Številko. U Ljubljanu v ponedeljek 8. marca 1909. XLH. leto. .Slovenski Narod" velja: Ljubljani najdom dostavljen: »leto.........K 24- leta.........m 12-— leta.........„ 6*— mesec......... 2*— v upravnlštvu prejeman: celo leto......... K 22 — pol leta......... , 11*— četrt leta......... , 5 50 na mesec........ . 1*90 Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon *t 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25r— pol leta.......... 13*— četrt leta........., 650 na mesec.........• 230 za Nemčijo: celo leto;.........K 28-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnicami znamka. Upravnlštvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Zoro puco! Včeraj je naša stranka priredila [lipozailtei] javrn shod v Kostanjevici. Udeležilo so ga je 400 mož veči-kmetov pa tudi ženstvo je bilo cstopano. Med zborovalei je bilo tudi kakih 30 klerikalcev, ki so se za držc-ll mirno. V imenu stranke je otvoril shod jiupan Bučar, ki j«' pozdravil zhoro-valce. Predsednikom je predlagal nadučitelja \/. Sv. Križa 4»-. Ivana Malneriea, ki je z ognjevito besedo pozdravil odposlanca izv rševalllCga odbora gg. dež. poslailCfl dl*. IvillU itmsna, kostanjeviškega rojaku, il! dr. Gregorja Žerjava. Prvi je govoril dr. Ivan Orazen. Sporočil je iskren pozdrav izvr-frvnlnegn odbora kostanjeviškemu okraju ter so nato v razgovoru o položaju Slovencev pred vsem lotil Šolskega vprašanja, ki je (»d ljudske šole gor do vseučilišča tako uravnano, cia nam vzgaja janicarje. Ako pa Zinemo pravilno zahtevo do narodne šole, ako se zbiramo, da bi se v mejah postave in dostojnosti pogovorili, kje bi naši narodno osiroteli def i postavili učilnic pa nas pod zaščito varnostnih organov sme pobijati lr.ob nekaznovano, med tem ko nas v v cčmeseč-no ječo zapirajo, ko nas streljajo, ako damo duška žaljenemu ini u z nedolžno demonstracijo, s katero nismo skrivili nikomur niti lasu. Na kulturnem polju greši zoper nas \ ladni sistem, ker nam odreka pravico do šol in sicer do ljudskih na koroškem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem, do obrtnih, srednjih in visokih pa sploh povsod, tudi na Kranjskem. Narodnih sol nam vlada ne da, iz tujih nas po izzivajo, z izjemo glede ljudskih šol, kamor nas narodni nasprotniki vabijo, da nas čudi narodno umore. DrŽava pa nam je mačeha tudi na gospodarskem polju. Xc glede samo na to, tla nam je vladna denarna podpora redka kapljica, da smo za-nemarjani v vsakem gospodarskem oziiu, celo prometna sredstva so pri nas le v povojih, so Nemci v buj-1. in razvitju. Govornik se peča nato s sovražil "m nam sistemom v pravosodju, pri vladi, financi itd. Se sedaj velja načelo prva ine^ta tujcem to na Kranjskem, a po drugih slovenskih LISTEK. Beljrni Potopisne slike iz 1. 1905. in 1906. Napisal Anton T rs te n j \\ k. (Dalje.) Ni torej čudo, ako sami <> sebi nimamo pravih pojmov. Odvetniški kandidat, o katerem sem ravnokar pripovedoval, udeležil se je tudi SO-kclskega /leta (1900) v Zagrebu in nam je v družbi pripovedoval, kaj je videl v Zagrebu. Pravil nam je, da je videl na zletn Cehe, Poljake, Slovenec, Srbe, Hrvate in Bolgare. Vsi Sokoli so 11111 bili pogodu; za pristne Slovane je smatral Cehe, Hrvate, Poljake, Srbe in Slovence, le Bolgari da ne spadajo v naše slovansko kolo. Bolgari so temu »srbskemu« Sokolu pravi Mongoli, pristen mongolski tip, in ker imajo Bolgari po njegovem mnenju mongolski tip in ker so mongolsko pleme, zato jih je on izključil iz slovanskega Sokol stva. Sram ga je bilo, da so taki bolgarski sokoli kazili zagrebško slav-nost. Ali ne samo ta »Slovan«, nego tudi drugi kratkovidci, ki so nase gore listi, imajo take budalaste pojme o Slovanstvu. izmed zbrane gospode ni nihče oporekal velikemu deželah pa splob vsa izključno Nemcem ali narodnim odpadnikom, Kje iskaii pomoči' Sami v sebi! Odločnosti trebamo. Nič več ne bo-demo nastavljali drugo lice udarcu, ako smo ga prejel! na eno, ne' Lnaka pravica za vse; kdor nas o-ye, bodi tepen! Prehajajo na splošni položaj izvaja govornik, da tvorimo Slovani steber Avstrije, da bi je brez ins ne bilo. Toda kratkovidni birokrati pritiska n. pr. v Pragi nad \ .. milijona Cehov ob zid, da more provocirati peščica bursev, preg-ania poslance, tki bi onemeli ti kliea.tel.ii in voditelji ljudstva, zanaša umetnim potoni raz por med brate Srbe lil Hrvate in jih dolži veleizdaje, ako »le more izzvati bratomornega hoja 111 "d njimi, vse to s prozornim namenom, da jači nemštvo in slabi slovanst\o Nemško kruhoborstvo ne pozna pravice. Dokaz nam je Bosna in Hercegovina, koder ni niti enega Nemca I »načina, a Nemcev uradnikov toli ko, da se dogajajo slučaji, ko ni mo -1 e niti brzojavke plačati ni;i v !nvaškem, niti v srbskem, ampak edino v nemškem jeziku. Ne ijubezer. in iidanosl prebivalstva, ampak bajoneti drže Bosance pri Avstriji, pri kratkovidni Avstriji, ki si vzgaja nevoljo ob mejah, koder lahko vssk čas zapoje vojna trobenta. Nasprotnike imamo tudi doma. Kranjska hranilirea izpleta iz D&ših žuljev škorpijone, s katerimi nas biča, taki škorpijoni so Šulfer»jnske šole in nemška bojna društva. Kakšen odgovor ;i dajmo, Čutim jaz in čutite vi. Drugi nevarni nasprotnik nam je baron Schwarz. Pričakovali smo po septembrskih dogodkih, da zgine, ker ni mož na mestu, ker se je pod njegovo egido prelila nedolžna kri. Toda baron se dobro počuti na svojem stolu. Temu pa je kriva klerikalna stranka. Po žalostnem dog?d-Ijajn lanske jeseni so pač navidez zakričali, ker so se bali, da se jih ljudstvo kot izdaja1 cev okrene. Komaj pa se je razburjenje malo polego, že so driali gospodu baronu ščit m odbijali strelice narodno naprednih poslancev v deželnem zboru ter mu kovali oklep v svojem Časopisju H koncu svojega govora bodri g. govondk h krepki in odločni organizaciji gospodarski in politični. Po organizaciji si vzgojimo samozavest, odločnost in ponos, ki bo pr silila nasprotnike, da nas upoštevajo, ki bo nam v spas. Na zdar! (Vifcarno, dolgotrajno ploskanje in na zdar klici.) Drugi govornik dr tsrjav je pred vsem opozoril zborovale«, da je ravnokar vera v nevarnosti. Po kmet&keoi shoda v nUnionua (31. ja nuarja), kjer so kmetje nagnali svoje poslance, je bila vera letos prvič v nevarnosti pretekli teden, ko so prvič napredni govorniki zopet šli na de želo, pa so spet morali nastopiti članki o framazonih, Francozih in o cerkvah, ki so v hleve spremenjene. Kadar gre klerikalcem slabše, pa kar že pripravljene članke o veri objavijo. (Viharna veselost.) V Litiji sem povedal, da je v Občinah, kjer SO mirni duhovniki, vera najbolje spravljena. Povedal sem to s posebnim ozir< m na to, da so nekje V tistem kr&ju kmetje v rasporu z duhovščino radi kmetske ga zavarovanja. Dr. Krek jih je nagnal z barabami, dekan pa se je tako zameril, da mnogi niso več marali v cerkev. Ne poznam hinavšČine in podpišem še danes vse, kar sem kdaj o verskem vprašanju napisal, a vselej sem bil prepričan, da verskih vprašanj na politi čn i h shodih ne bomo rešili Bila bi to površnost, ki bi svobodomiselnosti nič ne koristila. Boj med raznimi verskimi naziranji obstaja tudi med nami, mi mu kot politična stranka pustimo svobodo. Branili pa bomo vsakogar, ki bi ga klerikalizem radi verskega prepričanja hotel preganjati in tirati na gremado. Glede socialne delavnosti je pred vsem merodajno, ali živimo pošteno in smo požrtvovalni za svoj narod, v tem oziru pa so svebodomi-seloi boljši kot marsikdo, ki liže al-tarje in ki pod pobožnim plaščem uganja nemoralnosti, zapeljuje h krivi prisegi in obrekuje (Viharno