali od nezadostne prehrane in nmazanosli v svojih ilovnatih bajtah. Pa tudi tista borna emancipacija katoličanov, ki so si jo Irci priborili po zaslugi 0'Con-nella po viharju francoske revolucije, ni ustavila nasilne politike nenasitnega angleškega lordstva, tako da so r evolucijska leta 1848.-49. zopet zanetila ua zelenem otoku vstajo, ki so jo Angleži skušali zadušili z oblegovalnim stanjem, je pa. niso mogli pogasili, dokler človekoljubni Gladslone ni začel politike' gospodarske emancipacije in agrarne reforme ler skromne politične avtonomije Irske. Toda trdovratni odpor lordov, ki si niso dali vzeti bogatih dohodkov iz truda svojih podložnikov na eni, in tenki čut Irca za vsako ludi najmanjšo krivico na drugi strani, so vzdrževali iskro upornosti v tem značajnem in junaškem narodu dalje tudi v XIX. in XX. stoletju. Kako hudo je bila Irska gospodarsko tlačena kljub vsem ->reformnim zakonom* angleških vlad ludi v zadnjih stoletjih, nam dokazuje izseljevanje Ircev, ki zaznamujejo o tem oziru rekord med vsemi narodi sveta, izvzemši samo nesrečno kitajsko ljudstvo. Irska je zaradi eksploata-cijske politike landlordov, zaradi neusmiljenega izterjevanja najemnine za zemljo in krutih rubežni pa zaradi strašnega odiranju nezaščitenih najemnikov v devetnajstem stoletju predstavljala najbolj razljudeno zemljo v Evropi. Zato se ne smemo čuditi, če so Irci, organizirani v sinfajnu, svetovno vojsko izrabili za io, da so l. 1916. proglasili neodvisno irsko republiko, katero so Angleži zadušili z ognjem in mečem: skoraj vsi voditelji so bili ustreljeni in prizori, ki jih je zgodovina zabeležila pod Cromtoellom pred dvesto sedeminšestdesetimi leti, so se ponovili z vsemi svojimi grozotami v času, ko je Anglija šla v borbo proti Nemčiji pod geslom osvoboditve malih in tlačenih narodov! Toda niti justifikacije niti. ječe niso zlomile odpora irskega naroda kakor ga niso zlomili v prejšnjih stoletjih glad, revščina in sramotno suženjstvo, ki se ni nikoli moglo odpečalili na njegovo dušo: de Valera, Griffith in drugi so nadaljevali borbo ta pravico in svobodo, v kateri so bili padli nešteti njihovi predhodniki, in mogočni angleški narod, gospodar ogromnega svetovnega imperija z vsemi njegovimi neizčrpnimi bogastvi, je moral po sedemsto petdesetih letih (prvi angleški pohod na Irsko se ie zgodil l. 1171. pod Henrikom II.) klonili pred peščico siromašnih Ircev, ki niso imeli za seboj ničesar drugega ko svojo pravico in moralno oporo vsen resničnih svobodoljubov sveta. L. 1921. je bila v sporazumu z Anglijo proglašena svobodna irska dr.žava — Irisli Free State — ki ima večjo neodvisnost nego vsi ostali dominijoni Britanije. Dokaz, kai zmore še tako majhen in vseh sredstev fizične lile oropan narod zgolj po svoji značajnosli in vztrajnosti pa po zavesti, da je pravica na njegovi strani. Dahes 29. januarja 1933, slavi irski narod drugo veliko zmago: njegov največji vodja je zmagal v volivni borbi z oportunisti, ki pač ne zaostajajo za njim v ljubezni do domovine in naroda, so pa drugega mnenja ko on, kako svobodo svojega naroda najbolj učinkovito zaščititi in ga dovesti do končnega cilja. Irska je dejansko svobodna, ni se pa otresla še vseh ostankov svoje sužnje prošlosti. Prisega angleški kroni je sicer precej brez pomena, vendar ne zdi nepotrebna koncesija angleškemu konsi rvalizmti m za britski imperij sam nima nobene realne vrednosti. Hudo breme pa pomenijo danes, r času hudi' gospodarske krize, anuitete, ki jih mora Irska plačevati Angliji kot »odkupnino« za razlaščeno lordsko veleposest. neglede na lo, da pomenijo veliko krivico. Največ pa tehta za vsakega Irca, ki mu je polna snvereniteta domovine končni ideal, dejstvo, da ie severna Irska, ki »o jo intrige