Ameriška Domovi ima

AMCRICAN IN SPfRHT FOR€IGN IN LANGUA@€ ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 28, 1953
LETO Lm —VOL. Lm
MNOGE IZPREMEMBE V TAFT - HARTLEY ZAKONU
-višanje članstva NLRB od pet na sedem mož. — Protikomunistično prisego naj bi polagali vsi: delodajalci kakor unijski uradniki. — Širše pra vice delavskih unij.
WASHINGTON. — Senator Taft je predložil v ponedeljek serijo sprememb v Taft-Hartleyjevem zakonu, med njimi tudi to, da se zviša število članov National Labor Relations Boarda od pet ria sedem.
Med ostalimi predlogi, ki jih je Taft predložil, je tudi pred-i0g> da morajo tako delodajalci kakor unijski uradniki izpolniti afidavite z izjavami, da niso komunisti.
Taft, ki je voditelj večine v senatu in glavni avtor Taft -Hartleyjevega akta, sprejetega leta 1947, je izjavil, da bo razprava o tem zakonu prišla na vrsto tam enkrat v februarju.
Med njegovimi predlogi je tudi ta, da unijski dobrodelni fondi ne postanejo polnomočni in Veljavni, dokler jih ne odobri delavski tajnik. Na tej osnovi bi imel delavski tajnik pravico zahtevati, da bi taki skladi ustrezali gotovim standardom, ki Lh predpisuje zakon.
Ena izmed teh zahtev bi bila, da mora penzijski sklad priti P^d separatno nadzorstvo ter da ni°ra biti oddeljen od drugih dobrodelnih skladov.
Nadaljne spremembe naj bi—
DOVOLJEVALE unijam gradbene stroke — katero polje obvladuje Ameriška del. federaciji1 (AFL) — da lahko sklepajo delavske kchtrakte za preskrbo Wiijskih delavcev za posebna de-la> ne da bi morale imeti za to Posebne NLRB volitve.
Taft je razložil, da pod seda-nJim zakonom morajo unije razpisati volitve med svojim članstvom, preden dobijo pravico Pogajanj. To pa ni praktično Pri gradbenih delih, je rekel senator Taft, kjer n. pr. plumber-Ji delajo pri enem delu le po nehaj dni, nakar gredo na drugo
delo. Pod tem amendmentom bi unije dobile tudi pravico zahtevati od delavcev, ki so pri delu potrebni, da postanejo unijski člani tekom sedmih dni. Do sedanja perioda je znašala 30 dni. Tudi za to spremembo je prišel v poštev element časa.
Povečanje NLR odbora od petih na sedem članov, s pridržkom, da ne smejo biti več kot štirje člani — člani gotove politične stranke.
ZAHTEVA protikomunistične prisege tako od delodajalcev kakor od unijskih uradnikov. Zaradi sedanjega zakona, ki zahteva tako prisego samo od unijskih uradnikov, je že bilo mnogo pritožb. .
Sestanek NATO šefov v Atenah na Grikem
h sestanku pridejo vojaški, Politični in diplomatični voditelji zavezniških držav.
■ATENE, Grčija. — Atene bo-ta teden pozorišče važnih vojaških, političnih in diplomats-hih posvetov in razgovorov, ki stegnejo imeti važne posledice ^a strategijo zaveznikov v tem sveta.
Sestali se bodo admiral Robert “• Carney, NATO poveljnik za lužno Evropo, turški zunanji minister Fuad Koprulu in angleški admiral lord Mountbattem, —
ATO poveljnik v Sredozem-iju.
Turški minister Koprulu je Pravkar prispel iz Beograda, ier je povedal časnikarjem, da s° “nade in izgledi” za formalno Srško - turško - jugoslovansko Prambno zvezo. Grčijo bo za-staPal na tej konferenci njen ZUri- minister Štefan Stephano-poulus.
Novi grahovi
John Popovič
Umrl je John Pupcvič, star 41 let, ki zapušča ženo in tri hčere. Včeraj zjutraj ob 6.30 je šel kakor običajno na delo, ob sedmih pa se je nenadoma zgrudil. Prepeljali so ga naglo v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl, previden z zakramenti za umirajoče. — Upcislen je bil osem let pri Cleveland Graphite Bronze Co., v Salvage departmentu. Bil je u-nijski steward v svojem departmentu ter podpredsednik locala št. 5 M. E. S. A. Kakor rečeno, zapušča ženo Mariom, roj. Lau-schin, in tri hčeirke — Barbaro,
MARCH OF DIMES
POLIO
Thiirs„JAN.29
7*8 P.M.
“POHOD MATER”
Ne pozabite, da bo jutri, med sedmo in osmo uro zvečer, “po hod mater” proti polio bolezni. To pomeni, da bodo v tem času matere pobirale od hiše do hiše prispevke za pobijanje te nevarne in zavratne bolezni. Ustavile se bodo v vseh onih hišah, kjer bo nad hišnimi vrati gorela luč. Torej ne pozabite prižgati te luči in darovati po svojih močeh ta prepotrebni sklad!
-----o-----
Vladni ekonom W. W. Remington o kriv špionaže
Velika porota ga je spoznala za krivega špionaže in drugih zločinov.
NEW YORK. — Federalno sodišče je spoznalo za krivega bivšega vladnega ekonoma Wm. W. Remingtona krive prisege, ko je prisegel in trdil, da ni izdajal tajnih informacij komunistični kurirki Elizabeth Bentle-yevi.
Za krivega je spoznala Remingtona porota, ki se je posve-
Rod pritlikavcev v gozdovih iambales pogorja na Filipinih
Ti pritlikavci »o ljudje razvite inteligence, verujejo Boga ter v dobre in hudobne vile.
MANILA, Filipini. — Neki professr Harvard univerze je izjavil, da je našel glavno skupino novoodkritih pritlikavcev, ki se preživljajo na primitiven način streljanja živali z lokom in puščico, izvajajo poligamijo ali mnogoženstvo ter verujejo Boga, kakor tudi v vile.
To majhno ljudstvo, čigar predniki so prišli na Filipine pred kakimi 10,0-00 leti, je bilo zdaj zajeto v precep v vojni med komunizmom in demokracijo. — Divji komunističiii gerilci, znani pod označbo “huki", so te male ljudi pognali globoko v gozdove Zambales pogorja.
Prvi je odkril te male ljudi, ki so jih krstili za Abenlence, dr. Tage Y. H. Ellinger, profesor na univerzi na Filipinih. Po njih odkritju se je profesor pretekli teden napotil v drugič mednje; to pot sta ga spremljala še nek drug professr in fotograf s filmsko kamero. Ellinger je dejal, da so Abenlenci ljudstvo z visoko razvito inteligenco ter da imajo znatno boljši življenjski standard od Negritov, ki tudi tam okoli žive. Dalje je rečeh da jedo mes'f divjih živali, ki ga pa vselej presuše ali drugače prvilno pripravijo. Vsak izmed njih ima do tri žene. Ločitev od žena ni dovoljena in vse žene so enakopravne. Abenlenci verujejo v Boga, pa tudi v do-
ODOBRITEV WILS0NA NI POVSEM ZADOVOLJIVA
tisenhower se je preveč obdal z milijonarji, je rekel senator Morse. — Mnogi senatorji so le neradi glasovali za odobritev Wilsona.
WASHINGTON. — Senat je v ponedeljek z ogromno večino glasov — 77 proti 6 — odobril nominacijo Charlesa E. Wilsona, bivšega predsednika General Motors korporacije, za obrambnega tajnika. Z njegovo odobritvijo je zdaj izpopolnjen Eisenhower-jev kabinet.. Senatni odbor za oborožitvene zadeve je pričel resno premotrivati njegovo odobritev šele potem, ko je Wilson zagotovil, da se bo znebil svojh delnic pri General Motors korporaciji, katerih ima za $2,700,000.
Ko je bila Wilsonu sporočena To ne bo prijetna stran ameri-njegova odobritev, je dejal:	ške zgodovine.”
“Potrudil se bom z vsemi svo- j	______o-----
jimi močmi, da okrepim Ameri- ■ KSfl
ko in z njo vred ves ostali svet	1|W| II
ne kot podjetnik, niti ne kot ®
član gotove politične stranke, &4\\K ||*Tf 1^1
temveč kot eden izmed mnogih jlB If B I jKI
državljanov v tej križarski voj-,
ni, v kateri se naša stremljenja' A	JUK jRf I
ne smejo izjaloviti.”	!§\ “ ^	111 K# I
V opoziciji proti njegovi odo-oritvi so bili senatorji Wayne Morse iz Oregona, ki je bil prej republikanec, zdaj pa je neodvisen, in pet demokratskih senatorjev.
Senator Morse je imel dve uri
Bivši predsednik Truman je izjavil časnikarju, da dvomi, da imajo Sovje ti atomsko bombo.
.	. . .	^	. KANSAS CITY, Mo. — Bivši
ttyloc ywr	predsednik Truman je povedal
nakar se je v senatni čitalnici zgrudil in onesvestil, toda je prišel z zdravniško pomočjo kmalu spet k sebi. Dejal je, da je bda njegova oslabelost posledica stare rane na čeljusti, kamor ga je ansko leto brcnil njegov konj.
še preden so bili prešteti glasovi, so nekateri demokratski cakor tudi republikanski senatorji i izjavili, da so sicer glasovali za odobrbtev, toda neradi. Vsi oni, ki so nezadovoljni z o-
me in hudobne vile. Dobre Wle jdobritvijo, čeprav so zanjo gla-žive na drevju, zlobne pa v ter- sovali, so v splošnem mnenja, da
mitskih holmih.