odobravanje). Klerikalcem se je tudi hudo zamerilo, da smo se naprednjaki zedi-nili. Osobito jim ni prav, da v stranki sodelujemo tisti, ki smo bili kot dijaki v narodno - radikalnih društvih. Mi smo seveda v okvira stranke ostali isti in lahko rečemo, da so razmere privedle stranko v radikalno smer. Boj do noža smo napovedali Nemcem in vladi, ne bomo počivali, dokler ne poženemo zadnjega nemškega uradnika ter ne damo smrtnega udarca kranjskemu Jažinemštvu. Začeli smo se demokratično organi zevati ter delovati pri korenini s širjenjem gospodarske organizacije in izobrazbe. Iz tega sledi, da smo na delu, ki smo si ga kot radikalni dijaki stalili. (Odobravanje). Govornik se je naro peč-.i ■ razmerjem femeta do meščaoa Pred laga organizaoijo za kostanjeviški Okraj. Le ta 8e bo posvetila najprej gOSpodarskrmU delu. V zadevi cesn« na HrvaŠko, Železniškega vprašaja, vodovodov osobito za vas Oštrc itd bo treba neprestane pozornosti. Lotiti pa se bo moralo dela za rešitev vinske krize. Dežela Kranjska je precej storila za regeneracijo vinogradov. A delo je polovičarsko, ker pridelku ni pripravila poti na trg. Organizacija mora izzvati pomoč, da se širi glas o naših vinih. Klerikalni poslanci SO pritrdili nagodbi, ki je obljubila VJDSki Zit• kon na Ogrskem, še danes ga ni. Na obljube Ogrov se ne smejo več zanašati. Naša viuh ubijajo tuji pridelki. V Ljubljani treba zatreti dalmatinske najemnike, ki točijo cenenega dalmatinca, a niso pravi gostilničarji. Naš gospodarski boi 36 mora razširiti proti nemškim vinom, osobito iz Nižje Avstrije. Kdor h če biti bolj nnob4M, pije „Voslavca", ki je te toliko nižjeavstrijski, daje voda tamoŠDJa in se je odposlal iz nižje-avstrijske železniške postaje. (Gromovito odobravanje.) Govornik je končno obdelal še izobraževalne naloge društva, ki naj prerodi kostanjeviški okraj Ko se je pritrjevanje poleglo, se je izbral soglasno sledeči pripravil alci cdbor: Lavosiav B u č ar , župan, dr. Albin Češ ar k, zdravnik, Radj Jereb, notarski substitut, Anton Štraus ml., posestnik, Ivan Mal-neriČ, nadučitelj, Martin Volove, posestnik, Fran GregoriČ, posest nik, Martin Radaj, kamnosek, Fran Dolin ar, posestnik. Po kratkem razgovoru o nekaterih gospodarskih vprašanjih, je predsednik zaključil ob splošnem navda-Šenju zborovanje. Shod v Tržiču. V Tržiču na Gorenjskem se jo vršil včeraj ob 11. uri dopoldne v prostorih Bastljeve gostilne javen shod, katerega se je udeležilo nad 100 ljudi. Shod otvori notar Marin -ček in da na glasovanje predsedniško kandidaturo iT- Ribarda Mallvjn, ki se enoglasno sprejme. Nato poroča deželni poslanec dr. Vilfan o nedelavnosti deželnega zbora za časa prejšnjih zasedanj, omenja pogajanja za volilno reformo v deželni zbor ter govori o sklepih deželnega zbora \ zadnjem zasedanju. Med drugim omenja za Tržič posebno važno spremembo občinskega volilnega reda, s; katero ako so astreže zahtevi llil-r.uliio napred. poslancev m odpravi v i rH iste ter častne občane pade ta trg Čez noč v slovenske roke. Omenja tudi pomen ustanovitve dež. kreditne banke. Z njo bomo dosegli, da naši ljudje ne bodo več drveli v »Kranjsko hranilnico«, ki je Slovencem sovražnica, dasi živi od slovenskega denarja. V nadaljnem govoril omenja še drllge predloge 111 sklepe deželnega zbora, nakar se njegovo poročilo z odobravanjem sprejme, Deželni poslanec TurK govori «► političnem položaja na Kranjskem. Napada kar najostreje ponemče vala i sistem kranjske deželne vlade. Baron Schwarz se mu zdi, da je revček Andrejček. V nadaljnem gOVOTU utemeljuje potrebo novih šol. Nujna je velika obrtna šola v Ljubljani, da bo naš obrtnik lahko konkuriral /> drugimi. Splošna želja slovenskega naroda je pa tudi slovensko vseučilišče. Sedaj so začeli Nemci naše dijake w nemških visokih šol celo ven metati. Ven s slovenskim vseučiliščem! (Ploskanje.) Notar Marinček utemeljuje in prebere resolucije, ki se soglasno sprejmejo. Shod poživlja vlado, da takoj ustanovi v Ljubljani pravoslovno stolico in kar najhitreje celo vseučilišče. Shod pozdravlja slovansko enoto, protestuje kar najodločneje proti ponemeevalnenm sistemu zlasti pa proti imenovanju ministra St'rgkha in Hochenburgerja, Shod izreka končno zahvalo in zaupanje tržiškemn poslancu dr. J. Vilfanu. Po sprejetih resolucijah dobi besedo predsednik »N. D. O. Kibnikar. Govori o suženjstvu in hlapčovanju, ki se je privzgojilo našemu narodu, kar ;a mu samo škoduje.Ravno radi tega. nas vlada biča, kakor prave sužnje in se iz nas norčuje. Tržiškemn delavstvu priporoča stanovske organizacije. Proti nemškemu velekapitalu mora slovenski delavec v Tržiču postaviti krepko narodno - socijalno organizacijo, če noče se nadalje Iikrpčevati. Nato pa dobi besedo socijalni demokrat Stenovec, ki govori samo zato. da govori. Pripoveduje stvari, ki niso s shodom v nobenem stiku. Pozna se mu da, je začel pri Kristanu šele v šolo hoditi. Naučil se pa je le še prve socijalno - demokrnško vrline surovosti. A" svojim bese sovražniku mongolskega tipa, in zdelo se je vsem, da je ognjeviti mož modro govoril. Ni se dal prepričati, da je napak tako naziranje, in menda še danes živi v prepričanju, da omenjeni mongolski ti]) ne spada v slovansko zvezo. Krajevno rodoljubje je res nekaj naravnega, toda priča pa nam o nizkem in temnem obzorju. Težavne« je razširjati obzorje. Cesar ne poznaš, po tem ne hrepeniš. Zato so shodi, potovanja velike važnosti. Potovati je treba v naljnje dežele, seznanjati se je treba s tujimi narodi, a nam Slovencem treba je, da se seznanimo s svojimi brati. Osobni stiki in zveze odpirajo nam oči, širijo nam obzorje. Še mnogo je Slovencev, 14 menijo, da mi sami lahko kaj dosežemo. Ako pa pogledamo dalje, \\-dimo, da imamo mnogo bližnjih bratov, da smo eden narod, a vsi skupaj še preslabi, da bi kaj veljali in teh-lali v svetovni zgodovini. Tu je treba še dalje pogledati, da se dobi še širše obzorje. Ko smo imeli leta (1906) kongres jugoslovanskih pisateljev in časnikarjev v Sofiji, govorili smo vsak svoj jezik: Bolgar je govoril bolgarski, Srb srbski, Rus ruski, Čeh češki, Slovenec slovenski, in vsi smo se popolnoma razumeli. Vsak sc je u veri I, da nam ni potreba drugih jezikov, in ako bi živeli le nekaj ted- nov skupaj, naučili bi se govoriti bolgarski in hrvatsko-srbski. Mnogo, jako mnogo je že pripomogel sedanji kralj Srbije Peter I., da so sc razmere na našem jugu iz- I »remen i le in poboljšale. Odkar je zavladal slavni in junaški rod Ka-ragjorjevičev, pričenja se na Balkanu nova doba političnega in gospodarskega življenja. V gospodarskem življenju se približujeta Srbija in Bolgarska druga drugi. Obema državama so gospodarske koristi skupne, a v političnem življenju prevladuje slovanska smer, to je nagibanje k slovanskim skupinam. Politično kazalo je obrneno proti Rusiji in proti tistim deželam, v katerih prebivajo Slovani, izlasti južni. Za kralja Petra začeli so se približevati južni Slovani drug drugemu in ni naključje, da se je to približevanje porodilo v Belgradu. To II i naključje, nego to je program. Modri vladar je spoznal, da je razkropljeno slovanske sile treba le zbirati in usrcdotoeevati. V Belgradu se je osnovala jnžnoslovanska izložba slik; tu se je vršil kongres južnoslovanskih pisateljev in časnikarjev. Vse to se je vršilo še nedavno. Postavilo se je načelo, da se taki kongresi morajo nadaljevati v Zagrebu, Sofiji in Ljubljani, 'torej v glavnih središčih južnih Slovanov. Na takih kongresih se spoznavajo delujoči možje, tu se sklepajo prijateljske zveze, iz katerih sc porajajo