Leto XV. PoStnina pavialirana. V V Ljubljani, 1. septembra 1920. Posamezna Številka 1 K. it. 27. mame. ^ im *• ull GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo In soboto. — Uredništvo In uprava lista je v Ljubljani, Krekov trg St. 10. — ,,RDEČI PRAPOR" velja v Jugoslaviji meseSno S K; v zasedenem ozemlju (Primorju) Setrtletno 9 lir, v NemSkl Avstriji, ČeikoslovaSkl, Madžarski In Nemčiji četrtletno 36 Jgsl. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se računajo enostolpno za milimeter po 1 K. Marx in BngeU: Proletarci vseh dežel, združite 86/ javiliz/^%.'žŽŽŽ Meščansko nasilje nad rdečim Beigradom. Delavstvo in revni, preganjani, izrabljani sloji Srbije so pri občinskih volitvah izrekli odločno obsodbo nad brezumno, besno zločinsko politiko, ki so jo vse buržuazne stranke vodile in jo še vodijo v tej državi. Delavno ljudstvo Srbije po vseh mestih in povsod po vaseh, kjer je stranka postavila kandidatno listo, je kot en mož volilo rdečo komunistično stranko, stranko delavcev, revnih kmetov, kajžarjev, hlapcev, dekel, udov, sirot, invalidov, ubogih nastavljancev in izrabljanih uradnikov ter vseh resničnih kulturnih duševnih delavcev. Delavno ljudstvo je izreklo neusmiljeno obsodbo nad zločinci in izkoriščevalci. Ljudstvo je zaklicalo: »Umaknite se, zločinci, ki ste vodili v klavnico naše brate, očete, sinove! Proč, oderuhi, ki ste oplenili naše družine in nam odjedli zadnji grižljaj od ust! Proč, brez-srčneži, ki ste v svoji kapitalistični grabežljivosti vrgli na ulico one, ki so umirali za vaše premoženje in so ostali brez zdravja in brez roke ali brez noge, proč z vami, ki preganjate in uničujete družine onih, ki so padli v vojni ali umrli v ujetništvu! Umaknite roke od ljudstva vi, ki ste si napravili v dveh letih miljarde iz delavskih, sirotinskih, kmečkih žuljev, a niste postavili strehe še na eni razdčti hiši! Stojte, zločinci, ki pripravljate nove zločine, nove vojne, ki pomagate kontrarevoluciji in se vprezate v voz vsake reakcije proti delavnemu ljudstvu tu in v drugih deželah ! Ne dopustimo, da nas še nadalje sramotite s podpiranjem kontrarevolucijonarcev v bojti proti našim bratom v sovjetski Rusiji 1 Dol z vami, ki ste uničili pravice delavcev in ubogih državljanov in ki ste napravili v tej deželi polno žandarjev in špijonov!« Vsak glas za komuniste je pomenil vse te obsodbe nad vsemi buržoaznimi strankami. In pala je cela vrsta mest in vasi v roke rdeče občinske uprave. Na čelu komunističnih občin je bil ponosni rdeči Belgrad, prestolnica države. Toda buržoazna reakcija ne pozna mej svojemu nasilju. Ona noče spoštovati svojih lastnih zakonov. Volitev v Belgradu, ki jih je razpisala sama, vodila sama, po svojih zakonih in naredbah, enostavno noče pripoznati. Vlada je poslala kratko malo policijo pred občinsko posvetovalnico in ne pušča komunističnih svetovalcev in odbornikov v občino. Pravi, da prisega komunistov ni veljavna in da bo razpisala nove volitve. O, vse ljudstvo ve dobro, da bi vsi buržoazni elementi kričali, da so te volitve vel- javne, če ne bi zmagala zastopnica ljudstva komunistična stranka. Tako pa: kaj zakon, kaj morala, kaj pravica! Gre se vendar proti komunistom, tem sovražnikom kapitalizma, oderuštva, imperijalizma, militarizma, tem zagovornikom revežev, trpinov, preganjanih, lačnih, bosih. O, take volitve niso veljavne! Komunisti ne smejo v občino, da razkrinkajo zločine meščanskih strank, da ozdravijo občinsko gospodarstvo in pomagajo ljudstvu. Le tako, le tako! Odprle se bodo oči še onim, ki doslej niso uvideli, da pri nas ni govora o demokraciji, pravici, enakosti za vse! S tem ne boste zatrli komunizmd, zaslepljenci ! Bič, s katerim buržoazija bije po širokih množicah, te množice le še bolj prepriča, da ni rešitve v sedanjem družabnem redu, in vse oči preganjanih množic se upro še bolj kot prej v visoki cilj komunizma, ki edini more rešiti človeštvo pogube. _ Vsem krajevnim organizacijam Komunistične Stranke Jugoslavije za Slovenijo. V smislu čl. 14 strankinega statuta se vrši dne 5. septembra t. 1. v Ljubljani 11K1 z dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Volitev Izvrševalnega odbora. 3. Strankin tisk. 4. Občinske volitve. 5. Strokovne organizacije. 6. Slučajnosti. Pravico udeležbe v smislu statuta imajo: 1. Uprava ljubljanske krajevne organizacije. 2. Zastopniki vseh kraj. pol. organizacij in zaupništev, ki odobravajo program in resolucije Vukovarskega kongresa. Manjše krajevne organizacije in za-upništva naj pošljejo samo enega delegata. Večje organizacije lahko pošljejo na vsakih 150 članov po enega zastopnika. Kot gostje bodo pozvani zastopniki, ki delajo z vnemo za stranko. Prosimo manjše organizacije, ki še niso imele občnega zbora po Vukovarskem kongresu, da skličejo do 5. septembra občne zbore z dnevnim redom: Ujedinjenje proletarijata, Vukovarski kongres. Volitev odbora oziroma zaupnikov. Če potrebujejo referenta, naj se obrnejo na podpisano tajništvo. Vse organizacije prosimo, da pošljejo mesečne sezname za ta mesec, če je le Vloga Komunistične Stranke. (Konec.) reze izvrševalnega odbora tretje inter-lacljonale na drugem Kongresu Komunistične lnternacijonale. 