Poštnina plačana v gotovini Cona Din 1*- Jtev. 19. V Ljubljani, torek 25. januarfa 1938. Leto III. Važni sklepi na včerajšnji seji angleške vlade: Anglija bo priznala Abesinijo Italiji London, 25. jan. Včerajšnja seja angleške vlade Je trajala 55 minut. Na njej so govorili največ o zunanji politiki, posebno pa o navodilih, ki jih je dobil Eden za svoja posvetovanja na zasedanju sveta DN v Ženevi. Govorili so tudi o vsebini razgovorov, ki jih bo imel danes Eden v Parizu s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Kakor trdi Reuterjev dopisnik, ni verjetno, da fri Anglija in Francija podali sedaj kako skupno izjavo o preosnovah v ZN. S tem vprašanjem se bavi poseben odbor pri ZN in zato je treba počakati na to, kaj bo sklenil ta odbor. Na seji so govorili tudi o razvoju španske državljanske vojne, o vprašanju Sandiaka in Aje-ksandrette, o Abesiniji in priznanju • t alijanskega kralja za abesinskega cesarja. Nazadnje so še govorili o razvoju spora na Daljnjem vzhodu. Vsa ta vprašanja so bila posebno razčiščena v zvezi z bližnjim sestankom sveta ZN. Glavni del razgovora na seji angleške vlade je veljal dejanskemu priznanju italijanskih pravic do Abesinije. Vsi poskusi za sporazum med Italijo in Anglijo so se namreč razbili ob tem vprašanju. Italija ni hotela slišati o nikakih razgovorih, dokler Anglija ne prizna njenega cesarstva. Zunanji minister Eden je na tej seji bil mnenja, da je to zadevo mogoče rešiti samo z Zvezo narodov. Predsednik vlade Chamberlain in večina ministrov pa je bila mnenja, da zadnji dogodki na svetu, zlasti pa vojna nevarnost na Dalnjem vzhodu, velevajo Angliji, naj v evropskih državah ravna stvarno in brez ozira na druge države. Italijansko oblast v Abesiniji je do zdaj priznala že večina članic ZN, zlasti vse manjše evropske države. Zato tudi Angliji ne ostane drugega, kakor da stori enako, zlasti še, ker mora biti njena varnost v Evropi, zlasti na Sredozemskem morju zagotovljena, če bi hotela braniti uspešno svoje koristi na Vzhodu. Washington, 25. ja,n. o. Na poročila o sklepu včerajšnje seje angleške vlade, da bo v kratkem dejansko priznala Italiji Abesinijo, je ameriški zunanji minister Hull izjavil, da to dejstvo ameriške politike ne bo spremenilo in da Amerika Angliji v tem priznanju ne bo sledila, ker se drži načela, da ne more nikakor priznati pravice do zemlje, ki si jo je osvojila s silo. Ves svet proti Judom Ženeva, 25. januarja, o. Svetovna judovska *veza je poslala Zvezi narodov pritožbo o preganjanju Judov v Romuniji. Spomenica obsega 100 strani ter izpodbija razloge, s katenmiromuns vlada utemeljuje svoje korake proti Judom. Sk“sa dokazati, da številke o priseljevanju Judov v Romunijo po vojni ne držijo. Spomenico bodo oddali Posebnemu raziskovalnemu odboru, da se bo po-bavil z nio • Varšava, 25. januarja, o. V poljski zbornici je Poslanec Wojciechovski imel govor o položaju poljskih Judov, ki pošiljajo svetu, zlasti Angliji in Franciji, neprenehoma pritožbe o tem, kako se jim slabo godi Odpor Poljakov do Judov je cisto razumljiv če pomislimo, da je Poljska po sovjetski revoluciji morala sprejeti na stotisoče pobeglih ruskih Judov, ki izkoriščajo poljskega malega človeka kot oderuhi iD trgovci. Ce postaja poljsko ljudstvo vse bolj ogorčeno in se teh izžemalcev brani, je čisto razumljivo. Poljaki ne mislijo reševati judovskega vprašanja s silo, pač pa pozivajo Anglijo in Francijo, ki vedno nastopata s svojo Človekoljubnostjo, naj odpreta svoje malo naseljene kolonije poljskim Judom, pa bo judovsko vprašanje čez noč rešeno. Odkrta zarota v Grčiji Atene, 25. jan. o. V zvezi z izgonom nekaterih fcivših politikov iz Aten poročajo, da je policija Nadnje čase odkrila veliko zaroto proti kralju in mojstrskemu predsedniku Metaxasu. Zaroto je rodil bivši glavni ravnatelj grške policije Polihro-toopulos, ki je pripravljal na kralja in ministrskega predsednika atentat v atenski pravoslavni stolnici med prestolonaslednikovo poroko. Policija je ta namen pravočasno preprečila in prijela vse poglavitne zarotnike. Polihromopulosa so pregnali na otok Santos. Mož ima že lepo zarotniško preteklost, saj je pred štirimi leti pripravil atentat na zdaj že pokojnega ministrskega predsednika Venizelosa. Boi ob španski obali med letale in vojnimi lad ami Perpignan, 25. jan. AA. (Havas) Nacionalistični križarki »Canarias in »Almirante Cervera« sta Včeraj popoldne v spremstvu dveh rušilcev križarili ob obali. Zelo visoko pa jih je spremljalo osem nacionalističnih letal. Snoči je francoska torpe-dovka »132« plula vzdolž francoske obale in tedaj so se zopet pojavile omenjene španske vojne ladje in plule proti španski obali. Nato je priletelo neko letalo srebrne barve in vrglo bombe, od katerih sta dve padli 200 m proč od francoske torpedov-ke. Nato so se nacionalistične vojne ladje zavile v gost dim in s polno paro odplule, medtem ko so tri letala metala na njih bombe. To nejasno bitko, ki je trajala nad 30 minut, so lahko iz obale opazovali prebivalci Cerbere. Romuniia trga zveze s Sovjeti Bukarešta, 25. jan. m. Vse romunsko nacionalno časopisje z velikim veseljem pozdravlja odhod dosedanjega sovjetskega poslanika v Bukarešti Ostrovskega in poudarja, da Sovjetska Rusija s tem, da je odpoklicala poslanika domov, odkrito priznava neuspeh svojega dela ter da je s prihodom nacionalne vlade levičarska in komunistična propaganda doživela v Romuniji popolen polom. Časopisje poudarja tudi to, da je imel Ostrovski takrat, ko je bil v Romuniji zunanji minister Ti-tulescu, na romunsko zunanjo politiko zelo mnogo vpliva. Toda niti takrat nacionalisti, ki so danes prišli na krmilo, niso mirovali, temveč so na javnih shodih žigosali nesmotren korak, ki bi bil mogel škodovati romunskim narodnim interesom. Proračun za telesno vzgo'0 Belgrad, 25. jan m. Skupščinski finančni odbor bo danes razpravljal še o zadnjem proračunu, to je o proračunu ministrstva za telesno vzgojo ljudstva. Ta proračun bo tudi že na današnji seji sprejet, nakar bo finančni odbor začel z razpravo o finančnem zakonu. Proračunska razprava se bo v narodni skupščini pričela takoj po dopolnilnih senatskih volitvah, to je približno sredi februarja, Arhierešfki zbor še govori Belgrad, 25. januarja, m. Arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve bo zasedal tudi danes. Včeraj je govorilo več arhierejev, posebno zanimivi in ognjeviti pa so bili govori, ki sta jih imela črnogorski metropolit Dožič in skopljanski Clijovič. Govoril je tudi šabački metropolit Simeon, timočki Emilijan in zagrebški Dositej. Včerajšnje zasedanje je trajalo dojioldne in popoldne. Ni verjetno, da bi bil že danes dnevni red, ki so ga določili za lp zasedanje in ki se tu pa tam sproti podaljšuje, tzerpan. Anglifa dae Japoncem proste roke na severu Kitajjske, če odneha,o od vojne na jugu Tih sporazum med Anglijo in Japonsko? Šanghaj, 24. jan. o. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da so Japonci spremenili svoj namen, da napadejo Kanton. To zaradi tega, da ne pride do ponovnih neprijetnosti z Angleži, kakor se je dogodilo na retki jangee. ko 60 Japonci bombardirali angleško topničarko »Lady Byrd«. Ta spor je bil zdaj poravnan. Japonci 6e zavedajo, če napadejo Kanton z morja, ne bodo mogli držati svoje obljube, ne da bi prišlo do neljubih dogodkov, kar bi imelo težke pcsledice za obe državi, kljub temu, da bi Japonci v splošnem gledali na to, da ne ogroze angleških koristi v južni Kitajski. Širijo se glasovi, da je Anglija 6toriIa Japoncem protiuslugo s tem, da ji pušča popolnoma preste reke v severni Kitajski, d očim bo Japonska opustila prodiranje na jugu, kjer ima svoje postojanke Anglija. Močan razlog za to, da Japonci ne nameravajo voditi vojne na obeh krajih je tudi v tem, da že zdaj z največjo težavo zmagujejo ogromne stroške za vojno. Vojna na dveh velilkih bojiščih bi Japonsko gospodarsko uničila. Po drugi 6trani pa imajo z gospodarskim in političnim urejanjem osvojenih severnih pokrajin dela za leta in leta. Hankov, 25. jan. o. Iz Tiencina poročajo, da Kitajci poskušajo napredovati proti Tsiningu. Baje so kitajske čete že 10 km pred Tsiningom, ki je že v japonskih rokah. To mesto brani okrog 10C0 Japoncev. Ako se Kitajcem posreči predreti japonske linije, potem je padec mesta neizogiben. Na severu od Tiencina in Pukova telko še nadalje boji, a niso važnejšega pomena. Tudi tu ni videti, da bi Kitajci nameravali na tem delu fronte pričeti z glavnim napadom. Nasprotno pa 60 na jugu te pokrajine hudi boji. Obe strani se držita trdno in do 6edaj so ostale vse postojanke neiz-premenjene. Po sporih in spremembah v bolgarski vladi: V Bolgariji bo ostalo vse po starem ... Sofija, 25. jan. o. Po sprejemu na dvoru je bolgarski vojni minister, general Lukov, ena najvažnejših osebnosti v vladi Kjoseivanova, odstopil. Po odstopu generala Lukova je odstopil tudi notranji minister Ivan Krasnovski. Tudi njegov odstop je kralj sprejel. Kralj je nato jx>dpisal ukaz, s katerim imenuje za ministra vojske poveljnika garnizije v Plevnu, generala Teodosija Daskalova. Za notranjega ministra je postavljen dosedanji prosvetni minister dr. Nikola Nikolajev, za prosvetnega mi-nistra pa bivši rektor sofijskega .vseučilišča Geor-Manev. Ostali ministri so ohranili svoja mesta. - • , m.in.lstrov je čisto političnega zna- čaja.