velebaronov in veteindustrijcev uspele Socialni general" pred padcem Papenova zvezda zopet vzhaja fV varnost v trenutku, ko je Hitler namignil, da bi bil pripravljen podpirati Papenov kabinet in se torej ludi odreči svoji dosedanji zahtevi po kanclcrstvu, samo zato, da vrie Schleicherjn. Hitler je kmalu nvidel, da mu je Srhleicher s svojo mirno strategijo veliko bolj nevaren, kakor bi mu bil mnhedravi Pnpen, in sicer radi tega, ker se je Srhleirher pripravljal nn to, da s pomočjo na novo ustanovljenih državnih organizacij za vzgojo mladine odtuji Hitlerju mladino in mu polagoma uniči njegove napadalne čete. Poleg tega bi mu Papenov kabinet prihranili tudi volitve, katerih se Hitler v resnici boji. Gotovo je, da bo Hjtler kljub temu napel se sile, da bi se po Schleicherjcvem padcu priboril do kanclerskega mesta. Vse kaže, da mu ta poteza ne bo uspela. Splošno sc mnenja poznavalcev maršala Hindenburga strinjajo v tem. da nima maršal v Hitlerja takšnega zaupanja, ki je potrebno načelniku predsedstve-nega kabineta, z« katerega torej odgovarja predsednik republike sam in ne parlament. Pač pa ima Hindenburg zaupan!e v Papena Verjetno pa je, Ha hi bil Hindenburg pripravljen izročiti kanclersko mesto tudi Hitlerju, toda, le pod pogojem, da bi ta vladni s parlamentom in da bi postal kancler pač kot eksponent najmočnejše politične stranke, ne pa kot Hindcnburgov zaupnik. Po sklepu odbora starešin se državni zbor sestane 31. januarja, da zavzame stališče napram Schleichcr je vem u kabinetu, ako bo ta dan še pri življenju, komunisti so že pripravili nezaupnico vladi in narodni socialisti so izjavili, da se komunistom pridružijo, da tako strmoglavijo Schleicherja. V tem primeru bo Schleichcr razpustil državni zbor in razpisal volitve, ako prejme za to od predsednika potrebno pooblastilo. Če pa bo Hindenburg Schleicherja prisilil k odstopu, računajo, da bo nova vlada, pa naj bo to pod vodstvom gos|H>dn Papena ali koga drugega, vladala brez parlamenta in proglasila tukozvano izjemno stanje, sklicujoč se nn gospodarsko in politično krizo. Jasno je, da so se vse konstitucionulnc stranke takoj izjavile proti takšni rešitvi sedanje krize, med temi predvsem cenlrum, socalna demokracija in bavarska I udsba stranka Socialisti so napovedali boj do skrajnosti, ker pač slutijo, da bi bila prva naloga nove vlade Herrenklubn, ki danes za kulisami vodi nemško politiko, ta, da pologoma demontira socialno zavarovanje in prepreči razdelitev zemlje v vzhodni Prusiji. Hindenburg Berlin, 28. jan. tg. Za danes opoldne je nnpovednna uvdienca kanclerja gen. Schleicherjn pri Hindenburgu. Opoldne pade odločitev. ali prejme gen. Schlcicher pooblastilo za razpust državnega zbora /a slučaj, dn mu ta izreče nezaupnico, in sc tako obdrži na krmilu države, uli pn mil Hindenburg tega pooblastilu ne da in ga s te modslovi približno na podoben način, kukor je svojčus dr. Briininga. Od očitev je lore popolnoma v rohah Hindenburga Če v zadnjem trenutku ne nastopi nov preobrat v razvoju političnih dogodkov, kakor poteku zadnjih 48 ur. stoji gen.. Schleicher pred pndccm. Če gen. Schleicher pade, pade kot žrtev zahrbtnih intrig, ki jih je spravil v tek von Papen s pomočjo Hitlerja, veleindustrije in velebnnk ter nemških baronov, ki so se zaro-tili. da zrušijo »socialnega generala«, ki bi lahko radi svojega socialnega programa postal nevaren veleftap ta>izmu in velefevdaicem Po sestanku med Papenom in Hitlerjem v kolini so se vršile v okolici Hindenburga neprestane intrige proti gen. Schleicherjn, in kakor so danes razkrinkali nekateri listi, je bil polkovnik Oskar Hindenburg, sin maršala Hindenburgn. tisti, ki je prenašal zahteve Pn-penove klike in drugih baronov svojemu očetu in sam