Poizvedovalni količek
se je Eisenhower obdal s samim “big brassom” in z milijonarji. Splošno mnenje je tudi, da je sicer Wilson človek neoporeč-
Rojake iz župnije Predoslje nega poštenja in značaja ter sina Gorenjskem, prosi Ana Lom- jajen voditelj korporacije, toda
............... .... ......tovala 10 ur in pol in ki je ob- bar, Markčeva s Suhe, župni- “kakor je velik in sposoben, bo
Karen in Alice. Dalje zapušča st°ja^a M moških in ene žen- ja Predoslje, če jim je kaj zna- kmalu spoznal, da je velika raz-očeta in mater, Gabriel in Antoi- s^e'
SHOW
Vremenski
prerok
pravi:
Danes in ponoči oblačno, na-tavanj e snega, vetrovno in
nette Pojovič, roj Kaserieh, 4 sestre: Jean, Lee Friedel, Alice McCarroll (ki je žena prodajalca avtomobilov McCarrolla), in Margie Myers; štiri brate: — Gabriel, Emil, Paul in Pete. — Bil je član društva št. 21 HBZ. Pogrebno opravilo se bo vršilo v soboto zjutraj ob 9:30 v cerkvi sv. Frančiška. Družina stanuje na 1093 E. 74 St. Pogreb bo iz Grdipovega pogrebnega zavoda na E. 62. St in na Kalvarijo pokopališče. Popovičeva rodbina je prej pripadala grško-katol. cerkvi sv. Nikolaja na E. 36. St. in Superior Ave.
Pravorek porote je potrdil,
no sedanje bivališče Janez Lombar, Markčev s Suhe pri Kra-
da je bil Remingtdn voljno orod-!n-iu' Zadnjič se je oglasil junija
je komunistov tekom druge svetovne vojne.
Sodnik še ni določil dneva obsodbe. Remington utegne biti obsojen v ječo do pet let in v plačilo globe do $10,000.
Rudniška nesreča v Španiji
Gl JON, Španija.—V bližnjem premogovniku je nastala eksplozija plina, pri čemer je bilo pet rudarjev ubitih, osem pa ranjenih.
1932 in njegov naslov je bil tedaj: John Smith, Holcomb via Barber, Boise, Idaho, USA. — Naj sporoči, kdor kaj ve, na uredništvo Am. Domovine ali pa na: Ana Lombar, Suha, p. Kranj, Slovenija, Jugoslavija.
Razstrelba na angleškem rušilcu
PORTLAND, Anglija. — V strojnici angleškega rušilca Du-ches je eksplodiral kotel. Neki podčastnik je bil ubit, dva mornarja pa nevarno ranjena.
lika v vodstvu industrijske korporacije ter vodstvu važnega vladnega departmenta.”
Senator Morse je naglasil, da se Wilson pritožuje, ker bo moral plačati $600,000 davkov od dobička prodanih delnic.
“Pritožuje se, kakor da mu hočemo sleči hlače”, je rekel senator Morse, “ičemu ne bi plačal tega davka? Ponosen naj bi bil, da ga lahko! — Poleg tega pa veliko podjetništvo že tako dela prevelike profite pri obrambnih kontraktih, kateri profiti so posledica krvi ameriških fantov in njihovega boja za obrambo svobode in demokracije.
časnikarju Robertu G* Nixonu, da resnično dvomi, da bi Sovjeti sploh imeli atomsko bombo in da je prvenstvo Amerike v vodstvu produkcije atomske energije tista “velika zapreka izbruhu tretje svetovne vcjne.”
Na časnikarjevo vprašanje, če ni sovjetska posest atom. bombe spremenila situacije, je Mr. Truman odgovoril: “Jaz nisem prepričan, da ima Sovjetija to bombo.”
Na nadaljno časnikarjevo o-pombo, da je Mr. Truman leta
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Kdo je našel uro—
V	nedeljo popoldne je bila na Glass Ave., izgubljena ženska zapestna ura. Pošten najditelj naj pokliče LI 1-1455.
Rojenice—
Pri Eddyju in Beti Struna na Maplewood farmi na Hubbardu so kupili krepkega sinka, ki bo delal druščino svoji starejši sestrici. S tej je postal Mr. Frank Leskovic že v drugič prastari o-če. čestitamo na vse strani! Deveta obletnica—
V	četrtek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Roberta J. Starc v spomin 9. obletnice njegove smrti.
Nov odbor—
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima za leto 1953 sledeči odbor: predsednica Johana Mervar, 7801 Wade Park Ave., podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60 St., tel. EN 1-1407, blagajničarka Mary Butara, 9900 Columbia Ave., zapisnikarica Mary Farc-nik. Seje vsak tretji torek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Tajniki društev pozor—
Ona društva, ki žele imeti mesečni oglas v našem listu, prosimo, da nam pošljejo svoj novi odbor najkasneje do petka 30. t. m.
Jugoslovanska industrija orožja in modernizacija njene armade
WASHINGTON. — Jugoslov. industrija orožja, dasi uspeva nekako, da vzdržuje še vedno presenetljivo veliko število ruskih tankov vsaj toliko, da se premikajo, ne more sama kaj več kot proizvajati malo, lahko orožje, — brzostrelke, lahke topove, granate in puške za pehoto.
Dobavitelji in prejemnik gledajo na vojaško pomoč z dveh različnih stališč. Dobavitelji bi hoteli dostaviti tisto orožje, ki je takoj na razpolago in ki bi služilo namenu. Sprejemnik pa vztrajno zahteva tako orožje, ki ga smaitra za najbolj potrebno. To pa ni vedno najprimernejše za armado, ki ima le malo znanja o mehaniki.
Prevelika množina orožja bi
bila škodljiva. Gotovo bi bilo zelo napačno, če bi kdo svetoval, naj se jugoslovanska armada organizira po ameriškem zgledu v velike divizije po 18,000 mož, vse preobremenjene s tovornimi avtomobili in drugo mehanizirano opremo. Urejena bi morala biti po razmerah dežele, kjer konji še vedno vlečejo vozove.
PARIZ. — Pod naslovom — “Obramba Balkana” prinaša list Le Monde serijo poročil iz člankov svojega posebznega poročevalca. V glavnem se nanašajo ta poročila na turško vojno pripravljenost, vendar pa je nekaj podatkov in misli tudi o jugoslovanski in grški armadi:
“Učinkovitost grške armade je zmanjšana tudi radi slabosti njenega podčastniškega kadra in ker ji manjkajo specialisti. Komandant neke edinice je rekel: ‘Če bi imeli 500 oklepnih vozil, bi ne vedeli, kako naj jih premikamo.’
Ni dvoma, da velja to tudi v Beogradu. Čeprav jugoslovanska armada šteje 30 divizij, ki naj predstavljajo kakih 300,000 mož, vendar pomanjkanje tehnikov silno zmanjšuje njeno učinkovitost. Njene Oklopne sile so slabe. Ima kakih 100, večinoma zastarelih nemških in sovjetskih modelov.
Koliko je vreden., komandni kader in kolika je borbena vred-
zijo v notranjosti'-Sovjetije, je bivši predsednik odgovoril, da je to res in da je podal dotično izjavo z namenom, da bo ameriško ljudstvo v celoti informirano o nevarnosti, ki mu preti. “Toda”, je nadaljeval, “jaz ne verujem, da Sovjeti vedo, kako spraviti skupaj komplicirani mehanizem, ki je potreben za detonacijo atomske bombe. Zato tudi nisem prepričan, da bi imeli Sovjeti atomsko bombo.”
Toda bodi temu že tako ali tako in tudi ne glede na dejstvo, da imamo Amerikanci že mnogo bolj destruktivno hidrogen-sko bombo, se mora svobodni svet pripraviti za celo stoletje borbe proti komunizmu’ je dodal Mr. Truman.
Pripomnil je tudi, da se ni hotel sestati s Stalinom na posebni seji, ker imamo organizacijo Združenih narodov, v kateri se lahko obravnavajo vse (mirovne zadeve. “Morebitni sporazum izven območja te organizacije, bi ne bil niti desetice vreden,” je rekel bivši predsednik.
Orli usmrtili in požrli velikega srnjaka
GUNNISON, Colo. — Melvin Leonard je povedal, da je videl, kako so orli usmrtili in požrli velikega srnjaka.
Leonard je vlačil krclje v bližini Red Creeka v Coloradu,
kjer je uzrl osem do deset or-1949 sam javil nucle.arno;=feksplb-- ?|_ov’	£° pričeli iz zraka obkro-
■ zevati shnjaka. Orli so pričeli iz-menjevaje napadati prestrašeno žival ter ji zasajevati svoje kremplje v hrbet. To so delali toliko časa, dokler se ni žival zgrudila in omagala, nakar so jo pričeli orli s svojimi ostrimi kljuni trgati in žreti.
Egipt obtožuje Izrael
KAIRO, Egipt. — Egiptska vlada trdi, da so izralske čete kršile dogovore obmejnega premirja pri Gazi ter prestopile na egiptsko ozemlje, kjer so razstrelile dve arabski hiši. Ubitih je bilo pet oseb.
nost čete, je zelo težko oceniti.
V letu 1941 je ta armada, ki je pri vseh strokovnjakih vzbujala najboljše ocene, razpadla v osmih dneh, ne le zaradi nezadostnega materiala, ampak tudi zaradi pomanjkljivosti v organizaciji. Maršal Tito doslej ni hotel sprejeti več ko trideset vojaških inštruktorjev, dočim Clark- poveljnik čet Združenih jih je v Turčiji 1,400, in število narodov. Prispela sta k posvetu jugoslov. častnikov, ki so jih po- z Sen- Van Fleetom, poveljni-
Posvet generalov v Koreji
SEOUL, Koreja. — V ponedeljek sta prispela semkaj general Lawton Collins, načelnik generalnega štaba, in gen. Mark W.
slali v Zdr. države, tudi ni veliko večje, želja Jugoslovanov, da obdrže kar moč v tajnosti vse, kar zadeva njihovo vojaško pripravljenost, bo imela to posledica, da bo modernizacija njihove armade napredovala zelo počasi.”
kom ameriške osme armade.