politične zveze. Od bel graj skega kongresa zavladala je v južnoslovan-ska publicistiki nova struja, slovanska struja. Pričelo se je delovati za zbliževanje. Danes vemo vsi, da je ravno ta struja dokaj pripomogla, da se je izvršil v zgodovini južnih Slovanov velik čin, ki podaje življe nju novo moč. Srbsko-hrvatski narod, ki se je nekdaj razdvojil le radi vere 111 ki se je stoletja smrtno sovražil, združil se je v politični borbi. Zjedinili so sc zopet Hrvati in Srhi; sklenili so, da hoče skupno delovati. Ta čin je najvažnejšega pomena za vse južne Slovane in ta čin se je izvršil pod pokroviteljstvom mlade Srbije in njenega vladarja, katerega smatramo za največjega sina južnih Slovanov. Kralj Peter nam je danes to, kar nam je bil prej vladika Slrossmnver. Hrvatski vladika nam je ustanavljal velike4 kulturne zavode, akademijo in vseučilišče, a kralj Peter je tudi kulturni delavec, toda njegova sila je večja in važnejša, in to zato, ker on kraljuje državi, katera ima vsak dan na razpolago :HK).000 krepkih in hrabrih srbskih \ojakov. Na pročelju palače narodnega sobranja v Sofiji stoji napis: »Sedinenieto pravi silata«. To je geslo bolgarskega naroda posebe, a to isto geslo jc geslo srbskega kralja. iu to geslo bi moralo biti geslo vseh južnih Slovanov. Slovenci gravitujenio na jug. N;iš narodni značaj in naše kulturne in gospodarske potrebe vlečejo nas v zvezo balkanskih narodov. Ravno zato so se Slovenci pridružili narodnemu gibanju Srbov in Bolgarov in se udeležujejo vsakega podjetja iki kulturnem polju. Tudi leta 1!HM». je bila taka prilika. .Jugoslovanski slikarji in kiparji so priredili v Sofiji izložbo in istočasno se je vršil tam kongres jugoslovanskih književnikov iu novinarjev. Kongres se je vršil dne 26., 27., a izložba se je otvorila dne 28. avgusta 1906. Obeli prireditev so se udeležili Srbi, Hrvati in Slovenci, seveda tudi Ikdgari. Priznati nam je, da sta kongres iu izložba imela in dosegla popoln Uspeh. VaŽTlO je lo za nas Slovenci' zato, ker je to bilo prvokrat, tla je večje število naših rojakov pohitelo v bolgarsko prestolnico, kjer so se seznanili /. razmerami in napredovanjem delavnega bolgarskega naroda. Na svojem potu so Slovenci obiskali Belgrad, a nekateri izmed njih so pohiteli v Carigrad. Kaj snu* tu doživeli, videli in opazovali mi-mogredoč, to naj popišem le v markantnih potezah. To bode sicer slika vsakdanjega življenja, ali iz to splošne slike živali sc življenje naroda. dičenju je začel nanmr navzcnV neljubo mu ljudi psovati. Za njim je govoril drugi soeijluni demokrat, ki je zagovarjal internaeijonalnost so-cijev in odkritosrčno izpovedal, da hi on postal že v Borovljah neinšku-tar, kjer bi se moral s knjižico »X. D. 0.« — obrisati! Končno je odgovarjal surovačem g. Ribnikar ter dokazal, da je nemška samni in Mslorusi. nSlovanska enota-, socialni demokratje in divjaki bodo oddali prazne glasovnioe Teh bo okoli 230 V prvi seji poslanske zbornice j.ri-hodajo siedo bo ministrski predsednik obširno govorit o splošnem političnem političnem položaja in se bo pri tem dotaknil tudi zunanje poli tične situacije. Zunanji položaj je vele-kritičen* D n n a j , 7. marca. Zunanji položaj se je izredno poostril V diplomatskih krogih sodijo, da je avstro ogrski poslanik grof Forgach v Belgradu interveniral, ker hoče avstro-ogrska vlada doseči, da se situvaoija Čim naj preje pojasni. 0d roko in začel ž njim hoditi po hodniku gor in dol. »Prijatelj — meni lahko resnično zaupate«, je rekel grof Atteins »in dober svet vam bom tudi lahko dal, saj sem dosti dolgo oženjen in poznam zakonsko srečo.« To je bilo rečeno z neko tiho lahno ironijo, ki jo je bilo komaj zapaziti, ki pa Leonu ni ušla. Začuden je po strani pogledal svojega spremljevalca in prvič ga je spreletela mi- Hrvatov in Srbov. O »tlakovanju Hrvatov iz javnega življenja v tem okraju ne more biti govora. Tako so na primer v Topuskem, kjer se je vodila borba proti staremu madžaron-skemn obč. odboru, baŠ Srbi predlagali, naj se voli za župana Hrvat. Predsednik: Ali ste opazili pojav, da so vaši soobtoŽenoi vse sovražili, kar ni bilo srbsko in da so Hrvate imenovali „Kranjce". Obtoženec : Baš soobtoženoi so se odlikovali v borbi za pravice Hrvatske. Nazivanje „Kranjac- za katolike je moglo nastati samo iz verske intoleranod, ker ss zopet Srbe imenuje „Vlahe". Predsednik: Od 1. 1906 naprej so jeli popularizirati ime kralja Patra, da bo Hrvatska propadla in da bo nad njo zavladal srbski kraj. Obtoženec: Ali sem jaz tako govoril ? Predsednik: Ne, tega ne trdi nobena priča, ali tako se je govorilo v narodu, odkar je bila osnovana srbska samostalna stranka. Obtoženec: Meni ni zcano, da bi se med narodom tako gc\ oiilo. Predsednik: Ali je vam znano, da se je med ngrško iztočnjaki" (Srbi) širila slika kralja Petra in pela himna kralja Petra? Obtoženec: To mi ni znano, sioer pa tudi ne poznam nobene himne kralja Petra Predsednik: ^Srbskega So kolau smatrajo za narodno vojsko. Govori se, da so Sokoli tudi oboroženi in da vsi služijo veleizdajniškim svrham Ali so vam znane te tendence? O btoženeo: Ne ! Predsednik: Obtožnica navaja, da je priča Crevar pisal soob • tožencu 0'eščanimu glede vas, da se Čuvajte, sioer bo on odkril, kakšen pomen ima nSrbski Sokolu in druge kulturne institucije. Na predlog zagovornikov se je dotično pismo preČitalo. Na splošno presenečenje pa v njem ni tistih b es e d, k i j i h n a v a j a obtožnica. Državni pravdnik je torej besede, naj se čuva, s cer da bo odkril, kakšen pomen ima „Sokolu in druge .kulturne instituoije" — falzifioiral. Na zahtevo zagovornika dr. Hinkovići je drž. pravdnik Accurti sam priznal, da v obtožnioi ni oitiral dotiČnega mesta iz pisma, marveč ga je samo po s v o j e tolmačil. Predsednik: Ker ste bili dopisnik „Srbobranovu, kaj mislite o članku, v katerem se piše: „Srbija je za nas in bo za nas pričela tudi vojno"? Obtožanec in zagovorniki zahte vajo, naj se ta članek prečita. Sodišče ko n s ta t uje, da takšnega članka sploh ni bilo vSrbobranu*. Državni pravdnik je zopet v veliki zadregi in pravi, da si je on sam samo tako tolmačil neki „Srbobra-nov" članek. Splošna senzacija. Predsednik: Ali poznate himno kralja Petra? Obtoženec: Himne kralja Petra sploh ni. Drž. pravnik: To je pesem „Oro klikče" za dostavkom za Petra Kar agj orgj e vi 6 a. Zagovorniki: To je vendar Miletičiva pesem! Viharen smeh. Predsednik: Zakaj so v Glini osnovali, ko je bil osnovan „Hrv. Sokol", tudi srbskega? Obtoženec: To ni res, zakaj hrvatski in srbski „Sokolu v Glini sta bila osnovana enega in istega dne. sel, da grof morda le ni tisti indolentni, zaslepljeni in lahkoverni soprog, kakor se je vobče mislilo, marveč da se le dela, kakor bi ničesar ne videl in ničesar ne pojmil, ker si hoče ohraniti mir in se obvarovati škandalov če tudi na stroške svoje zakonske sreče. »Torej — kaj je z našo Heleno?« je vprašal grof Attenis. »Će vam Ivom mogel čestitati, boni to storil iz vsega srca.