vplivul na njega v smislu želja svojih mandatarjev. V zadnjem trenutku se je Papcnu in Hitlerju pridružil tudi H u g e n b e r g , vodja nemških nacionalcev, ki je neprestano držal v ognju dve železi in se po zadnjih poročilih odločil proti Schleicher,ju v upanju, da ta pade. Schlcicherjcv kabinet jc prišel v življensko ne- Angleii tekiim stoletij naselili s svojimi, ljudmi, od irskega frie.slate ločena in tvori tako trn v irskem mesu. De Valera, ki je stopil po proglasitvi svobodne republike v ozadje, da dd mesto konciliant-nemu Cosgrave-ju, se je zadnja leta zopet pojavil v polni luči irske politične pozornice, kar je ravno tuko naravno kakor je bilo naravno, da je l. 1921. prepustil vajeti možu, kojegu oportunislična politika je bila prva leta po doseženem sporazumu z Anglijo vsekakor na mestu. Cosgrave pa se je danes moral prepričati, da vsa koncilijantnost, naj bo še tako dobro mišljena, ne more in ne sme zadrževati irskega naroda na poti do popolne neodvisnosti. Prav iako pa je danes, izvzemši par nepoboljšljivih imperialislov, vsa Anglija prepričana, da je bilo nespametno, ko je angleška vlada začela zaradi odpovedi anuitet in nevarnosti, da se črta vdanostna prisega — ki jo bo irski senat sedaj gotovo odpravil — z Irsko carinsko vojno, edino sredstvo, ki je Angliji še ostalo, da varuje svoje več ko dvomljive suverenske pravice in da si tako irski narod še bolj in mogoče za vedno odtuji v svojo lastno škodo. Irski narod pa je zopet dokazal, da so mu idealne in moralne vrednote več nego eventualne ma-terijalne ugodnosti, ki so po carinski vojni hudo prizadete. Irski kmet je rajši in s tem večjim navdušenjem volil de Valero, čim bolj so mu pristaši oportuninlične politike dokazovali, kako veliko škodo bo utrpel na svojem agrarnem izvozu, če bo potrdil politiko, ki hoče osvoboditev irskega naroda izvesti do polnosti. Irec pač ni bil nikoli realist. toda njegov idealizem, zaradi katerega so Irce krstili za *Jan taste*, bo to, kar so začeli predniki z nezlomljivo zvestobo do domovine, dorrhl do konca. Schleicher podal demisi;o — Papen zopet kancler? Berlin, 28. jan. tg. Državni kancler general Schleicher se je tlanes po končanem ministrskem svetu zglasil pri predsedniku republike Hindenburgu in mu izjavil, da more njegovo vlada voditi posle kot prezidijalna vlada dalje le tedaj, če ji Hindenburg tla na razpolugo ;• i'og za razpustitev državnega zbora. Hindenburg jc to odklonil, nakar je general Schleicher podal demisijo vsega kabineta in katero je Hindenburg sprejel. Poveril je potem Schlei-clierjevi vladi začasno nadulje vodstvo poslov in takoj poklical k sebi bivšega državnega kanclerju' von Papena, kateremu je dal nalog, da stopi v stike s strankami radi sestave nove vlade. ..... t Schlcicher jeva avdijenca pri Hindenburgu je trajala samo četrt ure. Državni kancler je pojasnjeval Hindenburgu, da so za rešitev krize tri možnosti: 1. da se sestavi parlamentarna večina, ki bi bila najbrže mogoča samo s podporo Hitlerja; 2. manjšinska vlada, ki bi se opirala na močno ljudsko strujo, ki bi bila tudi možna samo s podporo Hitlerja; 3. da sc sestavi prezidijalni kabinet, ki bi stal nad strankami. Glede možnosti, da se ohrani sedanja vlada, je zahteval general Schleicher pooblastilo, da sme razpustiti državni zbor in da se izda naredim proti političnemu hujskanju. kar je posebno potrebno po zadnjih dogodkih v Dresdenu. Izrednih pooblastil ali takih, ki bi pomenila kršenje ustuve, Schleichcr ni zahteval. Pooblastilo za razpust državnega zbora jc dobil dosedaj vsak drž. kancler. Da je Ilind.