^ Vojni minister je namreč z ozirom na bližajoče se državnozborske volitve zastopal stališče, da je treba bivšim političnim strankam, predvsem cankovistom, omogočiti, da dobe čim več kandidatur pri volitvah. Proti temu je pa z vso odločnostjo nastopil notranji minister Krasnovski. Zaradi tega je med obema ministroma prišlo do spora, ki ga ni bilo mogoče izgladiti. Poleg tega pa med raznimi člani bolgarske vlade ni bilo že prej dobrih osebnih odnošajev in je Iz policijske kronike Ljubljana, 25. januarja. Pred dnevi je bila v kabini kopališča nekega hotela ukradena natakarici Rančigaj Mariji z Dunajske ceste ročna torbica s 6C0 dinarji gotovine. — V noči od 21. na 22. januar je neznanec vlomil v mesarsko stojnico Žana Ivana z Bohoričeve ulice in mu odnesel 4 kose sveže slanine, 2 kosa sala, težka 8 kg, 1 kg govejih reber, mesarski plašč in brisačo v vrednosti 1074 dinarjev. Neznanec je z vitrihom odprl stojnico in izrabil čas, ko službujočega stražnika ni bilo v bližini. Lastnik stojnice je zavarovan proti tatvini. — Specialisti za kolesa so še vedno na delu. V Wolfovi ulici je 21. jan. odpeljal neznanec žensko kolo znamke »Diamant* na škodo Acceto Feodorja. Kolo je vredno 5>00 dinarjev. Istega dne je izpred vinotoča na Zaloški cesti ukradel neznanec Debevcu Francu moško kolo znamke »Styria«, črno pleska-no, z dinamo svetilko, vredno 1500 din. — Iz kleti posestnika Kunstlja Alojza iz Gline 4, občina Št. Vid, je bilo 17. januarja ukradeno 35 kg svinjskega mesa v kosih, nasoljenega v čebru, vredno 450 din in okob J30kg jabolk. Iste noči pa je tudi izginil iz dvorišča jiosestnika Dobnikarja Valentina iz Gline 21 štirikolesni voziček, vreden 300 din. —V Moravčah, občina Sv. Križ, je vlomilec vlomil v hišo Lestan Jakoba, v kateri ne stanuje nihče in odnesel iz nje 8. jan.: 5 rjuh, 3 navleke za blazino, več kosov perila, 3 brisače, 3 volnena pregrinjala za posteljo, belo posteljno pregrinjalo, bel namizni prt, 10 m roza, 5 m modre in 5 m lila svile, veliko pleteno košaro, steklenico tropinovca in milo, vse skupaj vredno 2000 din. Poleg tega pa je neznanec odnesel še nekaj moškega perila, čevlje, dve ženski obleki in 6 kosov dolgih zaves. Vremensko poročilo Ratcče-Planica: —6, sončno, sren, v višjih legah pršič 85 cm. Kranjska gora: —4, zračni pritisk se manjša, sončno, mirno, sren, v višjih sončnih legah 50 cm pršiča, sankališče in drsališče uporabno. Vršič: 110 cm pršiča. Bled: —5, zračni pritisk se manjša, sončno, mirno, sren, 24 cm, drsališče uporabno. vse to oviralo pravilno delovanje kabineta. Zato sta ministra odstopila. Teina se je včeraj popoldne pridružil še tretji. Odstopil je trgovinski minister Dimitri Barov. Njegov naslednik dozdaj še ni imenovan. Pričakujejo, da bi utegnilo priti še do drugih sprememb. Predsednik vlade in zunanji minister Kjoseivanov bo na mesta ministrov, ki utegnejo še odstopiti, predlagal takoj nove kandidate. Tem spremembam v vladi pripisujejo pomena v toliko, ker je v njih prišel do izraza spor, ki je že dalj časa vladal med člani ministrskega sveta. Nekateri, med njimi i ' so se zavzemali za to, da bi se v Bolgariji polagoma obnovil demokratični red, kakršen je bil prej in kakšnega določa ustava. Prvi korak do uveljavljenja ustave naj bi bile prihodnje volitve. Po odstopu vojnega in notranjega ministra pa je jasno, da je kralj Boris opustil vse take misli in da hoče ohraniti sedanje stanje še naprej. Kjoseivanova vlada je j>o odstopu vojnega in notranjega ministra enotnejša kakor je bila. Zaradi tega kljub volitvam ni mogoče pričakovati nikakih političnih sprememb. Spor med republičicama Haiti jem in San Domingom se je po posredovanju Amerike rešil tako, da bo San Domingo plačal kot odškodnino za jesenske poboje 750.000 dolarjev. Turški zunanji minister Ruždi Aras je sinoči potoval skozi Belgrad v Ženevo na zasedanje Zveze narodov. Na postaji ga je pozdravil predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, Vesti 25. januarja 7.150.000 ton petroleja so dali leta 1957 romunski petrolejski vrelci. Večino petroleja je Romunija prodala v tujino. Strašna eksplozija je uničila v severnoameriškem mestecu Tittvvatcru velike tovarne za gumijaste izdelke. Vzroka za eksplozijo še niso mogli ugotoviti. Tovarne so bile last znane mili-jarderske rodbine Dupont, ki je zabogatela s prodajo orožja in streliva. Angleško letalsko ministrstvo spreminjajo in bo dobilo drugo notranjo uredbo zaradi lažjega poslovanja. Veliki shodi nemške kmečke zveze na Češkem so bili v nedeljo po raznih krajih. Na njih so razni govorniki trdili, da se stranka čeških Nemcev približuje vladi, kar pomeni precejšnjo novico. Italijanski letalci Bruno Mussolini, Biseo in Moscatelli so se včeraj v Rimu dvignili na polet proti Braziliji. S tem poletom mislijo izboljšati dosedanje rekorde na progi čez Atlantsko morje. Poročila, ki jih dajejo pravijo, da poteka polet v redu. Leonu Blumu, voditelju francoske ljudske fronte, je umrla žena, ki so jo pokopali po judovskem obredu na pariškem pokopališču. Milijon dolarjev odškodnine za potopijeno križarko »Panay« bo zahtevala ameriška vlada od Japoncev. To je samo odškodnina, ne pa tudi zadoščenje za žalitev, ki jo je s tem dogodkom doživela ameriška narodna čast. Nemški ministrski predsednik Goering pojde lovit na Poljsko najbrž sredi februarja. Novoporočeni egiptovski kraljevi par je priredil za zaključek svatbenih svečanosti velik sprejem za egiptovsko visoko družbo. Nato sta kralj in kraljica odjx>tovala v svoj poletni dvorec v Kairu. Madžarsko obmejno policijo so pomnožili s štirimi novimi letečimi oddelki, da bo lažje varovala mejo pred neljubimi tujci, predvsem pred romunskimi Judi. _ y C omu so pokopali italijanskega časnikarja -Sami rij a, čigar truplo so pripeljali pred dvema dnevoma iz Šanghaja. Sandrija je doletela smrt pred Nankingom, ko so Jajionci z bombami potopili križarko »Panay«. Ta dogodek kaže, kako težko in nevarno je časnikarsko delo, Donava je preplavila več predelov na bolgar-6keni ozenilju in povzročila velike škode, ker je večina hiš na tem ozemlju podrtih. Edini angleški konzulat v Sovjetski Rusiji bo od zdaj^ naprej v Leningradu. Vsem drugim je boljševiška vlada prepovedala delovanje. Angleškim častnikom bodo vzeli z novo uredbo vojaške strežnike, ker juitrebujejo vsakega vojaka za redno vojaško službo. Pač pa bodo častnikom zvišali prejemke za toliko, da bodo lahko imeli civilno služinčad. Nemški državni zbor bo baje sklican 30. januarja ob petletnici Hitlerjevega nastopa. Pri tej priliki bo kancler imel baje važen političen govor. Nemška vlada je prepovedala izhajanje znanega protijudovskega lista »Der StiirmeiK, čigar napadi na judovstvo so bili taki, da so vzbujali nezadovoljstvo tudi v inozemstvu. Ameriška zbornica je jiotrdila proračun za mornarico v znesku 553 milijonov dolarjev kakor je to zahteval predsednik Roosevelt. Razbojniška tolpa se je polastila kitajskega mesta \ejhajveja v santunški pokrajini. Angleži 60 m ™ I ?