« »Hvala 7ji te besede,« je dejal baron Leon in je potem grofu Attenisu vse povedal o svoji ljubezni do Helene^ Grofica Lici je razdražen« in razburjena vsled ostrega odgovora barona Leona prihitela v garderobe. Leonov odgovor jo je skelel in pekel, zakaj posnela je iz njega* da odklanja njene ljubezenske ponudbe in da je njegovo srce zanjo izgubljeno, ker resnično ljubi Heleno. V garderobi je bila samo Helena. Ko jo je grofica Lici zagledala, se ji je razgrela kri. Helena je v svoji črni do vrata segajoči preskromni obleki izgledala tako ljubka, ncnlolž-na in presrčna, da se je v srcu grofice Lici poleg užaljenega samoljubja in ljubosumnosti oglasila tudi strupena zavist. Grofica je čutila, da tega ubožnega, a plemenitega dekleta ne more doseči, da stoji Helena visoko nad njo in to je še razplamtelo njene Vtrasti. »Govoriti imam z vami,« je rekla zapovedujoče. »Na razpolaganje sem vam, milostiva grofica,« je spoštljivo, a veib Predsednik: Zakaj sprejem aj o rasen kmetov v „Sokola" tudi d o -služenevojake? Obtož ene o: Ker so mnogi kmetje slučajno tudi dosluženi vojaki. Predsednik: Ali odobravate vzklike: „Živio kralj Peter?" Proti temu vprašanju so protestirali zagovoru ki, češ da je obtoženec pred zakonom odgovoren samo za dejanja, ne pa tudi za misli. Predsednik je moral to vprašanje umakniti. Predsednik: Iz teh pojavov je sklepati, da je ta pokret nastal, odkar je kralj Peter zasedel pre tol... Dr. Mazzura: Prote-tujem proti takšnem a zasliševanju. Obtoženec: V istem Času, ko so nastale srbike samostalne organizacije, ustanovile so se tudi cigani-zacije hrvatskih strank. Torej je kralj Peter povzročil tudi organizacijo hrvatskih strank . . . Bučen smeb. Sodišče bo zasliševanje Adama Pribičevjca nadaljevalo v ponedeljek. Rttfporolia .*) Psihološka drama. — Spisala Paul Bourget in Andre Cury. (K premijeri.) Nerazdružljivi zakon, ta nenaravni in neuravni ostanek iz časov mračnjaških bo izginil v bližnji bodočnosti iz zakonodaje vseh kulturnih držav, ki ga še poznajo. Povsodi se bo u peljala razporoka brez ozira na konfesijo. Kajti veliko nepotrebnega gorja je rodil nerazdružljivi zakon i u ga rodi. Tisoč in tisoč človeških bitij, ki so rojena za srečo in uživanje, je nesrečnih in nezadovoljnih po nedolžnem kjer in ker ni i azporoke. Razporoka pa je človeška institucija in ima kot taka lahko tudi svoje slabe strani, slabe posledice. In te eventuelne slabe posledice ter peripetije, ki utegnejo nastati iz njih, nam hoče predočiti Bourget - Curv-jeva psihološka drama. Temeljna misel te drame je, da tvori razporoka samo etapo na poti, ki vodi k svobodni zvezi (union libre), svobodna zveza pa zatre rodbino, ter da vpliva že razporoka in zopetna poroka lahko neugodno na družino in, dovede do zapletljajev. Razporoka je »drama misli«. Sistematično in ponosno sta eliminirala avtorja vsa sredstva za lahek uspeh. Dikcija je preprosta, osebe in njihovo nastopanje naravno. Nič ni disproporcijom ranega, ideal izirane-ga, vse je realno. Delo je pisano čudovito objektivno. Bourget, prononsirani nasprotnik razporoke je lojalen ter ne prikriva nobenega vzroka, ki govori za institucijo. Bori se z elegantnim Orožjem. Njegova poštenost je tolika, da iz značajev in dogodkov ne izvaja niti sklepov, ki naj bi veljali kot strogi zakoni. Ob kakem dogodku razvije svoje nazore in kaže mogoče posledico. Zato je razumljiv velikanski uspeh, ki ga je imela drama že pri prvi vprizoritvi, dne 28. januarja 1906 v Parizu. Frenetično -<> mu apiavdirali poslušalci, posebno dame, pristaši, kakor nasprotniki. Tn M Izraza razporoka^ ni skoval prevajalec, temveč je že pred enim ali dvemi leti izšel pod tem naslovom prevod romana, ki je podlaga drame. Prevajalec odklanja vsako odgovornost zanj. dar z. neko samozavestjo odgovorila Helena in samo v njenih očeh se je poznalo, da jo je odurni ogovor grofice Lici vznemiril. >A1 i naj pridem jutri ?« »Ne«, je dejala grofica in zapu stivši garderobo je čez ramo še zaklicala: >Pisala vam bom.« Zadovoljna, da je Heleno tako ponižala vsaj vpričo frizerk in šivilj, je odšumela iz sobe in se je obrnila na ono stran, kjer so j »red moško garderobo čakale dame na svojo ka-valirje, da bi ž njimi vred zapustile gledališče. Tudi grofica Liehtonber gova je bila v tej družbi in se je pogovarjala z baronom Spinettijem. »Ljuba prijateljica.« je rekla grofica Lici s hlinjeno potrtostjo »pripravlja se nekaj, kar ti bo jako neprijetno in za kar sem vsaj deloma jaz odgovorna. Tvoj brat se je zaljubil v Heleno in če se te prekanjeno spletkarice ne iznehimo energično, bo Leon izgubljen.« V tem, ko je grofica Liehten-herg vzkipela ogorčenja, se je grofica Lici obrnila k baronu Spinet-tiju: »Kaj ne, ljubi baron, vi nas bo-dete podpirali.« Pogledala je Spinettija s pogledom, ki mu je obetal vse, kar si je mogel le želeti, a Spinetti vendar ni bil tega vesel. Bal se je za Heleno in v njegovi duši se je oglasilo nekaj, česar še svoje žive dni ni občutil: sram ga je bilo, da je vprizoril tako grdo spletko proti Heleni. (Dalje prihodnjič.) razumljiva je splošna hvala \ s-J francoskega časopisja brez razlitji Toda drama ni imela samo I lileraruem, oziroma umetniškem rJ lju sijajnega uspeha, temveč, tii)M po prvih predstavah se je vnela Ll da časniška polemika glede prf>l,|| lnbv: Nerazdružljivi zakon, raziM>rI ka ali svobodna zveza? Vsi veli« francoski listi so se udeležili kajl panje in dan na dan so prinudi članke o tem vprašanju, oziroma <„] govore na vprašanja, ki so jih stavi li javnosti. No, razporoka je danes za FraJ cijo fait accompli« in nerazdriižljij zakon def i ni t ivno pokopan. Pač pa ima Bonrgetjevo innJ nje, da je razporoka le etapa na poj ki vodi k »svobodni zvezi«, preeJ verjetnost] zase. Svobodna zveza ] namreč nekoč stopila na mesto raj druži ji vega zakona, četudi mogoč] najprej kot obvezen kontrakt. Pariški »Le Journal« je priobčil laj sko leto enkrat originelno sliko J prihodnosti, kjer je bil govor o t J kent, na gotov čas sklenjenem priJ vatnopravnem kontraktu, čigar kri šitev stoji pod sankcijo kazni. Na vsak način pa je vpraš o razporoki tudi za nas interesantni Kajti tudi pri nas je zakon razdnu ijiv, toda le, ako ob času sklenitve J pripada nobeden izmed obeh kopu landov katoliški cerkvi Za oneg ki vstopi po sklenjenem zakonu v katoliško cerkev, postane nerazdrui Ijiv. Praktične konsekvence lahki vsak sam izvaja, ako hoče biti drle. Žen dobrot razporske. abs. j ur. V. J. LjuMlansRi občinski snet, Ljubljana, 6. marca. Predseduje župan Hribar, vlado! zustopa vladni svetnik Kremenšefel navz^čjh 26 občinskih svetnikov. Zupan konstatira sklepčnost,! otvori sejo, ter imeonje za overov»| tflja zapisnika občinskega svetnika) Meglica in Vidmarja. Obč. sveti dr. Majaron in Pavšek sta svojo cdl sotnost opravičila. Naznanila predsedstva. Upraviteljevo električne cestDel železnice je seveda z nemškim pri I pisom naznanilo, da bo od 15. marcal daije zopet redno vozil v«ak vo«| dalje od Samassove vile pa do do-j [enjskega kolodvora vsakih 7 in poli minut. Prej ugoditi tej želji občin sbega sveta ni bilo mogoče — Sel vz&mA na znanje. C. kr. deželna vlnda je ugodila pritožbi Avgusta Webra v zadevi prenosa gostilniške koncesije Alojzija Razbergerja v hiši 5t 12 v Hrenovih ulicah. Ker bi bil rekurz proti tej odločbi deželne vlade najbrž br*z uspešen, predlaga župan, da se rekurz opusti. — Sprejeto. Mestno načelstvo v Zagrebu je doposlalo poročilo o mestnem gospo darstvu, ki je občinskim svetnikom na razpolago v mestnem arhivu Volitev podžupana. Predno preide občinski svet k volitvi podžupana, se oglasi k besed obČ. svetnik Kozak, zatrjajoč, da smatra za svojo dolžnost, da izreče odstopivšemu podžupanu, s katerem je deloval skupno od 1. 