Nov umetni kavčuk
AKRON, O. — Goodyear Tire and Rubber Co., naznanja, da so njeni inženirji in kemiki iznašli popolnoma novo vrsto u-metnega kavčuka, ki bo še mnogo trpežnejši od sedanjega.
NAJN0VEJIE VESTI
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je snoči napovedal, da se bo sovjetski režim končno razsul in poginil od “akutne neprebave,” ki jo bo povzročilo prizadevanje pogolt-njenja svobodnega sveta. Rekel je tudi, da bo predsednik Eisenhower našel pota in sredstva za zaustavljenje vojne v Koreji in Indokini.
AIKEN, S. C. — V tukajšnjem “atomskem kraju” je nastal požar, v katerem je izgubilo življenje najmanj četvero ljudi, mnogo pa je bilo ranjenih in poškodovanih.
MOSKVA. — Moskovski radio je včeraj naznanil, da je sovjetska vlada pripravljena pričeti spet razgovore za neodvisnost Avstrije, toda pod njenimi lastnimi pogoji.
CLEVELAND. — Rekordna proizvodnja mleka v clevelandski okolici je povzročila, da se bo mleko, pričenši v nedeljo, pocenilo za dva centa pri kvar-tu.
m

/Imeri$ka Domovima
aninprMTTrgg^e
»antsrm.
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Emered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio under the act of March 3rd, 1879.
No. 19
Wed., Jan. 28, 1953
Krščansko junaštvo
V dneh od 19. do 24. avgusta lansko leto se je vršil nemški katoliški shod v onem delu Berlina, ki je zaseden od za-padnih zaveznikov. Geslo, pod katerem se je vršil ta shod in pod katerim so se obravnavali vsi predmeti, je bilo: “Bog živi.”
Veliki plakati, ki so pozivali berlinsko prebivalstvo na ta katoliški shod, so predstavljali Kristusa, ki razteza svoje roke, vzbujajoč ljudstvu upanje in zaupanje z napisom: “Bog živi.” Nemški katoličani so v teh težkih razmerah, v katerih živijo, pokazali veliko odločnost in srčnost. Pred očmi naivečjega sovražnika božje ideje, na meji, kjer grozi strahotna pošast brezbožnega komunizma, so brez strahu, možato in junaško izpovedali svojo vero v živega Boga.
Duha požrtvovalnosti in junaštva so pokazali še zlasti oni katoličani, ki so prišli iz onega dela Nemčije in Berlina, ki je zaseden od Sovjetov. Komunistična vlada Vzhodne Prusije je prepovedala posebne vlake za katoliški shod in je z raznimi ovirami skušala preprečiti prihod tja. Toda ljudstvo je odgovorilo: “Zdaj gremo na katoliški shod še posebno radi tega, ker nam branijo.” Mnogi so prišli peš ali s kolesi. Neki mož je priromal iz Vzhodne Prusije peš 200 kilometrov daleč! Ta katoličan je nekak simbol vseh onih 80,000 oseb, ki so prišle izza železnega zastora na katoliški shod Kljub oviram in nevarnostim. Vsi ti so prišli v Berlin, da bi v obraz brezbožnemu komunizmu manifestirali, da verujejo v živega Boga. Vsled preganjanja katoliške vere se je v narodu vzbudil duh vojskujoče se Cerkve. Vsi ti so na kon-gresu, prejeli za življenje pod komunistično oblastjo navo-ailo: Ohranite trdno svojo vero, mi smo z vami. . .”
Katoliški shod je otvoril znani predsednik osrednjega odbora za katoliške shode princ Loevenstein, ki je na shodu zaklical: “Hvala Bogu za naš sklep, prirediti katoliški shod v Berlinu. Hvala Bogu, da sami sebi nismo dovolili, da bi se bali. . .”
Ker je prišlo iz Vzhoda, ki je zaseden od Sovjetov, 80,-GOO udeležencev, ki niso imeli seboj ne denarnih sredstev in ne živeža, je organizacija katoliškega shoda preskrbela vsem brezplačno hrano ter tekom 5 dni razdelila en milijon in se-demstvo tisoč obrokov jedil brezplačno.
Bilo je pretresljivo, ko so govorniki na shodu govorili posebno udeležencem iz sovjetske cone, naj vstrajajo v veri in naj okrepe svoj odpor proti brezboštvu.
Govori na katoliškem shodu so predvsem obravnavali bivanje božje in borbo med Bogom in materijalizmom. Med drugimi so bili tudi sledeči predmeti govorov: “Jaz sem Gospod ^tvoj^Bog,” “Bog reši človeka,” “Jaz vem, da si ti moj Oče” in “Božje kraljestvo ne pozna meja.”
Na katoliškem shodu v Berlinu je govorila kot zastopnica Amerike Helena E. Froelicher, ki je prestopila v katoliško Cerkev. Govorila je o predmetu: “Kako ameriško ljudstvo prinaša Boga v vsakdanje življenje.” Govorila je o katoliškem gibanju v Ameriki, o katoliških organizacijah, o velikem številu spreobrnjencev, redovnih poklicev, o katoliškem šolstvu, o veliki udeležbi katoliških mož pri sv. obhajilu, o katoliški literaturi in o razširjenju molitve rožnega venca po družinah za spreobrnenje Rusije.
Njen govor je prenašal nemški radio in je bil navdušeno sprejet na shodu in po vsej Nemčiji. Mnogi iz ruske cone so napram zastopnici Amerike izražali svoje zavidanje Amerikancem, ki so tako srečni, da morejo brez strahu de-lati v svobodnem svetu, poleg tega so jo pa tudi izpraševali: Kaj bo storila Amerika, da se upre brezbožnemu materializmu ?”
Mnogi udeleženci z Vzhoda so se izpostavili veliki nevarnosti, da izgube svoje službe. Neki učitelj je pripovedoval^ zastopnici Amerike, da zvečer ne more zaspati, ker premišlja, če ni morda podnevi kaj preveč rekel svojim učencem, ki se boje komunistov. Iz Vzhoda je prišlo na shod do-sti nemške mladine, ki je prenočevala pod šotori. Ti so pravili: Mi iščemo duhovne hrane in nikdar ne mislimo na,to, o.a morda ne bomo dobili toplega kosila.”
Ob priliki katoliškega shoda se je vršila v Berlinu ve-rka spominska svečanost za vse mučence nacističnega preganjanja. Na tej je govoril kaplan berlinske jetnišnice, ki ,e pod nacizmom podelil mnogim zadnjo tolažbo, ko so odhajali na morišče. Ta je svaril narod pred še bolj črnimi dnevi, kot so bili oni pod nacističnim nasiljem in ki kaj lah-xo še pridejo, ko je zaklical vsem navzočim: “Tako se godi narodu, katerega vlada je postala brezbožna.
Pretresljiv je bil zaključek, ki se ga je udeležilo nad 200.000 oseb. Ob tej priliki je govoril berlinski škof Jožef Weskamm med drugim tudi sledeče: “Jaz ne morem dati točnega odgovora onim, ki so prišli iz vzhodne cone in me izprašujejo: “Prevzvišeni, kaj se bo zgodilo z našimi otroki r” Jaz vam morem dati le ta odgovor, da vas vprašam: “Ali ste vedno dobri kristjani, taki, kakršni bi morali biti?”
Občudovati moramo junaštvo vzhodnih nemških katoličanov, ki se niso ustrašili ne komunističnih groženj in ne velikih nevarnosti, katerim so se izpostavili s svojim priho-
dom na katoliški shod, da organizirajo torbo proti brezbožnemu komunizmu.
Ko so Slovenci v najtežjih razmerah organizirali borbo proti brezbožnemu komunizmu, so boječneži izpraševali: “Čemu ta borba? Podajmo se rajše komunizmu!” Mevže ne razumejo borbe in ne žrtev. Te so sposobni prenesti le junaki.	jv
V prvem našem članku, smo obljubili, da bodo kmalu sledili drugi članki; napravili smo tihi sklep, da bomo1 pisali teden za življenju
Pisan večer v Collin-woodu
tednom o našem Bridgeportu.
Tisti ‘kmalu”' se je pa zavle kel na en cel mesec, a sklep pa le ostalj kadar bomo začeli bomo zares začeli in ta sklep za čnemo danes izvrševati.
Nesmete misliti, da smo molčali radi tega, ker nismo imeli snovi za dopise. Prav nasprotno bilo. Preveč smo jih imeli. Naj jih podamo samo v grobih obrt sih kot kronisti.
Božična doba, je bila doba samih prireditev v BridgeportU.
Začele so jo tukajšnja amerikan ska dekleta s prireditvijo na decembra pr. leta — Devici Brezmadežni na čast. Zaigrala so nam lepo igrico o prikazovanju Lurške gospe in o Bernard kinem življenju. Igro je dobro režiral mladi tu rojeni Slovenec Anthony Tcicek. Mlademu fantu gre naše priznanje, dasi spada k najmlajši generaciji. Go vori tudi dobro slovenski. Je du ša vsega društvenega dela in življenja med angleško govorečo mladino; hkrati pa drugi kaplan v župnišču. Po igri je gospoč. kaplan Hlebs Milan zavrtel vrsto posrečeno izbranih kratkih filmov. Dekleta sama pa so nasto pila z pevskimi točkami.
Kar dobro in lepo je bilo.
Štirinajst dni pozneje pa je bil dan, katerega so vsi otroci pričakovali z nepočakanim hrepenenjem. Tradicionalna otroška božičnica ali t. zv, “Children Christmas Party.” že od nekdaj je pri sv. Križu navada, da pride na nedeljo pred Božičem Santa Claus in obdaruje ter pogosti ves farni otroški drobiž. V prej šnjih letih to še ni bilo tako hudo, ker število obdarovanih otrok ni doseglo števila 100. A predlani v jeseni je fara začela rasti in je moral Santa Claus pripraviti za Božič več kot 140 paketov, lani jih je pa razdelil nič manj kot 177.