-nburg to odklonil Schleicherju, pomeni, du Schleicher ne uživa preveč zaupanja pri Hindenburgu. Nemško Vudstvo svari Hindenburga pred diktatorskim poizkusom! I^ondon, 28. januarja. AA. Iz Berlina poročajo: Padcc Schleicherjevega kabineta in verjetnost, dn pride na krmilo Papen z diktatorskimi pooblastili, sta republikanske kroge v Nemčiji močno vznemirila. Predsednik Hindenburg dobiva na stotine protestnih brzojavk iz vrst strokovnih organizacij, ki od Hindenburga zahtevajo ustavne rešitve krize. Prišlo ie, kar ie bilo neizogibno: Boncourieva vtada demisijo- nirala Bodoča vlada bo zopet levičarska Pariz, 28. jan. Boncourova vlada je nad svojim načrtom proračunskega uiavnoteženja dane« padla. Debata v zbornici kjer je dobil Boncour nezaupnico, je trajala včeraj ves dam. začetek nočne seje je bil pa posvečen glasovanju o manj važnih členih finančnega načrta. Toda proti 4 zjutraj je ribarnica načela člen 6 vladnega načrta, ki predlaga za lelo 1933 petodstotno povišanje neposrednih davkov in si od tega obeta pol milijarde frankov doholkov. Finančni od.bor je ta člen izločil. Predsednik vlade Boncour se je zavzel za to, da zbornica zavrne izločitev tega člena iz načrta. Ta člen, je Boncour utemeljeval svojo tezo, je ena izmed mojstrovin vladnega finančnega načrta. Zato zahteva od zbornice, da ga sprejme. VeČini moram povedati, da bi imela politika posojil tako posledico, da bi vrgla državo v rlnoma solidaren. Za HerrioUvm je stopil na govorniško tribuno voditelj eocijalistov Leon Blum. Od nas zahtevate, da se iz.rečemo o vsem »istemu vašega načrta, ki prizadeva plače urainištvn. pokojnine itd., ne da bi se kaj storilo, da se preprečijo in kaznujejo davčno sleparije. Vaše zahteve predstavljajo za prebivalstvo nemocoče žrtve. Ob 0 zjutraj je predsednik dal na glasovanje izločitev člena 6 iz vladnega finančnega načrta, proti čemur je postavil« vlada vprašanj esaupnlee. Zbornica sprejme izločitev. Zanjo sta *U««v»la 402 poslanca, proti njej pa 170. Vlada je ostala v manjšini i■ se je od »renotka smatrala. d» je v ostavki. Pred zaključkom seje je zbornica še sklenila, da se sestane v torek, da izglasuje provizorno dvanajst ino. Boncourova (i-tedenska vlada je bila neprestana in malo impozantna borba za večino za pro-rčunsko saniranje. Paul Bancour je skušal za svojega finančnega ministra Cherona, ki stoji od njega politično zelo daleč na desni strani, doseči desničarski finančni načrt s pomočjo levičarske večine. 2e iadikali so mu sledili neradi, socialisti pa nazadnje sploh ne več. S tem, da bi bila njegova vlada trajna, itak nihče nt računal, ker je bila njegova vlada ustvarjena pred 0 tedni kot produkt zadrege. Padec te vlade pu tudi ne pomeni nobene rešitve, ker ostane konstelacija strank ista. Zato sc tudi čujcjn že sedaj isti nasledniki: Daladier. Iler riot in Caillanx. čnje pa se tudi ima bivšega predsednika republike. Doumerguea. Glavna težkočs pa je vprašanje, kdo bo zasedel finančno ministrstvo. Glavni poročevalec za proračun L:\moureur, ki bi edini prišel v poštev, je dnelej odtočno zavrnil vsa ministrska mesta Razen tega se čujeta tudi imeni poslnca Georges« Boneta. ki posebno dobro pozna |Kxlonavsko vprašanje, in podguver-nerja francoske narodne banko, Ri-ta. Domneva se. da so dalekosežni sanacijski ua črti Paul-Boneoiirja zaenkrat vsekakor onemogočeni. Kar se tiče zunanje politike, ho bodoči k« binet dosedanjemu najbrž zelo podoben: /. levičarskim kurzom. z načelno voljo za sporazum, ne da bi bil v praktičnih vprašanjih priprailjen zapustiti nacionalno politiko Francije. Rešitev krize ne bo lahka in se bo brieM prerej zavlekla. Hranilnico m Jesenicah poslovalnica >Krekov dom< izplačuje vloge, vložen« po 1. 1. 1833, takoj brez odpovedi De v • Dublin. 