ŠteV. 48. Poštnina plačana t gotovini. Ljubljana, 1. decembra 1926. Leto VIII. Kat!, Sctem In obrtnik Mi fcodc narodu vodniki idiaja vsako sredo. Naročnine; sa celo leto Din JO -^ M pol leta . 15-*j Inozemstvo oa c«!o leio Din 50- -Inserctl po tarifo. • Piv menim vpralanjem na] se priloli znamko ta odgovor. — Nefranfclrana plsroi ae ne sprejemajo. Glasilo ..Slovenske Kmetske Stranke u Vsikdo uživaj vse sadova »vojege dal* In msrlilvastll Rokopisi se ne vra-»ajo. - Plata In toSf se v Ljubljani. - Ured-nlltvo in uprava Je v LJubljani v Kolodvorski ulici ttev. 7. - Telefon Inter. it. 50«. - Katun pri poit. Čekovnem u-vodu M. 11.568. Na delo I Dne 25. novembra je bil objaV' ijen v uradnem listu »Službene Novinec kraljevski ukaz, s katerim se razpisujejo volitve v oblastne skupščine na dan 23. januarja leta 1927. Volitve se bodo vršile na ta dan v vsej državi. Novoizvoljene oblastne skupsčine se bodo sestale dne 23. februarja 1. 1927. Z razpisom volitev za oblastne skupščine ali deželne zbore se otvarja nov volilni boj. Volilci so zopet poklicani, da jasno in določno povedo svojo voljo in samo od volilcev je odvisno, kakšen zastop bodo imeli! Od zadnjih volitev za državni zbor pa do danes se je mnogo iz-premenilo. Izpremenilo se je mnogo tudi v Sloveniji. Volitve za deželne zbore (oblastne skupščine) bodo dokazale in pokazale, če računajo z izpremembami tudi slovenski volilci, zlasti volilci na deželi. Pri zadnjih volitvah (za državni zbor) so slovenski kmečki volilci oddali svoje glasove v ogromni večini za samostojne demokrate in za Slovensko ljudsko stranko. Obe stranki sta dobili 22 mandatov, in sicer dva samostojni demokrati, 20 pa SLS. S svojimi glasovi so izrekli takrat slovenski volilci zaupnico dr. Žerjavu in dr. Korošcu, ker so pričakovali, da bosta ta dva, vsak po svoje, najbolje zastopala koristi in interese slovenskih, zla sti pa kmečkih volilcev. Pokazalo pa se je, da koristi slo venskih volilcev ni zastopal oziroma ni znal ali pa ni hotel zastopati niti dr. Žerjav niti dr. Korošec, čeprav se je zlasti dr. Korošec vedno in vedno skliceval na to, da je on zastopnik večine slovenskega naroda. Žalostna resnica je, ki je ne moreta utajiti ne Bog ne vrag, da so poslanci SLS in SDS v parlamentu samo od časa do časa nekaj »zahtevali«, dosegli pa niso prav nič, najmanj seveda za slovenske kmečke volilce! To je resnica, ki je ne izpodbije in ne ovrže nobena laž in noben izgovor, pač^zato ne, ker je resnica! Najboljši dokaz, da dr. Korošec in dr. Žerjav za svoje volilce nista znala in mogla nič doseči, pa so ogromni kupi raznih prošenj, s katerimi so se obračali tudi najbolj zagrizeni žerjavovci in eselesarji na našega tov. ministra Puclja, in ne na dr. Žerjava in dr. Korošca, ker so dobro vedeli, da jima niti dr. Korošec niti dr. Žerjav ne moreta po- magati, in jih še prejema tov. minister Pucelj. In zdaj stopamo pred slovenske kmečke volilce z vprašanjem: Ali boste hoteli razumeti novi položaj? Ali boste še enkrat izročili zastopstvo naših interesov Žerjavu in Korošcu, ki nista za vas prav nič naredila, ker tega nista znala? Dolžnost naših krajevnih organizacij in zlasti naših zaupnikov pa je, da to ljudem povedo in po-jasne. Vsak volilec mora vedeti, da je na dan volitev sam svoje sreče kovač! Kar bo volila večina, to bo imela! Skrb naših zaupnikov, agitatorjev in krajevnih organizacij mora biti, da dobi naša Slovenska kmečka stranka kar največ glasov!. Zato pa mora biti naš agitator prav vsak pristaš naše stranke. Mi povemo odkrito, da mi ne moremo delati z denarjem, ker ga nimamo. Dela pa prav vsak lahko s svojo prepričevalno besedo, in sicer vsak v svojem okolišu. To nikogar nič ne stane, zaleže pa največ! Ne delajte pa samo z zmerjanjem in z zasmehovanjem nasprotnikov, kajti to zadene končno tudi največji duševni revež, ampak s prepričanjem. Ljudem je treba po jasniti, za kaj gre! Gre za to, kdo bo zastopal naše koristi v bodočih deželnih zborih: Ali tisti, katerim ste že trikrat izrekli svoje zaupanje in jim dali svoje glasove, pa kljub temu niso za vas nič naredi li in tudi nič pokazati ne morejo kakor kvečjemu dolg jezik, ali pa bo vas zastopala Slovenska kmečka stranka, ki ima vkljub maloštevilnemu zastopstvu v parlamentu vendar nekaj za pokazati. Kar je dobila Slovenija po zadnjih volitvah, to je dobila samo po tov. ministru Puclju z dobrohotno pomočjo naših hrvaških radičevskih zaveznikov! Našfpokret. Priznamo, da mnogo nismo dosegli, še manj seveda vse, kar bi želeli, ampak nekaj je le! Dr. Žerjav in dr. Korošec pa ne moreta pokazati prav nobenega vspeha! To naj naše krajevne organizacije in naši zaupniki na deželi ljudem povedo in delo jim ne bo težko. Ljudje morajo najprej zvedeti resnico — potem jim tudi odločitev ne bo težka in naši uspehi bodo gotovo ugodni. Na delo! Tretje pismo. Kmetsko - delavski pokret nima »velike« literature, kakor jo imajo razne meščanske ali dogmatične stranke. To je tudi razumljivo, ker so ti pokreti le odsev potreb življenja, ki so po tem, kakor se nam prikazujejo tudi že program, teorija in praksa gibanja. Vendar so ti programi tudi napisani, splošna načela utrjena v raznih resolucijah, brošurah in govorih. Glede bolgarskega kmetskega gibanja je litura-tura dosti skromna. Baš Aleksander Stamboliski je utrdil ta načela v mali knjižici »Principi kmetsko -delavskega pokreta«. V teh »principih« so podane glavne smernice. Za naše razmere prav vse niso prikladne, ker so socijalne razmere, klima, zemlja in