Številk ne bi tukaj navajal, če se ne bi Santa Claus izposodil denarja pri fari. Božičnica je stala tudi čedno vsoto — $296.
Društvo sv. Jožefa je k tem prispevalo $25, ves ostali denar pa fara in štirji glavni farni organizatorji (društ. Krščanskih mater, Društvo nasvetejšega srca Jezusovega, Our Lady’s Guild in Marijina družba). Priznati se mora, da je to bila prilična žrtev od strani fare in farnih organizacij.
V tem pogledu se mora dati priznanje farnemu vodstvu in
mladim amerikanskim možem	----
Luju Wegi, Yon Galant in Stevi i Cleveland, O. — Želiva se prav Bolguth, kateri so to prireditev (iskreno zahvaliti vsem, ki so se zasnovali in izvedli.	iv nedeljo 18. jan. udeležili na-
Anthony Tcicek je seveda tu-!jinega skupnega koncerta v SND di tukaj priskočil na pomoč in | na St. Clair Ave. in vsem, ki so pokazal svoj gledališki talent.jkaj pomagali, da je bil koncert Pripravil je ginljivo pantomino: j možen in da je tako lepo uspel, “žive jaslice.” Dasi so otroci videli to igrico že predlanskem, jih je v pr. letu zopet prevzela.
Najbolj se je na odru pokazal hlevček sv. Družine, dvorana pa je zapela “Sveto noč.” V drugi sliki so se pojavili angeli, v tretji pastirji in v četrti sv. Triji kralji. Nazadnje pa se je detetu Jezusu poklonil še sam Santa Claus. Med vsem tem prikazovanjem je cela dvorana pela odgovarjajoče pesmi. Seveda ne smemo pozabiti gospoda kapla-
so bili vsi otroci obdarovani pogoščeni. Tako vesele publike fara sv. Križa menda doslej ni imela.	A. Lagoja.
------o------
Cleveland; O. — Na pustno nedeljo bodo igralci dramatske-ga društva “Lilija” nastopili izredno lepim in času primernim progromom. Naj navedem samo nekaj točk programa: “Razbito ogledalo,” “Ameriški patent,” “Pri zobozdravniku,” “Čarovnica,” itd. Nad dvajset naj bolj smešnih točk, kar jih poznaj,o naši odri, se bo vrstilo ena za drugo celi dve uri s samo enim odmorom. Tudi petja ne bo manjkalo in če bo le mogoče, vam predstavimo tudi lasten orkester.
Za nekatere bo mogoče naj bolj zanimivo tistih 20 minut, ko bo nastopal “čarovnik” in nam pokazal najboljše trike svoje umetnosti. Leta 1944 sem na lastne oči videl, kako je v Italiji neki Bolgar razbil navadno kurje jajce in še preden je dobro izgovoril tiste besede: “Ro-kus filikus ...” se je že privlekla izpod lupin štiri funte težka mačka. Dve tretjini navzočih je tistikrat od samega strahu zapu stilo dvorano, jaz pa sem osta. do konca in sem še marsikaj videl. Ne vem sicer, kaj vse bo g. Pust pri nas pokazal, toda bodite prepričanji, da ne bi bil res dobro podkovan v tej stroki, bi se ne hodil smešit na oder danes, ko že skoraj vsak pozna precej navadnih trikov ali čarovnij.
Torej kakor vidite, bo ne samo smeha nič koliko, ampak tudi zanimivih reči, katerih ne vidimo vsak dan. Ko bo program izčrpan, bo pa izvrsten orkester rekel svojo in če nas le Ferdo prej ne upijani, bomo ostali tam kar do zjutraj. Na pustno nedeljo nimajo noge nobene pravice protestirati, da jih preveč priganjamo, saj se jim obeta dolg počitek, kar celih 40 dni in noči.
Naj torej v nedeljo 15. februarja nobenega ne manjka v Slov. domu na Holmes Ave. če pa je kdo za tisti popoldan že kam drugam namenjen in ga vi pregovorite ter pripeljete seboj, bo vam gotovo hvaležen za to. Vstopnice dobite pri vseh članih Lilije,” najboljše pa bo, če še danes pokličete: MU 1-5632 in si iste rezervirate pri tajnici.
Član.
G. Ivanu Zormanu, najinemu prijatelju in spremljevalcu, sva globoko hvaležna za skupen nastop. Bila je velika čast in veselje podajati skladbe v družbi s skladateljem samim.
Ne bi bilo prav, če se ne bi zahvalila tudi drugemu skupnemu prijatelju, — najinemu učitelju in' svetovalcu — Antonu Šublju. Ni mogoče povedat, koliko nama je ota pomagal. S preprostimi besedami — najin koncert bd bil brez njegovega stalnega opogumljanja in vodstva nemogoč.
Iskrena zahvala vsem
Josephine Petrovčič » Edward Kenik.
“Trojčki” v Newburgu
GORIŠKE VESTI Kulturni večer v Gorici
S. K. P. D. je v sredo 14. jan. priredilo lep in zanimiv kulturni večer. Na sporedu je bilo predavanje msgr. Novaka. Z živo besedo in še mladeniškim zanosom nam je govornik podal sli-Prihodnjo ne-|ko o razmerah, ki so vladale
Cleveland, O.
deljo (1. feb.) ob treh popoldne I med Slovenci pred sto leti in ki gostujejo v cerkveni dvorani pri so bile posebno za našega kmeta Sv. Lovrencu igralci Slovenske- zelo žalostne. Po prvem katoll ga odra z veselo igro Trojčki. Ti škem shodu v Ljubljani se je igralci so Trojčke igrali v za- kulturno, versko in gospodarsko četku tega meseca na St. Clair- življenje Slovencev začelo vidno ju in Mmsgrju. Omanu se je igra boljšati.
in igranje tako dopadlo, da je V sredo 21. jan. je priredilo povabil igralce s to igro v svojo Prosvetno kat. društvo Trinkov faro, da bi se tudi naši farani večer, za katerega je vladalo ve-eno nedeljo popoldne prijetno liko zanimanje. Tudi komunisti smejali. To bo torej prihodnjo so že napovedali svoj Trinkov nedeljo.	večer v Gorici, kakor tudi v Tr-
Slučaj je nanesel, da bomo s stu. čeravno je umetnost med-to igro praznovali 20 letnico pr- narodna je to edini primer, ko vega igranja Trojčkov pri Sv. si tudi komunisti lastijo naše Lovrencu. V farnem arhivu sem umetnike. Seveda bodo oni ra-našel te dni vabilo na tisto igro. vno nasprotno trdili.
Iz tiskovine je razvidno, da jo ge se niso potolažili je igral P. T. A. klub v korist Poraženi frontaši, ki jih je farne šole in sicer v nedeljo 23. zmaga “lipove vejice” pustila febr. 1933. Naši igralci so bili brez sape od presenečenja,
Gašper Segulin, Agnes žagar, skušajo sedaj iznova uveljaviti.
Tomaž Mervar, Frank Snyder, Zagnali so se v dve učni moči Josephine Yanchar, Josephine na slovenski strokovni šoli v Go-Vrček, Jožef Šušteršič, Anton rici. Ta napad spada brez dvoma Hrovat (Kapinc), Mary Gozda- med vzroke volilnega poraza, saj nič in Louis Curk. Režirala je sta oba prizadeta profesorja od moja malenkost. Mnsgr. Oman ločna protikomunista. To je go- nega, bi jim bilo takoj ustreženo, je na omenjenem vabilu pripisal riške starše prizadetih dijakov opombo: “Toliko se že dolgo ni- precej razburilo, zato odločno za-smo smejali.” Morda je med tem htevajo, naj bi se taki izpadi med minilo za marsikoga že dvajset šolskim letom ne ponovili več. let, da se ni prav od srca nasme- drugače bodo primorani pove-jal. Zato pa v nedeljo vsi v cer- dati javnosti, da napad, ki sta ga kveno dvorano. Prepričan sem, priobčila “Soča” in “Primorski da ne bo nikomur žal. Poleg do- dnevnik,” služi morda kot pri-srih odraslih igralcev (Mauser- pravljenje poti na slovenske šo jeva, Hočevarjeva, Dolinarjeva, le neki rdeči sili, ter zakaj in če-Megličeva, Pust, Dolinar, Mar- mu.