28. januarja, ž. Do sestaj so tnani tile rekultati: l>e Valera «8 Cosgrave 41 delavska stranka 7 centrom 10 neodvisna stranka 8 neodvisna delavska I Ni še man rezultat 19 mandatov, mislijo pa, da bo od teh dobil de Valera najmanj 10. Po tem bo imel de Valera 78 )>oslancev (preje 72), Cosgrave 4(5 (57), delavska stranka 7 (7), centrom 11 (preje 4), nezavisni 10 (preje 11), neodvisna delavska stranka 1 (preje 2). V tem slučaju bi imel de Valera samo en glas večine nad vsemi ostalimi (ranicami. Ker pa ga bed" laborisN je čas, da jasno iu ucdvoin.no izprego-vOri: Da" sprejnic l,yttonoyo ,poročilo in da ga bo lj.r.czjjo^ojn^ zagovarjalo. -. Pari«, 28. jan. AA. V. današnji Številki lista »Echo de Parisc poroča Popliiuuc, da so včeraj diplomatski zastopniki Velike Britanije in Francije izvršili v Rimu, na Dunaju jn v' Budimpešti de-marše v zveži s hirfcnfersko" afero š • I iho-lapst vom orožja. Zastopniki Veliko Britanije in Francijo so zahtevali, da se naj vtihotapljeno orožje uniči ali pa vrne Italiji. Če bo ta demarša uspela, nadaljuje'-Pertinas, in če bodo prizadete države -materija! uničile ali ga vrnilo dobavitelju, potem države -.Male antante ;po vsej verjetnosti stvari ne bodo tirale pred svet Zvezo narodov. V nasprotnem slučaju pa je zelo verjetno, da bo češkoslovaški zu-n. minister dr. Be-ne6 na podlagi pravic, -ki jih dajejo pravila Zve- ze narodov, zadevo stavil na dnevni red prihodnje sejo sveti Zveze narodov, ki bo prihodnji teden. Dr. Beneš je že sestavil zadevno, vlog«. . Francija je Mali antanti obljubila svojo pomoč, Anglija pa jo odgovorila, da ne bo delala težko« pri razpravi. Pcrtina.v poudarja, da je ta zadeva zelo rosna in hud opomin vsem tistim, ki računajo s preveliko popustljivostjo prizadetih držav. Rim, 28. jan. AA. Dozdaj ni bilo še nobene intervencije v Rimu zastran tihotapstva orožja v Ilirtenbergu s strani zainteresiranih držav. Vendar se pa sliši, da bo angleško poslaništvo najbrž že danes izročilo italijanski vladi pismeno noto o ' klva-ri. Slepota protiverskih sovjetov Velika vohunska alerq. v Romuniji Bukarešt. 2H. jan. ž. Policija je prišla na sled veliki vohunski aferi, Ponoči je policija nenadoma obkolila glavno pošto v Bukarešti in izvršila številne »relacije. Obla« t i so že delj časa sumile, da i obstoji spionažna organizacija, vendar pa niso ime-l>te M to pozitivnih dokazov. Radi tega je nastavila na vse strani zanke. Nekega dne je policija odposlala fingiran do-kutnenl višje vojne oblasti na nižjo vpjno oblast in jo bilo to pismo dostavljeno šele po dveh dneh. Na ovoju je bilo opaziti, da je bilo pismo otvor-jeno, nažli pa so ludi sledove, ki so .jasno pričali, .1 a je dokument (biografiran. Policija je pazila na vse sumljive osebe ler je danes v vlaku aretirala nekega kurirja, ki jc nesel s seboj na Dunaj in fotografiran dokument. Pri leni je policija postopala zelo oprezno in .je kurirju, ki ga je imela na filmu. kloroformirala. Nato je izvršila preiskavo v vsej njegovi prtljagi in šele ko je našla dokument, je počakala. Novo grozodejstvo makedonskih tolp Sofija, 28. januarja, tg. Meseca oktobra 1932 so trije Macedonci ubili nadučitelja Daskalova iz Št. Vrača in ga oropali za veliko vsoto denarja, katero je nosil s seboj, da izplača svoje učitelje. Kot storilci so bili prijeti trije Macedonci in prepeljani v Gornjo Džumajo. Danes je bila glavna razprava v Sv. Vrač«. Vse tri aretirancc so zjutraj s policijskim nadzorstvom prepeljali po železnici ▼ Sv. Vrač. V ozki soteski pa je napadla vlak oborožena tolpa 40 do 50 ljudi, razorožila policijo in odpeljala aretirancc. Del tolpe je potem zadrževal osebje vlaka in potnike, drugi del pa je areli-rv. odpeljala v stran, kjer so jih potem postre-lili. Verjetno je, da so to storili pristaši Mihajlove »kupine. Tolpa je potem brez sledu izginila. Protest češkoslovaških škofov Praga. 