*' bataljon mornariških strelcev. Madžarski državni upravitelj Horthv bo odpotoval na I oljsko 5. februarja. Spored njegovega bivanja v Varšavi je že natančno določen. Irsko republikansko vojsko nameravajo povečati s sedanjih 6000 na 10.000 mož. Umrl je eden najbolj znanih italijanskih planincev Vuiadi, ki je pred tremi leti pri težkem vzponu v steni Fasana dobil tako hude ozebline, JL?iLnl,h?vimi Posledicami zdaj umrl. 30.000 bojnih letal lahko izdela Anglija, če hi bilo to zaradi vojne potrebno. To trdi malce ostareli angleški državnik Lloyd George Proti enostranski usmeritvi Zveze narodov, ki je do zdaj sluzila samo velesilam, je dal ostro izjavo svedsRi zunanji minister Sandler, ki pravi da so sankcije nepotrebne in škodljive ti ameriški Rd^krii ^ h0Če Zbra- Skrunilci mrtvašnice pri sv. Krištofu - otroci Ljubljana, 25. januarja. 0 pokvarjenosti enega dela naše mladine brez dvoma priča naslednja zgodba, ki je nov dokaz, da je naša mladina zašla na pota, na katerih se ji odpira žalostna kariera za zapahe. Pri tem pa je potrebno poudariti, da bi bilo pri nas treba strogega nadzorstva nad takšno pokvarjeno mladino, ki že v svoji mladosti kaže nagnjenja, ki niso v korist družbi. Ne glede na to, da se danes o vzgoji mladine toliko razpravlja z raznih strokovnjaških vidikov, da so teden za tednom predavanja, kako naj razumevamo našo mladino in kako naj jo vodimo danes, ko je življenje tako težko, do pravega cilja, je zelo žalostno, da mora še danes zmerom imeti svojo prvo in zadnjo intervencijo v takšnih zadevah policija. Mladina na krivih potih Že precej časa je, kar se je zbrala družbica šestih članov, ki je prišla na misel, da bi s prodajo železja utegnila delati lepe kupčije. In na kaj takšnega prihaja danes mladina, ki ne čuje drugega, kakor o klanju širom sveta. Prekupčevalci z železom in vsi, ki upajo delati dobiček na račun človeka, pa ne poznajo nobene morale, nimajo najmanjšega čuta vesti, da bi vedeli, kje je meja med pravico in krivico in kje se jenja poštenost. Tako dajejo taki prekupčevalci prejkone potuho vsem skrivnim tatovom in niti ne vprašajo o izviru blaga, ki ga kupijo za cenen denar. Vlom v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Trije bratje v starosti 18, 14 in 10 let iz središča mesta, potem še 16 letni Jože, njegova 19 letna sestra in 15 letni Albert so šli in se lotili železne ograje na evangeljskem pokopališču, pobrali železj’e in se nato spravili še nad mrtvašnico pri sv Krištofu. Pokopališče sv. Krištofa je zanemar-J no m nima čuvaja, da bi stražil grobove, pa . I mrtvašnica je na tako pripravnem kraju, da ni čudno, da se mladi pokvarjenci niso ustrašili svetosti tal, kjer je tiho počivališče mrtvih. Ta pokvarjena mladina, ki je brez dvoma sad tistega materialističnega nauka, ki zametuje Boga in vse najvišje vrednote, je svoje dejanje izvršila na način, ki je dokaz, da ne pozna naša mladina več nobenih obzirov. Ti mladiči so najprej razbili okno mrtvašnice in potem zlezli v njeno notranjost, kjer so gospodarili z vsem pogumom. Spravili so se na vse, kar je bilo količkaj železnega. Tako so raztrgali tri cinkaste krste, pobrali so svečnike in sveče, z vrat so sneli kljuko in z vsem tem odšli k prekupčevalcu starega železa. Ugotovljeno je sedaj, da je ukradena grobna ograja na evangeljskem pokopališču bila last Rudolfa Reichel iz Ljubljane. Ograja je bila iz litega železa, 8 m dolga in 2.50 m široka. Vredna je bila 3000 dinarjev. Lastnik je ugotovil, da je bila ukradena med 1. in 19. januarjem. Iz mrtvašnice pokopališča pri sv. Krištofu pa je bilo na škodo pokopališke uprave ukradena železna peč, visoka 1.50 m, dve mali mrtvaški cin-kasti krsti, sest svečnih podložkov, tri stojala za petrolejsko svetilko in medeninasta kljuka z okovi. Po naključju je policija izvedela za to prodajo zelezja in^ vso pisano družbico prijela. Tatovi pa so so lotili tudi telefonskih celic. Tako je neznan tat v telefonskih celicah ljubljanske poste odvil dva senčnika in žarnico v vrednosti 50 din, V Štirih dneh petina Ljubljane! dosegel noben film! Vsak je”poln hvale in občudovanja Zlasti ženski svet ne najde izrazov in dovoli superlativov za prekrasni film Ne zamudite Se aI■ la Po Anzengruberjevem Vi tega sporeda! ■ tBIViSKI 2U|#nIK oderskem delu KIIH iiiilflll Hans Jarsy, Hansi Stock, K. Paryia, L. Stfissl. SodsluiB zbor *lfU UNIUIl Telefon 22-21 »Wiener Sangerknaben«. - Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Ljudje za zamreženimi okni Preteklo leto so morali letniki presedeti nič manj kakor 78.049 dni Svojega sovražnika je rešil smrti Kresnice, 23. januarja. Na sodišče v Litijo sta bila oni dan povabljena soseda z moravških hribov. Prvi kot obtoženec in drugi je pričal zoper njega. Vso pot sta se nekam izogibala; naključje ju je naposled zbližalo v čolnu na brodu čez Savo Lojze, tako je menda ime obtožencu, je stal na sredi, dočim se je sosed s povešenim obrazom pritisnil na rob čolna. Tako so odrinili od kraja med valove, čolnič se je nerodno zazibal in mož je omahnil v deročo reko. V Lojzetu se je zganilo- »Vrni mu dobro za lmdo!« Urno se je sklonil in v skrajnem hipu ujel soseda za nogo. Otel ga je gotove smrti. Delo pa še ni bilo končano. Držal ga je sicer z obema rokama, a ga ni mogel spraviti v čoln. Razen voznika, ki ni smel izpustiti vesla, ni bilo nikogar, da bi mu bil pomagal. Rešilcu ni kazalo drugega, kakor: »Drži ga in pazi na glavo!« Tako ga je srečno privlekel do kraja in spravil na suho. Mokra sta bila oba: sosed, ker je padel v vodo, Lojzetu pa je zaradi napora lil znoj curkoma po obrazu. Rešil ga je pa le, četudi brez klobuka, ki ga je odnesla Sava. Dražba v tovarni Zelenika preložena Maribor, 24. januarja. Ogromno pozornost je vzbudila svoječasno naša vest, da je razpisana dražba raznega blaga in pisarniške opreme v tovarni Zelenka & Co. ter bi se morala vršiti danes. Tovarna, odnosno njen lastnik g. Bedrih Šonsky je bil namreč obsojen na plačilo 5 milijonov din kazni zaradi utaje davkov, ta znesek mu je pa slednjič državni svet znižal na 2 milijona din. Dražba, za katero je vladalo v gospodarskih krogih veliko zanimanje ter se je zaradi nje oglašalo v Mariboru veliko interesentov, pa je bila najprej telegrafično, potem pa pismeno od finančne direkcije v Ljubljani preložena za 6 mesecev. Firma mora plačati zaostale davke v najkrajšem roku, kazen pa lahko odplačuje v teku enega leta v obrokih. Odločba finančne direkcije v Ljubljani je izzvala različne komentarje, tem bolj, ker do sedaj naša finančna uprava ni pokazala v manjših slučajih takšne prizanesljivosti ter je zlasti proti kmečkemu prebivalstvu, obrtnikom in trgovcem vedno ostro in brez odloga postopala. Prepričljivi uspehi slovenskih fotoamater rev Ljubljana, 25. januarja. O velikih uspehih, ki so jih slovenski fotoamaterji že večkrat pokazali na najrazličnejših razstavah, govori tudi za Slovence še prav posebno uspešna razstava, ki je bila od 19. do 31. decembra lani v Gentu v Belgiji. Na razstavo je bilo poslanih 845 del, sprejetih pa je bilo le 559 del od 374 avtorjev. Med temi je bilo šest Slovencev (Kocjančič Peter, Kocjančič Oskar, Kornič Ante, Marjan Pfeifer, Lojze Erjavec in Grom Srečko) in en Hrvat Vilim Herrstein. Slovenci so poslali 18 del, pa je komisija odklonila le dve od njih, dočim je bil Herrstein zastopan le z eno sliko. Že tako veliko število slik, ki so bile sprejete na razstavo, dokazuje kakovost slovenske fotografije. Še mnogo bolj pa odlikovanja, ki so jih Slovenci prejeli: Oskar Kocjančič zlato koj lajno, Peter Kocjančič srebrno kolajno in Kornič Ante bronasto. Le še pet držav je takih, ki so dosegle vse tri kolajne (Amerika, Madžarska, Belgija, Indija in Češkoslovaška). Nič manjši uspeh pa ni tisti, ki ga je ljubljanski fotoklub dosegel na tekmovanju fotoklubov iz vseh strani sveta v San Franciscu. Lani je tekmovanje prineslo Ljubljančanom visok srebrn pokal, ker so dosegli prvo mesto. Tudi letos so žo dobro začeli. V januarskem tekmovanju sta odnesla Ljubljančana dr. Ivo FrOlich 2. mesto in Franc Bazelj 4. mesto, kar da skupaj 6 točk. Na drugem mestu je lanski sozmagovalec amerikanski klub Deaborn, ki je to pot odnesel le 3 točke. Tudi letošnje tekmovanje bo teklo po starih