tinc Varšek Hau^man) bodo Trgovinska konferenca v “igrah’ tudi trije dojenčki (Le-	Vidmu
kanova Deborah, Vidmarjev Ja- Dne 16. jan se je y Vidmu za_ nezek in Rožmanov Vinko). Dva ključil jugosiovanski. italijanski
° sta §osta’ Lekanova naj- sestanek za ureditev uvoza lesa. mlajša je pa naša faranka. ,Sv. poroči,Io zatrjuje, da so podpisa-]e že vse pripravil, da h j nekaj protokolov, ki tehnično bodo tudi najmanjši nedeljski m trg0ysko urejajo kupčije z ie igralci kar najbolje postreženi. som med Italijo in jugosiavijo Ker je to naša farna priredi- Ustanovili so tudi stalen tehni tev, bodo gotovo vsi dobri fara- čni odbor; ki bo urejevai more
m radi pomagali, če ne drugače, j bitne nesporazume v tem trgov-vsaj na ta način, da pridejo v ne- skem prometu, daljo' v cerkveno dvorano. Vstop-
TRžAšKE VESTI Božična prireditev Slovenske prosvete v Trstu
Slovenska prosveta je priredi
la na praznik sv. Treh kraljev v tržaškem avditoriju krasno uspelo božično prireditev. Spored je obsegal koncert slovenskih ljudskih in umetnih božičnih pesmi in pa lepo Dickensovo igro “Cvr-ček za pečjo.” Božične pesmi so ubrano odpeli združeni cerkveni pevski zbori iz Rojana, Bazovice, Opčin, Doline in Mačko-velj, pod spretnim vodstvom dirigenta preč. g. Dušana Jakomina iz Doline. Sledila je igra “Cvrček za pečjo,” ki je polna božične poezije in miline, je občinstvu segla do srca. Igro je režiral prof. Jože Peterlin, ki je igral tudi eno glavnih moških vlog. S to uprizoritvijo1 je Slovenska prosveta presegla vse svoje dosedanje uprizoritve. Prepričani smo, da bi z njo lahko nastopila v vsakem gledališču. Pri tej priliki se je zaveznišk radijska postaja Trst II, zope priborila novo “zaslugo” v svojem omalovaževanju katoliških prireditev. Prireditelji so se na njo obrnili, da bi prenašala vsaj pevski del te prireditve, a vodstvo je prošnjo zavrnilo, ker se mu nastop 120 slovenskih pevcev v sredi Trsta, najbrž ne zdi tako važen, da bi ga blo vredno prenašati. Seveda, če bi jih titovski solisti ali pa ljubljanski harmonikaši prosili kaj podob-
To ni prvo omalovaževanje vodstva slovenskega radia v zvezi s katoliškimi prireditvami. Takih “biserov” imamo že vse polno. Lansko poletje so koroškim pevcem, ki so nalašč zato prišli v Trst, odrekli nastop na radiu. Isti pevci so nastopili preje v zgodovinski stolnici Notre Dame v Parizu, od koder so jih celo po televiziji prenašali. Za Pariz in pariški radio so bili dobri, za tržaški radio pa ne.
nice ($1) se že prodajajo. Sliši mo, da bo lep obisk tudi s St. Clair j a, iz Collinwooda in iz Eu-clida. Vsi ste vabljeni in dobrodošli, saj gre za dobro stvar, za slovensko semenišče.
Rev. J. Slapšak. -----o------
Zima letos ni huda
9risrčna hvala, prijatelji!
Imela sva čudovito poslušalstvo in bila sva v resnici vesela, da sva vas razveselila z najino pesmijo. Resno sva se trudila, da bi pokazala toploto in lepoto slovenske pesmi in tako pomagala onraniti jezik in kulturno dediščino naših staršev. Glasba in njena priljubljenost pri vseh Slovencih j e za ta cilj gotovo pri-
Marshfield, Wis. — Iz našega kraja se že d^lgo ni nihče oglasil, menda so kar vsi zadovoljni. V temle času po navadi rada razsaja bolezen. Tudi mene se je lotila, pa upam, da bo kmalu boljše.
Zime doslej še nismo kaj prida občutili. Snega skoro nismo imeli. Ceste so lepo suhe. Pa vendar je našim prijateljem Mr. in Mrs. Frank Kebe! in Mr. in j Mrs. Rozman lepše, ko počivajo in se sprehajajo po sončni Floridi. Me zanima, kaj bodo povedali, ko se vrnejo.
Pozdrave vsem prijateljem in znancem.
Mary Brayer.
iz Kamnika, včeraj pa Krstofo-vo mamo.
Sinoči pa smo imeli lep večer. Moja sestra Ivanka se je poslovila ,cd nas, ker se vrača v Kanado, Mnogo sorodnikov se nas je zbralo. Najbolj živahna in zadovoljna je bila med vsemi naša stara 84 — letna mati. Kar ob-čudcVsJi smo jo pri taki korajži Končno smo vsi zapeli tisto: Adi-jo pa zdrava ostani!”
A. Grdina st.
Novice iz Preserja
Premikanje kontinentov
Po štirih letih proučevanja je prišlo mednarodno geografsko društvo v Londonu do zanimivih ugotovitev, ki potrjujejo teorijo o trajnem premikanju kontinentov. Znanstveniki so znova dokazali, da se ne premikajo samo otoki, marveč tudi celine. Pred sto leti so prvikrat opazili, da se neki otok na zahodni obali Grenlandije premika. V 24 letih se je odmaknil od Grenlandije za 420 m, v nadaljnjih 37 letih pa
na
Hlebš Milana, kateri je zopet vrtel filme.
Ob koncu cele te prireditve,
memo sredstvo.
S to mislijo v srcu bi želela j Cleveland, O. — Sorodnike in predlagati, naj bi slovensko ob-|znance, ki so doma iz Preserja, jše za 1190 m. Amerika se odmak-č-nstvo podprlo' tudi glasbene j bodo zanimali smrtni in drugi ne od Evrope in Afrike vsak dan nastope drugih slovenskih Ame-. slučaji ter novice od doma. An- za 1 milimeter ali v 30 letih
rikancev in skupin, ki žele delo-J tonija Mazi piše: “Pred par dne-vati v tej smeri.	ivi smo pokopali Krivčevo mamo
Sv. oče za župnijsko dvorano v Dolini
Sveti oče Pij XII. je poklonil za župnijsko dvorano v Dolini 500,000 lir. Na praznik novega leta so dolinski verniki z naj-večjim veseljem zvedeli to lepo novico od svojih duhovnikov v cerkvi. Dolinski duhovniki in verniki so se brzojavno zahvalili sv. očetu in ga zaprosili za apostolski blagoslov.
Nova župnijska dvorana je bila blagoslovljena za božične praznike in sedaj se že vrstijo v njej lepi filmi, kulturni večeri in predavanja. Iz stare razvaline je vstala krasna dvorana, ki je danes ponos in veselje vse župnije. Polni hvaležnosti se zato danes Dolinčani ozirajo na sv. očeta, ki je res oče vseh ljudi in mu je pri srcu dušni blagor in kulturni podvig vseh njegovih otrok.
V	Dolini so začeli zidati tudi zvonik, ki ga je pred več desetletji podrla strela in je do sedaj ležal v ruševinah. Dolinčani upajo, da bo v dobrih šestih mesecih zvonik dograjen.
Piecardova gondola izgotov-Ijcna
V	tržaških ladjedelnicah so1 pred nekaj dnevi izročili prof. Piccardu jun. izgotovljeno gondolo, s katero bo njegov oče raziskal globino Tirenskega morja. Prof. Piccard sen., ki se sedaj nahaja v Švici, bo verjetno začel z raziskovanjem v letošnjem poletju. Gondolo, ki je dolga približno 15 m. V premeru pa meri 4 m., so izdelale tržaške ladjedelnice po navodilih in sode-jovanju prof. Piccarda in ing. Lossarka, ki je zaposlen pri tržaški ladjedelnici. Sestavljena je iz dveh delov, in sicer iz zuna-
10m. Tudi Sicilija se polagoma njega oklepa in kabine, ki je vsa odmika od celine.	!iz jekla.
O*. Josip Grades
Zgodovina slovenskega naroda
Sedanji ormoški in ljutomerski okraj sta dolgo ostala pod ladjarsko oblastjo. Te najvzhodnejše, vedno ogrožene in sovražnim napadom izpostavljene pokrajine so izročili solnogra-ski nadškofi v oskrbo in obrambo nekim plemenitašem, ki so kmalu po kraju dobili svoje i-fire in se nazivali gospodje Ptujski. Imeli so vedne boje z Mad-lari, katerim so trgali kos za ko-
da bi se dal od koga podkupiti. Kdor se zateče v Sevnico in ni proti nadškofiji ničesar zagrešil, uživa tamkaj 14 dni zavetje in varnost, po 14 dneh se mora na lastno nevarnost podati kamor hoče.......Hčere
imajo v Sevnici isto dedinsko pravico kakor sinovi. Ako kak Sevničan zakrivi, uboj, mora
plačati kazen vicedomu, sodniku in sorodnikom umrlega, da
som zemlje izpod njihove obla- si reši življenje> kakor je na-
Po novem zakonu se morajo javiti vsi nedržavljani ter imeti vedno pri sebi predpisane dokumente
čas za prijavo na poštnem uradu ali pri migracijskem ob-lastvu je 30 dni po 1. januarju. — Izpolnjene karte je treba oddati osebno v imenovanih uradih. — Prijaviti se morajo samo oni, ki še niso postali ameriški državljani (citizen).
sli. Posebno se je proslavil Friderik Ptujski leta 1199, ko je grabežljive roparje premagal pri Veliki Nedelji in spodil iz ^rajev okrog današnjega Ormo-in Središča. Osvojena zem-|ia je bila last deželnega vladar-la> a vojvoda Leopold jo je prepustil zmagovalcu. Friderik ^tujski je potem svoje posestvo pri Veliki Nedelji, ki je bilo zelo Prazno in neobljudeno, podaril ■^mškirn križarjem, -r-
Ni se čuditi, če so se čutili go-sPodje Ptujski precej neodvi-sUe od solnograških cerkvenih °blastnikov in so svojevoljno gospodarili na zemlji, ki so jo Priborili in vzdrževali le s svo-'o hrabrostjo. Okbili L 1263.. e prešel Ptuj zopet v oblast Tadjarov, ker ,ga je nadškof 'dirik zastavil kralju Beli IV. 2a 3000 mark srebra. Ko so se ^adjari umaknili iz Štajerske, le dobil mesto kralj Otakar in Pozneje cesar Rudolf Habsburgi, ki ga je prepustil Frideri-Ptujskemu za 2100 mark. ^edaj so se imeli gospodje Ptuj-si popolnoma za neodvisne, ni-s° hoteli več priznati oblasti sol-^ograških nadškofov in so se colo zvezali z njihovimi na-
sProtniki.