11. Potreba politične stranke proleta--ijata jenja šele s popolnim uničenjem razredov. Na potu k tej končni zmagi komunizma je mogoče, da se bo specifična teža treh temeljnih proletarskih organizacij sedanjosti (stranka, sovjeti in produkcijske zveze) izpremenila in da se bo polagoma izkristalizirala enotna oblika delavske organizacije. Toda Komunistična Stranka se bo šele potem popolnoma stopila v delavskem razredu, ako bo komunizem prenehal biti bojni objekt in bo ves delavski razred komunističen. 12. Drugi kongres Komunistične In-ternacljonale nima samo določati zgodovinske misije Komunistične Stranke v splošnem, temveč mora tudi internacijonal-nemu proletarijatit, akoravno le v poglavitejših obrisih, pokazati, kakšna mora biti komunistična stranka, ki je za nas potrebna. 13. Komunistična internacijonala je tudi mnenja, da mora biti komunistična stranka mogoče do 3. sept., da bi mogli podati naknadno poročilo na strankinem svetu. — Začetek konference strankinega sveta je ob 10. uri dopoldne pri »Poljšaku«, Martinova cesta. Organizacije in tajništva naj naznanijo podpisanemu tajništvu imena in število delegatov, da se bo pravočasno preskrbelo za hrano in stanovanje. — Organizacijam, ki nimajo zadostnih finančnih strodstev, bo tajništvo povrnilo del stroškov. Socij. demokrat, kraj. pol. organizacije in zaupništva lahko pridejo na strankin svet, če skličejo prej občni zbor, odobrijo sklepe Vukovarskega kongresa in pristopijo h Komunistični stranki. Vsa poročila o občnih zborih, kakor tudi imena odbornikov je poslati prej podpisanemu tajništvu. Delegati naj se za vse informacije obračajo na tajništvo Krekov trg 10./1. Tajništvo Komunistične Stranke Jugoslavije v Ljubljani. Pozdrav Komunistične lnternacijonale Vukovarskemu kongresu naše stranke. Še-le sedaj nam je mogoče objaviti pozdrav, ki ga je predsednik izvrševalnega odbora lil. Komunistične lnternacijonale, so-drug Zinovjev poslal kongresu naše stranke v Vukovaru. Pozdrav, ki ga prinašajo vsi komunistični listi v Jugoslaviji, glasi: Izvrševalni odbor Komunistične Interna-cijonale pošilja vaši stranki, vašemu kongresu in celokupnemu revolucijonarnemu proletarijatu Jugoslavije prisrčen in vroč bratski pozdrav. Niti komunistična Internacijonala niti celi revolucijonarni mednarodni proletarijat ni pozabil in ne more pozabiti junaškega obnašanja srbskega proletarijata za časa zločinske kapitalistične vojne. Mi smo z občudovanjem spremljevali vaš osvobodilni boj, o katerem so k nam prihajala poročila navzlic blokadi in cenzuri. Prepričani smo. da bodo vaše borbe in žrtve pripeljale v bližnji prihodnjosti do popolne osvoboditve zasužnjenih in izmučenih delavcev in kmetov v Jugoslaviji. Ne dvomimo, da bodo sklepi vašega kongresa pokazali vašemu delavskemu razredu najpravilnejšo pot, ki vodi k zmagi. Ta zmaga je gotova, ker mednarodni revolucijonarni proletarijat, ujedinjen pod rdečo zastavo komunistične internacijanale že sedaj predstavlja nepremagljivo družabno silo. Jamstvo za hitro zmago je neumorna revolucionarna borba proletarijata. zlasti v dobi proletarske diktature zgrajena na podlagi železnega proletarskega centralizma. Da more delavski razred voditi v nastopivšetn dolgem in trdovratnem meščanskem boju, mora komunistična stranka ustvariti sama v svojih vrstah železen vojaški red. Izkušnja Komunistične Stranke v Rusiji, ki je tekom treh let uspešno vodila meščansko vojno delavskega razreda, je pokazala, da je tu nemogoča zmaga delavcev brez stroge discipline, dovršenega centralizma in popolnega tovariškega zaupanja vseh strankinih organizacij do vodilnega strankinega centra. 14. Komunistična stranka mora biti zgrajena na podlagi demokratičnega centralizma. Clavni temelj demokratičnega centralizma je Izvolitev spodnjih celic, absolutno uveljavljenje vseh direktiv najvišje celice za njej podrejene celice in postoj močipolnega strankinega centra, čegar odločbe so neoporečne za vse voditelje strankinega gibanja od strankinega kongresa do strankinega kongresa. 