1895 , zlasti v imenu obrtnikov svojo hvaležoost za njegovo plodonosno delovanje v korist meščanstva Slava takemu možu, in le želeti je. da bi njegov naslednik deloval ravno tako v blagor meščanstva, kakor je on. (Oio bravanje ) Župan si izprosi dovoljenje, da na primeren način sporoči g >"»r. Karlu vit. Bleivveisu to zahtevo, katera se zabeležidtndi v zapisniku Nadalje pa izvaja, da je v zmis u §§ 19 in 22 občinskega reda potrebno, da se tekom 14 dni po izpraznitvi mesta podžupana voli novi podžupan. Voli se vselej za eno leto. Da je volitev veljavna, je treba, da ste nav zoči najmanj dce tretjini vseh občinskih svetnikov Župan prečita to* zadevne določbe občinskega volilnega reda, kostatiia da je navzočih 26 članov občinskega sveta in imenuj* za skrutinatorja obč. svetnika Kneza in Lenčeta. Oddanih je bilo pri volitvi kit> glasov od katerih je dobil 25 glasov dr Ivan Tavčar, ki je s tem izvoljen za podžupana (Odobravanje!) Obč svetnik dr. Oražen je dobil 1 g'as Dr. Tavčar izjavi, da sprejme izvolitev, ker smatra to za nekako odlikovanje, ki gre samo po sebi najstarejšemu Članu obč. sveta za županom. Obljublja, da bo vestno izpolnjeval dolžnosti kot podžupan. (Odobravanje!) Na županov predlog se Uvoh tudi podžupan dr. Tavčar v magi stratni odsek namesto bivšega podžupana. Ker je obč. svetn. dr. Oražen naznanil v zadnji seji, da izstopa is upravnega sveta Mestne hranilnice, je treba voliti ca njegovo mesto dru- gega upravnega svetnika. Personalni in pravni odsek sta se posvetovala o tem in poročevalec obč. svet. Milo hnoja predlaga, da se iznova is voli obč. svet. dr. O ražen. — Sprejeto. Izprememba pravil ,»Mestne hranilnice11. Glede na ustanovitev kreditnega društva pri r Mestni hranilnici" zahteva ministrstvo notranjih zadev, da se primerno izpremene nekatere točke pravil ^Mestne hranilnioe" ter se poroča o tem potom deželne vlade ministrstva in obenem priloži dokazila, da sta bili seji občmskega sveta, v kateri se je sklenila ustanovitev kreditnega društva, in tudi današnja seja, v kateri se sprejme izprememba pravil, sklepčni. V imenu pravnega odseka poroča o zadevi obč. svetaik dr. Triller ter pripoČa, da se zahtevi ministrstva ugodi, ker zadeva stvar le nekatere stilstične in formalne iz-premembe. Sprejeto. Poročila finančnega odseka. Poročevalec obč. svetnik Knez poroča o prošnji tvrdke g. L6wen-feld, da bi ji občina ljubljanska dala v najem občinski svet tik kolodvora državne železnice v svrho skladanja lesa. Tvrdka bi rabila ta svet, ki meri 2583 m2, vsaj pet let Finančni odsek ne more priporočati, da bi se ugodilo tej želji, ker je svet na prodaj in bi oddaja v najem neugodno vplivala na oeno pri eventualni prodaji sveta. Ce tvrdka rabi ta svet, nsj ga odkupi od mestne občine in sicer za kupno ceno K 4 za m'-. — Sprejeto. Isti poročevalec poroča o ponudbi Elije PredoviČa za odkup parcele št. 76/2 kat. obč. Poljansko predmestje ob Poljanski cesti. Svet meri 922 2 in ponudnik je ponudil za kvadratmeter 4 K. Svet je za mestno občino neporaben, in ker je ponujena kupna cena zelo ugodna — svoj čas je kupila občina svet za ceno 76 h m-— predlaga finančni odsek, da se sprejme ponudba s pripombo, da ponudnik trpi tudi stroške kupne pogodbe in prepisa. — Sprejeto. Stavbne zadeve. Poročevalec obč. svetaik HanuŠ poroča o prizivu Antona Dečmana proti odloku mestnega magistrata, s katerim se je podelilo Mariji Koželjev i stavbno dovolilo za zgradbo trinad-fitropne hUe na voglu Elizabetne ceste in Ciril Metodove ulice. Priztv po-udsrja, da so vse druge stavbe v jEiizabetni ulici le dvonadstropne, tri-nadstropna hiša bi bila z njimi v nesoglasju in je tudi previsoka z ozirom na širjavo 12 m Ciril-Meto-dovih ulic Odsek predlaga, da se priziv odkloni kot, neutemeljen, ker prizivnik pred vsem ni neposredni sosed graditeljioe. ker se je svoj čas sklenilo, da se naj v tem bloku grade vsaj dvonadstropne hiše in se ni izključilo trinadstropnih in je trinad stropna zgradba mogoča tudi po stavbnem redu, kajti Ciril-Metodova ulica je široka 14 m, ne pa samo 12. Priziv se zavrne. Restavracija na Gradu V imenu olepševalnega odseka poroča obč. svetnik Mallv o županovem dopisu glede predloga občinska g i svet Šubica o napravi pro-vizorične restavracije na ljubljanskem Gradu. Gostilničar, ki bi prevzel restavracijo dokler se grad ne preuredi, naj bi napravil na svoje stroške verando, občina naj bi pa preskrbela za razsvetljavo dohodov in razgledne steze. Seveda bi bilo pred vsem treba poskrbeti tudi za vodo, ali ker mestni vodovod žene samo do Osoj, bi se morala tamkaj napraviti črpal ni ca, ki bi dvigala vodo na grad. Ker bi to ia pa razsvetljava dohoda z obeh strani, iz Študentovskih ulic in Rebri stala okroglo 10 000 K, je stvar le predraga za tak provizorij, zato predlaga odsek, da naj se sioer napravi restavracija, gostilničar naj napravi verando na svoje stroške, občina mu pa prepusti svet in klet brezplačno, preskrbi za električno razsvetljavo dohoda iz Študentovsfcih ulio ter popravi grajski vodnjak, ki ima prav dobro vodo. Stroški naj se pokrijejo iz skupila za zemljišče ob državni železnici. — Sprejeto. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi župan javno sejo ter sledi nato tajna seja. ki Dnevne vesti V Ljubljani, 8. marca. — Vojaštvo ln kazinotje. Danes nima vojaštvo v Ljubljani vne-tejših prijateljev, kakor so kasinotje. Sicer Še ni dolgo tega, ko je vojaško poveljstvo prepovedalo celo vojaški godbi sodelovan e pri različnih kazin-skih priredbah in ko se je prepove dovala vojaštvu udeležba pri * takih Nemških priredbah, toda to je zdaj vse pozabljeno. Kar sta bila 20. septembra dva Slovenca ustreljena, osem jih je pa bilo težko ranjenih, so ka-sinotje kar do blaznosti zaljubljeni v vojaštvo. V tej zaljubljenosti jim je seveda vsako sredstvo dobro, da šČu-jejo vojaštvo zoper Slovence. Zdaj izkoriščajo izdano prepoved, da vojaštvo ne sme obiskovati „Nar. doma". Ta stvar, ki je bila doslej nekam skrivnostna, zadobiva vse bolj zanimiv značaj. Na veselico narodne delavske organizaoije je prišel frajtar tukajšnjih domobranoev Hlebš Ta je znan fanatičen sooialni demokrat in za* grizensovražnik narodne delavske organizacije. Prišel je v „Na-rodni domu kot vohun in morda tudi kot agent provooateur socialnih demokratov, ki jim je narodna delavska organizacija seveda na poti in ki skušajo na vse načine, da bi jo oblatili, ogrdili in kompromitirali. Tega Hlebša so na veselici spoznali in so ga ven vrgli, in ta socialni demokrat je vojaški oblasti natvezil, da se je vpilo živela Srbija. Niti policijski organi, niti kdo drugi je kaj takega slišal, ne enega Človeka ni, ki bi mogel Hlebševo ovadbo potrditi — Hlebš si je iz socialno- demokratičnga sovraštva do narodne delavske organizacije kratkomalo izmislil vse to, kar je vojaški oblasti ovadil. Vojaška oblastjo na to oficirjem in vojakom prepove dala obisfe „Nar. domau. Pa vse kaže, da je bila to le pretveza, dobrodošla pretveza, da vojaška oblast sama Hlebsu nič ne verjame, najmanj da je ta socialni demokrat postal patrijot, nego da je izdala to prepoved, ker so bili na razne predpustne priredbe vabljeni pač oficirji različnih polkov, ne pa tudi ofioirji pešpolka št 27. Pravi vzrok prepovedi je to, da ofioirji peš polka št. 27 niso bili vabljeni. To skušajo zdaj kazinjtje po starem obi čaju izki ristiti. Svobodno jim! Saj je vendar prezanimivo gladati to družbo, ki je še pred nekaj meseci prisegala Da Schonererja in prisega zdaj na Wolfa, kako nastopa zdaj, dočim so bdi pred 20 septembrom samo kazin-ske dame „milita freuudlichu. — Sodni Inspektor agitator za Kranjsko hranilnico. Meseca svečana inspioirala sta nadsodni predsednik Pittreich in nadsodni svetnik Elsner ljubljansko sodišče. Gospod nadsodni svetnik Eisner, — kateri je bil za časa svojega službovanja v Ljubljani po zatrdilu „Grazer Tag-blatta" „eine verlajsliehe feste Stiitze des Deutschtums