Nadškof Rudolf je pozvial vsled tega ošabnega Friderika v Gradec pred sodišče, ki je u-Pornega ministeriala odstavilo °h službe mestnega in grajske-§a poveljnika in mu odvzelo Vse solnograške fevde (1285). Razsodba se je sicer izvršila, Vendar je prišlo vsled posredo-Vaoja uglednih štajerskih ple-Oaičev čez dve leti do poravna-Ve- Friderik je priznal oblast s°lnograških nadškofov in je bif s svojim bratom Hartnidom Vred zopet umeščen na svoja hrešnja posestva in službe. — hazun mesta, po katerem so se ^lenovali, so imeli gospodje
tujski še v posesti Vurberg, t-hrnož in Središče. Rodbina, ki Se je dvignila do velike moči in slave, je izumrla s Friderikom V- leta 1438.
Nazun Ptuja so bili še glav-^ solnograški gradovi na Spodim Štarjerskem:	Lipnica
^Leibnitz); Sevnica, Rajhen-
b
ha
Ur§ in Brežice. — Naravno je,
se je poslednji kraj, ležeč steku dveh rek, Save in Kr-e> kmalu razvil v cvetočo na-^Ibino z živahno trgovino. Nad-skof Ortolf je leta 1353. Bre-^1Cam potrdil mestne pravice in °ločil tržni red. Iz njega po-',2amemo sledeče:	Mestnega
s°hnika imenuje nadškof ali pa Solnograški vicedom v Lipnici, tirinajst dni se sme vsakdo rožicah muditi, potem lahko P°stane meščan ali pa svobo-odide.
hrio
Gb dveh semnjih, ki se vršita 0 ^inkoših in sv. Lovrencu, sme Vsakdo tržiti osem dni preje in 0sem dni p0Zneje. Mestni sod-^'k sodi o vseh tožbah mešea-,0v in plemičev, okoličani sme-tožiti breške meščane le pri ^ estnem sodniku. Nikdo ne sme ^režicah vina na drobno pro-ajati, ako ni meščan. Kdor akernu meščanu ,/1 se ga pridrži *ler ne plača.
Lnake tržne pravice je dal ^hŠkof Eberhard III. 1. 1408 a Sevnico. Naj omenimo le ukater1e posebnosti: Vicedom
K
kaj dolžan, mestu, do-
vada v Ptuju in Lipnici.
O cerkvenem delovanju solnograških nadškofov proti koncu srednjega veka ni mnogo povedati. Zelo pogosto so bili v Solnogradu cerkveni zbori, kjer so se zbrali podrejeni škofje: krški, lavantinski, se-kovski, opati raznih samostanov in redovni predstojniki, ar-hidiakomi in tudi mnogo druge duhovščine. Od leta 1335. do 1518. jih štejemo deset. Predmet obravnavam so bile križarske vojske, pobiranje desetine za vojne namene, navodila za nošo in življenje duhovnikov, reforma samostanov, razmere med redovniki in župniki, ureditev božje službe in odprava mnogih razvad. Marsikateri teh zborov nam podajajo zanimivo sliko tedanjih cerkvenih razmer. Na sinodi, ki jo je sklical nadškof Sigismund pl. Volkersdorf leta 1456. v Solnograd, se je duhovščina iz Zgornje in Spodnje Štajerske pritoževala nad vmešavanjem svetnih gospodov v duhovsko paistirovanje in kršenjem du-hovske sodne oblasti. Isto sta potrdila škofa lavantinski in sekovski: svetni gospodje svojevoljno nastavljajo ali odstavljajo učitelje in Cerkvenike brez vednosti župnikov, duhovnike silijo, da imajo pridigo in rveto opravilo ob uri, ki je gospodi prijetna, jih silijo obiskovati njihove krčme, cerkvi podložne kmete izrabljajo za tlako na svojih posestvih.
Značilne so tožbe o razvadah, ki so se tu in tam udomačile. Na Veliko noč nosijo nekateri duhovniki peš ali pa na konju sv. Rešnje telo po vsej župniji brez prave pobožnosti. Marsikje so med Vstajenjem Gospodovim in praznikom sv. Jakoba ali sv. Lovrenca v navadi vsako nedeljo obhodi s sv. Rešnjim telesom. Drugod je navada, da duhovnik, kadar se bliža huda ura, nese sv. Rešnje telo na pokopališče in deli blagoslov, dasiravno nima pri sebi niti dečka, ki bi z zvončkom dajal znamenje, in ljudstvo, ki dela na polju, ne pazi na to sveto opravilo. Odpravijo naj se tudi nekateri prazniki, ki se v nasprotju s cerkvenimi postavami slovesno praznujejo, na pr. četrtek po Veliki noči, Binkoštih in Božiču, petek po Kristusovem Vnebohodu in še nekateri drugi.
Ob koncu 15. stoletja srečamo na solnograški stolici mogočnega moža, ki je bil nam Slovencem nekoliko bližje kakor mnogi drugi njegovi pred niki. To je bil Lenart pl. Keut-schach, 1495-1519. Njegov rodni grad Hodiše leži južno od Celovc|a in rodbina hodiških gospodov se je prištevala najodličnejšim koroškim plemiškim rodbinam. Lenart je prišel že zgodaj v samostan av-guštinskih kanonikov v Dobr-livasi, kjer se je vzgojeval za duhovski poklic. Postal je potem samostanski prošt, pozneje stolni prošt v Solnogradu in slednjič nadškof. Odlikoval se je z izredno odločnostjo. L. 1496. je ukazal preiskati in preurediti vse samostane v škofiji. Dve leti pozneje je izgnal vse Žide s solnograških
JUSTIČNI DEPT. oddelek za imigracijo in naturalizacijo, nam je poslal v objavo sledeče važno naznanilo:
Clevelandski urad za imigracijo in naturalizacijo je sporočil, da zakon, ki je postal polno-močen 24. dec 1952, zahteva, da mora VSAK inozemec, ki se je nahajal v deželi dne 1. januarja 1953, preskrbeti si in predložiti karto z naslovom (Address Report Card) v teku 30 dni izza tega dneva (1. januarja). Te karte se dobe od 1. jan. 1953 na vsakem poštnem uradu Zdr. držav; ko so izpolnjene, se jilhlahko izroči vsakemu poštnemu uradniku (klerku) ali pa U. S. imigra-cijskemu uradu. Teh kart se ne sme pošiljati po pošti. Formularjev naslovov (Address Report Forms) iz leta 1952 se ne bo sprejelo. Poročila o naslovih otroik, ki so stari manj ko 14 let, morajo predložiti njih starši ali legalni varuhi. Urad mora dobiti tudi naslovne karte onih i-nozemcev, ki so bolni in ne morejo zdoma. Tem naj te karte preskrbe njihovi sorodniki ali prijatelji, izpolnijo naj jih doma, nato pa naj jih tista oseba (sorodnik ali prijatelj) osebno izroči poštnemu klerku ali imigracij skemu uradu. Oni inozem-ci, ki so začasno odsotni ob času te priglasitvene periode, morajo predložiti svoje karte z naslovi v teku desetih dni po svojem povratku v Združene države.
Kdor ne bo izpolnil in izročil oz. predložil teh listin oziroma kart z naslovom, utegne biti kaznovan z globo, zaporom ali pa deportiran.
Ta zakon dalje zahteva, da mora VSAK inozemec, ki je star 18 let ali več, po 24. decembru 1952 imeti zmerom pri sebi tako imenovano Alien Registration Receipt karto ali kak drug certifikat registracije, ki mu je —
(ali če je ženska — ki ji je) bil dan ob izpolnitvi registracije in odtisov prstov, kar zahteva zakon glede inozemcev (Alien Registration Act) iz leta 1940. Vsi oni, ki ne bi imeli vedno pri se-
bi “receipt” karte ali certifikata o registraciji, utegnejo biti kaznivi z globo in zaporom.
Alien Registration Receipt Card utegne biti bele barve in vsebovati ime, naslov, registracijsko številko ter odtis desnega kazalca inozemca, ali pa utegne ta karta biti tudi zelena ter vsebovati ime, registr. številko, dan in kraj vstopa v Zdr. države in fotografijo inozemca.
Razume se, da gornje odredbe ne veljajo samo za inozemce v Clevelandu in drugod po državi Ohio, temveč za vso deželo.
Lovec na jelene
činov. Podrejene škofijske stolice je izročil znamenitim možem. Krški škof je postal kan-celar cesarja Maksimilijana, slavni Matej Lang, pozneje Lenartov naslednik v Solnogradu in kardinal; škofijo lavantinsko je dobil Lenart plem. Peuerl, upravo sekovske škofije pa je izročil ljubljanskemu škofu Krištofu pl. Ravbarju. Z umnim in previdnim gospodarstvom je spravil solnograško deželo do velikega blagostanja. V dolgi vrsti solnograških nadškofov je Lenarta Ho-diškega prištevati med naj znamenitejše.
(Dalje prihodnjič)
Nadškof Areiga je leta 1868 j pripravi zaprošenega jelenčka.
vizitiral župnijo San Huan de la Hucana v Mehiki. Pri tem je naletel na nekega hromega moža. škof ga je vprašal: “Odkod pa si?” — “Z neke gore, ki je več kot 15 milj oddaljena od tukaj”, je odgovoril hromi mož. “Kako pa si prišel semkaj?” — “Na muli oče.” — “Ali si oženjen?” — “Vdoivec sem in imam dve hčeri.” — “In tvoj poklic?”
—	“Lovec sem.” — “Lovec?” je začudeno vprašal škof. “Kaj pa loviš?” — “Lovim jelene, oče.”
—	“Človek, to je nemogoče.” — “To bi bilo seveda nemogoče, če ne bi mi pomagal nebeški Oče.”
Začuden je nadškof moža prosil, naj mu malo natančneje razloži svoj način življenja.
„Poslušaj, oče,” je mirno odgovoril hromi. “Vsak dan, ko vstanem, molim k svojemu Očetu v nebesih. Potem pokosiv-čam in se vlečem, kakor pač gre, s svojo puško na polje. Po malo korakih, ki - jih napravim izven hiše, mi Oče v nebesih že
Ustrelim ga, moji hčerki prideta, ga odereta in deneta narazen in z divjačino, kožo in rogovjem, katero predamo, se že leta preživljamo.”