15, Cela vrsta komunističnih strank v Evropi in Ameriki je vsled obsednega stanja, katero je buržuazija vpeljala proti komunistom, prisiljena, da obstoja nepostavno. Prepričani smo, da bo proletarijat Jugoslavije s ponosom znal izvršiti svojo dolžnost pri rešitvi naloge, ki mu jo je naložila zgodovina. Živio hrabri oddelek Komunistične Inter-nacijonale. Komunistična stranka Jugoslavije! Moskva, 19. V. 1920. Predsednik izvrševalnega odbora Komunistične lnternacijonale G. Zinovjev. Pozdravljeni, sodrugil Iz celjskih zaporov so prispeli v Trbovlje sodrugi: Hlebec, Bajt, Kačnik, Peklar, Ule in Resnik, potem ko so bili čez štiri mesece zaprti v Celju, ne da bi se jim moglo dokazati kako kaznjivo dejanje. Bodite pozdravljeni, sodrugi, v sredi zavednega komunističnega proletarijata. S. Furlana pa so oblasti izročile italijanskim oblastem. Najodločnejše protestiramo proti temu nečloveškemu postopanju. Če je sodrug Furlan pristojen na Primorsko in se izroča italijanskim oblastem, ali s tem naša buržoazija ne pripozna naravnost pravico Italije na to slovensko ozemlje? Kje je vaša narodnost, gospodje, kadar se bojujete proti komunizmu ? Boj lesnih delavcev wmm V ■ v v Trzicu. Lesni delavci v Tržiču, zaposleni pri Baronu, delajo po deset ur dnevno za slabe plače. Kako se izvaja vladina naredba o 8-urnem delavniku? Takih in podobnih slučajev, da se podjetniki enostavno posmehujejo zakonito določenemu 8 urnemu delavniku, kar mrgoli v Sloveniji. Zakoni so menda, kakor se vidi, naperjeni samo proti delavstvu in revnim kmetom, proti komunistom, bogatašem pa se jih ni treba držati. Le tako naprej I Vedno bolj jasno uvideva ljudstvo, da pri nas vlada diktatura buržoazije in da o kaki »demokraciji« ni ne duha ne sluha. Lesni delavci v Tržiču so zahtevali, da se tudi pri njih vpelje 8 urni delavnik in da mezde ostanejo iste kot doslej. Te zahteve se morajo pri tej strahoviti draginji, ki raste od dne do dne, in spričo strahovitih povišanj železniških tarifov, cen premogu in vseh življenskih potrebščin, imenovati naravnost skromne. In vendar podjetnik ne mara ničesar slišati. Opozarjamo na ta slučaj obrtno nadzorništvo in osrednje društvo lesnih delavcev za Slovenijo, ki naj storijo svojo dolžnost, radi katere sploh eksistirajo. Delavstvo v Tržiču sploh živi v najslabših razmerah. Klerikalci in »socialdemokrati« pa nimajo za njih drugega kot polna usta blestečih obljub. Zato se tržiško delavstvo vedno bolj zaveda, da se po sedanji poti ne da več naprej in si bo poiskalo zaslombe v Komunistični Stranki in bo zahtevalo, da se delavstvo vseh strok združi v enotnih strokovnih organizacijah za celo Jugoslavijo. V razmere, v katerih trpi tržiško delavstvo, bomo še posvetili z ostro lučjo. Kapitalističnim izkoriščevalcem se mora stopiti na prste. Kaj je s sodr. Mlakarjem iz Jesenic? Pretečeni penedeljek je bil aretiran na Jesenicah sodrug Josip Mlakar, železničar. Prignali so ga v Ljubljano. Odtlej ga ni nihče več videl. V nobenem zaporu nič ne vedo o njem. To postopanje presega vse meje. Zahtevamo najenerglčnejše, da pristojna oblast takoj javi Mlakarjevim svojcem, kje se nahaja. Govori se, da je sodr. Mlakarja de-nunciral neki socijalpatrijot radi popolnoma nedolžnega pogovora z nekim vojakom. Ob enem s sodr. Mlakarjem so zaprli tudi dotlčnega vojaka. Zahtevamo takojšnje pojasnitve tega nezaslišanega slučaja. Politične novice. Solidarnost avstralskega proletarijata s sovjetsko Rusijo. (Sidney, 21. avg.) Delavski svet v Sidneyu je sklenil, da se bo vprl vsaki vojaški intervenciji proti Rusiji. Nemiri na Portugalskem In španskem. (Lizbona 28. avgusta). Lizbona je že 24 dni v temi radi štrajka električnih delavcev. Vsled lakote so stavke, oplenitve trgovin in spopadi z žandarmerijo na dnevnem redu. Revolucionarna socijalistična stranka se živahno giblje. V okraju Alemtejo so kmetje proglasili sovjetsko oblast. Vlada je poslala vojaštvo. — (Madrid, 18. avg.) Štrajki in teroristični atentati se nadaljujejo v celi Španiji. V Sevilli je razrušila bomba del plinarne. Mesto je v temi. V Ferrolu je vlada zaprla več sindikalistov. Avstrijsko delavstvo za svetovno revolucijo. (Dunaj, 24. avg.) V Wiener Neu-stadtu se je včeraj vršila velika delavska demonstracija, katere se je udeležila tudi nova ljudska milica. Sprevod, ki je obsegal čez 10.000 ljudi, je klical: »Živela svetovna revolucija! Živela Tretja Internacijonala! Na boj proti svetovni reakciji! Živela diktatura proletarijata!« Pred magistratom so govorili sodrug Maresch za Komunistično Stranko, Christof, Hellmer in Bischler pa za soc. dem. Enoglasno je bila sprejeta resolucija, kjer se pošiljajo bratski pozdravi borečemu se rus- Mora se je opomniti, da je zaradi takega položaja stvari čestokrat potrebno, da se odneha od stroge Izvedbe principa izvolitve in se da vodilnim strankinim organom pravico kooptacije, kakršna je svojčas obstajala v Rusiji. Pri dejanskem oblegovalnem stanju komunistična stranka ne le ne more izvesti pri vsakem resnem vprašanju demokratičnega referenda med vsemi strankimi člani (predlog enega dela amerikanskih komunistov), temveč se mora dati njegovemu vodilnemu centru možnost, da napravi v danem trenotku hitro važne sklepe za vse strankine člane. 