lega naše dežele pač dokaj različne od Bolgarije. Kljub temu se lahko konstatira, da je temeljna socijalna misel povsod ista. Ta načela se morejo na kratko povzeti takole: Pokret moi-a biti socijalno-gospo-darsko enoten, to je ne morejo se ga udeleževati ljudje, ki pripadajo drugim družabnim razredom, n. pr. buržoaziji po premoženju in urno-vanju. Prirodna inteligenca pokreta more biti samo tista, ki izhaja iz kmetsko-delavskih družin ali pa ima ž njimi direktne socijalne zveze. Pokret sam ni običajna politična stranka, ki živi od pomanjkljive zavesti raznih stanov, ki špekulira na različne predsodke in za- ski pokret more to doseči, ker ne trpi v svojih vrstah karijeristov, protislovja v interesih in parazitskega poželjenja pri izvrševanju oblasti. Občinskim in okrožnim samoupravam je treba izbojevati popolno avtonomijo, da dvigne parlament na potrebno višino. Vse službene osebe, ki opravljajo važen državni ali javni posel, treba izvoliti, ne imenovati. Za volitve naj povsod velja proporc. Kadar treba braniti domovino, tedaj morajo vsi sodelovati brez vsake plače, od državnega poglavarja do zadnjega učitelja. To zato, da tudi »višji« občutijo pezo vojne, ne samo kmetje. Razmerje Bolgarije do sosednih držav mora biti mirno in trajno. To bi se najboljše doseglo z ujedinje-njem Bolgarije z ostalimi balkanskimi državami na federativni osnovi. Znano je, da je Stambuliski odkrito delal na tem, da se Bolgarija priključi Jugoslaviji v obliki federacije. Tu je bil istih misli kot je St. Radič in »Slov. kmetska stranka«. Sodstvo naj bo vsakemu pristopno in naj dela brzo ter po resnici. Sodnike je voliti, a vojna in nagla sodišča naj se odpravijo. Tudi smrtna kazen naj se odpravi. Pokret je načeloma proti vsakim privilegijem (predpravicam), ker iste dele narod v razne kaste. Odpraviti je tudi privilegije študentov pri vojakih. Zdravstvo ljudstva se mora kar najbolj pospeševati. Zato moramo blode ter na podlost inteligence, ki ** odpravo privatnih lekarn. 1 • ... .. ' . \/ nairmnn ma1«n na r\/>vnrrrlvrvn se ji hoče parazitskega življenja brez dela. Zlasti se udeležuje pokret pri vseh pojavih gospodarske in politične borbe. Borba je smisel življenja. Zato mora pokret prenesti svoje delo in borbo v vse oblike javnega udejstvovanja, v zadruge, v sindikate, v kmetijska društva, v vse javne volitve, v občinske odbore, v okrožja, v parlament... Kmetsko ljudstvo je treba združiti v zdravo in politično borbeno organizacijo, ki bo ščitila misel prave ljudske demokracije. Vso javno upravo v državi je treba postaviti na temelj zakonitosti," ki jo določi ljudski parlament. Samovolja poedincev mora izginiti iz javne uprave. Državna vlada bodi narodna in ustavno-pravna. Če je ustav slab ali pa ovira zakonitost v upravi, tedaj ga je treba popraviti ali pa izmenjati. Osebni režimi in koterije morajo pasti. Samo kmetsko-delav- V pogledu moralne povzdige ljudstva pa je potrebna večja aktivnost v poštev prihajajočih faktorjev, zlasti pa šole in cerkve. Krome v malih vaseh je treba ukiniti in zapreti vse tiste javne lokale, kjer se pod pretvezo zabave mlade ljudi demoralizuje. Omejiti je tudi nepristojnost ženskih modnih noro-stij, a za zapuščeno in zanemarjeno mladino mora zadostno poskrbeti državna uprava. Šolski pouk naj bo strogo obvezen za oba spola. Tudi v vojašnicah je treba uvesti pouk koristnih predmetov. V gospodarskem pogledu se mora državna uprava kar najbolj energično boriti proti oderuhom kmetskega ljudstva in za odpravo izkoriščanja ljudstva po odvokatih, zdravnikih, inženirjih, industrijah, bankah in uradnikih. Državne pen-zije naj se sploh črtajo iz državnega proračuna. Nasprotno pa je država dolžna podpirati ponesrečence ob nezgodah in ujmah. Položaj vojnih invalidov naj se poboljša, a misel ni zmagala brez žrtev. _ vočasno v prihodnjih številkah. j mora storiti, da pride tudi njegov Vsa potrebna navodila za volitve glas do veljave. Berite torej »Kmet-bomo objavili pravočasno v našein ski list«. Kdor ga nima, naj ga pra-listu, tako da bo vsak vedel, kaj vočasno naroči. I aam i iiihi MI ...... Delokrog oblastnih samouprav (deželnih zborov). za stare ljudi vseh stanov je uvesti starostno zavarovanje. Za si-rotinjo je treba poskrbeti z ubožni-mi domovi. Kmetsko - delavski pokret je načeloma za privatno lastnino. V človeški naturi je instinkt za privatno last, kar se lahko opazuje že pri otrocih. Privatna lastnina povzro-kuje resnično ljudski napredek in pa kulturo. Ona je v skladu s svobodo in človečansko zavestjo človeka, ker je v skladu z interesi pojedinca, ki so itak vezani na skupnost. Seveda pravne norme privatne lastnine niso stabilne in nerazrušljive. Dosledna odprava privatne lastnine bi hipoma zmanjšala produktivnost človeškega dela in bi povečala odvisnost posameznikov. Brez privatne lastnine bi se ubila volja v človeku za večjim pridobivanjem, a človek sam bi bil izročen družabni tiraniji, ki bi hotela vse posoldačiti. Sicer pa zagovorniki odprave privatne lastnine že sami naglašajo, da je za poljedelstvo privatna last nujna. Vse to pa ne ovira, da obstoji poleg zasebnega gospodarstva tudi družabno gospodarstvo. V družabni gospodarski kulturi se odražata v človeški naturi dve obliki: čustvo in nagon. Egoizem pa je v človeku razvit močneje kot altruizem. Organizacija družbe v politično-dru-žabni edinici (državi!) pokaže če-šte potrebo posebnega družabnega gospodarstva. S tega vidika stremi pokret z vsemi silami za tem, da se materijalne in vse druge