pravilih: vsak mesec je posebno tekmovanje. Dosežene točke vsakega meseca se seštevajo in končno zmaga tisti, ki ima konec decembra največ točk. Prepričani smo, da bo Ljubljana spet najbolj častno zastopana. Darujte stare obleke revežem! Vsako sredo dopoldne bo zbirala mestna občina na Vodnikovem trgu pred spomenikom s tare obleke, perilo in obutev za uboge. Postavila bo stojnico in rada sprejela vsak dar. Občani, preglejte svoje omare, gotovo najdete tam kos obleke, ki ga ne rabite. Naj služi siromakom v tem mrazu! Jutri je sreda — gospodinje mislite na uboge! Ljubljana, 24. januarja. Ljubljanska jetnišnica na Miklošičevi cesti je se danes ena najmogočnejših in največjih stavb v Ljubljani, gotovo pa je bila največja in najmogočnejša pred 35 leti, ko je bila dograjena. Zgrajena je bila po enotnem načrtu avstrijskega gradbenega ministrstva kakor jetnišnice v Gradcu in Mariboru. V ljubljanski sodni palači je nameščeno okrožno in okrajno sodišče s številnimi oddelki, drugi del pa zavzemajo jetniški prostori, ki so zvezani s sodiščem. .Jetniški zapori na Miklošičevi cesti sestoje iz samotnih celic in iz skupnih sob. Samotnih celic je 76. Posebno ime ima besna celica, v katero vtaknejo pobesnele in znorele jetnike. Za obsojence po zakonu o tisku je prirejena tako imenovana novinarska celica. Število kaznjencev raste Jetnišnica, ki je v svojem začetku imela 70 do 80 kaznjencev, pa skoraj isto stanje paznikov kakor danes, ima danes povprečno stalež mesečno okoli 300. Za čuvanje kaznjencev ima jetnišnica 41 paznikov, tri desetnike in poveljnika. Jetnišnico vodi ravnatelj g. Arko. Stalež kaznjencev je zadnja leta zelo narasel. K velikemu številu so zlasti pripomogli politični kaznjenci pod prejšnjim režimom. Po vojni je znašalo stanje ljudi za zapahi povprečno od leta 1919, po vrsti: 216, 321, 333, 236, 259, 261, 240, 204, 185, 190, 218, 192, 228, 277, 335. Leta 1933, ko je bil politični pritisk Kramer-Zivkovičevega režima največji, je število političnih obsojencev naraslo za celih 78 ljudi, kar je brez dvoma zelo značilno. Najvišje je bilo število leta 1934, ko je znašalo povprečno 357 in je lansko leto padlo na 290. Konec lanskega leta je bilo število ljudi za zapahi 282, medtem pa jih je med letom šlo in odšlo skozi zapore okrožnega sodišča 1427 ljudi. Pot teh romarjev gre iz najrazličnejših krajev, kjer jih primejo orožniki, skozi številna zasliševanja na policiji, preiskovalnega sodnika, nato pa čakajo razsodbe in kazni okrožnega sodišča in ko jim je kazen odmerjena, odsede toliko in toliko mesecev kot kaznjenci v zaporih okrožn. sodišča robijo, strogi zapor ali zapor. Robijo izdržujejo kaznjenci do 18 mesecev, zapor in strogi zapor pa do pet let; kar je več, gredo v mariborsko kaznilnico. Zenske oddajo v kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem, če znaša njihova kazen čez eno leto. Tako pravi poročilo, da so lansko leto ljudje za rešetkami prestali vsega 78.061 dni. Od teh jih je bilo v sodnem priporu 546 oseb, ki so odsedele 7007 dni, v sodnem preiskovalnem zaporu jih je bilo 40fi ljudi 24.793 dni, 429 obsojencev pa je moralo uživati blagodati ječe 29.395 dni. Jetnišnica je dajala streho tudi mladoletnim gojencem, ki jih je bilo 71 z 16.082 dnevi zapora, 4 kaznjencem vojaških oblasti z 255 dnevi in 6 kaznjencem finančnih oblasti s 517 dnevi. 77.251 pordi je bilo razdeljenih lansko leto v jetnišnici. Pri tem vas bo gotovo zanimalo, kako je to, da je število razdeljenih porcij nižje od števila dni, ki so jih morali prestati ljudje za mrzlimi stenami jetniških zidov. Tisti, ki ga pripeljejo prvič v jetnišnico, le malokdaj ve, da tri dni ne bo dobil hrane in bo moral torej izdržati tridnevni najstrožji post ob sami vodi, to pa seveda, če nima prav nobenih sredstev, da bi si po pazniku naročil hrano. Knjigovodstvo jetnišnice je namreč zelo natančno in mora gledati na vsak izdatek. Sicer pa je usoda preiskovanca še tako nejasna, da ni mogoče o njem voditi računov. Da, potem, ko je že nekoliko dni, pa dobi tudi hrano. O tej hrani se more reči, da je dobra. Dvakrat na teden dobe jetniki zjutraj kavo, drugače pa prežganko, poleg tega pa hleb kruha, ki so ga spekli v domači jetniški parni pekarni, ki jo ima jetnišnica že dve leti in je prav moderno opremljena. Prehrana je lansko leto stala jetnišnico 801.310 dinarjev Seveda pa si ne moremo misliti, da bi bila ta hrana bogve kako razkošna, kajti hrana-rina je znašala povprečno za zdravega 3.15, za bolne 4.05 in za gojence 4.27 dinarjev. V tem je vračunan kruh. Bolni in gojenci dobe hrano s prikuho. Iz tega se vidi, da so preiskovanci prebili v zaporih okrožnega sodišča 31.444 dni, od teh moški 28.170 dni in ženske 3274 dni, kaznjenci so prestali 45.807 dni, od teh je bilo 43.273 moških in 2534 ženskih. Upoštevati pa moramo tudi gojence z 16.082 dnevi. V delavnici Ker brezdelje jetnika silno ubija in je tudi *a jetnišnico samo nerentabilno, je brez dvoma zelo koristno, da bo jetniki zaposleni. Vsaka jetnišnica ima delavnice. Tako ima tudi ljubljanska svojo Čevljarsko, krojaško, ključavničarsko, kleparsko, knjigoveško delavnico, kjer je zmerom dosti dela. Tu izdelujejo jetniki razne izdelke prav mojstrsko. Včasih bi se dulo govoriti celo o izumih jetnikov Marsikdo so tu tudi izuči kake obrti in postane koristen Član Človeške družbe. Seveda pa je odpuščenim kaznjencem težko izvrševati obrt, ker še pravi obrtniki nimajo dela. Stalno so zaposleni jetniki pri žaganju in cepljenju drv. Navadno srečujemo na ulicah skupino jetnikov v raševinastih jetniških oblekah s čepico, kako pomagajo pri selitvah. Omenimo naj, da ima jetnišnica že dve leti moderno urejeno parno pekarno, dalje je v jetnišnici bolnišnica, ki ima navadno več kot polovico prostorov praznih. Med drugim pa je poskrbljeno, kolikor je to sploh mogoče, za duševno skrbstvo jetnikov. V jetniški kapeHci Oh nedeljah je običajno za jetnike, ki so v skupnih sobah, nekak dan oddiha. Nekoliko spremembe jim da prisostvovanje pri sv. maši, ki jo bere v jetniški kapelici pater Roman, ki skrbi za duše jetnikov in stori vse, da bi jim olajšal težko življenje in jim omilil zavest ječe In izkoreninjenosti iz človeške družbe. Ob večjih praznikih, kot sta Božič in Velika noč, dobe jetniki mala darila, pevci Bežigrajskega pevskega zbora pa pojejo pri maši na koru. Jetniki dobe tako vtis, da le ni svet še popolnoma pozabil na nje kot ljudi. Sicer pa jetniki tudi niso tako zavrženi ljudje, kakor marsikdo misli. Med njimi so ljudje z globoko duševnostjo, večinoma nesrečniki, ki jih je življenje pritiralo do kriminala. Zastužek en dinar dnevno Morda le malokdo ve, da imajo kaznjenci tudi plačo. In sicer zasluži Vsak kaznjenec dnevno en dinar. Plača prvih treh mesecev gre v podporni fond, pri kaznjencih, ki se povrnejo, pa plača šestih mesecev. Lansko leto je ves denarni promet iz njihovega zaslužka znesel 191.200 dinarjev. Od tega je bilo čistega denarja okoli 60.000 din. Ta denar pa se porabi en del za državo, del denarja pa gre za zavarovanje kaznjencev pri delu. V primeru nesreče dobi tak kaznjenec ali pa njegova družina rento. Iz svojega zaslužka si kaznjenci lahko kupijo kak priboljšek, en del pa jim gre v primeru potrebe, kadar so izpuščeni na svobodo. Pobegi so redki Ponašanje jetnikov je bilo lani primerno in »o prihajale disciplinske kazni, kakor so post, prične in temnica le malo v poštev, Pobegnili 60 vsega štirje kaznjenci, ki pa 60 bili prignani vsi spet nazaj za zapahe. Ti pobegi 60 bili večinoma od dela na prostem ali pri pospravljanju sodne palače.. Izjema izmed teh beguncev je razbofnik Bradeško Bradeško je pobegnil iz sodnih zaporov že !eta 1935, in ee še danes, skoraj tri leta od takrat, skriva na svobodi. Vse to priča o njegovi drznosti in prevejanosti. Prav te dni so se razširile po gorskih naseljih Polhovgrajskih dolomitov vesti, da se je Bradeško povrnil spet v domače kraje. Pojavlja se in izgine. Reči je treba, da je velikodušen razbojnik Neki ženici je dal stotak, rekoč: »Jaz sem tisti ki ee ga bojite. Ne imejte elabega mnenja o meni.