28. jan. tg. Češkoslovaški epis-kopat je objavil v svojem listu svoje ugovore proti šolski reformi, ki jo namerava izvesti soc.-demokr. prosvetni minister dr. Derer. Izjavo so podpisali olo-muški nadškof, praški nadškof in vsi škofje češko-slovaškega dela vratislavske nadškofrje. škofje izjavljajo, da ne bodo prenehali klicati po verski rzgoji v šoli. Apelirajo na vse javne faktorje, naj preprečijo tako šolsko reformo, ki bi škodoval« verski vzgoji. Zmaga krščanskega delavstva v Vevčah Vevče, 28. jaat. Danes so bile volitve obratnih delavskih zaupnikov \ vevški papirnici. Volitev se je udeležilo 499 upravičenih volivcev. Oddanih je bilo 408 glasov, od katerih so dobili: Jugoslovanska strokovna zveza 284 glasov, lo je 5 mandatov. Splošna delavska zveza (marksisti) 124 gla-vn, lo je 2 mandata, Narodna strokovna zveza ni vložila svoje liste Za Jugoslovansko strokovno zvezo so izvoljeni: Košek Edvard, IPnngeršič Ivan, llabič Josip. Vi-dersjar Jože in srdč. Franja Rešck da še Mrir, prebudi, nakar jo izvršila aretacijo. V poštnem oddelku je aretirala 22 oseb ler nato izvršila preiskavo., še v brzojavnem oddelku kjer je tudi aretirala voc uradnikov. kej-Jt? dplcizajp). da" so bile vse važnejše brzojavke, zlasti vojaškega značaja, poslane v, prepisu v inozemstvo.. Aretiran; je tijdi vojak 4. pehotnega.polka v Bukarešti« Sar--fareki, ki je imel lastno stanovanje, v katerem je policija zaplenila -vso opremo za fotografiran je dokumentov. Policija je izdala komunike,'v katerem pravL dn"jte" atetirala vec funkcionarjem pošte in brzojava. ker so odpirali uradno korespondenco, -z.lasli vojaške akte ter jih odpremljall preko meje. Nagla-šajo, da' večina ""'aretiranih njso' Romuni', temveč Bolgari. Bukarešt,' 28.'jan.' i. Razen v Bukareštu je' policija izvršila številne aretacije na deželi. Državni tajnik v notranjem •ministrstvu. glavni ravnatelj policije i n-prvi državni pravdni-k ter zastopnik ' vojaškega sodišča nepresian-o delajo v tej zadevi in so ugotovili, da gre za vohunstvo v korist inozemskih komunističnih organizacij. Madjarska želi sprave Budimpešta, 28. januarja; 1, Zunanjepolitični parlamentarni odbor se je na svoji snočnji seji' pred odhodom »a dnevni red bavil med drugim tudi-z vprašanjem sodelovanja Madjarske s sosednjimi državami. To vprašanje je sprožil bivši predsednik madjarske- vlade grof Bethlen, ki je v svojem govoru opozoril tnadjarsko vlado na važno iz.javo, ki jo je dal romunski zunanji minister Titulescu dopisniku »Az Esta«. Kakor znano, je, Titulescu v tej izjavi naglašal da ni niti ena država, ki so članice Male antante, sovražno razpoložena napram Madijarski. Radi tega bi bilo potrebno, da se ustvari prijateljsko sodelovanje na gospodarskem polju med. srednjeevropskimi državami. Sem spadajo Jugoslavija, Madjarska,. Avstrija, Češkoslovaška in, Romunija. Bethlen naglasa, da je to zelo važna izjava, ki jo mora tudi madjarska vlada vzeti v resen pretres. Grofu Bethlemi je odgovoril predsednik .vlade G 5 m bos ter izjavil, da ni proti tesnejšemu sodelovanju z ostalimi podonavskimi državami, vendar pa je predpogoj za tako sodelovanje popolno spoštovanje pravic narodnih manjšin, Gombiis je izrazil na koncu svojega govora upanje, da bo Tiiulescu konkretiziral vsa vprašanja, nakar bo tud-i madjarska vlada dala svoje mnenje v fgj zadevi. Boijševisiia nevarnost na Kita skem Pari«, 28, jan. AA. Po poročilu iz šanglinja jo bilo v Nankingn proglašeno obsedno stanje. Oblasti so odkrile široko razpleteno zaroto ek-trentistiemh elementov. Drobne vesli Belgrad. 28. jao. AA. Nemško želeanice so obvestile našo železniško upravo, da jo nemško ministrstvo za prehrano in financ*! odredilo, da eo sme sirovo mask) uvažali v Nemčijo brez uvoznega dovoljenja samo v določfenih količinah in preko določenili uvoznih krajev. V zvezi s to naredbo se prav lako določa, da se sme sirovo moslo jugoslo-vAnskogM izvor« uvažati «amo čez NaUbnrg. Pari/. 