dobrine po možnosti v obče enako po-razdele med razne stanove, a posamezno med družine in posameznike. Kdor poseduje in razpolaga z večjim imetkom kot mu je potreben, ta je uzorpiral pravico onih, ki jim primanjkuje najpotrebnejšega! Kakor ima vsaki človek, da svobodno misli, govori in opravlja s seboj ter organizuje svoje sposobnosti ter družbo samo, tako ima tudi pravico do življenja. Načelo demokracije ni potrebno samo za politični napredek, temveč se mora uveljavljati tudi v boju zoper nepravično razdelitev materijelnih dobrin med mes"ti in vasmi, med Najvažnejša so zaenkrat vprašanja: Kdo ima volilno pravico, kako volimo in kje? 1. Volilno pravico v oblastne skupščine (deželne zbore) ima vsak, kdor ima volilno pravico za državni zbor. Volilne imenike za državni zbor imajo županstva. Volilni imeniki so javni in vsak ima pravico pogledati v imenik, če je vpisan ali ne. Kdor ni vpisan, naj pravočasno poskrbi, da bo vpisan! Naše podeželske organizacije naj poskrbe, da ne bo noben glas izgubljen! 2. Volili bomo tako, kakor pri volitvah za državni zbor, namreč s kroglicami. Poskrbite pravočasno za zanesljive varuhe Skrinjic! 3. Volili bomo na istih voliščih kakor pri volitvah za državni zbor. Nobena ideja in nobena sloji in končno tudi med posamezniki. Napredek, ki temelji na nepravični razdelitvi dobrin, je gnjil in mu kultura služi samo kot maska. Takšen »napredek« je gnezdo najbolj strašnih socijalnih ran: militarizma, imperijalizma, birokra-tizma, parasitstva in kapitalizma. Delavci ostajajo brez lastnine, a lastniki brez dela. Pravična razdelitev materijalnih dobrin ni le gospodarsko, temveč je tudi etično in politično vprašanje. Demokracija bo propadla, ako ne preustroji današnje gospodarske, kapitalistične strukture. Zato se morajo vele-posestva omejiti, zmanjšati veliki, nezasluženi dohodki, preganjati oderuštvo, povzdigniti vasi gospodarsko in kulturno. Odpraviti je tudi privilegije, izkoriščanje, kartele in truste. Zaščititi pa se mora mala in srednja posest. Podpirati in širiti je zadružno gospodarstvo. Velika privatna bogatstva morajo pod državno kontrolo, a premoženja, ki so se nabrala na nedovoljen in nepošten način, naj se odvzamejo v korist države. Za velikost posestev in imetka v obče naj se določi maksimum. Glede trgovine in tistih produktov, ki imajo tendenco, da se potom karteliranja in združevanja prevržejo v privatni monopol, je najboljši izhod državni monopol. Zlasti zasebna zavarovalna društva je treba nadomestiti z državnim monopolom zavarovanja vseh vrst. Vse narodne manjšine naj bodo enakopravne lastnim državljanom v vsakem pogledu. Omogočiti jim je izobrazba v njihovem narodnem jeziku. V verskem pogledu pa naj zavlada svoboda ob enakih pogojih za vsa verstva. To je seveda samo izvleček načel kmetskega pokreta v Bolgariji, kakor jih je bil formuliral A. Stam-buliski. Ni vse tudi za nas, kar je bil našel za dobro v Bolgariji. Povdariti pa je treba smernico kmetsko- -delavske razredne zavesti, ki prihaja krepko da izraza v teh »principih«. Vendar pa postavlja v osredje vesga gibanja človeka, njegov duh, njegova svojstva in njegovo delo. A. Prepeluh. Način volitev je torej isti kakor pri .volitvah za državni zbor. Razlika med volitvami za državni zbor in za deželni zbor je samo ta, da se pri volitvah za državni zbor seštejejo glasovi iz cele dežele in se na podlagi štetja glasov iz cele dežele določi, kdo je izvoljen in kdo ne, pri volitvah za deželni zbor pa se štejejo glasovi iz posameznih okrajev. Pri volitvah za deželni zbor ima že vsak okraj svojo listo. Takozvane »volilne edini-ce so torej pri deželnozborskih volitvah že okraji, tako da ima pri teh volitvah že vsak okraj možnost, da voli osebe, ki jih pozna in ki jim zaupa. Toliko za enkrat, da bodo naši volilci v glavnem vedeli, za kaj gre. Podrobnosti pa bomo objavili pra- Nekdaj, ko smo bili še pod Avstrijo, smo imeli poleg državnih oblasti tudi še deželno gosposko. Postave za celo avstrijsko državo so delali na Dunaju v državnem zboru, postave pa, ki so veljale samo za eno deželo (Kranjsko, Štajersko itd.) so pa delali v deželnih zborih. Po prevratu 1. 1918. so stare dežele odpravili. Danes nimamo več Kranjske in Štajerske dežele. Na mesto starih dežel so postavili nove oblasti, ki so pa pri nas zelo enake starim deželam. Kar je bila nekdaj Kranjska dežela, to je danes ljubljanska oblast, nekdanja spodnje-štajerska dežela pa se je izpremeni-la v mariborsko oblast. Ker pa pomeni pri nas beseda »oblast« nekaj drugega kakor »dežela«, (namreč moč), bomo mi v nastopnem pisali zaradi lažjega razumevanja o deželah in ne o oblastih. Kakor smo že rekli, so imele nekdanje dežele svoje deželne zbore, kjer so deželni poslanci delali deželne zakone. Po 1. 1918. so deželni zbori pri nas izginili (vsled nemarnosti poslancev, ki so takrat imeli vso moč v svojih rokah). Sedaj pa bomo deželne zbore ali oblastne skupščine zopet dobili nazaj, toda njihov delokrog in njihove pravice bodo nekoliko drugačne od prejšnjih. Po zakonu z dne 21. marca 1.1922 imajo novi deželni zbori delokrog: 1. Deželne finance. Deželni zbori sklepajo deželni proračun, t. j. pregled o dohodkih in stroških deželnega gospodarstva. Deželni zbor ima pravico nalagati deželne davke, kolikor te dovoljuje zakon. 2. Skrb za javna dela v deželi. Sem spada: gradnja lokalnih železnic, mostov in cest; reguliranje hudournikov, potokov in rek, odvračanje nevarnosti od povodenj itd. 3. Skrb za pospeševanje vseh panog kmetijstva. 