in Krain" — je namignil sodnemu osobju nekako tako le: „Ioh wi»lkeine Politik trei-ben, aber es ware vielleicht doch amPlatze, wenn die Gel-der einmal in der Mestna, das anderemal aber in derKraini-schen Sparkasse angelegt wer d en wurden.u Poslanci, vprašajte justičnega ministra, če so taka navodila sodnega inšpektorja dopuščena? Ta bi bda lepa, da bi smel sodni inspektor po svojih uradnih poslih oprav Ijati priganjača Kranjski hranilnici! — Posuemajmo |lh! Davčna administracija je pred kratkim vročila stavbniku Treotu nek uradni dopis, na katerega se je pa napravil pomotoma slovenski naslov. Treotov poslovodja ali kaj je že — pa ni hotel za svojega gospodarja sprejeti tega slovensko naslovljenega uradnega dopisa, temuč zahteval nemški naslov. Sluga je moral oditi z uradnim dopisom in mu dostaviti drugega z nemškim na slovom. In mi Slovenci storimo ravno tako, kadar se nam dopošljejo nemško naslovljeni dopisi! — Odbita prošnja za pomito Ščenje. Arnožt VVindišer je bil, kakor znano, pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojen na 6 mesecev težke ječa zaradi septembrskih dogodkov. Vložil je na cesarja prošnjo za pomiloščenje, katera prošnja pa ni bila uslišana. Ker je Windišer hudo bolan na pljučih — k shujšenju njegove bolezni so mnogo pripomogli septembrski dogodki — šel se je zdravit v Dubrovnik. Škoda bi bilo za tega vrlega mladeniča, da bi ga v najleplih letih ugrabila bela žena. Upajmo, da se to ne zgodi! — Gosp. J nI. Mazelletu so priredili njegovi sovaŠČani, ko seje vrnil prost domov, krasen in prisrčen sprejem. Fno uro daleč mu je šla nasproti oela vas, mledo in staro, in ve lika množica ljudi iz bližnje okolice. Z zastavami in bakljami so ga pričakovali in ko je prišel v pozni noči še, ni bilo veselja konec. Vse se je radovalo, solze veselja so se lesketale ljudem v očeh in tako, so ga spremili med petjem in godbo domov. Tako ljubi ljudstvo onega, ki se bojuje za njegove pravice. Vsi so [se Čutdi, da je on žrtev onih, ki hočejo kmeta izkoriščati za svoje namene in milo je bilo je bilo včasih videti, kako so hodili tekom leta, kar je trpela preizkava kmetje tolažit svojega voditelja in oni, ki jih ne gane kmalu vsaka stvar, so sedaj jokali od veselja, ko je bil njihov zastopnik prost. Kako mu je tudi drugo ljudstvo naklonjeno, se je videlo v Novem mestu; ko je bilo razglašeno, da je oproščen, ni bilo v nabito polni dvorani skoraj nobenega, kateremu se ne bi lesketale solze v očeh. Našemu vrlemu prvo- boritelju pa kličemo: Naprej sa staro pravdo. — T Ljubljani so bili včeraj bivši srbski naučni minister in skup-činski poslanec P. Marinkovič ter poslanca J. Joksimovie (samostalni radikaleo) in K a clero vio (socia'ist). Ogledali so si „Narodni dom", magistrat, št. jakobsko dekliško šolo, šenklavško cerkev in nekatere zavode. Zvečer so bili v gledališču pri opereti „Masootte*. Danes zjutraj so se vrnili v Zagreb, kjer prisostvujejo „veleizdajniškemuu procesu. Z ozirom na vladajoče razmere so se izogibali, da bi prišli v dotiko s katerimikoli političnimi osebami. — vladna špjjona sta dva mlada fanta, ki sta stara komaj po 24 let in o katerih seveda nihče ne ne sluti. kaj da sta. Pozor pred njima! Eden izmed njiju pravi, da se piše Petrovič. Is pisarne slovenskega gle d i lišća Jutri, v torek se ponavljata operi „Cavalleriarus ticana" in „Pagliacci," ki sta toli izredno ugajali pri letošnji'uprizoritvi. — Zaradi preobloženosti slovenske Filharmonij« s skušnjami za koncert Glasbene Matice so tekoči teden gledališke skušnje za opero „Onjeginu nezmožne, zato se uprizori ta opera Šele prihodnji teden. Slovensko gledališče. Včeraj popoldne so igrali „Desetoga brata". V naslovni vlogi je debutiral gospod Milan SkrbinŠek. Vpeljal se je srečno. Njegova igra nikakor ni diletantska, iz vsega nastopa se vidi, da je tu nekaj talenta, samo preti ho je govoril. — Ako smemo verjeti letos jako nezanesljivemu gle dališkemu listu, se je hvala bogu zadnjič pela nMascotteu. Po ložah je vladala grozna praznota; najboljši dokaz na to skrajno bedasto, prastaro opereto. Igralo in pelo se je tako, kakor je pri reprieah že več noma v navadi; nekateri so svoje \loge že pozabili ali se jih pa niso priučili in so vsled tega nastali parkrat prav mučni presledki. Vzlic temu je bilo nenavadno mnogo burnega seveda naročenega aplavza. Konstatirati moramo, da subreta, ki sicer pcgoato-ma prav občutno distonira, prozo nenavadno dobro govori, dokaz, da mora imeti izbornega, trudoljubnega učitelja proze, ki se z vnemo posvečuje poučevanju Koncert .Glasbene Matice". Koncert, ki ga priredi „ Glasbena Matica" v nedeljo dne 14 t. m. zvečer v veliki dvorani hotela „Union" se priredi nalašč na ta dan, ker tedaj zboruje v Ljubljani „Z veza slovenskih pevskih društev" ter se od vseh kra jev izražajo želje, da nsj bi se od poslancem posameznih pevskih društev na dan njih zborovanja nudila prilika slišati kake umetniške koncertne točke višje vrste. Koncert se vrši v nedeljo ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice po 4, 3 ter 2 K ter stojišča po K 1 20 se dobivajo v pred-prodaji v trafiki ge. Češarkove. Cercle Franco-illvrien. Pravila tega društva leže pri deželnem predsedstvu in čakajo potrditve. Ker ni dvomiti, da bodo pravila potrjena treba je pa ukreniti in priprav iti marsikaj, da se bo lahko pravočasno in brez zamude začelo društveno delovanje, zato vabi pripravljalni odbor vse dame in gospode, ki s 3 za društvo zanimajo, na pogovor v sredo ob 8 zvečer v restavracijo „Narodnega doma " Pripravljalni odbor prosi, naj se udeleže tega sestanka vsi, ki mi-s ijo društvu pristopiti, da se bo primero vedelo, koliko bo društvo imelo Članov in bo mogoče potem ukreniti glede prostorov in kar je sploh potreba. Plesni večer „Spor t nega klu ba", ki se je vršil v soboto zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma", je uspel kar najsijajnejše. Dvorana, odi-čena s športnimi zastavami — rdeči pasovi in modra zvezda na belem polju — in emblemi, je kazala povsem športno lioe. Takoj nad vhodom je bilo videti dvoje prekrižauih vesel, krmilo in sanke v sredi dvorane je pa visela skuller dvojka, blesteča se v električnih žarnicah. Velika dvorana je bila odločena edino le za ples, v obeh stranskih prostorih pa je bil nameščen bufet, jako okusno aranžiran, nudeč najfinejših delikates. Dale so ga na razpolago klubove dame, na čelu jim ga. dr. Tavčarjeva in dr. Hudnikova. Plesa se je udeležil cvet naprednega slovenskega meščanstva ljubljanskega, naj odličnejša družba, na čelu ji župan Hribar in poslanci Knez, dr. Novak, Supančič, dr. Tavčar in dr Triller, večinoma vsi s soprogami. Splošno se je udeležilo prireditve okrog 300 oseb, med njimi veliko število klubovih članov v ličnem klubovem kroju — beli pantaloni, ravno tak telovnik, temno modra suknja in enaka čepioa. Zastopano je bilo tudi ferijalno društvo „Sava". Četvorke je plesal} okrog 50 parov. K plesu je svirala »Slov. Filharmonija" pod vodstvom kapelnika g. Talioha Zabava je bila vseskozi najanimiranejŠa in je potrajala do rane ure Kakor smo že rekli, je prireditev uspela v vsakem ozira kar najsijajnejše in prirediteljem moremo le častitati na njej z željo, da bi zopet kmalu zbrali slovensko občinstvo pod klubovim okriljem k taki ali enaki prireditvi. Vsekako je pokazal športni klub, da ima v svoji sredi moči, ki so vredne priznanja vsakega, tudi najrazvajenejšega sportsmana. Nova učna knjiga. O. kr. naučno ministrstvo je odobrilo Josipa Brina r j evo „Slovensko čitanko za meščanske šole, II del". Knjiga uide v c. kr. zalogi šolskih knj:g na Dunaju. Odbornikom „Narodne delavske organizacije" javljamo, da se vrši danes ob 1 4 8. redna odborova seja. Ker so na dnevnem redu važni predlogi, se za udeležbo uljudno prosi. Taj ni š t v o. Občni zbor „Lljubljaotke podružnice društva poštnih urad* nikov" bode v soboto, dne 13. su-Šca 1909 ob 8. zvečer v hotelu »Ilirija". 