S rev. 261 TRST, torek 20. septembra 'ecaj XXX IZHAJA VSAK DAN -v« Mdaljth I« praznikih ik 5., eb pefi»d«!Jfcfli •* 9. ijatraj. ■f ot .-a'Čn« lt«T. m prodajajo p« 9 nv6. (€ štet.) ▼ mnogih '^oaorofth v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, št. Petrm, toini, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, AjdoT-- 'ni, Dornbergu itd. Zastarele iter. po 5 nvft. (10 stot.). «LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 ".. 'one. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po t it mei, rtnice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po fO st. mm. Za oglase r teksta lista do 5 vrst 30 K, vsaka /tadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. keseda, nsj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave . iieosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljive In utožljivo v Trst«. CPIN0ST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politi tntga dniMt „Urnost* it Primorsko. F «*»« j. «*i/ ta celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na a» ročko bres doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■•tifalM M ■•d*ljak* Istanje „EDIHC8TI" atua: i* ornim lato Km ft'SO, aa y«l lata Kron 2 SO. ▼M dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vaaa pisma m m sprejemajo hi roVor'*«' se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je poiiijati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulloa Glorgls Galattl 18 (Naredni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic* i. = Giorgio Galatti štev. 18. ===== FoStno-hranllnUnl račun It. 841*652. TELEFON K 11-57. Zvezo lusoslovcnskili železničarjev sklicuje javni shod ^ in sicer jutri 2i. septembra ob 8. uri zvečer t gledal, dvorano „Narok doma" v Trstn. DNEVNI RED: Pasivna rezisfenc£ na južni železnici. S:tep Zveze jugosl. železničarjev". Ker gre za velevažno odločitev v odločilnem trenotku, vabi na obilno udeležbo Odbor. TRST, dne 19. septembra 1910. SLOVENCI! Danca poteka dve leti, odkar sta na ljubljanskih ulicah preli a svojo kri ADAMIČ in LUNDER. Tedaj smo priseg i, da tega dae ne pozabimo nikdar ter da bomo s podvojenim, močmi delali za svoj rod. Ne hujskanje, ne demon-fcs-acije: delo, kulturno in gospodarsko delo. to bodi naše sredstvo, s katerim se hočemo uspešno bojevati proti vsem sovra-gom. A da dosežemo vspehe, v to treba »motnih, treba denarnih sredstev. Saj je to isto orožje, s katerim nas hočejo uničiti sovražuiki. Z enakim orožjem se jim moramo postaviti v bran. Tudi letos je sklenilo podpisano društvo, da proslavi spomin padlih ljubljanskih žrtev s tem, da priredi svojo II. narodno zbirko, ki je lani tako lepo uspela. Nabrani denar se porabi v iste svrbe, kako.- lani, namreč : tretjino za pre-»otrebno dr. sv. Cirila in Metod.*, tretjino za dijaško podporno društvo v Trstu in tretjino za ljudske knjižnice, vzdrževane po podpisa-nesa društvu. Slovenci! Spominjajte se XX. septembra p kako svoto, naj si bo se tako malo! T o bo najlepša proslava! Za Slov akad. ferijal društva „Balkan'* ANTON VEKOSLAV DELAK, t. č. predsednik. JOSIP KERNEV, t. č. tajnik. BRZOJflUNE UESTI. Moravski deželni zbor. DUNAJ 19. Moravski deželni zbor, ki je bil odgodjen v februariju minolega leta, je bil zaključen. V kratkem bo dež. zbor z©j»et sklican. Stavka kaznjencev. KOPER 19. — V tukajšnji kaznilnici je začelo v soboto stavkati z lakoto 140 kaznjencev. Danes jih stavka še okoli 50. Gtedujoče kaznjence so ločili enega od drugega. Razlog stavke je slaba hrana in neki :azBjenec, ki je bil postavljen za kuharja, a zahtevajo ostali kaznjenci, da se ga odstrani kakor takega. — O izidu poročamo jutri. — Grška. ATENE 19. Listi poročajo, da je kralj izjavil, da nikdar ne privoli, da se narodna skupščina spremeni v konsti-tuanto. Portugalska. LIZBONA 