4. Podpiranje obrti, industrije, zadružništva. 5. Uprava deželnega premoženja. 6. Skrb za javno zdravstvo: bolnišnice, toplice itd. 7. Skrb za socijalne ustanove: Dečji domovi, hiralnice itd. 8. Skrb za šolstvo, kolikor ne skrbi za šolstvo država. Država pa lahko prenese s posebnimi zakoni tudi druge upravne panoge na dežele (oblasti). Delokrog bodočih deželnih zborov torej ni političen, ampak je predvsem gospodarskega značaja. Naj se pa nihče ne zanaša, da se bo takoj po sklicanju bodočega deželnega zbora začel cediti po deželi sam med! Tega ne bo, ker si bodo morali bodoči deželni zbori finančno podlago za svoje gospodarstvo šele ustvariti. Kjer pa ni denarja, je tudi malo muzike. Zato bo treba še veliko potrpljenja in ogromno dela, predno bomo občutili sadove samouprave. Glavno pa je koncem koncev to, da bomo začeli. Pozor! Volitve v deželni zbor so razpisane za dne 23. januarja 1927. Poprava volilnih imenikov (reklamacije) je dovoljena prvih 14 dni po razpisu. Pozivamo vse krajevne organizacije in zaupnike, da takoj store vse, kar se tiče reklamacij. Polagajte največjo važnost na pravilne volilne imenike! Nobeden naš volilec ne sme biti izpuščen iz volilnega imenika! Reklamacije se vlagajo pismeuo ali ustno pri občinskem uradu. Reklamacije so proste vseh taks in pristojbin. Za upravičenost zahtevanih popravkov pa je treba priložiti potrebne listine. Če hočete koga vpisati, morate dokazati: 1. da je dotičnik star 21 let, 2. da je naš državljan, 3. da biva že 6 mesecev v dotič-ni občini, kar mora potrditi župan. Javni uradniki morajo priložiti odlok, s katerim so bili dodeljeni na službovanje v dotični kraj/ Vsako reklamacijo je treba vložiti posebej! Reklamacijo mora podpisati ta ali oni volilec in ne organizacija! Naše krajevne odbore in zaupnike pozivamo, da si čimprej nabavijo prepise volilnih imenikov, kjer jih še nimajo! Preberite — in zapomnite si I Žalostna resnica je, da se volit-1 kakor se je to godilo zadnjič. Ven-ve redkokedaj vrše pošteno, to je dar pa je še mogoče, da bodo zlasti brez laži, brez nasilja in brez pri- samostojni demokrati (in ponekod tiska. O tem so se naši pristaši mo- tudi eselesarji, kjer iinajo moč v ro-gli posebno natanko prepričati pri kah) poskušali na volitve vplivati zadnjih volitvah, ko so imeli vso na svoj način. Da naši pristaši ne moč v deželi samostojni demokrati, bodo preplašeni in da se bodo ve-To se danes, kakor upamo, ne bo deli ravnati, jim podamo v slede-več ponavljalo, vsaj v taki meri ne, I čem nekaj navodil. Volitve v oblastno skupščino. Ne bojte se orožnikov! V Ljubljani in Mariboru so postavili samostojni demokrati, ko so bili na vladi, na čelo uprave za velika župana dva svoja zaupnika. Veliki župani pa imajo pravico razpolagati z orožniki. Kako je bilo pri zadnjih volitvah zlasti v mariborski oblasti, tega se vsi še živo spominjamo. Naši ljudje žive pač še vedno v nesrečni ve-ri; da je sramota za hišo, če stopi vanjo orožnik. Razumljivo je to že, kajti naloga orožnikov je navadno, da love različne liimpe. Toda orožniki so pošteni ljudje, ki lahko vstopijo v vsako, tudi najbolj pošteno hišo, in zato ni nobena sramota. če vstopi v hišo orožnik. Jako verjetno je, da bodo tudi pri sedanjih volitvah marsikatero hišo obiskali orožniki, seveda ne prostovoljno, ampak navadno na višje povelje. Če se bo to zgodilo tu ali tam, vam povemo: Nikar se ne bojte in nikar se ne ustrašite! Sprejmite orožnika povsod skrajno vljudno in odgovarjajte mu na vsako vprašanje. samo na politična vprašanja ne! Politika gospodov orožnikov nič ne briga, ker se po zakonu s politiko pečati ne smejo! Zato tudi nimajo volilne pravice. Če pa vas bodo vprašali, kako boste volili ali kaj podobnega, pa odgovorite vljudno in brez vsake najmanjše surovosti: Ne vem! Kajti kako boste volili to je samo stvar vaše vesti in va-šeea prepričanja in to nikogar prav nič ne briga, ne ministra, ne ve!i-kega 2upa.ua, in tudi ne orožnikov! Če bi kakšen orožnik začel govoriti tako čisto prijateljsko in nekako po očetovsko, da je Radič za nič itd., ga mirno poslušajte, ja res je tako, kakor gospod pravijo! Na dan volitev seveda glasujte za Radiča in za Slovensko kmečko stranko! Upamo, da nas naši pristaši razumejo! Posebno pazljivi morate biti, če vas bo kakšen orožnik ali pa tudi kakšen drugi »cesarski« človek začel obdelovati z republiko in re-publikanstvom. Takrat kar recite: Mi smo za kralja, živijo kralj! In tudi če se vam bo kdo hotel prav potuhnjeno prikupiti s tem, da bo sam začel zabavljati prav po tihem in vam na ušesa na kralja in na monarhijo, ne verjemite, kajti tak človek. ki vas bo hotel na tak način skušati, je navaden cigan, ki bi vas rad spravil v nesrečo. Takemu zlobnežu recite: Povej to, kar govoriš meni na uho, pred pričami! Pa boste videli, kako jo bo odkuril! Torej še enkrat: Ne bojte se. ampak tudi ujeti se ne dajte na lima-nice! Orožnike spoštujte, ker so rojeni liudie, samo če bodo govorili o politiki, bodite previdni! Takrat pa le jezik za zobe in samo uš°sa odprite! Na dan volitev pa volite vsi do zadnjega moža Slovensko kmečko stranko! Če nas boste ubogali in se ravnali po naših nasvetih, boste temeljito preprečili vsak poskus volilnega pritiska od te strani. Kjerkoli pa le morete, prisili vsakega »cesarskega moža«, da bo govoril pred pričami! če bo govoril proti nam in naši stranki, pa nam javite zime-ni prič vred! Bomo potem že mi ukrenili svoje! Pazite na pošte! Drugo žalostno izkušnjo smo doživeli pri