0 notarju g Fr. Stralelli v RogatOU se je pisalo, da je v disciplinarni preiskavi. Kakor smo se in formirali, je ta vest popolnoma neresnična in ima notar gosp. Stiafella, kakor malone vsi državljani, samo boj s finančno oblastjo zaradi dohodkov. Nesreča v gozdu. V Jelovou na Štajerskem je ubilo pri sekanju dreves 18 letno hčerko posestnika Eberl. Padla je med begom pred padajočim drevesom, katero jo je prehitelo in in zmečkalo. Občini Slatini je dovolilo ministrstvo, da se imenuje od sedaj naprej „Kopališče Rogaška Slatina". Laška realna gimnazija v Gorici. „Vse doseže, kar mu drago" — pa žal ne Slovenec marveč Lah na jugu. Predlog poslancev Faidutti in Bugatto za otvoritev laške realne gimnaz'je v Gorici je dež. šolski svet goriški sprejel in odobril ter s primernim priporočilom odposlal nauČ-nemu ministrstvu. Radi nenravnostl so zaprli včeraj v Tr&tu fotografa Dominika En-gerta. Na zvijačen način ja zvabil v stanovanje 2 nedoletna dečka ter jih hotel izrabljati za svoja umazana početja. Fantiča sta mu ušla in ga naznanila. 8 šivanko si je prebodla oko 4letaa Roza Sanoin v Trstu ko je Šivala punčki obleko. Dekiioa bo brž kcne oslepela. Tretjič poskusil samomor. Alojzij ŽeJeznut, roj. 26. febr. 1883 v Kranjski gori in pristojen v Radovljico, je obiskoval III. gimnazijski raz red ter bil pozneje vojak. Leta 1907 je prišel na dopust in dobil službo pomožnega uradnika pri okrajni sod-niji v Radovljici, kjer je tudi njegov oče za slugo. Pozneje je bil kot tak pri okrajnem glavarstvu v Radovljici, kjer je bil pred kratkim odpuščen. Kmalu na to se je vlegel na progo, da bi ga bil povozil vlak, kar' §e je bilo pa še pravočasno preprečilo. V petek ga je našel ležečega na potu za Koslerjevo pivovarno železniški inženir na levi roki s prerezanimi žilami. Ker je bila nevarnost, da mu odteče kri, so poklicali rešilni voz, s katerim so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Ko je šel v soboto ob pol 8. zvečer neki poročnik po hodni poti na južni kolodvor, je zapazil kakih sto korakov od restavracije na notranji strani ograje nekega obeŠenca, kateremu je takoj prerekal vrvico, nato pa hitel naznanit na kolodvoru službujočima policijskima organoma. DospevŠi na lice mesta, sta uvidela, da je na snegu ležeč neznanec sicer že kakor mrtvo bitje, a ima še v sebi luč življenja. Takoj sta ga prenesla v kolodvorsko stražnico, kjer sta ga spravila toliko k sebi, da se je zavedel in povedal, da je Alojzij Železnih in da je šele prišel iz bolnišnice. Imel je na levi roki še obvezano rano, katero si je prizadel prejšnji dan v samomorilnem namenu. Na zdravnikovo odredbo so ga zopet prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Rekonvalescent ključavničarski pomočnik Fran Cankar, ki si je bil predpreteklo soboto v samomorilnem namenu zadal v svojem stanovanju na Dunajski cesti št. 6 v desno stran prsi dva strela, je preteklo soboto toliko okreval, da je zapustil deželno bolnišnico Slon poglniL V soboto je poginil v hlevu pri „Avstrijskem cesarju" slon Bergovega zoološkega cirkusa, vreden 8000 mark. Navedencu je v zadnjem Času poginil že lev, leopard in neka roparska pt'ca. Škoda je razumno občutna. Zatekel Se lO k domobranskemu poročniku g Petrinu pes jazbečar z znanmko 360. Lastnik ga dobi nazaj v domobranski vojašnici. Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v A mori ko 40 Maoedonoev in 15 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 25 Hrvatov. Izgubljeno ln najdeno. Konto- ristisja Marija Ju v a no v a je iz- Subila srebrno zapestnico s Štiriperesno eteljico. — Trgovski učenec Ciril 1 Brajer je izgubil prost banko veo. — Šolski učenec Jo sip Podkrainik je našel siv telovnik. — Neža D rasi erjeva je našla poštno hranilnično knjižico, glasečo se na ime Doleneo. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma najdeno črna suknja, stare moške galoše, dežnik in moški klobuk. Telefonsko h brzojaunr poročim Novi župan v Kostanjevici. Kostanjevica 8. maroa. Za župana je bil v včerajšnji občinski seji znova izvoljen g. Lavoslav Bučar. Žeiecniftki pronet. Jesenice 8 marca. Proga Trst-Jesenloe-Celo veo je zopet odprta. Celovec 8 marca. Tovorni promet na progi Južne železnice Celoveo-Franzensfeste je zopet otvorjen. Vladna izjava v parlamentu. Dana j 8 marca. V sobotnem ministrskem svetu so razpravljali o vladni izjavi, ki jo poda v imenu ministrstva baron Bienerth v seji poslanske zbornice prihodnjo sredo. Seja je trajala tri ure. Korespondenca „ C'en trum* javlja, da se bo baron Bienerth v izjavi naj preje dotaknil rekrutnega vprašanja ter pozval stranke naj v interesu države ne delajo ovir rekrutni predlogi. Napram Čehom in Jugoslovanom bo Bienerth sramežljivo priznal, da je grešil ter jih skušal pridobiti z obljubo, da bo vlada strogo nevtralno in objektivno postopala po obstoječih zakonih. Odstavek glede zunanje politike se vstavi v izjavo v zadnjem trenotku. Dalmatinski namestnik pri cesarju. Dunaj 8 marca. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenoi dalmatinskega namestnika Nikolo Nardellija. O poslancu dr. Korošcu. Dunaj 8. marca. Slovenski klerikalni poslanci, ki , so danes prispeli semkaj, izjavljajo, da dr. KoroŠeo ni bil pooblaščen napram volitvi dr-žavnozborskega predsednika zavzeti stališča, kakršnega je zavzel v svoji izjavi v nemških h stih. Istega mnenja so tudi slovenski napredni poslanci. O dr. KoroŠčevi aferi bo razpravljal danes akcijski odbor nSlovanske enote", jutri pa plenarna seja jugoslovanske „Narodne zveze. Karteine banke. Duaaj S marca. Pogajanja o kartelmh bankah niso imela uspeha. O stvari bo še razpravljal skupni ministrski svet, vendar pa se ni nadejati, da bi ta seja imela uspešen rezultat. De schatta Llovdov predsednik. Dunaj, 8. marca. Jutrišnja „Wie-ner Ztg.u priobči imenovanje bivšega želez, ministra dr. pl. Dersohatte za predsednika avstrijskega Llovda. Der-sohatta je danes obvestil predsedstvo poslanske zbornice, da odloži svoj mandat. Noti poljski minisler-rojak Dunaj, 8 marca. Cesar je danes zaprisegel poslanca dr. Dulebo kot novega poljskega ministra rojaka. Zopetni nemiri v Pragi. Praga, 8 maroa. Včeraj dopoldne so se prigodili na Vaolavskem trgu zopet manjši nemiri ki so se ponovili popoldne in proti večeru. Množica je zlasala par buršev, ki so preveč pro-vokatorično nastopali. Sioer se ni Zgodilo nič hudega. '/dizanje med Srbijo in Bolgarski. Sofija, 8^ marca. > Kambana < javlja iz uradnega Vira, da je Rusija nasvetovala bolgarski vladi, naj sklent s Srbijo prijateljsko voz in sieer na podlogi carinsko unije. Bolgarska so j*' s Srbijo že jela pogajali in nadejati so je uspoha. Srbija h te v a po minimalnom tarifu prosti prevoz vseh svojih proizvodov V bolgarska pristanišča. Dogodki v Perziji. Petrograd, dne 8, maroa. I/. Perzije dohajajo \-znem irja.j« >< ■•■ vesti. da ni izkljiu-eno, da l>i Tiusijjt ne bila prisiljena intervenirati. Ruski generalni konzul v Culp: je obe perzijski stranki obvestil, o odgovor nejasen, potem se jo nadejal i primernih posledie. Vsekakor pa je iK)iožaj še sedaj volekritičon. utrte o*"« Budimpešti 8 marca 1909 • •*»•■» Pienica za april 1909 Pšenica za oktober 19o9 Rž za april „ Koruza za maj , Oves za april , Efekt 10 vin višje za 50 kg K 13 69 za 60 kg K li-4i za 50 kg K 10 47 za 5C kg K 7*55 za 50 kg K 8 81 fleteoroiosicno mntm. Vilma nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. marca | Cas ep&zo-vanja Stanj« barometra v mm 26 S> S m g S Vetrovi Nebo 6. 