18. Kralj je podpisal dekret, s katerim je imenoval 16 novih členov za gospodsko zbornico. Vsi so pristaši sedanje vlade. Nadalje je kralj podpisal dekret, s katerim se podeljuje amnestija za tiskovne zločine. BOLGARSKA. Preosnovano bolgarsko ministerstvo. SOFIJA 19. (Bolg. ag.). Preosnovano ministerstvo je sestavljeno nastopno : Mali-nov, predsedstvo in unanje stvari; Muso-lanov, notranje stvari; prof. Folov, uk; predsednik zbornice Slavejkov, pravosodje; Liapčev, finance; general Nikolajev vojno ; dr. Kreitev, trgovino in poljedelstvo ; Takev, javna dela. SOFIJA 19. Neki komunike uradnega lista pravi k zadnji kabinetni krizi, da ostane vsled preosnovanja kabineta netaknjena una-nja in notranja politika. Spremembe v diplomatičnem zboru. SOFIJA 19. Kakor se govori, je v zvezi s preosnovo ministerstva tudi sprememba v diplomatičnem zboru. Bolgarski odposlanec na Dunaju, Gešov pojde baje v Berolin, petrograjski odposlanec Tvokov pa v London. Za Dunaj bo imenovan bivši finančni minister Salabašev, za Petrograd pa bivši minister za unanje stvari Paprikov. Berolinski odposlanec Nikiforov bo baje odšlo vi jen. * * si; SOFIJA 19. Bolgarski car Ferdinand se poda jutri na Ogrsko na lov. SOFIJA 19. Begunci se vračajo iz Turčije na treh obmejnih krajih, v Giševu, Černiskali in Barakovu, kjer se nahaja turška komisija. Skozi Giševo je do včeraj opolunoči pasiralo 830 beguncev in skozi Črnostalo 350, Skozi Barakovo ni pasiral dosedaj še noben begunec. SOFIJA 19. Povodom 25-letnice združitve Vstočne Rumelije z Bolgarijo je bila danes zjutraj na trgu pred carsko palačo v navzočnosti carja, carice, ministrov in številnega občinstva slovesna služba božja. — Potem se je formiral sprevod, ki se je mimo carske palače, kjer so se razvrstili car, carica in členi vlade, pomikal do spomenika carja-osvoboditelja, kjer je bil govor. Na spomenik je bil položen venec. Isto se je vršilo pred mavzolejem kneza Aleksandra in pred grobom Karavelova, ki je bil za časa dogodkov leta 1885 ministerski predsednik. Mesto je v zastavah. Popoludne se bo vršila ljudska veselica, zvečer bo mesto razsvetljeno. Današnji dan se obhaja po vsej deželi slovesno. Turčija. CARIGRAD 19. Na včerajšnjo noto patrijarhata je odgovoril minister za bogo-častje, da uporabi slične nasilne odredbe, ako bi patrijarhat v bodoče hotel brez dovoljenja vlade sklicati narodno skupščino. — Grški listi beležijo vest, da namerava patrijarh odstopiti. CARIGRAD 19. V prvem tednu oktobra se bodo v obsegu drugega drinopeljskega PODLISTEK. IVO SAMBOM: Povest o križu.... Reminiscenca. Vse se ti je zdelo lepše, boljše, vse je navdihal s svojim veličanstvom ta resni, tajni log... Človeška duša je splavala v ■je*, rešena vseh težav in bridkosti življenja, svobodna kakor ptica v zraku... In »edaj se je človek čutil srečnega, neizmerno rečnega... Tako sem čutil tudi sam in postal sem malo v tem gozdiču, v tem raju veselja, slasti... Postal sem, ozrl se okrog in moj pogled je splaval tja med goste veje \m prodrl skozi nje ter se izgubil tam daleč, daleč v zračnih višinah... Opazil sem visoko aad seboj orla, ki je mogočno plaval v svojem obširnem kraljestvu, v tem velikem, šinem, zračnem morju... Ponosno je meril s svojimi krili zračne valove kakor bi hotel rem: Jaz sem tu, ki vladam čez vse, ki kraljujem nad nižavo in višavo... Vstrepetal je v zraku, parkrat švignil sem tertja in se p«*spel Se višje kakor bi se hotel s tem rogati meni, revnemu črvičku zemeljskemu... A res, krasen je bil pogled nanj... Opazoval sem ga z vidnim zadovoljstvom in želel sem si moči, da bi se mogel tudi jaz dvigniti tja gori v sinje višave, proč od tod v svobodno naravo, v svobodni svet... In tedaj naj bi me poskušale napasti nadloge, te grde, grenke nadloge. Ušel bi jim, se vzdignil tja gori; zasmejal