« V obrambi se poslužuje samokresa. Kmetje se ga boje in se ga ne upajo izdati oblastem. Toda kakor Anžur in drugi begunci bo prej-kone tudi Bradeško padel orožnikom v roke in žalostno zaključil svojo »kariero«. Poleg tega, da se kaznjenec nekako čuti izločen iz človeške družbe, ker bo poslej vse življenje visel nad njim madež paragrafa, pa poteka kaznjencu življenje monotono, vsakdanje po hišnem redu jetnišnice in discipline. Neredki so zato primeri, da 6i preiskovanci iz obupa razbijajo glave ob zdovih, mnogi si prerežejo žile ali trebuh, drugi je spet poskusil samomor, da se je obesil na vrv. Navadno jih pazljivost paznikov, ki vsake pol ure obhodijo celice, pravočasno reši. V čudnih okoliščinah, ko je prej prepevala, je ena ženska umrla v celici od srčne kapi zadeta, dva pa sta v samomorilnem namenu odšla na drugi svet: Marjan Sčukovt in Srčnik. Gradnja novega Celje, 24. januarja. Na plenarni seji mestnega sveta, ki je bila v petek zvečer v mestni posvetovalnici na poglavarstvu pod predsedstvom predsednika mestne občine g. Alojzija Mihelčiča in ob navzočnosti zastopnika bana okrajnega načelnika dr. Ivana Zobca, se je celjski mestni svet soglasno odločil za naravni bazen v Savinji in sicer po načrtu ing. g. Murse iz Celja. Na zadnji seji dne 19. januarja je bil za zgradnjo novega kopališča sklenjenih precej vaznih sklepov. Seje se je udeležil tudi univ. profsor Žnidaršič ter podal svoje izvedniško mnenje za načrte za gradnjo kopališča ob Savinji. Naprava kopališča z umetnim bazenom je izvedljiva pred^ regulacijo Savinje. Da ne bo tok vode zasipal v sesti etapi 'poglobljene struge Savinje z gramozom, bodo na gornjem koncu šeste etape nekoliko pod damskim kopališčem fiksirali dno z en meter visokim pragom, ki ga nameravajo zgraditi tako, da bodo lahko nanj namestili v vsej širini dva do dva in pol kopališča v Celfu metra visoko gibljivo zapornico, ki bo zajezila Sa* vinjo, s čimer se bo pridobil dva do tri metre globok in približno 1 do 1 in pol km dolg ter 80 m širok kopalni in veslalni bazen. Zapornica bi bila seveda v kopalni sezoni zaprta, dočim bi se pozimi ali pri visoki vodi dvignila. Zapornico bi zgradili tako, da bi imeli splavarji vselej prosto pot in da bi se padec vode v poznejših letih lahko izkoristil za pridobivanje vodne sile. To bi bilo vsekakor važno in koristno za industrijsko mesto Celje, saj so izračunali, da bi ta elektrarna proizvajala približno 4 milijone kilovatnih ur na leto in sicer po zelo nizki ceni. Kilovatna ura bi 6tala samo 30 par. Za gradnjo bazena so merodajne navade in potrebe prebivlstva. Premnogi dajejo prednost kopanju v tekoči vodi. To so fizično odporni in utrjeni poedinci, bolj občutljivim ljudem pa prija kopanje v mirni vodi. Jasnost o potrebah prebivalstva naj bi se ^re-šila in dobila z ljudskim glasovanjem. Zlasti važen je bazen za otroke radi večje varnosti. Dispbzičija bazena v poglobitvi bi po izvidniškem in strokovnem mnenju univ. prof. g. Žnidaršiča dobro uspela. Dolžina plavalnega bazena .od 100 m bi bila vsem športnim krogom, kakor tudi vsemu meščanstvu zelo dobrodošla. Tudi prostori, namenjeni za solnčenje in gledalce, so obilno odmerjeni. Vse ostalo je stvar arhitekta. Zgraditev novega kopališča v Celju bi bila torej kakor iz gospodarskega tako tudi iz tujsko-pro-metnega vidika zelo koristna, toliko bolj ker pri-baja v na&e Celje posebno v poletju mnogo tujcev Vesti iz Krania Kranj, 25. januarja. Tat na svoj način. Pred dnevi je prodajal po Kranju in okolici neki brezposelni delavec drva po 80 din za kubični meter. Razumljivo je, da so jih ljudje naročali pri njemu, saj v trgovini stane kubični meter suhih žaganih drv 120 din. Ljudje so mu dajali za njegovo posredništvo nagrade — »prodajal« jih je namreč v imenu nekega kmeta, toda drv 3e do danes ni pripeljal in jih tudi ne bo, saj je bil njegov ramen le ta, da je prišel do denarja. Opozarjamo ljudi, da mu ne nasedajo, zlasti da mu ne dajo predplačil. Pomanjkanje policije v Kranju. »Gorenjec« piše v svoji božični številki pod naslovom »Kranj pod prisilno upravo*, da je bilo v Kranju okrog leta 1730 12 policajev. Danes, ko je to mesto zelo živahno in razvito, pa ima samo 3 policaje. Posledice pomanjkanja policije so moralne in gmotne. Poročali smo Že večkrat, koliko nesreč se pripeti pri nas vprav zaradi pomanjkanja policije, razen tega pa je izredno veliko število vlomov in tatvin. Da so pa posledice pomanjkanja policije tudi moralne, naj služi samo ta primer: V ponedeljek popoldne je sedel na Strossmajerjevem trgu neki pijanec, ki je preklinjal in govoril umazane stvari otrokom, katerih se je nabralo okrog njega lepo število. Sedel je dolgo časa, dokler se ni nekoliko streznil. Po drugih mestih, kjer je zadeva policije urejena, bi gotovo lega pohujševanja ne bilo in bi se vsak podoben primer najstrožje kaznoval. Občinska uprava je storila že pred časom potrebne korake, da bi dobil Kranj policijski komisariat. Upamo, da bo ta prošnja kmalu ugodno rešena, ker je res nujna. Dveletni otročiček je padel z okna "5 m globoko, V nedeljo se je v Rogatcu pripetila nesreča, ki naj bo vsem staršem v opomin. Dveletni sinček Prevolšek Lojze se je Igral na oknu. Pri igranju se je preveč nagnil čezenj in strmoglavil 3 m globoko na trda tla. Pri padcu je dobil težke iti zelo nevarne poškodbe na glavi. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. KINO SLOGA Danes premiera velikega g asbenepa filma: BAL V METROPOLU Glavne vloge v tem filmu imajo prominentni filmski umetniki: Viktorija v.Balasko Heinz v. Cleve, Heinrich George, Hilde Weisner. Liubezen bolečina, žalost in sreča so moistersko podani v tem filmu. — — Predstave ob 16., 19.15 in 21.13 uri. Telefon 27- 20 letnico osvoboienfa bo praznoval Maribor v Maribor, 24. januarja. Nocoj je bila v posvetovalnici mestnega magistrata v Mariboru anketa, ki jo je sklical mestni župan dr. Juvan. Prisostvovali so ji predstavniki vseh mariborskih kulturnih, gospodarskih in socialnih organizacij ter mestnega sveta, razpravljali pa so na njej o proslavi 20 letnice osvobojenja, ki bo letos. Okvir tej proslavi bo dal letošnji Mariborski teden. Proslava bo kulturni in gospodarski dogodek za vso našo severno mejo. Združila bo vse prebivalstvo in vse tvorne sile mariborskega mesta, da se izvede v čim večjem obsegu in na čim najbolj manlfestanten način. Za 20 letnico osvobojenja naj bi Maribor nazorno prikazal z veliko razstavo ves kulturni, gospodarski in socialni napredek, ki ga je v novi državi v teku 20 let dosegel. Ta napredek je res znaten, če primerjamo prejšnje majhno provincialno gnezdo, ki se nikamor ni moglo povzpeti, ki ni prav za prav imelo nobenega svojskega kulturnega življenja, ki okviru Mariborskega tedna je gospodarsko bolj životarilo ter skoraj ni imelo nobene pomembne industrije, socialno pa je bilo v zaostanku, kakor vsa ostala majhna avstrijska mesta. V kratkem razdobju 20 let pa je pokazal Maribor v novi državi napredek, kakor malo mest v naši državi. Ves ta napredek bo nazorno prikazan na posebni razstavi. Obenem pa bodo razna društva in narodne organizacije v okviru teh proslav organizirale velike prireditve, ki ne bodo zajele samo domačinov, temveč bodo privabile tudi mnogo tujcev. Načrt in proračun za te prireditve bo izdelal poseben odbor, v katerega so bili nocoj izvoljeni prof. dr. Sušnik, ravnatelj Tujskoproniet-ne zveze Loos in ravnatelj banovinskega arhiva prof. Baš. Ta akcijski odbor bo začel takoj s poslom. Ustanovi se pisarna za vodstvo vseh priprav, ]{i jih boeto vršile posamezne organizacije in društva. V širšem odboru, ki se bo od časa do časa sestajal, pa bodo zastopniki mariborskega javnega življenja. Tefave In teinfe mariborskih mesarrev Združenje mesarjev v Mariboru, pod čeear področje spadajo mesarski obrtniki iz Maribora in Ptuja ter okrajnih glavarstev Maribor desni in levi breg, Ptuj in Ljutomer, je imelo včeraj popoldne v Ptuju svojo redno letno skupščino. Vodil jo je poslevodeči podpredsednik Združenja Jernej Fidler iz Maribora, glavno poročilo pa }e podal agilni tajnik Julče Novak. Iz njega je razvidno, kako se v sedanjih časih mesarska obrt na severni meji razvija in kaj jo v njenem razvoju ovira. Združenje šteje danes 215 Članov, ki zaposlujejo 227 pomočnikov in 97 vajencev. Mesarski