16. Pridigovanje široke »avtonomije« za posamezne krajevne strankine organizacije zaenkrat le oslabi vrste komunistične stranke, zmanjša bojno zmožnost in pospešuje malomeščanske, anarhične centrifugalne tendence. 17. V onih deželah, kjer ima moč buržoazija ali kontrarevolucijonarna socijalna demokracija, se morajo komunistične stranke učiti sistematično združevati postavno z ilegalnim delom, pri čemur se mora postavno delo vedno podrediti faktični kontroli ilegalne stranke. Parlamentarna frakcija komunistov se mora podvreči tako v centralnih kakor tudi krajevnih državnih upravah popolnoma In absolutno komunistični stranki v celoti, ne glede na to, ali je stranka v celoti v danem času postavna ali nepostavna organizacija. Oni poslanci, ki se ne podvržejo stranki v tej ali oni obliki, se morajo vreči iz vrste komunistov. Postavni tisk (časopisi, založba) se mora brezpogojno in popolnoma podrediti stranki v celoti in njenemu centralnemu komiteju. V tem pogledu niso dopustne nikake koncesije. 18. Temeljno načelo v vsem organiza-toričnem delu stranke in komunistov mora biti ustanovitev komunistične celice povsod, kjer obstoji, Četudi majhno število proletarcev in napolproletarcev. V vsakem delavskem svetu, v vsaki strokovni organizaciji, v vsaki zadrugi, v vsaki poljubni delavnici, v vsakem stanovanjskem najemniškem in podnajemniškem svetu, v vsaki državni napravi, povsod, kjer najdemo tudi le tri ljudi, ki simpatizirajo s komunizmom, se mora takoj organizirati komunistična celica. Vse celice komunistov, ki delujejo v nestrankarskih organizacijah, se podvržejo brezpogojno strankini organizaciji v celoti, ne glede na to, ali posluje stranka v danem času postavno ali ne. Komunistične celice vseh vrst so podrejene druga drugi po kolikor možno natančnem sistemu, po strogo hierarhičnem sistemu. 19. Komunistična stranka nastane skoro povsod kot stranka mestnih, kot stranka industrijskih delavcev, ki stanujejo zlasti v mestih. Za možnost lažje in hitrejše zmage delavskega razreda je potrebno, da ne bo komunistična stranka le stranka mest, temveč tudi vasi. Komunistična stranka mora zanesti svojo propagando in organizacijo med poljedelske dninarje, male In srednje kmete. Komunistična stranka se mora s posebno vnemo posvetiti organizaciji komunističnih celic na kmetih. Internacijonalna organizacija proletarijata more biti trdna le v slučaju, ako se v vseh deželah, kjer žive in se bore komunisti, uveljavi zgoraj razloženo nazlranje o vlogi komunistične stranke. Komunistična lnterna-cijonala vabi k svojim kongresom vsako strokovno organizacijo, ki pripozna načela Tretje lnternacijonale in je pripravljena pretrgati vezi z žolto lnternacijonalo. Komunistična Internacijonala bo ob svoji strani organizirala Internacijonaino sekcijo Rdečih Strokovnih društev, ki stoji na stališču komunizma. Komunistična Internacijonala ne bo odklanjala skupnega dela z nobeno nestrankarsko delavsko organizacijo, ako ta želi resen revolucijonarni boj proti buržoaziji. Toda kg- Stran 2. Rdeti Prapor it. 27. kemu proletarijatu, se zahteva takojšnje oboroženje delavstva in se poziva proleta-rijat, da vsako protirevolucijonarno vstajo zaduši z orožjem in če je potrebno s popolno ustavitvijo dela. Amerikanski delavci In III. Interna-nacijonala. (New York, 22. avg.) Referendum socijalističnih strank Združenih Držav se je izjavil za III. Internacijonalo z nekimi rezervami. Kongres turških komunistov. (Moskva, 23. avg.) V Bodsu se snide kongres turških komunistov. Prvega septembra se kliče kongres vseh turških komunističnih organizacij. Poštni promet med Nemčijo In Rusijo. (Pariz, 23. avg.) Ruska in nemška vlada sta se dogovorili o uspostavitvi rednega poštnega in telegrafičnega prometa. Pisma iz Rusije prihajajo že popolnoma redno v Berlin. Telegrami imajo sicer nekaj zamude, toda do-spevajo popolnoma pravilno na naslov. Strokovne novice. Kovinarskim delavcem. Ne hodite po delo v Tuzlo (Bosna), ker tam vlada velika brezposelnost. V Osijeku na Hrvaškem vlada velika brezposelnost. Zato naj nihče ne hodi tja iskat dela. V tovarni za vžigalice traja štrajk že 7 tednov, mlinarji so v mezdnem gibanju, ravno tako lesni delavci. V strokovnih organizacijah v Osijeku je čez 6000 delavcev komunistov. Mizarji naj ne potujejo v Maribor radi mezdnega gibanja ondontnih lesnih delavcev. Mezdni boji na Angleškem. Angležki rudarji zahtevajo povišanje 2 šilingov (38 K) na šiht in da se določi prodajna cena premoga za kurjavo na 14 šilingov. Zahtevajo nadalje, da se vsi premogovniki odvzamejo privatnim lastnikom in dajo v last celemu ljudstvu. Če vlada ne izpolni rudarskih zahtev, pride do splošne rudarske stavke. — Kemični delavci zahtevajo zvišanje 10 šilingov (190 K) na teden za vse izučene in neizučene delavce. Zapretili