zadnjih volitvah z dostavljanjem listov, tudi takih, ki niso bili zaplenjeni. Kako in kaj se je godilo v tem oziru zlasti na Štajerskem, vedo prav dobro tamkajšnji naši zaupniki. Prosimo vse naročnike našega lista, naj natanko pazijo na to, da bodo dobivali naš list redno, kakor po navadi. Mi bomo preskrbeli, da bo list vedno pravočasno izšel; ako pa to ne bi bilo kdaj mogoče, bomo to v listu naznanili. Vsak, tudi najmanjši nered v tem oziru naj nam naši naročniki naznanijo v pripo-ročenrn pismu na naslov: Tajništvo Slov. kmetske stranke, Ljubljana, Kolodvorska ulica. Naš list bodo naši naročniki torej prejemali kakor po navadi, ako pa ne dobe lista pravočasno v roke, naj nam to takoj naznanijo. Učitelji. Tudi o gospodih učiteljih moramo izpregovoriti par besed. Žalostna resnica je namreč, da stoji večina slovenskih učiteljev še vedno v vrstah samostojnih demokratov in več kot gotovo je, da bodo samostojni demokrati poskušali vpreči večino učiteljev zlasti na deželi v svoj agitatorski voz. Glede gospodov učiteljev vam povemo to: Spoštujte gospode kot učitelje naših otrok in nič več! Res je, da imajo tudi učitelji vse politične pravice, toda s tem še ni rečeno, da imajo oni tudi v politiki tako prav kakor v šoli! Šola je eno politika je drugo. V politiki naj hodijo naši kmetje svoja lastna pota. Učitelj naj voli kot vo-lilec kakor on hoče, ker ima pravico za to, politično pa ga ubogajte samo takrat, če je pristaš Slovenske kmečke stranke. Kdor agitira za samostojne demokrate ali za SLS, ta ni naš človek. Učitelji sami pa bi storili najpametnejše, če bi se vsake agitacije vzdržali. Oni uče otroke pristašev vseh strank, in zato bi morali skrbeti, da uživajo tudi zaupanje pristašev vseh strank. To zaupanje pa si pridobe najložie s tem, da se ne podajajo v politične boje, najmanj pa v agitacijo. Oni imajo sicer pravico do tega, toda za pridobivanje zaupanja politična agitacija ni najprimernejše sredstvo. 0 tem naj končno odločajo gospodje učitelji sami. Naše pristaše pa opozarjamo na to, naj tudi pri učiteljih poskušajo doseči, da bodo agitrali, če že gredo na to, vedno pred pričami! To bo najboljše zdravilo za vse! Somišljeniki, ravnajte se po teh navodilih in dobro bo! Za naš list. Danes stojimo zopet v volilnem boju. V boju pa mora vsak vojak na tanko vedeti, kaj je njegova dolžnost in njegova naloga in njegov cilj. Dandanes ni več dovolj, da je vojak slepo poslušno orodje v ro-' kah poveljnika, ki mora izvršiti to, kar mu poveljnik ukaže, ampak mora tudi sam vedeti, kaj poveljnik hoče in kaj cela država in domovina hoče in zahteva od njega. Samo tak vojak bo dandanes dober in zanesljiv vojak, ker ne bo le orodje v tujih rokah, ampak bo zaveden borec. Tudi v politiki je dandanes tako. Mi ne potrebujemo več nezavednih kimavcev, ki prav nič ne vedo, za kaj gre, ampak se dajo goniti od kogarkoli, enkrat na desno in enkrat na levo, ampak mi hočemo zavedne vojake, zavedne vo-lilce in državljane, ki tudi sami vedo, kaj hočejo! Zavedni ljudje pa ne padajo z nebes na zemljo, ampak si jih je treba vzgojiti. Ker pa je ljudi mnogo, ne moremo do vsakega na dom osebno, ampak moramo govoriti vsem skupaj naenkrat. Svojim pristašem govorimo mi enkrat na teden po svojem listu! V listu jim pripovedujemo, kaj hočemo. V listu jim razlagamo, zakaj hočemo to in zakaj nočemo drugega. In kdor vedno bere naš list, nam mora priznati, da se pošteno trudimo, povedati našim pristašem resnico, kakoršna je. Mi se ne skrivamo s svoiimi mislimi po hrvaških listih, kakor smo to povedali v zadnji številki o dr. Korošcu. Mi povemo naravnost do ma, kaj je dobro, pa tudi kaj je slabo, kaj smo dosegli in tudi kaj nismo dosegli, in povemo tudi, zakaj smo doživeli tu in tam kakšen neuspeh, drugod pa zopet dosegli uspehe. Mi stojimo na stališču, da morajo naši volilci-vojaki vse natanko vedeti, ker samo tisti ljudje, ki položaj natanko poznajo, bodo zavedni zastopniki naše misli in jo bodo pogumno branili, ker bodo vedeli, za kaj se bore! Neizmerne važnosti je zlasti v volilnem boju, da vsi naši pristaši dobro vedo, kako stvari stoje. Mi ne bomo položaja nič olepševali, tudi ne bomo samo »zmagovali«, ampak bomo povedali vse tako, kakor je. Zato pa prosimo vse svoje pristaše, naj skrbe žlasti sedaj v času volilne agitacije, da se naš list čim bolj razširi! Mi se bomo potrudili, da bo list dober in da nikogar ne bo sram, kdor ga bo priporočal, pa tudi nikomur ne bo žal, kdor ga bo naročil! X>opisi. Iz Žirov. Podjetni in vztrajni Ži-rovci so zgradili ob reki Sori električno centralo 500 konjskih sil močno. -Prebivalstvo je zelo pridno in se peča poleg kmetijstva z domačo obrtjo, čipkarstvom in čevljarstvom, ki je v Žireh zelo razvito. Žirovski čevlji so znani po trpežnosti kot prvovrstna obutev. Umevno je, da je v teh razmerah nujno potrebna dobra razsvetljava in gonilna sila. Da pa se je zgradila večja centrala kot so jo zahtevale krajevne potrebe, je vzrok prigovarjanje inženjerjev, češ da se večja centrala lažje obrestuje ter da bomo električni tok lahko oddajali na Vrhniko, kjer je razvita industrija. Centrala se je gradila v času največje draginje. Vsled pomanjkanja denarja je bilo treba plačevati visoke obresti. Družabnikom je bilo treba zastaviti vse svoje premoženje, da so dobili potrebna posojila. S tolikim trudom in žrtvami dograjeno napravo pa je porušila leta 1925 silna povodenj. Dne 27. septembra 1926 je še strašnejša vodna katastrofa ponovno izpodkopala cevovod. Tudi trg Vrhnika