obrti v današnjih časih ni z rožicami postlano. Zahteva veliko dela in veliko rizika, pa vendar uspehi niso taki, kakor v prejšnjih letih. Sploh je bilo lansko leto za mesarsko obrt ^najtežje, kar jih v zadnji dobi pomnijo. Najhujše breme so davki. Mesarje ima davkarija vedno pod točnim nadzorstvom in vsak dohodek je podvržen težkemu obdavčenju. Uspeh organizacije je, da se je mesarjem v krajih pod 20.000 din priznalo pavšaliranje pridobnine. Mesarji v Mariboru in Ptuju imajo tudi hudo borbo s Špeharji z Dravskega polja. Dokler 60 Špeharji prodajali na jjariborskem in ptujskem trgu samo svinjsko meso od domačih svinj kmečke reje, se mesarski j mojstri njihovim privilegijem niso protivili Da- I nes pa so postali Špeharji glasom statistike ma- I riborstkega tržnega nadzorstva samo prekupčevalci hrvaških svinj, katero koljejo ter jih p<>7 tem brez obrtnice na trgu prodajajo. Mesarji nastopajo tudi za omejitev vajeniškega naraščaja, zahtevajo pa, da se nudi vajencem večja možnost primerne izobrazbe. Sedanje obrtno-nadaljevalno šolstvo ne odgovarja več modernim zahtevam. Prav tako ne odgovarja modernim potrebam poslovanje obrtnopospeševalnega zavoda Zbornice za TOL Administracija zavoda je mnogo predraga ter požre skoraj večino dohodkov. Z zadoščenjem pa eo ugotavljali mesarski mojstri iz Maribora, da kaže sedanja občinska uprava veliko razumevanje za njihove težnje zlasti v mestni klavnici, kjer je uredila moderno hladilnico. V ospredje pa stoja v Mariboru vprašanje nove tržnice. Mesarji bi bili zato, da se tržnice ne zgradi na Vojašniškem trgu. temveč se najdejo primerni prostori v bližini Glavnega trga. Prvo nagrajeni film na letošnjem mednarodnem bienalu Canea neprekliono ? B y V 1 H 1 FJST 'M f Dane3 nepreklicno E za-njikrat! 'v %*** Ji. M. JEm VLJL .» Je- MLA Jh jf zadnjikrat i H Dokument o usodi človeštva in njegovih kast v svetovni vojni. Bogat in aktualen predprogram: Iz zgodovine kitajsko japonske vojne, — autentični prikaz ffl potopa ameriškega vojnega broda »Panay«, žurnal, vesela menežarija Itd. Danes ob 1©., 19-15 inSl lS uri KINO MATICA Tel. 21-24 i pinnfli 0*1 tu in tim Veliko letalsko razstavo pripravljajo v Belgradu. Na prostoru tamkajšnjega velesejma bodo razstavo uredili v šest oddelkov. Prikazana bodo letala raznih znamk, potem material, iz katerega se letala izdelujejo, izdelki domače letalske industrije, razni pripomočki, ki jih imajo letalci, instrumenti, padala in podobno. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel knez namestnik Pavle, ki je doživljenjski predsednik jugoslovanskega Aerokluba. Na eno leto strogega zapora sta bila obsojena pred sodiščem v Kragujevcu dva člana telesne straže borbaškega voditelja Svetislava Ilo-djere, ker sta po nekem shodu do smrti pobila kmeta Blaškoviča. Imenovani shod borbašev je bil pred dobrima dvema letoma v Kragujevcu. Pristaši združftne opozicije so hoteli shod razbiti, telesna straža pa je seveda intervenirala. Kmalu po shodu je prišlo v kavarni sredi mest® do prepirov in pretepa, v katerem sta dva bor-baška telesna stražnika ubila Dušana Blasko-viča. Izsledili pa so ju šele kasno. Na sodniji sta obadva priznala svoj zločin. Zaradi sporov okrog koščka zemlje je v vasi Miličevcik pri čačku sosed ubil soseda. Milijan Bogičevid se je tožaril z Radojico Ostojičem zaradi malega koščka zemlje. Istočasno pa je užival tudi sadove, ki jih je rodila ta sporna zemlja. Ko je šel Radojica v trgovino kupit tobaka, je za njim prišel kmalu Milijan. Radojica je takoj skočil proti njemu, pograbil za dvokilogramsko utež in udaril Milivoja po glavi. Hip nato pa se je v Milivojevih rokah zasvetil noz in ze je z dvema udarcema prebil Radojici srce. Vse se je s tako naglico odigralo, da prisotni meo moBli ničesar preprečiti. Prostor belgrajskega velesejma ^ razširili. Vsa dela bodo gotova ze do Uprava velesejma bo za T^širaev P^abda tn milijone dinarjev, čeprav je ureditev p ^ štora lani stala nič manj A Vvndratnih Razstavni prostor bo večji za 40.000 kvadratn.n metrov. Prodajanje hčerk fa “da Albanci prava navada. Agom se, a« prelevi v pravo trgovino z bel '' j k el; stivarju vedo za nekega Sarka, da je vzel k sebi neko Romunko, ki jo je .bll. nj^ pognal od gvofe hiše. Ko je šarko našel primer-®eRa ženitneca kandidata, je Romunko prodal za 400 dinarjev. Rekord pa je odnesel Albanec Abaz Sajdinovič iz Strajana Svojo starejso hčerko je prodal nič manj kakor sedemkrat svojo najmlajšo pa dvakrat istočasno. Starejša hčerka je bila močno grbasta. Pa ze od rane mladosti jo je oče skrival, da jo nihče v vasi ni poznal. Pred leti r« ir oreslepil nekega mladeniča, da mu je za >£lo< bPčerkoW 12 jur jev. Komaj je mladenič pripeljal domov nevesto in spoznal, da je grbasta, jo je že pognal, od Abaza pa ni mogel vec dobiti denarja nazaj. Abaz je na podoben način prodal svojo hčer še šestkrat in zaslužil pri tem okrog 35 jurjev. Nezvesto ženo in njenega zapeljivca je ubil 60letni kmet Sima Živkovič '\ V tem času je bilo doma vse narobe. Žena se‘mu je izneverila, živkovič je za to izvedel, čim se je pojavil v vasi Sel je m skrivaj počakal na priliko, da bo dobil ženo in njenega prijatelja skupaj. Ko sta se onadva v hiši sestala, iu je Živkovij s sekiro pobil. Potem se je skrival v gozdu več kot eno leto. Begunsko življenje mu je pa nazadnje začelo presedati, nakar se je sam javil orožnikom. V kratkem mu bodo sodili. Za dve milijardi in pol je bilo lani prometa na belgrajski borzi. To pomeni, da ga je bilo za 832 milijonov dinarjev več kakor v letu pred tem. Zagrebška borza je naredila za dober milijon manjši promet. 7,836 milijonov dinarjev so znašali dohodki državnih blaga in v prvih osmih mesecih Pr01'a; cima, čeprav jih je proračun predvidel za 58V.7 Hiilijona manj. Nasprotno pa so znašali izdatki v istem času 7.032.4 milijona (predvidenih je bilo 7.273.33 milij.). Potemtakem je bilo v teh osmih mesecih za 830.6 milijona dinarjev več dohodkov kakor pa izdatkov. Živega človeka so menda pokopali v vasi lokve-Rogoznica pri Omišu 26. decembra J e tamkaj umrl posestnik Ivan Kovačič zaradi naduhe. Smrt je nastopila zgodaj zjutraj, vendar so ga domači dali pokopati še istega dne popoldne. Ko so pa nekateri kmetje Sli pozno ^veter mimo p -kopališča, so culi neko zamolklo klicanje in vzdihovanje. Vsi so bili prepričani, da prihaja klicanje iz groba pokojnega Kovačiča. Obvestili so zato orožnike, ki so začeli stvar preiskovati. Zaslišali so brata pokojnega, ki je povedal, da je bil njegov brat, ko ga je preoblačil, še močno mehak in precej gorak, vendar si on iz tega ni delal vprašanj. Kmetje domačini pa so vsi prepričani, da je bil nesrečni Kovačič pokopan se »v. Seda, so orožniki stvar predložili splitskemu sodišču, k bo odločilo, če se sme pokojnikovo truplo izkopati. Led na Donavi se je eatel topili *» kopičili v cele nore. Zlasti so se take zagvozde naredile \ delu 'od Mohača na Madžarskem pa do Sombora na naši strani Ker pomenjajo ledene gore silno nevarnost za obrežja in ustvarjajo nevarnost povodnji, ker 'se voda zajezi, so se nnše olilasti mo-rale odločiti in dati te gore razstreliti PnSel e oddelek vojakov in rnzsjre ll vse »minde Kmalu potem se je voda odtekla in je nevarnost poplav zaenkrat minila. Podajanja :a novo trgovinsko pogodbo se bodo v kratkem pričela med našo državo m Avstrijo. Obe delegaciji bt se sestali na Dunaju v kratkem Največ preglavic deia avstrijskim uradnim krogom dosedanji način plačevanja z devizami. Marti P de koruze bi Avstrijci radi dosegli, da bi *e Plačevalo s šilingi ali pa poravnavalo z enakovrednimi količinami avstrijskega blaga, ki bi zilo v Jugoslavijo. Pred sodiščem v Sremski Mitroviči stoji nevarni razbojnik in večkratni morilec Duško Ostojič Roma. Roma je star Sele 27 let, vendar ima na vesti nič manj kakor pet umorov. Homa je vreaei sin svoiega očeta, ki so pokori že dolga leta v Le-poslavi zaradi uboja svojega soseda. Roma se pred sodiščem vede izredno drzno. 