so s štrajkom. Delodajalci so sklenili, da rajši zapro vse kemične tovarne, kakor pa da vgodijo tej zahtevi. Ruska strokovna delegacija v Angliji in Italiji. (Stockholm, 24. avg.) Delegacija ruske splošne strokovne zveze se nahaja na potu v Anglijo. Dospela je že do Kristjanije. Druga delegacija, ki se sestoji iz voditeljev ruskih strokovnih organizacij, pride koncem septembra v Italijo in bo prisostovala kongresu italijanske strokovne zveze. V Moskvo pa so dospeli zastopniki angleških in francoskih strokovnih organizacij. Tako se obnavljajo mednarodne strokovne zveze. Iz komunistične Slovenije. V Kranju se je vršil v nedeljo ob 9. uri zjutraj v drevoredu »Zvezdi« dobro obiskan shod Komunistične Stranke. Udeležilo se ga je kakih 700 ljudi. Shod je otvoril v imenu krajevne pol. org. sodrug Orašič, za predsednika je bil enoglasno izvoljen sodrug Eržen, a za zapisnikarja sodrug Mohor. Poročali so sodrugi Perdan, Osterc in Fabjančič in Ljubljane. S. Perdan je govoril o splošnem političnem položaju, o politični in gospodarski katastrofi, v katero je pripeljala Jugoslavijo njena kapitalistična klika, ki je na krmilu. Pokazal je, da nobena druga stranka ni za delavce, revne kmete, male obrtnike in tudi ne za duševne delavce kot komunistična proletarska stranka. Iz poloma, v kateri je cel svet pripeljala kapitalistična anarhija, nas more rešiti le komunistični red. munistična Internacijonala bo ob skupnem delu z nestrankarsko delavsko organizacijo opozarjala na to-le: 1. Komunistična stranka je poglavitno in temeljno orodje k osvoboditvi delavskega razreda. V vsaki deželi rabimo sedaj ne le skupine in smeri, temveč komunistične stranke. 2. V vsaki deželi more obstojat! Ie ena sama komunistična stranka. 3. Komunistična stranka mora biti zgrajena na principu najstrožje centralizacije in se mora vpeljati za časa'meščanske vojne med njenimi vrstami vojaška disciplina. 4. Povsod, kjer je tudi le deset proletarcev ali napol proletarcev, mora komunistična stranka imeti svojo organizirano celico. 5. V vsaki nestrankarski ustanovi mora obstojati komunistična strankina celica, ki je strogo podrejena stranki v celoti. 6. Trdno in požrtvovalno varujoč program in revolucijonarno taktiko komunizma, mora komunistična stranka biti vedno kar najožje zvezana s širokimi delavskimi organizacijami in se varovati pred »aektiranjem« kakor pred breznačelnostjo. Sodrug Osterc je opozarjal komuniste na dolžnosti, ki jih imajo napram gibanju, ki je izrastlo iz njihove lastne sredine. Delavci in revni kmetje se moremo rešiti le sami, s svojo lastno požrtvovalnostjo, kajti nihče drugi nam noče pomagati. Sodrug Fabjančič je nazorno razkladal izvor svetovne vojne in njene strahovite posledice in je razložil program, delo in uspehe Komunistične Internacijonale in Komunistične Stranke Jugoslavije. Vsi trije govorniki so naglašali, da bo osvoboditev proletarijata delo proletarijata samega. Sijajno uspeli shod se je zaključil s klici: Živela Komunistična Stranka! Živela Tretja Internacijonala! Ljudstvo Kranja in okolice se vse čvrsteje in v vse večjem številu oklepa naše organizacije, v katero edino še veruje. Hrastnik. Dne 22. avgusta se je vršil shod Komunistične Stranke v prostorih Vincenca Dimitroviča pri postaji. Udeležba je bila velika, prišlo je čez 1000 ljudi. Pred našim shodom se je vršil socijalpatrijotični shod, ki sta ga držala g. Malovrh in gosp. Kovač. Imela sta 30 svojih zaslepljenih ovčic. Ko smo se začeli komunisti zbirati k shodu, je g. Malovrh pobral svoje ovce in zbežal s svojim velikim številom. 20 jih je odgnal, 10 jih je ostalo pri nas in tudi vsi delavci iz kemične tovarne so* prišli na naš komunistični shod. Za predsednika je bil izvoljen sodr. Peklar Alojz, za zapisnikarja sodr. Alt Jožef. Najprej je predsednik prebral članek iz rudarskega lista, ki so ga takozvani patri-joti dali tiskat. Iz strokovne organizacije so nas vrgli sledeče: Patej Anton I., Patej Ant. II., Patej Jožef, Gumraj Alojz, Alt Jožef, Gričar Filip, Gričar Ivan, Kačič Feliks, Peklar Alojz, Kepa Franc. Iz Trbovelj pa sledeče: Rinaldo Robert, Zupan Jožef (tesar), Rems Ivan, Saje Franc, Vebar Karol in Dimic Ivan. Mi rudarji pa smo se izjavili, da smo izstopili sami in šli v novo organizacijo, »Zvezo rudarskih delavcev«. Potem dobi besedo sodrug Makuc iz Ljubljane. Poročal nam je v jedernatih besedah, kako se naj pripravljamo z največjo disciplino na težke boje, ki nas še čakajo. Kapitalisti nas hočejo na moderni način tlačiti na tla. Vsak dan z novo šibo vdarijo po delavnem ljudstvu. Tako so sedaj podražili železnice, da se reven človek ne more nikamor več peljati. Take se postopa vsepovsod, pri vsaki stvari. Kapitalistom in verižnikom so vsa uživanja na razpolago, le ubogi delavec in revni kmet je samo* zato na svetu, da