'iS. AA- Ob 11.45 je no tiral dolar 20.02 iu c I) čem. funt to 80.88. Anima humana naturaliter chrisliana. Tertulianus. »Kako strašna slepota je človeka,« če sc kakor Črtomir v »Krstu pri Savici« bori proti krščanski veri; še strašnejša, čc se bojujejo proti vsaki veri, kakor ruski sovjeti. Kdor je pričel s proti-verskim poizkusom, je res oslepel: »bi šel je boj boj'vat brez upa zmage.« Rusija brez krščanstva biti ne more, in tudi krščanstvo ne brez Rusije. »Veliki ruski narod« je dejal Leon XIII., prijatelj Slovanov, »mora izpolniti šc veliko nalogo t krščanski Evropi«. Rusija to veliko nalogo že izpolnjuje. In sovjeti so le orodje v roki božji, ki vselej doseže svoje r-ijsvetejše namene. »Tak se zažene, se pozneje ustavi mladenič ..-.« Sovjeti! Rusijo čaka velika bodočnost: bližnja in dalj-aa. Bližnja bodočnost Rusije bo velika v negativnem; in daljna bo še večja v pozitivnem smislu. Ena petletka Je bila ie premalo, treba bo druge, silnejše petletke, da bo porušila in razdHa vse, kar Je zgradila in združila krščanska vera v ruskem narodu. Kar je človek ustvaril, to more tudi človek pokončati, vse to in samo to. Morejo se ■spremeniti cerkve v razvalfcc ali nove lastnine; morejo se preliti zvonovi v zmagoslavne stebre ali smrtenosne topove; morejo se krščanske občine preleviti t poganska sela; morejo se otroci odvzeti staršem, če svojega rodu nočejo vzgajali v proliverskem duhu. Morejo se uničiti vse te vrednote .vendar vse to šc ne more zatreti vere v krščanskem ljudstvu. Tlruga petletka bo tudi še prekratka, treba bo nove, nafkrutejše petletke, da poizkusi s pravim muEeništvom iztrgati vero iz ljudskih množic. To jc zadnji poizkus. Zadnji poizkus in začetek nove zmage krščanstva v Rusiji ia v Evrof.^ »Mu-čeniška kri je seme novih kristjanov« po staro-krščanskem izreku in izkustvu. Ako hočejo sovjeti izkoreniniti krščanstvo v Rusiji, morajo v njej zaustaviti ves človeški tok in dotok. Dokler bo v Rusiji še katera zibel tekla, bo živela v njej, še katera duša, ki bo po svoji naravi krščanska. Sovjeti morejo na videz izbrisati vse sledove krščanstva in izpremeniti Rusijo v duhovno puščavo, toda rusko ljudstvo bo skozi puščavo našlo zopet pot k svojemu Bogu. »Puščava je mono-teistiSki, jc nekbč hotel Et •-st Renan dokazovati o Izraelcih, seveda \ smislu v. puščavi od človeka ustvarjenega Boga. Za njegovega vnuka Ernestii Psicharija je bila vprav puščava .Marrakj Savlov Demask. »Les voix, qui erient dans le dč-sert: Glasovi, ki vpijejo v puščavi« se glasi knjiga, ki jo jc s čudovito veroizpovedjo napiisal proti svojemu brezbožnemu očetu in staremu očetu in vsemu brezboštvu. Sovjeti naj Ie pohite izpremi-njati Rusijo v puščavo, in ruski narod bo toliko prej s krvavimi črkami nfc-".'sal knjigo: »Glasovi, ki vpijejo v puščavi.« Prav za prav se ta knjiga že piše, ti glasovi že vpijejo skozi duhovne stepe in pustinje ruskih sovjetov. Rusija bo toliko časa tavala in begala v sovjetski zmotni luči, dokler -r>? bo spoznala, da so ji sovjeti polnili Ie duha, njeno dušo pa so pustili prazno. Sveta Rusija bo svoj sloviti pridevnik šele v bodočnosti v polni meri zaslužila. Rusko Ijudstv o je izvoljeno krščansko ljudstvo. Prirojena plemenitost nravnega čuvstvovanja ga bo, kljub pomanjkanju verskega udejstvovaria, ohranila pred po-tcj-.om. Ne ruskih izgnancih smo videli mrogo zgledov in dokazov, da je Pusu doino jubje in do-motožje predvsem; Kristus in krščanstvo v Rusiji. Časi pregnanstva so časi najboljše perspektive, Zgodovinska preteklost bo Rusiji pokazala,, da je bila največja takrat, ko je bila vsa zvezana in prepojena s krščanstvom. Ruski narod bo spoznal, da je krščanstvo nerazdružljivo sklenjeno s starodavnimi izročili njegove domovivj. V krščanstvu je evropsko in svetovno poslanstvo Rusije, Rusija sovjetov ne bo rodila svetnikov, brez katerih ruska krščanska duša biti ne more, dokler Rusija sovjetov ne bo rodila mučencev. Vse to spoznanje in trpljenje pa bo Rusijo vrnilo v naročje krščanstva, Vrnilo? Ako se bo rusko ljudstvo, čeprav samo začasno, sploh moglo izneveriti krščanstvu. Uklor.