Škof se je čudil in je prosil moža, naj mu pove molitev, s katero si ubogi mož vsak dan izprosi od ljubega Boga jelenčka. “Tega pa ne storim”, je odločno odgovoril hromi.
“Zakaj ne?” — “Ker me je sram.” — “Toda, moj sin, ali ne poveš molitve svojemu nebeškemu Očetu?” — “Da, toda to je pa vse kaj drugega!” — “Povej mi jo vendar!” — “Te molitve se nisem naučil v nobeni knjigi in nihče je še ni slišal.” — “Povej mi jo, naj bo kakršna hoče!” “Na dobro, če mi ne zamerite, vam jo hočem povedati. V svoji koči pokleknem in rečem svojemu nebeškemu Očetu čisto preprosto: Nebeški Oče, ti si mi dal ti dve hčeri in ti si mi poslal tudi bolezen, da ne morem hoditi. Svoji hčeri moram preživljati in oblačiti, da te ne mo-
vsaki slovenski hiši
Lipnici mora skrbeti za sod-j Posestev, češ, da so krivi ode-stv° in varnost v Sevnici, ne ruštva> goljufije in drugih zlo-
MRZEL TRENUTEK V VROČI VOJNI — Da zadosti odredbi 7. divizije, ki zahteva, da morajo biti vojaki lepo obriti, se Cpl, Fred Holland iz Waterbury, Conn, brije pod milim nebom pri 5 stopinjah mraza, ki je nedavno pritisnil na korejskem bojišču. Svoj pribor je razložil kar na stranico tanka, pa mu je voda zamrznila, še preden je delo opravil.
reta žaliti. Torej, moj Oče v nebesih, pošlji mi jelenčka v bližino, da ga lahko ustrelim, m,or ji revni družini bo pomagano!” Škof je pozorno poslušal. Hromi mož pa je končal s pripovedovanjem: “Tako se glasi moja molitev, oče. Ko jo končam, grem z gotovostjo na polje, da bom dobil zaprošenega jelenčka od nebeškega Očeta. In sem ga tudi vedno dobil! V dolgih dvajsetih letih moje bolezni mi ta pomoč ni še nikdar manjkala. Kajti moj nebeški oče je dober, čez vse mere dober.”
To je prinesel slovenski list v Celovcu “Naš Tednik-Kronika” po knjigi jezuitskega patra de Heredia “Vir moči”.
Ko je ta pater v Mehiki imel misijon v neki fari, je za sklep povedal tudi to zgodbo o lovcu na jelene. P,o pridigi — pravi — je prišlo več prebivalcev kraja k meni in so mi izrazili svoje zadovoljstvo nad pridigo. Nato sem vprašal enega izmed mož: “No, moj sin, kaj praviš o lovcu na jelene?” — “Oče”, je odgovoril, “tudi pri nas v fari so ljudje, ki tako in s takim zaupanjem molijo.”
------o-----
Pesem domoljubja
“Tudi mi ljubimo svojo domovino! Ljubimo jo z vsakim vla-kencern svojega srca! Ljubimo zemljo, na kateri živimo! Ljubima domače pesmi, šege, navade! Ljubimo, našo vero, naše cerkve, naše nedelje in praznike! Ljubimo našo materinsko govorico! Kajti tudi ta spada prav bistveno pod pojem domovine. In tudi to spada pod pojem domovine, da v cerkvi poslušamo pridiga v svoji materinski govorici. In da molimo in pojemo v svoji materinski govrici. Da, tudi to spada pod pojem domovine in še prv bistveno. Ropa nam domovino, kdor izganja iz cerkve našo' materinsko govorico. Ropar naše domovine je,, kdor nam vsiljuje v cerkvi oznanjevanje božje besede, petje in molitev v tujem jeziku. In naša naravna in nadnaravna pravica je (tako je rekel Pij XI.) da poslušamo božjo besedo, da molimo in pojemo v naših cerkvah v naši materini gavorici.”
Tudi to je prinesel slovenski list “Naš Tednik-Kronika” v Celovcu in potem dodaja še 136. psalm, ki slika judovsko žalovanje v judovskem izgnanstvu: — “Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali. . . ”
-----o-----
MALI OGLASI
Sobo se odda
Eno opremljeno sobo se odda poštenemu fantu na 1157 E. 71 SU	—(20)
Stanovanje iščejo
Zakonski par s 17 let staro hčerko išče 5-sobno stanovanje med E. 47 in E. 79 St., med St. Clair A ve. in Wade Park Av£. Kličite HE 1-2419 po 5. uri zvečer.	—(21)
Psiček naprodaj
Proda se psiček čuvalec, dobre pasme, še ne eno leto star. Kličite RE 1-2062 po 5. uri.
(20)
naprodaj”
ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
v poslopju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijo!
KOVAČ REALTY 960 East 185th Street
KEnmore 1-5030
Možkl dobijo delo
HAMMERMEN
Izkušeni na kladivo s soparo ali vrtalo; visoka plača od ure in od kosa.
STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO.
_______978 E. 64 St.	(19)
PRISTOPITE
V
TAPCO
TEAM
TAPCO
potrebuje
TOOLMAKERS
za preizkuševalno delo v gradnji jigs in fixtures
VERTICAL
TURRET LATHE
OPERATORS
PRESS
OPERATOR
TRAINEES
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Idealni delovni pogoji. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
(20)
Ženske dobijo delo
Kuharica
Izkušena kuharica dobi delo v restavrantu. Kličite GL 1-7462 ali HE 1-7090.	—(19)
PUNCH PRESS OPERATORICE in ASSEMBLERS
Izkušene Plača od ure
Stalno delo, dnevni šift Oglasite se pri
GUARANTEE SPECIALTY MFG. CO.
E. 92 St. in Carr Ave.
severno od St. Clair Ave.
(21)
HALI 001081"
Soba se odda
Opremljena soba se odda zaposleni ženski z možno uporabo kuhinje in pralnice. Kličite KE 1-8934 ali pa MU 1-6058.	(jan.27,28,30)
Iščeta stanovanje
Dva mlada zakonska para brez otrok iščeta 2 do 3 neopremljenih sob s kopalnico. Kličite EX 1-3991, Friedrich Rothel, 5902 Bonna Ave.
—(20)
Hiša naprodaj
Na E. 74 St,, severno od Superior, 11 sob, predelano za 3 družine, dohodki $100 na mesec in stanovanje za lastnika, deloma opremljeno. 813,500. Chimes Realty 1285 E. 79 St.
EX 1-8468 zv. UT 1-0323
(21)
Naprodaj
Najboljša trgovina za meso in grocerijo, prometa $136,000 na leto, se proda za $15,500. To garantira za $5000 ali več zaloge in vsa potrebna oprema. Najemnina $130 na mesec vključuje trgovino in stanovanje 6 sob in dvojno garažo. Kličite Broker SU 1-4121.
Naprodaj
Dobro ohranjen “furnez” na premog vrste Moncrief, mere 24, je poceni naprodaj. Vprašajte na 20831 Goller Ave.
— (20)
JOSIP JURČIČ:
Grad Rojinje
Njen naj bo greh, jaz sem nedolžen. Hajdi — na delo, zmr-la, roka! Sladko plačilo te čaka doma. In če si ne upaš, izgubiš vse: dom, premoženje in srečo.”
Zažvižgala je mečeva ostrina po zraku in priletela spečemu junaku preko glave, težko, smrtno. Kri se je pocedila, junak na tleh je čudno zastokal kakor v spanju, genii pa se ni. V drugo je zavihtel hudodelnik orožje. v drugo je mahnil, ko zasliši stopinje po gozdu. Posluša, in čuj, to so človeške stopinje. Brž v beg!
A izpričalo mora imeti, da je stari mrtev. Pa kaj? Glava je bila ubita, kri se je cedila in genii se ni! “Mrtev je,’, reče mladi vojak, ostroge so bile hitro v konjskem boku in kakor strela je klopotal konj po poti dalje in dalje.
Uspešen izlet po Evropi
Duquesne University Tamburaši
v nedeljo 8. febr. 1953 Music Hall — 3:00 pop.
Vstopnice: $3.00-2,50-2.00-1.50-1.00 Dirigent—Walter Kolar 24 TALENTIRANIH UMETNIKOV Vstopnice pri Burrows KRASNI KOSTUMI SENZACIONALNI NOVI PLESI
Popravimo ogrodja in fenderje na vasem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
l
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet ▼ zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga ▼ potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.
II.
Drvar in njegov sin
Nekaj minut je preteklo, ko stopi iz gošče kakih dvajset let star fant. Bil je slabo oblečen, v hlačah in v srajci iz debelega platna; na nogah je imel lesene cokle in do kolena ne drugega obutala ko rjavo svojo lastno kožo. Preko ene rame mu je visela raztrgana in zašita halja do stegna, na drugi rami pak je nosil na dolgem toporišču nasajeno težko sekiro. Začrneli obraz in svetle oči so ti kazale gozdnega sina in širokopleča postava kakor tudi velikanska žilnata roka pa sta pričali, da je korenite telesne moči.
“Ko bi bil le za deset stopinj bolj hitro noge predeval, da bi bil videl, komu se je tako mudilo! Presneto je eden hitro jezdil tod,” tako je dejal mladi mož in se malo ozrl po tratini. Zagledal je Rojarjevega konja najprvo.
“Konj! Šent naj me potiplje, če ni tudi človek blizu. Morda se je skril!” reče mladenič ter spesne sekiro z rame in jo trdo poprime.