v potu svojega obraza prideluje bogastva, ki jih nesmiselno uživajo ljudske pijavke. Ali nam je 5 letna vojna široko odprla oči, da se dobro zavedamo kapitalističnih metod. Ako kapitalisti zahtevajo od nas, da plačujemo vožnjo in vse druge reči v dinarjih, namesto v kronah, zahtevamo pa tudi mi plačo v dinarjih in ne več v kronah. (Odobravanje.) Potem je razložil konflikt v strokovni organizaciji. Pokazal je, kako je Čobal razrušil svojo staro organizacijo ne samo tukaj v Hrastniku, ampak tudi drugod. Da ne bi rudarji ostali brez organizacije, smo si ustanovili povsod novo organizacijo, »Zvezo rudarskih delavcev«, ki kar trumoma drvimo rudarji v njo, tako da bo Miha po svoji lastni zaslugi nazadnje sam ostal. Ujedinili smo se preko njegove žive glave, ne preko njegovega mrtvega trupla, kakor se je sam izjavil. Priporočal nam je tudi naše kulturno društvo »Svoboda«, posebno ženam, naj se ga trdno oklenejo in povzdignejo še bolj. Nikakor se ga ne sme razbijati, ker to je nepolitično društvo. Skličite izvanredni občni zbor in si izvolite odbor iz vaše srede, v katerega zaupate, da bo delal za društvo! Zapišite se vsi, ki ste zavedni proletarci! Potem ko nam je še orisal splošni politični položaj, je končal s klicem: »Živela III. Internacijonala! Živela Komunistična Stranka!«/(Burno odobravanje in živio 1 klici.) WV Mostah se je vršil lepo obiskan shod naše stranke »Pod Lipo«. Predsedoval je sodrug Leban, poročali pa so sodrugi Perdan, Bartulovič in Fabjančič o dnevnem redu: Politični položaj in komunistična stranka. Shod je dokazal, da je socijalpatrijotom v Mostah zapel mrtvaški zvon. V Tržiču, v Delavskem domu se je vršil v nedeljo ob treh popoldne shod komunistične stranke, ki je dokazal, kako lažnjivo je pisanje »Napreja«, češ da so tržiški sodrugi kot zadnji na celem Kranjskem še zaostali v socialpatrijo-tičnem taboru. Kajti tudi tržiško delavstvo noče zaostati za ostalim delavstvom v Sloveniji ter hoče stopiti v komunistično stranko. Razredno zavedni proletarijat Tržiča noče biti zadnji v vrstah »socialdemokratov«, temveč se hoče postaviti v sprednje vrste mogočnega komunističnega gibanja, ki se tako silno in nevzdržno razvija v Sloveniji, v Jugoslaviji in na celem svetu. Shod je otvoril kot sklicatelj sodrug Osterc, a v predsedstvo je bil izvoljen sodrug Prapotnik. Nato je dobil besedo sodrug Perdan iz Ljubljane, ki je v daljšem temeljitem govoru razložil zbranim sodrugom in sodružicam, kako je prišlo do poloma v bivši socijaldemokratični stranki. Navajal je podrobno vse neštete poskuse, ki jih je podvzemalo razredno zavedno delavstvo, da spravi »svoje« ministre in poverjenike na pravo pot socija-lizma. Ali vse je bilo zastonj. Ti ljudje niso hoteli nič slišati o pravilni proletarski politiki. Kar so v strahu pred ljudstvom podpisali, so vedno pozneje zatajili. Ko vsi napori niso nič pomagali, se je socijalistično delavstvo naveličajte čudne politike, ki je bila le v korist kapitalistom, a na škodo proletarijatu, si je ustanovilo svojo lastno, delavsko komunistično stranko. Ta prava proletarska stranka, ki je ohranila čist Marksov socijalistični nauk, je že popolnoma zmagala med proletarijatom v Srbiji in Macedoniji, v Bosni, Dalmaciji, Črni gori, Vojvodini in na Hrvaškem. Tu v Sloveniji je socijalpatrijotizem v zadnjih izdihljajih. Nato je sodrug Perdan razkrinkal vse razne laži o aprilskem štrajku, pokazal, kako-podla in umazana so podtikanja, ki jih »Naprej« prisoja komunistom. Pokazal je nadalje vso hinavščino in sleparjenje, ki ga klerikalci, liberalci, narodni socijalisti, socijalpatrijotje in razne »kmečke« stranke uganjajo z ljudstvom. Delavstvo vsem skupaj obrača hrbet in se organizira v svoji proletarski komunistični stranki. Z vzklikom »Živela komunistična stranka Jugoslavije!« je sodrug Perdan zaključil svoj govor. Burno pritrjevanje je sledilo njegovim izvajanjem. Sodrug Osterc in sodrug Fabjančič sta govorila o razvoju socijalizma iz II. v 111. internacijonalo. Pokazalo se je, da socijaldemokratična taktika ne odgovarja več razmeram, ki so nastale po vojni. Vse ministrovanje ni proletarjata spravilo za ped naprej, pač pa pada v vedno hujšo bedo, pomanjkanje in brezposelnost. Kapitalizem je združen ne samo v Jugoslaviji, temveč na celem svetu proti delavstvu in revnim kmetom. Zato se mora združiti tudi ves svetovni proletarijat v okrilju one internacijonale, ki je močna in živa. Ta pa je le komunistična internacijonala s centralnim sedežem v Moskvi, kjer je združen ves trpeči, revolucionarni proletarijat celega sveta. V boju med delom in kapitalom, ki se bije po celem svetu, bo proletarijat zmagal le tedaj, če bo organiziran enotno in močno in se ne bo razbijal po slabotnih strančicah, ki ga izdajajo buržoaziji. Tudi tržiški proletarijat pojde po