0 svojih zločinih Pripoveduje vse podrobnosti in ne Skriva ničesar. Sodišče je s tem v zvezi sprejelo predlog zlocmce-vega branilca, naj razpravam prisostvuje tudi zdravnik, da bo opazoval, če ni Roma tnorda dedno obremenjen ali pa neodgovoren za svoja dejanja Razprava bo trajala še nekaj dni. Slavni korilškl pevcc TINO ROSI MARINELLA Premiera futrt v KINO MATICI Nov zakon o izvršbi S 1. januarjem stopijo v veljavo novi predpisi o. višini zneskov, ki se smejo zarubiti Novi zakon o izvršbi in zavarovanju, ki je stopil s 1. januarjem 1938 v veljavo, je prinesel znatne spremembe glede izvršbe na denarne terjatve. I. Državnim civilnim in vojaškim uslužbencem, bodisi, da so aktivni ali upokojeni, je moči zarubiti tretjino plače in ostalih prejemkov ali pokojnine, vendar jim mora ostati na leto 6000 din. Ta določba velja' tudi za njih rodbine, ki uživajo rodbinske pokojnine, in za nameščence, ki so v drugi javni službi (n. pr. v občinski, samoupravni ali verskosamoupravni). ter za duhovništvo vseh priznanih ver. Pri ugotavljanju tretjine se pri posvetnih in samostanskih duhovnikih poleg stalne plače upoštevajo še dohodki nadarbin in srednji letni znesek pristojbin, ki se jim neposredno dajejo za opravljanje obrednih dejanj. Pri vseh omenjenih osebah se pri ugotavljanju plače ali pokojnine ne prišteje tisto, kar prejmejo v denarju ali v naravi za poravnanje stroškov, povzročenih z njih javno službo. — Pogrebnina se lahko zarubi samo za plačilo pogrebnih stroškov. Podpora ob smrti take osebe je nezarubljiva. II. Kar velja za javne uslužbence, velja tudi za trajno nameščene osebe v zasebni službi. Katero službeno razmerje se smatra za trajno, je v izvršilnem zakonu nasproti dosedanjim določbam zelo preprosto in razumljivo urejeno: za trajno se smatra tisto službeno razmerje, ki mora po zakonu, pogodbi ali običaju trajati vsaj leto dni, ali pa, če je za prestanek potreben najmanj trimesečni rok. V isti meri so zarubljive osebne pokojnine, rodbinske pokojnine in odpravnine, ki jih dobijo zasebni nameščenci, njih vdove in otroci od zasebnih delodajalcev, ali pa osebne pokojnine, rodbinske pokojnine in vzgojnine, ki jih dajejo zavodi ali družbe svojini članom ali njih rodbinam. III. Pri vseh ostalih nameščencih (ki torej niso v državni, javni ali duhovniški službi, niti niso trajni zasebni nameščenci) in pri delavcih, se sme zarubiti tretjina zaslužka ali dnevne mezde, vendar jim mora ostati dvajset dinarjev na dan. Pri ugotavljanju tistega dela prejemkov, ki se ne sme zarubiti, se mora vračunati tudi vse tisto, kar dobiva nameščenec kot kakšno^ drugo (ne denarno) imovinsko korist (n. pr. službeno stano- vanje, deputati in podobno). Ker mora tej tretji skupini ostati na dan 20 dinarjev, bodo brezuspešne rubežni proti vsem, ki ne zaslužijo skupno 600 dinarjev na mesec. — Med take je treba šteti večino tovarniškega delavstva, kmečke in mestne dninarje, hlapce, dekle in služkinje. IV. V zaščito izterjavanja preživnin ima izvršilni zakon glede zarubljivih zneskov znatno drugačne določbe in sicer v korist tistim, ki jim preživnina gre po zakonu. Pravica, zahtevati preživnino na temelju zakona, pripada otrokom proti staršem, siromašnim staršem proti otrokom, nezakonskim otrokom proti roditeljem, nezakonski materi proti nezakonskemu očetu za vzdrževanje za čas prvih šest tednov po porodu, zakonski ženi proti možu, kakor tudi brez krivde ločeni, nujnemu dediču, ki je po zakonu od nujnega deleža izključen, pa ima pravico zahtevati preživnino; dalje pripada ta pravica preživelemu zakoncu. Naši preužitkarji ne spadajo v to posebej zaščiteno skupino. Njim namreč preživnina ne pripada po zakonu, marveč po dogovoru, ki so ga sklenili s prevzemniki. Če se torej rubijo dohodki zaradi plačila preživnin na temelju zakona, se sme zarubiti še polovica tistih dohodkov, glede katerih je bilo zgoraj rečeno, da se ne smejo zarubiti. Skupinama pod I. (javnim uslužbencem) in II. (trajno nameščenim zasebnim uslužbencem) se sme torej zarubiti še ena tretjina prejemkov (skupaj dve tretjini), vendar jim mora ostati 3000 dinarjev na leto. Skupini pod III. (ne trajno nameščenim zasebnim uslužbencem in mezdnim delavcem) se sme prav tako zarubiti še ena tretjina prejemkov, ostati jim pa mora 10 dinarjev na dan. V. Za dolžnike z nizkimi prejemki pomenijo te nove določbe ogromno zaščito. — Zakon hoče tistim, katerih dohodki ne dosegajo 600 din na mesec, zagotoviti ta znesek kot eksistenčni minimum za njih življenje neprikrajšan. Ko upniki predlagajo rubežen dohodkov, morajo navesti tudi okoliščine, ki so odločilne za presojo, koliko dohodkov se dolžniku sme, oziroma ne sme zarubiti. Vremensko poročilo včeraj, so včeraj prispele ogromne množice kupcev iz Avstrije, ki so naše obmejne trgovine naravnost izpraznili ter nosili blago v Avstrijo. Avstrijska vlada motivira ta odlok s tem, da vlada v naših krajih živinska kuga. To pa je le izgovor. Nekaj živinske kuge je bilo samo v dolnjelendavskemi okraju, pa še ta je sedaj omejena ter polagoma pojema. Avstrija je zaprla mejo proti Jugoslaviji za flmali obmejni promet" Maribor, 24. januarja. Avstrijska zvezna vlada je izdala danes na vse svoje carinske, finančne in orožniške oddelke ob jugoslovanski meji odlok, da se z današnjim dnem, t. j. 24. januarja 1938, ukinejo vse obmejne izkaznice v obmejni coni. S tem je dejansko ukinjen ves ožji obmejni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. 1’rehod čez mejo je dovoljen samo od 8—.12 ter od 14—18 in to samo z vidiranimi potnimi listi. Vsak prenos jugoslovanskega blaga, zlasti živil, je v obmejnem prometu prepovedan. Ta prepoved je zlasti hud udarec za Avstrijce, pa tudi za naše državljane v obmejni coni, posebno pa še za naše trgovce, ki eo imeli dosedaj v Avstrijcih iz obmejne avstrijske cone dobre odjemalce. Dasi so avstrijske oblasti zadnja leta čim dalje bolj omejevale prenos živil in blaga iz naše obmejne cone v Avstrijo, je bil vendarle še dovoljen prenos moke. masla, soli in nekaterih drugih živil v omejeni količini. Med avstrijskim obmejnim prebivalstvom je zaradi tega odloka nastalo veliko razburjenje. Ker ee je zanj izvedelo že Oton Štiglic organizator ►All-right« knjigovodstvo najmodernejši kartotečni kopirni sistem Ljubljana, Aleksandrova 4/!l Bori Jovanoviču za klobuk! Ali smo sposobni, da bi bila olimaiada 1.1948 v Belgradu? V športni rubriki belgrajske »Politike« čita-mo ekoraj dan na dan članke, ki jih podpisuje neki Bora Jovanovič. Ta gospod se navadno bolj omejuje na s>futbal< — kar je pač belgrajska specialiteta in ee preko n.ie bolj tež-co [ " . pa treba povedati kaj brihtnga, se spusti gospod tudi na druga šjiortiia polja In je do sem v najlepšem redu. Ne zdi se nam pa prav nič v redu, če se športni časnikar postavi v nekako pozo vrhovnega športnega dirigenta in enostavno na podlagi svojega podpisa jx>zove ljudi pri vseh mogočih zvezah, nai — odstopijo, ker so proti prireditvi olimpiade leta 1018. v Belgradu. Jedro zadeve je v tem: Na vprašanje Jugoelov. ollmp. odbora, ali eo za prireditev olimpiade lela 1948 v Belgradu, je večina športnih zvez odgovorila, da smatra, da »mo za dostojno prireditev olimpiade še nesposobni. In tu ee je dvignil g. Bora Jovanovič, obrnil proti zvezam svoje "kanone, češ — odstopite, če niste sposobni za Organizacijo te olimpiade. Čudimo se g. Jovanoviču, da je mogel kaj takega napisati. Saj tn vendar ne gre samo za sposobnost »veznih funkcionarjev. Tu prihaja vpoštev h to in sto okolšein, ki so odločilnega pomena in ki niso prav nič v ivert g sposobnostjo posameinih organov. In te okolščinc se v desetih letih ne morejo regulirati tako, da bi lahko sprejeli v prestolnico stotisoče s celega sveta. Samo nekaj primerov, ki prikazujejo našo sposobnost: dva dni pred katoliškim božičem (1937) je vozil belgrajsld popoldanski brzovlak proti Sloveniji tako, da smo do Maribora skoraj vsi zmrznili. To ni znak časa, marveč vprašanje sposobnosti. In to se ravno tako lahko zgodi leta 1937. kakor leta 1948 ko bo v vlaku še več tujcev, kakor jih je bilo imenovanega dne, ko so zaviti v plašče in odeje drgetali v vagonih in zabavljali. — Dva dni pred našimi Tremi kralji je bilo na belgrajski postaji na stotine liudi. ki so čakali na brzovlak, ki odpelje okrog 11. ure ponoči proti Sloveniji. Ko ob določeni uri kompozicije ni bilo, so ljudje začeli spraševati za vlakom. Železničarji so bili