-Uo bo morebiti sovjetom svoj razum, svojo voljo, ali svoje duše nikoli. Rusijo pa bo v prihodnjosti imel tisti, ki bo imel rusko dušo. In to bo: Kristus. K plemenitemu naravnemu nagnenju se bo pridružila še milost in vstajenje ruskega ljudstva bo popolno. Ruski sovjeti so le sodniki, ki bodo približali Rusiji dan trpljenja in vstajenja. Podpisali so smrt krščanski Rusiji, kdove če to nc pomeni: -vstajenje katoliške Rusije v dalj,-.i bodočnosti? Kadar bo Sveta Rusija vnovič krščansko zaživela, bo videla, da je pri vsej vrnitvi v prejšnji dom in stan ostalo v duši še vedno domotožje po višjem krščanstvu. V takem razpoloženju se je 15. oktobra 1912 Ernest Psichari vračal v svojo domovino: »Cela doba mojega življenja je pala v preteklost. Velika temna vrzel je bila izkopana za menoj. Ali tudi jutranja zarja je vstala pred menoj, zarja mladosti in čistosti; — in nebeška jasnost je objela obzorje. To pot sem vedel kam sem šel. Šel sem sveti katoliški, apostolski in rimski cerkvi -.-•aproti. šel sem v hišo miru in blagoslova; šel sem veselju, zdravju in ozdravljenju naproti. In ko sem mislil na to resnično mater, ki me je že dolga leta dva kontinenta p,toč tam doli pričakovala in iz daljave razprostirala po meni svoje roke, ki vse odpuščajo, sem jokal od sreče, ljubezni in hvalež-nosti.« Človck bi od veselja vzkliknil ob taki pomembni vrnitvi... Bodi prošnji vzklik: Odrešeaik sveta, reši Rusijo! Osebne vesti Belgrad. 28. januarja I. Pri državni lk-ejski knjižnici v Ljubljani sta napredovala iz, 4. pol. skup. 11 stopnje drugega periodičnega poviška v 4-. pol. (-kop. I. stopnje dr. Janko šlebinger, upravnik te knjižnice, in iz 5. pol. skup. s 4. pol, skup, II..stopnje dr. Jože Gjonar, knjjž-ničar iicejske knjižnice v Ljubljani. Belgrad. 2S. januarja 1. Ž naredbo vojnega ■ministra so postavi jeni pehotni podporočnik Mi-lorad PutnikoVlč za vodnika 2. čete 40. pošpolka Triglavskega. Ivan Kovač, nižji vojni uradnik L razreda ekonomsko stroke za vršilca dolžnosti kontrolorja poveljstva 3. urmadne oblasti, Ignac Miklavčič, nižji vojni uradnik 2. stopnje ekonomske stroke, za vršilca dolžnosti knjigovodje inteiKlantuie 3. ainuidne oblasti, Janko Jezer-nik, intendatski poročnik, za vodnika 4. bataljona 46. pcšpolka. Kran.jo Zupan, nižji vojni uradnik 2. razreda lopniško-^ehnične "stroke, za vršilca dolžnosti skladiščnika \ skladišču št. 13 glavnega muuicijskega skladišča. Mraz Belgrad. -'š. jan. I. Najnižja temperatura jc bila danes zabeležena \ Petrovnradinu in je znašala 2fi stopinj Celzija jiod ničlo. Dunajska vremenska napoved: Jutri še ne bo nindko i/pitMiieiubc. v nižinah š ezelo hladno. v predgorju Alp' »hlačno, na gorah jasno in milo vreme, potem pn bo na gorah temperatura padla, v nižinah'pa toplejše vreme. J.A-.V.V.V V neizmerni žalosti naznanjamo, tla je naša nad vse ljubljena, dobra mati, babica, prababica, tela in tašča, gospa Marija Hieng roj. Pribil danes ob 7 zvečer, po kratkem trpljenju, nepričakovano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 30. januarja 1933 ob 4 popoldne z doma žalosti, Levstikova ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 38. januarja 1933. Žalujoči ostali. Brez posebnega naznanila.