poti, katero so nastopili delavci v Ljubljani, Jesenicah, Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Kranju, Kočevju itd. itd. Le pod komunistično zastavo je mogoča konečna zmaga, pa tudi napredek pred to zmago. (Živahno odobravanje.) Nato se je izvolil pripravljalni odbor krajevne politične organizacije komunistične stranke. V tem odboru so sledeči sodrugi: Erlah, Mladič, Čarman, Fajfar, Švab, Jezernik in Perko, V Tržiču se bo proletarijat kmalu ves združil pod rdečo zastavo komunizma. Kratke novice. Preobrat na rusko-poljskem bojišču. Poljskega prodiranja je konec. Rusi so začeli s protiofenzivo. Ob železniški 'firogi Bialy-tok—Wolkovcysk napredujejo. Zasedli so Bje-loveš in več krajev na obeh bregovih Mjaske. Vrgli so Poljake nazaj pri Brestu Litovskem. V Galiciji se vrše ljuti boji pred Lvovom. Bitka se razvija ugodno za Ruse. General Wrangel je poražen na jugu. Sovjetska armada napreduje v Tavridi kakor tudi v Ta-manu. Vojna proti Albancem je v popolnem teku. Bijejo se krvave bitke med našimi vojaki in Albanci. Albanci so bili po hrabrem odporu premagani. Ta vojna se bije, kakor vsaka druga, za koristi kapitalistov. Mir na Balkanu . . . Vlada v Sloveniji. Poverjenik za notranje zadeve je dr. Pitamic, za socijalno politiko pa dr. Ravnihar. Dr. Korošec je odšel na zdravljenje, potem ko je takorekoč uničil naše železnice, napravil strahovit nered in preganjal železničarje vsepovprek. Občinske volitve se vrše najprej v Bosni, potem v Vojvodini. Proti volitvam v Sloveniji se vpirajo zlasti demokrati, ki so proti ženski volilni pravici. Zato tu še ne pride kmalu do občinskih volitev. V Srbiji so meščanske stranke izvajale volitve s terorjem, ponarejevanjem, nasiljem. Kjer so zmagali komunisti, se enostavno ne pripoznajo mandati. Popolni beli teror in diktatura buržoazije. Dopisi. Iz Trbovelj. Zmagali smo! Te besede gredo od ust do ust trboveljskega proletarijata, ki je z največjim veseljem sprejel vest, da so komunisti dobili večino v Belgradu in v skoro vseh največjih občinah Srbije. Prepričani smo, da bo sedaj komunistično gibanje v celi Jugoslaviji napredovalo, posebno pa v Sloveniji, bolj kot nikoli. Mišljenje ljudstva prihaja do veljave. Rdeče zastave plapolajo v mestih in trgih in zunaj na dež^Ji. Veselimo se zmage srbskega proletarijata. Slovenski proletarijat bo pokazal, da se bori ramo ob rami s srbskim in hrvatskim proletarijatom. Rešitev je le v komunistični družbi. Kadar bodo občinske volitve v Sloveniji, bo pokazal trboveljski proletarijat, da je on v komunistični stranki; iztrgal bo sedanjim klerikalcem in narodnjakom občino iz rok in bo napravil konec gerentovstvu. — 22. avgusta smo si ustanovili podružnico »Zveze rudarskih delavcev Jugosl.«. Sporazumno z delavstvom Zagorja in Hrastnika smo pretrgali vse stike s Čobalovo Unijo in izdali na rudarje cele Slovenije manifest. Naša strok, organizacija dan na dan narašča. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo zaupniki v Trbovlje, da se na licu mesta informirajo o položaju. Dobivamo pisma iz raznih krajev, gor iz Koroške, iz Slovenskih goric, od hrvatske meje; žele pojasnila, govornikov, da bi jim prišli pomagat ustanavljat komunistične pol. in strok, organizacije. Oči vsega slovenskega proletarijata zro v Trbovlje; to nam daje pogum, da bomo vodili neustrašeno razredni boj; pomedli bomo pa tudi še s temi par socijalpatrijoti, kar jih je še tu. Mi jim kličemo: pri občinskih-volitvah se vidimo! V nedeljo 22. avgusta smo imeli tudi volitve v rudarsko zadrugo. Zmagala je komunistična lista z ogromno večino; socijalpatrijoti so v Trbovljah čisto pogoreli. Za danes toliko. Drugič več. Upamo, da greste neustrašeno z nami v boj; mi smo z vami. Živela Komunistična Stranka! Na svidenje! Kako žagamo zagorski komunisti suho vejo g. Čobala. Vsak otrok v Zagorju ve, da v Zagorju ni več sottjalizdajalcev, kakor za eno dobro zadnjo večerjo, pa vseeno se je izrazil g. Čobal pri neki tajni konferenci proti nekemu kapitalističnemu zagovorniku, da jih ima še 1200 samo v Zagorju organiziranih. Tako on farba Trboveljsko družbo in še druge gospode po Ljubljani, samo da bi oni še verovali v moč svoje zaveznice, suhe veje, katera bo prav kmalu odžagana za vedno. Ne bi mi pisali o tem političnem mrtvecu, kateri nima za nas delavce nobenega pomena več, ker pa ta gospod žalostne preteklosti zmerom še skuša metati polena pod noge, bomo pa tukaj s številkami dokazali, kakšno moč ima ta slavni gospod še med delavstvom. V nedeljo na 22. avgusta 1920 smo imeli tukaj volitev zaupnikov II. skupine zadruge rudarjev, katerih se je udeležilo 650 rudniških delavcev. Udeležile so se vse tri stranke, socijalizdajalci, narodni socijalisti in komunisti, posebno strastno agitacijo so razvili naši cukersocijalisti (tako namreč imenujemo mi