“Jezus, Marija pomagaj! Mrtev človek je tu pod hrastom!” pravi dalje, zagledavši Roj ar j a v krvi." Dasiravno je bil korenjak za dva moža, vendar ga je pri tem pogledu strah obšel in nehote je stopil tri stopinje nazaj. Brž se je obrnil v hosto, odkoder je prišel, del roka na usta in zaklical, da je daleč odmevalo med drevjem:
“Oče! Oče!”
Že blizu se mu oglasi drugi manj krepek glas.
“Brž, brž stopite!” vpije mladenič in v svesti, da mu je oče že blizu, stopi bolj srčen ubite mu bliže. Odpre mu želežni naprsnik in položi roko na srce. Še je bilo. Ko pa razgleda pod razkano polovico čelade presekano črepinjo in vidi, koliko krvi je ranjenec že prelil, pravi sam sebi: “Ta ne bo dolgo dihal in ne bo več gledal, kako solnce vzhaja.”
“Kaj je pa, Štefe?” vpraša o-če in prisopiha iz gošče. Bil je mož že sivih las, vendar povsem sinu podoben, razen da ga je bila starost toliko že upognil-a, da ni glave tako pokonci nosi' in da je bil malo manjši videti. Imel je pa na rami še težjo se kiro kakor Štefe, znamenje, da mu žuljava roka, čeravno ostarela, vendar še ni otrpnila.
“Tukaj je ubit čilovek, oče! Malo še diha,” pravi Štefe.
“Bog in vsi svetniki na pomaganje! To so Turki storili! So že spet v deželi! Te dni je boj zmagali so gotovo in zdaj smo proč.” iSteri drvar sklene roke in, kakor Boga Sna pomoč proseč, pogleda proti nebu.
“Če so ga Turki ubili, oče, bi je gotovo en sam. Jaz sem dobro slišal, da so samo štiri pod-tve bežale tod po poti.”
“Nič ne verjemi,” pravi stari. Jaz sem jih že videl v tvojih letih. Kjer je eden, tam jih je še več blizu; posamezni se ne razhajajo. Le brž beživa domov-če ne, nikdar več ne boš svoje matere videl, ali pa morebiti bi se ti primerilo, kar se je že nekateremu, da ne boš hodil dolgo po kranjski zemlji.”
“Kaj hočem pa s tem človekom početi? Mrtev še ni, morda bi se mu dalo pomagati?” “Pomagaj najprvo sam sebi. 'emu ne moreva drugega dobrega storiti, kakor če ga pokopljeva, kar pa ne bo zamu-; eno, če naju ne bo treba poko-javati pred, ko bi mislil. Le urno domov,” pravi stari.
Štefeta je zdaj tudi bolj oče-
tova misel obšla, jel se je bati za očeta in mater in sestro.
“Oče, jaz poletim domu. Gotovo bodo vedeli, če so res Turki že tukaj. Vi pa pojdite po poti pa dobro pazite, in kjer so uglajene kolovoznice, ogledi-te, če je kaj sledi. Če ne boste opazili, pridite semle nazaj. Jaz še vedno malo mislim, da jih ni, da sem samo enega slišal. Precej pridem nazaj, če ni nič, in
časom toliko senca zasukala, da je prišel ležeči na solnce, nare-jala se je po obleki in obličju krvava strjena skorja. Dolgo časa je bilo preteklo. Naposled je prišel stari drvar zopet nazaj. Toda po hitrejšem in brezskrbnejšem koraku soditi so bili vsi njegovi strahovi izginili, moral se je prepričati, da je bila njegova bojazen prazna, da Turkov ni čutiti in da je
bom vam zaklical, vi pa meni.” j kak domačin pobil viteza. Pr-Rekši izgine Štefe na dolenjojvo delo je bilo starcu, da je po-stran pota v bosti. Klopotajoče ” cokle so nekaj časa bile slišati, ko je mladenič tekel črez suho brst in gosto grmovje. Stari dr-
var pak jo je krenil po poti, odkoder smo popred videli dva vojnika prijezditi. Tiho je stopal, držal sekiro pod pazduho pripravljeno, oko pa mu je bilo daleč pred korakom ter je ogledalo varno in skrbno vsako grmičje, vsako drevto, vsak ovinek. Pri najmanjšem oglasku je dedec postal in poslušal.
Zopet je bilo vse tiho v samotnem gozdu. Le konj je oddaljen mirno travo mulil — ne-vedoč, da mu gospodar v nesve-sti in smrti blizu leži pod košatim drevesom, udarjen od hudobnega nehvaležneža! Zdaj pa zc^aj. je bilo slišati dolgočasno brglezovo kljuvanje po trdi hrastovi skorji, kateremu je odgovarjala v senčnatem višku samotna žolna s svojim otožnim grlom.
Ranjencu že ni več kri tekla iz rane. Ker se je bila s
tegnil ranjenca zopet v senco, drugo pa, da mu je pregledal rano in opravo. Našel je pri njem mošnjo napolnjeno in iz tega je sklepal, da navaden razbojnik tu ni roke stegnil po njem. Videč lepe denarje, je nehotel mislil na bogato plačilo za pogreb, če vitez umrje.
Vendar si je izbil to iz glave in rekel: “Bog in sveta Barbara mi nakloni srečno zadnjo uro! Do sivih las sem pošteno živel sebe in svoje otroke, pred grobom me Bog varuj hudobnih žeflja. Svojemu bližnjemu ne bom smrti voščil. Pa je ta reč čudna ko pokresni sneg, da se tak korenjak ni nič branil, ker ima meč v nožni in nož za pasom in še v sedlu vem, da tisi kaka tistih neznanih strelb, kakor je novejši svet iznašel, da nas Bog varuj groma in bliska! Še jaz, kakor sem jih sedemdeset, ne dal bi se vsaki šlevi potolči na travo. Ta se je pa enemu pustil meni in tebi nič mar, saj se vso pot samo dva konja
sledita.”
Tako je starec govoril sam zase in prinesel v svoji kapi, iz bukove gobe umetno raztegnjeni in izdelani, vode ter je močil in izpiral ranjencu sence in rano. Vendar pri vsem svojem trudu se vitez ni dal obuditi. Edino znamenje, da je še življenje v njem, bilo je to, da se je semtertja lahno zgenil in da je obledelo lice včasih zardelo.
Zaslišijo se v tem trenotku koraki in razgovor dveh, ki sta se naglo bližala kraju. Po govorjenju in hoji spozna stari svojega sina, in ko stopita dva moška na svetlo, vzklikne stari drvar vesel:
“Menda te je Bog prinesel, Črtek”
“Kdo pak me bo nosil,” odgovori mož, kateremu je klik veljal. Bil je ta novi prišlec Črtek, majhen možak, droben in suh. Male, svetle oči so Vedno namežikovale, kakor ne bi hotele videti gostih peg po grbavem, nabranem licu. Na glavi je imel od lisičje kože nerodno skrojeno kučmo, ki je na levo uho visela. Spodaj pod nogami si zastonj iskal obutala. Črtek je rajši bosonog hodil. V desnici je na trti privezano nosil še krvavečo vidro in železen obroč
s tremi ostrimi žeblji.
Težko bi bil današnji človek spoznal to okorno orodje za “lisico” ali past, in vendar so krvave proge po obroču in zobeh bile očitna priča, da si črtek s tem hitro mesa za v skledo dobi. Ob boku na desni strani je v usnjatih hlačah skrit tičal komolec dolg nož v nožnici, tak, kakor so je slovenski kmetje po nekaterih krajih zavoljo časti in za hrambo nosili še pred tridesetimi leti.
“Ta je eden iz gospode, maček te potiplji; ko bi vedel, da je tako hudoben in nevoščljiv ko naš lakomnik, leta iz grada, ne da bi se ga doteknil,” pravi črtek, videč ranjenca. “Kaj
naj hočemo ž njim početi. Mrtev še ni, da bi ga pokopali. Pa tudi mislim, če ga jaz v roke vzamem, če mu izperem udarce ter ga namažem z lisičjo in polšnjo mastjo, pa s kakovo rožo, da mora potlej živeti, ko bi tudi silil v pekel, kamor bodo šli menda vsi gosposki ljudje, kateri menijo, da kmet ni človek.”
“Pusti zdaj svojo togoto na gospodo; pomagaj da moža domu spraviva. Tu ne bo ležal-Morda bi bil še umrl tu v bosti, ko bi ga ne bila s šteietom našla. Turkov ni nikjer čutiti,” dejal je drvar.
(Dalje prihodnjič)
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla ’ Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KF
POSEBNO
NAZNANILO
Hvala Mr. in Mrs. Cleveland!
Da, hvala za vašo številno zahtevo
DUQUESNE PILSENER
Pittsburgh’s Famous Premium Beer
ZDAJ NE STANE VEČ KOT LOKALNA PIVA
"Privoščile si en "Duke !
DUQUESNE BREWING COMPANY Pittsburgh, Pa.
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane fetes $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
F blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
LOUIS BORŠTNAR
ki je vdan v voljo Boga Stvarnika zatisnil svoje ljubeče oči dne 28. januarja 1949
Daši je poteklo že štiri leta, odkar Tvoje truplo spi v materi zemlji, pa še vedno žalujemo za Teboj; Počivaj mirno v zemljici. Na svidenje nad zvezdami.
Leta štiri v zemlji snivaš, dolga doba je za. nas, pa pride čas, da še združimo, to bo spet veseli čas.
Še vedno žalujoči:
V večnosti se spet snidemo, veselje naše zopet bo, veselje naše bo veliko, ko se v nebesih vidimo.
ANTONIJA BORŠTNAR,, soproga SIN, HČI, ZET, VNUKI, VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 28. januarja 1953.
Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
JUTRO
.BREZ
s6ncaw:
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.

'V--,'
- /
r
'van JoNTf z rS;.'
Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu.
TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI!
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko.
Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.

a
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 SL Clair Avenue	HEnderaon 1-0625