zbegani n odgovarjali, da bo kompozicija vsak čas pripravljena za odhod. Ljudje so čakali, čakali od 11. do okrog 2. ure pri okrog 20 stopinj mraza na peronu na vlak, ki bo »vsak čas tu . Nek železničar je avtoritativno odgovoril: »Putuilc ide specijalmm vozom u Slo-venačku, pa jo nestalo vagona*. Nikjer še nismo či-tali, da je bil odgovorni činitelj za to klican na odgovor, čeprav sta oba primera prav primerna za postopanje pred sodiščem za zaSčito države. Kaj bi n. pr. v takem slučaju napravili v Nemčiji? In zakaj bi se taki primeri ne mogli ponoviti leta 1948., ko bi šlo toliko vagonov na vse strani. To sta samo dva primerčka iz najnovejše dobe in samo iz ene stroke. In naj g. Jovanovič pomisli samo še na stanovanjske možnosti: Za stotieoČe ne bomo mogli postaviti novih stanovališč, za sprejem tujcev v zasebne hiše pa je vsaj tri četrtine belgrajskih hiš absolutno nesposobnih. Saj je znano, da mora tujec, ki ee hoče naseliti v Belgradu, v novih hišah, tri- do Štirikrat menjati stanovanja, predno najde čisto stanovanje brez stenic. To so dejstva, preko katerih ni mogoče, pa če vodi športnike tudi največji idealizem. In če so zvezni funkcionarji vse to in še ogromno drugega upoštevali, jim pač kot mislečim ljudem ni preostajalo drugega, kakor da izjavijo, da smo Jugoslovani spričo takih razmer, ki se v 10 letih (izkušnje!) ne bodo spremenile, še nesposobni za Organizacijo olimpiade. Ce tega ne more spoznati g. Jovanovič, je to pač njegova osebna zadeva. Krai Barometer sko stanje 1 Tempe- raturi* v C11 <9 £ * -. a « K s C£ C c ■C W * — £ c Veter (smer, in kost) Pada- vine CD i »l,.Jazjs, Trsi-Milan: 21 Izmenjava ital. in avstr, programa,. 22.00 Orgle — Rim-Bari: 17.15 Ples. glasba, 21_ Rostandova igra ,Cyrano de Bergerac« — Trapa: 22.05 Ork. kouc. — Varšava: 20 Auberjeva komič. opera *ifra Dinvolo« — Berlin: 19 10 Rossinijeve skladbe, 20 Orkester, sek-stet, Šramel in solisti — Hamburg: 21) Angleška orkestralna glasba, 22.20 Zabaven večer za angleške mornarje — Vratislava: 20 Beethovnova opera «Fidelio« — Strasbourg: 22.80 Orkestralni koncert. vseh mogočih držav in od začetka tega stoletja so Kruppove tovarne že svetovna sila. Toda zmanjkalo je moških potomcev in sedaj je že drugi rod, v katerem bo vladala ženska. Sedanjo naslednico Irmgardo, ki uživa po vseh salonih skoro kraljevsko čast, smatrajo za najlepšo in najpopolnejšo Nemko. Vse jo občuduje in obožuje. Pri njeni poroki bo za pričo sam nemški vodja Adolf Hitler. Najbogatejša Američanka, grofica Barbara Haug-witz-Revent!ow, ki se je iz strahu pred roparji preselila v Evropo. Nastaniti se misli na Danskem. Na sliki (levo) jo vidimo, kako se vozi s sankami po Švici. zirnostjo prebiti do vodilnega mesta v kolonijalnem generalštabu. Poleg tega je imel zelo veliko besedo pri takratnih pariških protiverskih listih ter tesne zveze z vodilnimi možmi Francije. Oženil se je z ljubko, mlado in pobožno stvarco, katero je z grdim ravnanjem prisilil, da je zapustila vsako pobožnjaštvo, kot se spodobi za naprednega človeka. Živela je skromno poleg svojega strahovitega moža, ki je igra! na vseh odločilnih mizah političnega sveta in skrbel samo za to, da bi rasel, pasel in zrasel do kdo ve kam. Kljub svoji lepoti je živela pozabljeno in samotno življenje, mož je komaj vedel, da mu je žena nenadoma umrla, smehljajoč se in brez očitkov za svojega odurnega moža. Nekoč pa je Le9eu.r brskal po pisalni mizi svoje pokojne žene in našel lepo zložene zvezke z naslovi: Dnevnik dnevnih premišljevanj, Pisma o trpljenju, Duhovno življenje, itd. — Kaj, to je pisala njegova žena? Vedela je za vsa njegova izdajstva, mu odpuščala vso njegovo odurnost in poniževanje? Kaj takega pa še ni našel pri vsem 6yojem mnogoličnem in obsežnem delu! — Tolika ljubezen ne sme biti zastonj, talce dušice ne sme nikdar pozabiti. — Zapustil je vse, kar je nagrabil, dosegel in prisvojil, premoženje in čast, se zaprl v samostan in kmalu začel prositi cerkvene oblasti, da proglase njegovo ženo za svetnico.------ Druga ženska, ki ima svojega moža »na vesti«, je neka Belgijka, žena kitajskega poslanika v Bru-selju, ki je pred nekaj leti po smrti svoje žene odšel v neki švicarski samostan. Francija je na videz in v svoji javnosti lahko zelo gnila, dokler pa bodo v njej svetniki, je nobena »Rusija« ne bo zmogla. /Topovska princezfnla* se moži Pri zadnjem obisku v Nemčiji je naš zunanji minister dr. Stojadinovič obiskal tudi slavne Kruppove tovarne za izdelovanje orožja. Družina Krupp je gotovo najimenitnejša in najbogatejša v Nemčiji, ima pa to smolo, da nima moških potomcev. Zadnja potomka, hči znamenite Berte Krupp, pri katere poroki je bil sam nemški cesar Viljem za prič-o in kateri na čast so krstili dolgocevne topove, s katerimi so Nemci streljali na Pariz, »Berte«, se imenuje Irmgarda Krupp von Bohlen-Halbach, ter se je pred kratkim zaročila z nekim častnikom iz najstarejše nemške plemiške rodbine. Že šest rodov Kruppove rodbine je počasi in potrpežljivo, brez posebnih drznih načrtov uprav-ljelo nekaj železarskih tovarn v okolici Essena. Vsak rod je dodal kako malo izpopolnitev. Ko je nastopil sedmi rod, je hotel tovarno nenadoma dvigniti na čezmerno višino ter jo popolnoma upro-pastil. Toda poguma ni izgubil. Najel je posojilo, napel vse sile in načrt se je posrečil. Koncem prejšnjega stoletja je Kruppova tovarna bila že med prvimi v Nemčiji. Največje ime si je zaslužil neki Alfred Krupp, ki je na svetovnem letovišču v Nici podaril vsakemu vladarju po en top. Darilo se mu je izvrstno povrnilo: dobil je nešteto naročil iz 4. Henrik VIII. je bil od sile razuzdan kralj. Posebno je bil znan po svojih številnih ženah, od katerih jih je nekaj dal celo usmrtiti, ko so mu postale zoprne. In ta kralj je nazadnje težko obolel. Hotel je ohraniti svojemu sinu Edvardu kraljevsko krono. Ker pa je bil Edvard star šele 13 let, je Henrik hotel imenovati za prvega lorda in Edvardovega varuha nezaupnega in podlega vojvodo Hertfortskega. „Če se Azija združi.. ali podtalni boj med belim in rumenim plemenom Neki vodja angleške »Azijske skrivne službe« označuje vzhodno vprašanje takole: Boji, ki se 6edaj bijejo na Kitajskem, so samo majhen pojav ogromne krize in napetosti, ki se pripravlja ne proti Kitajcem ali azijski Rusiji, ampak proti belemu plemenu. Azijski vojaki niso navadni ljudje, kot pri nas, ampak verski fanatiki, ki se slepo spuste v vsako nevarnost, ki slepo dreve v milijonih proti sovražniku, ki ga jim pokaže njihov »bog«. In taki „bogovi", maništbude ali nasledniki Sakja Munija, živega Bude, ki ima svoj sedež v Lasi na Tibetu, se porajajo vsak dan novi, begajo množice in jih navdušujejo za svoje namene. Nemogoče je vedeti, katerega se bo ljudstvo najtesneje oprijelo in kateri bo vodil Azijce na vojni pohod. Zato je glavna naloga angleške obveščevalne 6lužbe, da pazi na take »Bude«, lažne Dalaj Lame; da spozna njihove prave namene, njihove zveze v domovini in po svetu ter jih v potrebi napravi neškodljive. Če hočeš razumeti vzhodnjaško politiko, moraš najprej dobro poznati njihovo verstvo, budizem. Najhujši boji se ne odigravajo na bojnem polju in največji junaki niso slavni generali, ampak nepoznani tajni agentje, ki se plazijo po budi- stičnih svetiščih, prisluškujejo skrivnim posvetom skrivnostnih magov ter jim križajo na skrivnem njihove načrte. Angleškim veščakom se je že nekoč posrečilo, da so spravili v London in na svojo stran velikega Dalaj Lamo iz Lase. Rusi pa so postavili za »rumenega papeža« njim prijaznega bratranca velikega Lame, Sun-Jat-Sena, ki je imel pred drugimi vzhodnimi dostojanstveniki to prednost, da je poznal poleg vzhodnjaških tajnih ved tudi zapadnja-ške; saj je študiral na vseučilišču v Parizu in Londonu. Ugrabili so ga iz svetega zbora v Lasi in ga zaprli v neki mongolski samostan, odkoder je vodil tako hudo propagando, da je imel kmalu nekaj milijonov ljudi na svoji strani. Rusi so si že zaceli meti roke, tedaj pa je Sun-Jat-Sen nenadoma »skrivnostno /!II Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica (v Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani; K Čeč. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.