9. zv. 733 8 -2-1 ! brezvetr. jasno 7. • 7. zj. Z pop. 732 6 730-9 —7-1! . 1 megla . 4 0 si jvzhod pol. obl w 9. zv. 7303 -03 si. vzhod jasno 8. 7.zj. 2. pop. 728*1 7267 0*1 23 si. szah. sr szvh. oblačno Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 02° in — i-°l; norm. 2 !• in 2*2° Padavina v 24 urah 0*0 in mm o v mm. se odda takoj v Vegovih ulicah it 12 II. ion 2 Absolvent trgovske šole Mahrove, ki je z dobrim uspehom dovršil inteligentni izpit, želi primernega mesta. 999-2 Navedene o je vešč slovenščine, nemščine, hrvaščine in italijanščine. Naslov pove uprav ^Sl. Nar.a ::£ilijno-mlečno:: :: milo Najboljše milo za kožo in proti pegam! Dobiva sc povsod! 964 1 Se nehal 593 14 vinskih sodov is hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsega 150, 600, 700, 800 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-——- merili ceni tvrdka —— M. Rosner in drug ▼eletganjarna sadja v LJubljani poleg Eos>er|eve pivovarne. Št. 1836/V. n. 10 6 i Ustanove za invalide. Pri ljubljanskem mestnem magistrata je iz prazničnih S mest ustanove za kranjske invalide, vsako po 63 K na leto. Do teh ustanovnih mest imajo pravico bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe postali nesposobni za delo in zaslužek, in so ubogi ter lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, vedenju in vojaškem službovanju ter nesposobnosti za delo in zaslužek in jih je vlagati do 20. aprila t. I. pri podpisanem mestnem magistratu ali pa pri pristojnem o. kr. okrajnem glavarstvu. Mestni mnsistrot Uubllonskl dae 2. maroa 1909. Gostilna prav dobro idoča, zraven tvornioe v večjem kraju, ao li prosto roho proda oa Spodnjem Štajerskem. Več pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 937—2 Iičo ao zemljemerec za razdelitev zadružnega zemljišča katastralne občine Dolenje Ponudbe je poslati županstvu Jelšane v Iatrt. ki3—i Založništvo 3g. pl. Xleinmayr & ped. jjamberg _t LJubljani._ Pravkar so izšle v najinem založništvu : Guy de Naupassont: NOVELE. Debeluika; Oskrbnik: Vrvica; Merilec; Srečanje; Končano; Pitanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnica dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil Dr. Ivo šor li, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slovenskih krogih. 9*2 4 8°, 220 strani. Broširane 3 K, ele£. vezane 4 K. Knjigovez izurjen in spreten delavec, energičen in resen v poslovanju, se takoj sprejme. Pismene ponudbe s spričevali na upravništvo ^Slovenskega Narodatt pod f|B. B. 1000". 1001 2 * trvzjt 8 3 i « t 4 i 4 r ********» ** * * fa Kavarno ,Leon' no Starem trgu it. 30. je vsaki dan oso noč odprta. 89« 24 —- V kavarni je električni klavir. Z odličnim spoštovanjem Leo In Fanl Pogačnik. + rvirstii;*« - «v H N A * 5 M * It H H * * M E * M9 Reprezentacije zmožen 1019 Minit si m za razpečavanje modernega pisarniškega predmeta proti visoki plači za Kranjsko, Trst in Primorje Pogoj je zmerna kavoija, tikisto popolno znanje obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi. Ponudbe pod ,,Zastopnik 111" na upravništvo „Slov. Naroda". Štev. 13. 1014 Razpisujejo se na 2,684 390 kron 84 h proračuna dela za osušitev ljubljanskega barja, ki bistveno obsegajo poglobitev Ljubljanice in Gruberjevega kanala in vsled tega potrebno napravo tlakovanj ia obrežnega zidovja. Stavbni operat, ki vsebuje načrte (izvzemŠi prečne profile), splošne in posebne pogoje in formalije za zaznamek enotnih cen, za sumarični proračun in za ponudbo se dobivajo proti plačilu 70 kron pri stavbnem vodstvu za osušitev barja v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 12, II nadstropje, kjer 80 tudi razgrnjeni na vpogled prečni profili za poglobitev Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Ponudbam je pridejati potrdilo o varščini v znesku 100 000 kron, ki jo je vložiti pri deželni blagajnici v Ljubljani. Po za to odločenem vzorcu sestavljene ponudbe se morajo vložiti do dne 30. aprila 1909, 10. ure dopoldne prt ko ml sili Zft 0 »lite V barja v LlnblaDi (de Mu ovladao poslopje II. nadstropje, oddelek I) Komisija za osušitev barja v Ljubljani, dae 5. marca 1909 Predsednik: £nton Zupančič 951 3 Ejnbljaaa S lom tko ve ulice il. 31 LJubljana vljudno naznanja slav. občinstvu, da je otvoril na novo urejeno knjigoveznico Zato se vdano priporoča za vsakršaa v to stroko spadajoča dela. Priporočam i»F" za spomladansko sezijo svojo popolnoma sortirano zalogo U 01—2 .zgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke, deklice ln otroke — v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah - 0. JJernatovič — »Angleško skladišče oblek" Ljimtblja.ua, Mtm rr-g štev. £>. Razpis službe. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je oddati novo ustanovljeno mesto stalnega pisarničnega ravnatelja s temeljno plačo letnih 7200 K, s pravico do petih štiriletnic po 1000 K in s stanarino letnih 1200 K, ali pa mesto te, z naturalnim stanovanjem Prošnjiki za to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkazati večletno juridično prakso. Vežbati s* morajo na svoje troške skozi devet mesecev v banki oziroma večji hranilnici, ki jo določi Mestna hranilnica ljubljanska. Ako prošnjik ni še izurjen v zemljeknjižnem poslovanju, se mora tudi na svoje troške vežbati skozi tri mesece v kaki notarski ali odvetniški pisarni. S potrebnimi dokazili, zlasti tudi o starosti, domovinstvu, krepkem zdravju in znanju jezikov opremljene prošnje je pri podpis, ravnateljstvu vlagati do dne 30. aprila t I. V Ljubljani, dne 4. sušca 1909. 1015 i Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Najboljša pristna vina (vipavska, dolenjska, goriška, istrska, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinorejskih zadrug, se dobe po ugodnih cenah pri Zvezi slovenskih zadrug v fjubljani. v Otvoritev trgovine. Dovoljujem si slavnem občinstvu vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem otvorila v Prešernovih ulicah v hiši Mestne hranilnice svoj modni salon za dame dami ii-govlna -t. S* Benedikt). Založila sem se z najizbornejšim blagom te stroke in prosim slavno občinstvo blagohotnega mnogo broj nega poseta z zagotovilom, da bom v vsakem oziru vsem p. n. cenjenim svojim odjemalcem kar najbolje postregla. Opozarjam tudi že sedaj, da bom vsestransko založena z vsemi potrebščinami za bližajočo se spomladansko in poletno sezono ter da pridejo v kratkem izbrano lepi modeli. 1017—1 jtf. Sedej-Strnad. 929 2 spretni in solidni, se ob najvišji proviziji sprejmo za more vrlo renomirane izdelke: lesene rnloje in založijo. Ernest (jeyer, graunau, Češko. Razglas. Mestno županstvo v Radovljici razglaša, da je semenj ki bi se imel vršiti dne 12. marca, prelOion vsled visokega snega na dan 27. marca 1909. Mestne župonstoo o Radovljici dne 7. marca 1909. i02C 1? jnMjanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v Spljetu. >el. »■< Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. Stritarjev« alioa itev. 2. •prejema vlaga U kaJIliC« in M tekati racaater jih obrestuje od dn« vloga po čistih f) 14—.0 4 = Xppp1s ln prodaja srečko 1« »rodnostit papirje »sth »rst po dnttnem kur m. Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Fustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 5285 34