ne nudi za centralo zadostnega odjema, kakor se je preje pričakovalo, ker so ondotne tovarne skrčile svoje obratovanje. Ako pa se taka naprava ne izkorišča, se tudi ne obrestuje. Vsled tega se je pričela akcija za oddajo toka v Ljubljano. Strokovnjaki inženjerji so zadevo pre-iskavali ter dognali, da centrala v Žireh kljub vsem nesrečam in ne-prilikam, kojim je bila izpostavljena, vendarle lahko proizvaja in oddaja tok ceneje kakor ga zamo re proizvajati ljubljanska parna centrala. Mestna občina bi z odjemom toka iz Žirov docela nič ne riskirala, ker bi Žirovci na lastne stroške napeljali tok v Ljubljano, mesto pa bi imelo še dobiček, ker bi bil ta tok cenejši in bi se žirov-ska centrala kljub nizkim cenam vendar le obrestovala. Podobne načrte je imel že bivši deželni odbor, ki je gradil centralo na Za-vršnici in je imel v načrtu tudi centralo v Žireh, kjer se je sedaj zgradila. Podeželske centrale bi se združile v Ljubljani in vse vzajemno delovale. Sedanji gospod mestni komisar dr. Mencinger je v svoji veliki razsodnosti in praksi stvari zelo naklonjen in po vsej možnosti podpira stremljenje Žirovcev, ker vidi, da se s tem pomaga ne-broj prizadetim družinam v Žireh in okolici, obenem pa tudi Ljub- Enrilo Splošno priljubljen Kavni nadomestek, oUusen i cenen. Dobiva se v vseQ dobro asotOraolO Kolonijalnl& trgovina0. Ijani. On uvideva najbolj, da je v gospodarskem oziru treba delati skupno, da se dosežejo uspehi. Iz Krške vasi. Kar je stopil novi zakon v veljavo, da se sme voziti izrecno le ob desni strani ceste, ne glede na to, je-li dana za to možnost radi cestne širine in slabega terena, ki dostikrat onemogoča voziti le ob straneh ceste, so vozniki na deželi splošno nezadovoljni. Treba pripomniti, da je ravno podeželsko ljudstvo samo najbolj za to, da se olajša na cestah promet. Ni pa dovolj samo ukazovati. Znano je, da so cestni okrajni zastopi premnogokrat prosili in opozarjali državo za prispevke, na katere so vezani za vzdrževanje okrajnih cest. Žal pa so bile vse dosedanje prošnje zastonj. Zato pa imamo take ceste. Razlika na omenjenih cestah pred vojno in pa sedaj je velikanska. Prej so bile kakor umetno zlikane v ponos deželam. A danes je ravno nasprotno, tako da mora biti Človek prav trdne narave, če hoče vzdržati stresanje na vozu. In na takih cestah se naj po zakonu uporabljata dva vozna tira, ko niti za vzdrževanje enega ni denarnih sredstev. Pripomniti pa je treba še, da so vse dosedanje ceste zgrajene tako, da se uporablja za vožnjo le sredina. Kdor ima priliko opazovati ceste, kadar so posute z gramozom, vidi, kako se istega izogibajo vozniki. Okrajne ceste so namreč preozko tlakovane za uporabljanje dveh tirov, dasi nekatere navidezno izgledajo dovolj široke, ker so ob straneh ob vsaki strani približno 1 meter na široko posipane s prstjo ali podobnim materijalom za pešce ali kolesarje. Država sicer pobira bivše deželne doklade, ne nakaže jih pa ne onim, katerim pripadajo. To občutijo ceste in zopet davkoplačevalci, ko se njim ponovno nalaiga-jo cestne naklade. Zato pa je težko voziti po predpisih, ampak vsak vozi, kjer more. Na tem mestu ponovno prosimo naše poslance, da vztrajajo v težki borbi za naše stare pravice do gotove zmage. Mala Nedelja. Knjižnica Narodnega kulturnega društva se je iz šole preselila v društveni dom v garderobno sobo. Odprta je od pol 9. do pol 10. ure zjutraj ob nedeljah in praznikih. Knjižnica poseduje mnogo zanimivih knjig in se bo tudi z novimi izpopolnila, ki bodo udom v dolgih zimskih večerih na razpolago. Vabimo torej vse, da poravnajo celoletno udnino 10 Din ter še nabirajo nove ude. Ker tudi v sosednjih krajih ni nobene knjižnice, vabimo vse domače in sosedno občinstvo, da v obilnem številu pristopa k »Ljudski knjižnici« v Društvenem domu pri Mali Nedelji. — Kmetijski koledar za 1. 1927 se dobi v trgovini Senčar Mala Nedelja in Ljutomer. Priporoča se nakup istega. Vojnik. Vodstvo kmetijske nadaljevalne šole je priredilo 12 tedenski gospodinjski tečaj pod vodstvom g. Olge Sittig, kateri je pri-deljena kot pomočnica g. Mina Tr-stenjakova. Tečaj bo trajal do konca januarja 1927. Poučuje se v telovadnici osnovne šole v vseh panogah gospodinjstva od 8.—16. ure. O mlekarstvu in perutninarstvu poučuje obl. referent za živinorejo g. M. Zupane, o vrtnarstvu šol. upravitelj P. Jankovič. Tečaj obiskuje prav marljivo 27 deklet. Vršili se bodo tudi večerni tečaji za gospodinje od 17,—20. ure. V kmetijsko-nadaljevalni šoli se je pričel pouk pričetkom t. m. »ter se je vpisalo v I. letnik 12, v II. letnik 17 mlade-ničev. Pouk je ob nedeljah in četrtkih. Kmetijsko prirodoznanstvo poučuje višji sadjarski nadzornik g. Fr. Goričan, ostale predmete pa šol. upravitelj P. Jankovič. Ob nedeljah pa predavajo razni strokovnjaki. politične Shodi In razne pri- SHOD V RADOHOVI VASI bo v nedeljo dne 5. decembra ob 3. uri popoldne pri Ignacu Klemenčiču. Na shodu govori minister Pucelj. SRESKE KONFERENCE SKS V MARIBORSKI OBLASTI se vršijo po tem-le redu: V soboto dne 4. decembra 1.1. ob 10. uri dopoldne v gostilni Halb-widl v Mariboru za sreze Maribor levi in desni breg. V nedeljo dne 5. decembra t. I.: dopoldne ob 9. uri v hotelu »pri Kroni« v Celju za srez Celje - Vransko; — dopoldne ob 10. uri v hotelu »Jelen« v Konjicah za srez Konjice; popoldne ob 3. uri v gostilni Smeh v Mestinju za srez Šmarje — Rogatec — Kozje. V sredo dne 8. decembra t. 1.: dopoldne ob 9. uri v Radencih v gostilni Viijec za srez Ljutomer — Gornja