bi se prav porogljivo in jih vprašal: „Ali me hočete? Ne, ne grem !tt Nek prijeten čut se me je polastil na-krat; vrgel sem klobuk visoko v zrak, ga spretno vlovil in zavriskal: Ju hu, ju hu! Razposajeno se je glasil moj vrisk po gozdu in se izgubljal iz njega po daljnem polju tja do visokih gora... Zavriskal sem močneje in najraje bi bil kar zaplesal od samega veselja... „Ju hu, ju hu !" se je oglašal nazaj. Odmev!... A odmev ni bil tako vesel... Žalostno se je glasil sem od gora in vstrepečal nad menoj tako milo, v srce segajoče, da sem naenkrat postal resen, miren... Obrnil sem pogled nehote proti strani, odkoder je prišel ta žalostni, pretresujoči odmev... Moj pogled mi je obstal na križu, ki je stal nedaleč pred menoj ob robu ceste.".. Pretreslo me je v duši, zatisnil sem oči nehote in tako obstal nem par trenotkov.„ „Ju hu, zbora vršile velike jesenske vaje. Listi poročajo, da se teh vaj udeleži 80 batalijonov in tudi gojenci vojaške akademije. Vojaških vaj se udeleži tudi sultan. CARIGRAD 19. „Tanin" poroča, da prouči posebna komisija načrt, kako bi se luki v Smirni in Solunu spremenili v vojni luki. CARIGRAD 19. Danes je odpotoval v London francoski poslanik Pavel Cabon. Kolera. CARIGRAD 19. V erzerumskem vilajetu je 17. in 18. tek. m. na novo obolelo na koleri 17 oseb, 21 jih je pa umrlo. RIM 19. V Apuliji je v zadnih 24 urah obolelo na koleri pet oseb, umrle so štiri. _ Praga 19. Tukajšnji nedeljski listi poročajo iz Budjejevic, da je včeraj nastal ogenj v tovarni za sklenino (email) in kovinske predmete, vki je popolnoma upelil 5 traktov tovarne. Škode je baje četrt milijona kron. Dunaj 19. „Kor. WilhelmM poroča: Cesar je ob 2 uri popol. vsprejel v posebni avdijenci grškega odposlanca dr. Georga, ki je izročil svoje poverilno pismo. Budimpešta 19. Ogrski ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je danes predpol. odpotoval na Dunaj. Karlsruhe 19. Badenski veliki vojvoda in njegova soproga sta obhajala danes srebrno [poroko. Velikemu vojvodi in veliki vojvodinji je v imenu avstrijskega cesarja čestital grof Josip Bolesta-Koziebrodski. Bruselj 19. Danes predpoludne je bil v navzočnosti kraljevi otvorjen no-vopostavljen romunski oddelek svetovne razstave. London 19. Neka brzojavka „Morning Poste" iz Carigrada javlja da so poročila o turško-romunski pogodbi jednostavno izmišljena. Bordeaux 19. Predsednik Fallieres je obedoval na prefekturi in je ob 240 popoludne v spremstvu ministrov Duboisa in Milleranda odpotoval v Rambouillet. Prebivalstvo je priredilo predsedniku živahne ovacije. _ Kongres slovanskih železničarjev v Pragi. „Kratko hočem Vam označiti naše težnje, proseč Vas, bratje Čehi, pomoči, ker naša organizacija je še mlada. Ustanovila se je še-le lansko leto. Radi tega Vas prosim pomoči, ker nas pritiskata taljp Nemec kakor tudi Italijan. Mislim, da bi imela predvsem železniška uprava skrbeti za ureditev službe in zboljšanje gmotnega položaja žel. delavca; ali v resnici je njena prva skrb: pospeševanje germanizacije na vsej progi železniški, ki teče popolnoma po slovenskih tleh. To je njena prva skrb, potem še-le prihaja železničar kakor tak v poštev. — Nemci zasedajo pri nas najboljša mesta; nam ostajajo najslabejša. A sedaj se že začenja tudi slovenskega železničarskega delavca zamenjavati z Nemcem. — Slovenski domačini se trumoma odpuščajo iz službe. Da Vam osvetlim, kake razmere vladajo tam doli pri nas, navedem razmerje med Nemci in Slovani. Pri železniški upravi je nastavljenih 90 odstot. Nemcev, a le 10 od- ju hu !" mi je Šumelo po ušesih in polotil se me je strah... Tresel sem se po životu... Ne vem, zakaj sem se tresel... Pogledal sem še enkrat proti križu, a opazil nisem ničesar... Samoten je stal... Da, samoten je stal ob cesti in na njem je bil venec starih, suhih