rudarji še par ostalih socialdemokratov, ker so namreč ti ljudje dobili v težkih časih v Čobalovem konsumu malo sladkorja, ko so drugi delavci že pozabili, kaj je sladkor). Šli so v volilni boj z vso silo, celo s 42 cm topovi so na nas streljali, pa so vseeno žalostno pogoreli, dobili so okoli 30 glasov. Pač pa so dobili kaki štirje možje nekaj več glasov, eden je dobil celo 64 glasov. Seveda so ga volili tudi narodni socijalisti, komunisti pa, čeprav je bilo iz različnih razlogov zadržanih kakih 130 mož, so še dobili do 580 glasov, torej 500 glasov večine čez vse druge stranke. Jasen dokaz, kakšni komendjantje so ti naši »socijalisti« Scheidemanovega modela. Mogoče pa bo le počasi spametovalo g. Čobala, da bo pobral svoja šila in kopita in se zgubil iz Zagorja, pa jo popihal lepo v Švico med svoje bratce. Naj bo prepričan, da ga bo tam z odprtimi rokami sprejela stara habsburgovska fraka-rija. Ali delavci se bomo pa rešili težke more, katera nas je tlačila četrt stoletja. Diktatura umirajočega diktatorja. Veliko smeha je povzročil Mihatov »ukaz« (v Delavcu z dne 21. avgusta) o izključenju nekaterih rudarjev iz »Unije«, ker so »škodovali« njegovi ekscelenci — pardon njegovi Uniji. Kakor strela z jasnega neba, je ta oberkomandobefel povzročil strah in trepet po vseh rudarskih revirjih, kajti sedaj so šele rudarji spoznali, da se Miha ne zna šaliti. Samo malce ga je naš komandirender general polomil. To pa zaradi tega, ker ni natančno pogledal v svojo generalkarto, preden je svoj plan izvršil. Če bi namreč malo bolj natančno pogledal, bi videl, da teh izključenih in še veliko tisoč drugih rudarjev rii v njegovi generalkarti. Ali kaj njemu mar, glavno je to, da je on ukazal in s tem pokazal, da že zna komandirati, četudi nima komu. Ta njegova komanda je slična komandi nekega slaboumnega gefreiterja pri 5, domobranskem polku v Pulju, katerega so samo za fasung vporabljali. Zgodilo se je namreč, da je dotični gefrajter nekoč dobil 12 mož, s katerimi je moral iti po meso. Spotoma sreča oficirja, pa komandira pozdrav. Oficir ga začuden vpraša, komu da komandira. Tedaj se ozre nazaj, pa vidi, da se sam na cesti nahaja, ker so mu vojaki med potom vsi ušli v gostilno pit. Tako se sedaj godi našemu Mihatu. Ko so mu vsi rudarji ušli, pa izdaja befele o izključenju. Mi mu tega ne zamerimo, ker vemo, da revež dobro misli, a slabo izpelje. Špiro. Steklarska Industrija v Hrastniku cvete za žep podjetnika Ablna, ki je bil, kakor znano, za časa Avstrije, zagrizen germanski šovinist. Tega izkoriščevalca moramo poučiti, da se v Jugoslaviji dela zakonito dnevno 8 ur, reci osem ur. Obrnite se v Nemčijo, pa boste videli, da tudi tam vaši bratci kapitalisti že razumejo to stvar. Če se ne. vpelje red v steklarni, bomo tega gospoda še drugače opozorili na njegovo dolžnost. Steklarji v Hrastniku, Mladinski vestnik. Omladinski dan: Po odloku Omladin-ske Komunistične internacijonale bo proslavljen po vsem svetu 5. IX. omladinski dan. To bo dan revolucionarne borbene omladine. Proslava tega dneva bo stala v znaku današnje borbe, svetovnega proletarijata za končno osvobojenje. V tem znaku se bo slavil povsod, kjer postoje mladinske komunistične organizacije. Ta dan bodo mladi delavci manifestirali za komunizem in demonstrirali proti gnilemu, razpadajočemu kapitalističnemu družabnemu redu. Komunistična omladina Jugoslavije kot član te velike Mladinske Internacionale bo ravnotako proslavila ta rudeči dan. Tudi komunistična omladina naše zemlje bo ta dan mobilizirala vse svoje revolucijonarne moči in jasno izrazila svojo voljo, da neče več eksploatiranja, da je dosti trpljenja — zaničevanja in da je čas, da se napravi konec temu neznosnemu, stanju. Komunistični mladinski pokret v Sloveniji je še premlad in preslab, da bi dostojno proslavil ta dan. Pač pa bomo ta dan in teden preje od 29. Vlil. 8. IX. uporabili v svrho agitacije med našo omladino. Prire-jevali bomo zbore in shode in videli bomo, če so mladi proletarci Slovenije razumeli veliki čas, čas svetovne proletarske revolucije. Prišli bomo te mladinske dneve k Vam, da vam razjasnimo naše cilje m ideale in vas privedemo v vrste revolucionarne komunistične omladinske organizacije Jugoslavije, da tako postanete tudi Vi člani naše velike Omladinske' Komunistične Internacijonale. Sodrugi, sodružice, mladi delavci! Pridite na naše zbore in sestanke, da se spoznate z nami, prekinite vse vezi s buržoaznimi in socijalpatrijotskimi mladinskimi organizacijami in prihajajte mnogoštevilno v naše vrste, vrste revolucionarne komunistične omladine Jugoslavije. Vaša sveta proletarska dolžnost je, da to storite! Muskoj, Ljubljana. Na blatenja, laži in tako pisanje lista policijotskega, ki ima vse razne lastnosti agent-provokaterja, bomo kar najmanj odgovarjali, ker ta !