Radgona; — dopoldne ob 10. uri v hotelu »Balkan«.v Slovenj-gradcu za srez Slovenjgradec. Za sreze Gornjigrad — Mozirje in Dravograd — Prevalje se vršijo konference isti dan; čas in prostori se bodo zaupnikom naznanili na vabilih. Tovariši člani okrajnih odbor in zaupniki, ki bi ne prejeli vabila, naj smatrajo to obvestilo za vabilo. ŽEPNI za leto 1927 irdo vezan stane . . . Din 10 — po pošti . . Din 11 — Razprodajalci primeren popust. Za smeh in kratek čas. V soboto si je dovolil »Slovenec« v svojem uvodniku o samoupravah sledečo kratkočasnico: »Zato slovenski narod ne sme v oblastvene zastope izvoliti centralističnih oprod, ampak može, ki se bodo v oblastvenih zborih smatrali za predstavnike avtonomnega slovenskega naroda, ki bodo znali poudarjati svojo samostojnost in priboriti samoupravam značaj samostojnega zastopstva slovenskega naroda v njega bitnih narodnih, političnih in gospodarskih zadevah. Po samoupravnih oblastvenih zborih mora slovensko ljudstvo priti do svoje avtonomije.« — Konča pa se dotični članek z bese-admi: »Samouprava, če še tako šibka in slaba, mora biti začetek politične in gospodarske avtonomije Slovenije, začetek konca centralizma, opora in orodje v rokah slovenskega naroda, slovenska narodna samoupravna in zakonodajna zbornica.« — Mi ne rečemo nič k temu, da se »Slovenec« ogreva za slovensko neodvisnost in za slovensko narodno samoupravno zakonodajno zbornico — dovoljujemo pa si vprašanje: Ali nam bodo priborili zakonodajno avtonomijo res tisti ljudje, ki so nam v prvih letih po prevratu celo avtonomijo lahkomiselno zaigrali in zapravili? V Ljubljani imamo krasno palačo bivšega deželnega odbora, imamo moderne bolnišnice in celo vrsto drugih nek-daljnjih deželnih naprav. Čegavo je vse to danes? Državno! ln kdo je molčal takrat, ko se je država lepo počasi vsedla na avtonomno premoženje bivše Kranjske? Takrat so molčali i samostojni demokrati i današnji voditelji SLS! Ali se je oglasil le eden, ki bi bil protestiral v Beogradu proti podržavljenju raznih avtonomnih davkov? Niti eden se ni oglasil, ne liberalec in ne klerikalec! Danes seveda vpijejo, ko vidijo, kaj so naredili! Zato pa tudi besede v »Slovencu«, da nam bodo priborili današnji voditelji SLS zopet nazaj nekdanjo avtonomijo, potem ko so jo isti ljudje lahkomiselno in lahkoverno zapravili po svoji krivici, ne moremo smatrati za resne, ampak samo za prazno baharijo. In če »Slovenec« spoznava danes, da so oblastne samouprave vendarle vsaj prvi korak do avtonomije, zakaj se ni brigal dr. Korošec za ta prvi korak takrat, ko je bil na vladi? Zakaj ni že takrat naredil tega tako važnega prvega koraka? Zakaj ga je pa naredila sedanja vlada? »Slovenec« molči — »Domoljub« molči — vse molči! V zadnji številki našega lista smo objavili v članku »Ali je to pošteno?« točno vsebino pogovora, ki ga je imel g. dr. orošec z dopisnikom zagrebških »Novosti«. Pričakovali smo, da se bo vsaj sedaj oglasilo časopisje SLS in nam povedalo svoje mnenje o tem pogovoru, pa do danes vse molči! To se pravi z drugimi besedami, da mora biti vsebina tistega pogovora voditeljem SLS zelo neljuba in mi smo prepričani, da dr. Koro- šec tistega pogovora ne bi bil dal objaviti, če bi bil vedel, da bodo tako kmalu razpisane volitve! V tistem pogovoru stoji marsikaj, česar si dr. Korošec ni upal povedati niti svojim zaupnikom v Celju, čeprav je bilo med njimi mnogo njegovih stanovskih tovarišev duhovnikov. Zato pa prosimo naše naročnike, ki imajo še shranjeno zadnjo številko našega lista, da članek »Ali je to pošteno?« še enkrat temeljito preberejo in ga pokažejo tudi domačim gospodom duhovnikom, da bodo tudi ti vedeli, Kaj jim je vse dr. Korošec v Celju prikril in zamolčal. Kar je povedal dr. Korošec v zagrebških »Novostih«, ne kaže posebne njegove borbenosti za avtonomijo! »Pod vodstvom SLS.« »Slovenec« piše: »Oblastna zbora bosta pod vodstvom SLS postala središče gospodarskega dela ter slovenske narodne in demokratične misli.« —* Radovedni smo, na katera oblastna zbora misli »Slovenec«: Ali na tistega, ki so ga zafurali in zapravili, ali na bodoče oblastne zbore? Dobro je povedal. Da se ne bo »Slovenec« hudoval, da ga samo ščipljemo, naj povemo resnici na ljubo, da je ta teden objavil prav dobro smešnico. Na vprašanje, kako bi se reklo »Slavenska banka« po kitajsko, je odgovoril hudomuš-než: Pink-pink-fuč! Opozarjamo še enkrat na »strankin dan«, ki ga bodo priredili samostojni demokrat je (žerjavovci) okoli dne sv. Miklavža.Svoje somišljenike na deželi opozarjamo, naj se ne dajo ujeti na limanice in naj ne dajo raznim agitatorjem in nabiralcem, ki bodo gotovo nastopali pod krinko neke »naprednosti«, tudi ficka ne! Če ima že kdo par dinarjev odveč, naj rajši naroči »Kmetski list«. Kdor pa že ima naš list, naj ga naroči za svojega soseda. Tedenski koledar. Dnevi: 5. decembra, nedelja: Saba op. 6. decembra, pondeljek: Nikolaj. 7. decembra, torek: Ambrož. 8. decembra, sreda: Mar. sp. 9. decembra, četrtek: Leokadija. 10. decembra, petek: Judita. 11. decembra, sobota: Damaz. Sejmi: 5. decembra: Lož, Videm, Dobre-polje. 6. decembra: Brezovica, Boh. Bistrica, Žužemberk, Borovnica, Sevnica, Dobova. 7. decembra: Metlika. 9. decembra: Mokronog, Lovrenc pri Brežini, Buče, Vrenskagor-ca, Dobova. 10. decembra: Št. Jur ob juž. žel. Vrednost denarja. Za 1 dolar Za 100 lir Za 1 avstrijski šiling Za 100 čeških kron Za 100 fr. frankov Za 100 švic. frankov Za 1 zlato marko 56.50 Din 239.50 Din 8.— Din 168.15 Din 207,— Din 1094.