rož, ki jih je morda kaka usmiljena roka nabrala in zvila skup... Samoten je stal in na njem je bilo nekaj tako tožnega, v srce segajočega, da je bil človek skoraj prisiljen odkriti se in tam postati, zamišljen sam va-se... Legel sem v travo, uprl svoj pogled v križ kakor bi se hotel nečesa domisliti... In tedaj je vstala zopet pred menoj slika, ki je ostala vtisnjena v moji duši, spomin na pripovedko o križu — a ne o tem —, ki jo je pravila nekoč meni, odraslemu mladeniču, dobra, stara mamica... Mična je ta pripovedka o zalem, nedolžnem dekletu in zato vam jo hočem tudi pripovedovati tako neizpremenjeno, kakor sem jo slišal iz ust svoje pripovedovalke... * * # Večerna zarja je razlila svoje zlate žarke po svetu... Solnce je pošiljalo svoje zadnje poglede — poglede ljubezni polnega očeta — na zemljo in se je poslavljalo od nje... Kmalu je imelo izginiti za gorami in se po- stot. Slovanov. Glede kvalifikacije vlada pri nas nečuvena pristranost in zagriženost, ki se je osobito pojavila pri zadnji kvalifikaciji v Trstu. Tu omenjam samo še neke točke glede ureditve in zboljšanja naših razmer in stavim tudi odnosni predlog. V stvari službe: 1) Vsemu eksekutivnemu osobju železnic so morata šteti 2 dosluženi leti za 3 za penzijo opravičena leta. 2) Starejšim uslužbencem naj se skrajša čas napredovanja tako, da ne bodo zaostajali mlajšim nameščenim uslužbencem in da bodo napredovali pri svoji plači tako, da v 35 letih dosežejo konečno plačo. 3) Odpravi naj se pri poduradnikih plačilna stopnja K 1300, tako, da bode napredovanje od K 1200 na K 1400. 4) Imenovanje poduradnikov za uradnike. O načinu, kako se naj to zgodi, je itak že tov. Vojna sestavil podrobnejši referat. 5) Ureditev raznih odškodnin strojnemu osebju državnih železnic. Premogovne premije naj se odmerijo strojnemu osobju, kakor je bilo preje. Kakor doklado za predore v okviru tržaškega ravnateljstva strojnemu osobju naj se določi mesečnih K 40. — Dajatev uslužbencem dveh modrih civilnih oblek na progi Jesenice—Trst, ker se jim tu radi prevelike množine tunelov obleke preje kvarijo. Strojnemu osobju, ako je radi oči ali zgube sluha prišlo v prezgodnje penzijo (vpokojstev), se mora povišati plača pred penzijo za K 200 in se jim mora dati vso plačo kakor pokojnino, kakor da bi služil 35 let. Dokler ostanejo v veljavi dosedanje kilometarske odškodnine, naj se določijo v visočini, kakor jih ima c. kr. priv. južna železnica. Definitivni nadkurjači naj se imenujo za poduradnike. 6) Naj se dela na to, da postanejo vsi delavci definitivni. O naših delavcih Vam hočem tu podati nekaj podatkov. Naši delavci so vedno v nestalnosti glede službe, a najbolj se jih izrablja. Naš delavec mora izvrševati razne službe, a s plačo ne more niti živeti niti umreti. V Trstu dobiva delavec na dan K 2 20—3-20, dočim služi njegov delavski tovariš v privatnih podjetjih K 4—5 in še več. Ta beraška plača gotovo mu ne zadostuje, posebno, če mora preživljati številno rodbino. 7) Ureditev primernega nedeljskega počitka tudi za vse postajne in kurilniške delavce. V stvari organizacije: 1) Ustanovi naj se na Dunaju ekseku-tiva „Lige", kar je potrebno za vspešn« delovanje posamičnih organizacij in za posredovanje pri c. kr. železniškem mini-sterstvu. 