— Din 13.45 Din WmSgm Novice in zabava. Državna pomeč kmetovalcem v Pilštanju. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je podelilo tamošnjim prebivalcem, ki so bili po plazovih prizadeti, podpor v znesku 40 tisoč dinarjev. Darovi za poplavljence. — G. velikemu županu so poslali prispevke za poplavljence: Komercijalna banka, podružnica v Ljubljani 1000 dinarjev; Delniška stavbinska družba »Union« v Ljubljani 5000 Din; Kranjska hranilnica v Ljubljani 10.000 Din; g. inž. Evgen Stern, stavb. podj. v Ljubljani 1000 Din; g. inž. Leon Dukič, stavbeno podjetje v Ljubljani, 1000 dinarjev. — Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena v imenu prizadetega prebivalstva najtoplejša zahvala. Fizikalno zdravilišče je s 1. oktobrom t. 1. otvoril Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svoji novi stavbi na Miklošičevi cesti 20. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat. Tarifne ugodnosti za Solun. Na predlog Trgovske zbornice v Skop-lju je prometno ministrstvo za izvoz preko Soluna določilo enake tarife, Icakor za izvoz preko Sušaka in Splita. Odredba stopi v veljavo 1. decembra. Cerkniško jezero je letos tako vi-] soko, da take višine ne pomnijo najstarejši ljudje. Nov načrt o prisilni poravnavi. V trgovinskem ministrstvu je dokončan zakonski načrt o prisilni poravnavi izven konkurza. Načrt ima 69 členov. Trgovinsko ministrstvo je ta načrt poslalo na pregled ministrstvu pravde, finančnemu ministrstvu ter ministrskemu predsedniku, da bi se čim prej v tej stvari določila seja ministrskega sveta. Zverinski čin starega možakarja. Te dni je izvršil v Zagrebu neki starec nad 7-letno hčerko svojega prijatelja ogaben zločin. Prišel je prijatelja obiskat. Ker je našel v stanovanju samo njegovo hčerko, je izkoristil priliko ter je deklico posilil, nakar ii je podaril dva dinarja Ko se je vrnil njen oče domov, mu je deklica stvar povedala. Oče je dal starega pohotneža aretirati. Oj, ti makaroni! Iz Gorice poročajo, da je bilo tam obsojenih 18 slovenskih rekrutov, vsak na mesec dni zapora, ker so se okrasili ob priliki rekrutovanja mesto s cvetjem — z makaroni. Pogreb Zofke Kvedrove. Pretekli teden je bila Zofka Kvedrova svečano pokopana na zagrebškem Miro-goju. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva. Ob odprtem grobu so govorile: gospa Zlata Kovačič-Lapošič v imenu Udruženja Jugoslovanskih žena, ki ga je pokojnica ustanovila, za njo je govorila gospa Olga Krnič-Peleš v imenu »Srpskih 5sna«, končno pa gospa Franja dr. | Tavčarjeva v imenu »Narodnega ženskega saveza«. — Na grob so položili vence: »Udruženje slovenskih žena«, »Udruženje jugosloven- skih žena«, društvo »Ženski pokret«, društvo »Slovanskih književnikov« ter znanke in prijateljice pokojnice iz Ljubljane. Posebno lep lep je bil venec z napisom: »Č. S. R.« (Češkoslovaška republika). Neporavnane državne obveznosti iz preteklih let. Finančna delegacija objavlja uradno: Generalna direkcija državnega računovodstva financ je z razpisom od 16. novembra 1.1. DR br. 154.377 obvestila delegacijo, da je ves kredit po partiji 55 budžeta za 1. 1926/27, iz katerega se poravnajo državne obveznosti iz prejšnjih budžetnih let, že popolnoma izčrpan in ji naročila, da naj za enkrat ne stavi več takih predlogov. Ker toraj prošnje za izplačilo zaostankov na penzijah, potnih in selilnih stroških itd. iz dobe pred 1. aprilom t. 1. do prihodnje proračunske dobe žal nimajo najmanjšega izgleda na uspeh in povzročajo interesentom samo nepotrebne stroške in pota, finančni upravi pa brezplodno delo, prosi delegacija da naj se do nadaljnega opuščajo. Statistika o rentnini. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide dne 27. t. m. v 109. kosu Uradnega lista statistika o rentnini, katero so odvedle delniške družbe, regulativne hranilnice in zadruge v smislu § 133. zak. o osebnih davkih v letih 1924 in 1925 od izplačanih in kapitaliziranib obresti, kolikor niso bile po fin. zakonu davka proste, ker niso dosegale 5000 dinarjev. Iz te statistike je za vsako leto razvidno število denarnih zavodov, ločeno po davčnih oblast-vih I. stopnje; tudi vsote izplačanih in kapitaliziranih davka prostih obresti od hranilnih vlog so ločene od njih, ki so davku podvržene. V letu 1924 je vseh 469 zavodov izplačalo (kapitaliziralo) skupaj 80,940.200 Din obresti. Od teh je bilo 51,139.800 Din davka prostih in se je le od zneska 29t milijonov 8C0.400 Din davku podvrženih obresti odvedlo na davku in državnih pribitkih 1,267.048 Din. V letu 1925 se je število denarnih zavodov za enega povišalo. Znatno so se pa zvišale izplačane in kapitalizovane obresti, ki znašajo v skupnem znesku 112,035.600 Din. Ves povišek na obrestih zadeva le davka proste obresti, katerih vsota znaša to leto 85,640.900 Din — nasprotno se je pa vsota davku zavezanih obresti znižala na 26 milijonov 394.700 Din in se je odvedlo državni blagajni le 1,151.325 Din. Prošnja. Vsa županstva v Sloveniji prosi odbor društva »Kurato-rij slepih«, da se sedaj, ko sestavljajo proračune, vsaj z majhno vso to spominjajo tudi »Doma slepih J J / J j ** JJ/ V lastni palači Narodni dom, Stanje glavnice in rezerve Din 4,000.000'-. Stenje hranilnih vlog nad Din 50,000.000'—. Sprejema hranilne vloge na liranflne knjižice in tekoči račun ter jik izplačuje točno in nudi asa iste najboljše obrestovanje in najvecfo varnost. lavršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje In prodaja devize in valute. PODRUŽNICA V S EM TRGU.