2) S to eksekutivo naj bi bil spojen odbor, ki bi sestajal iz železniških uradnikov in uslužbencev, nameščenih na Dunaju in sicer vseh slovanskih organizacij. ____(Pride še). Hrvatska kriza. Ban Tomašić zopet o programu. — Trializem. — Klerikalizem. Zagreb 17-9. — C —. Banu Tomašiću zopet ne daja miru — novi program. On išče — dlako v topiti v temni črti velikega gozda, ki se je raztezal po visokem hribu tam daleč na zahodu... Od njega ne ostane druge sledi, nego krvavordeča zarja, ki krasi gorske robe kakor zlat okvir k lepi, živi sliki narave... Vzduh se je umiril kakor da se pripravlja k nočnemu počitku... Nič se ni ganilo... vse je bilo tiho... Le iz gor se je glasila otožna piščalka pastirja, ki je piskal sveto večerno pesem, pesem k počitku... Mirno se je tresel glas piščalke po travnikih, se vzdigoval nad temne gozdove in odšel čez strme skale v jasno nebo. Vmes pa se je oglašal ptič, ki je veselo gostolel svojo večerno pesem, svoj slavospev naravi, večni dobrotnici... Vse je prevevala neka sveta resnoba, vse je bilo zavito v plašč tajnosti, svetosti... Potniku, ki je na cesti, nehote zastaja noga in kmalu se udaja sladkim glasovom, očarujoči, večerni pesmi... Bila je vse to slika, ki jo večkrat občudujemo v alpskih deželah naše zlate, premile domovine... Večer gorkega, poletnega dne... Po samotni gorski poti je korakal mlad mož. Po obleki se je kaj izpoznalo, da mora biti plemenitega rodu. Vitežka obleka, meč ob boku in na glavi svetla perjanica: vse to je kazalo, da je vitez, ali pa vsaj član vitežke rodbine. (Pride še.) »tran TT »EDINOST « št. 2«1. V Trstu, dne JO. septembra 1910 jajcu. Njegove kritike novega programa na-pravljajo vtis, kakor da on sam hoče priti do še večega razdora z novo stranko. Našel je v jajcu — dlako : v novem programu je zasledil t r i a 1 i z e m !! Ban Tomašić je izjavil: Program, ki ga je izdelal odbor hrvatske koalicije, je na vseh merodajnih mestih napravi! najnepovoljneji vtis zaradi svojega trialističnega namaza (Anstrich). Torej: merodajni krogi so zoper „tria-iizem f Čudno, zares prečudno ! To si isti „merodajni krogi", iz katerih se je še nedavno U .iu mazalo Hrvatom okolu ust s triahzmoml Ravno v teh vrstah se je porodil tudi — trializem. Tedaj so vabili Hrvate ravno s trializmom, ker jim je bilo to koristno, ker so to politično idejo rabili kakor strahovalno orožje proti politiki madjarske koalicije. To vse nas uči, da moramo skeptično vsprejemati vse, kar prihaja iz vrst „merodajnih krogov". To pa tembolj, ker bi ti merodajni krogi morali vedeti, da je edino narod kompetenten za vodstvo svoje politike, da je torej narod tisti „merodajni krog", kateremu bi se morali uklanjati tudi oni!! Nadalje se ban Tomašić srdi, ker koalicija ni vzela v ozir njegove prve kritike. Dalje se je Tomašić izjavil, da „izdelani program v sedanji nepredelani obliki ne more služiti v podlago za ustvarjanje gu-vernamentalne stranke, ker bi to lahko do-vedlo do novega „incidensa" med Tomaši-ćem in koalicijo". Končno grozi ban Tomašić z razpušče-njem bodočega sabora za slučaj, da pridejo do večine stranke, ki bi hotele spremeniti današnjo duvalistično nagodbeno državno obliko. Vsa ta izvajanja TomaŠičeva se nam zve preveč „pacifikatorska" za koalicijo. Tomašič si želi ustvariti „mameluke". Mislimo pa, da — ne vspe! Zagrebški Pokret — beležeč banovo kritiko — pravi, da je ta „trializem" koaliciji umetno podtaknen. In to odgovarja popolnoma resnici, kajti ravno koalicija je bila vedno nasprotna „trializmu", vedoča, da je ta le vaba nastavljena od dunajskih krogov, ki naj bi lovila Jugoslovane. „ Obzor" in „Reški Novi list" pišeta o padanju madjarskega in hrvatskega liberalizma. Za to govori dejstvo, da v madjar-skem ministerstvu sedi osnovatelj madjarske klerikalne „ljudske stranke", grof Zichy, v hrvatski vladi da Amruš, ki tudi nagiblje na klerikalno stran. „Novi list" meni, da je pričakovati naraščanja te struje, ki gre za tem, da bi okupirala vse krvatsko narodno življenje. Ima tudi mogočnih pospeševateljev, ki se hočejo posluževati te struje kakor izdatnega sredstva Dranga nach Osten. Sreča pa je, da je na Hrvatskem mnogo narodne duhovščine, ki uvideva ves ta manever in se noče pridružiti temu izrazito klerikalnemu gibanju, kar nam pojasnjuje dejstvo, da je duhovščina porazdeljena v razne stranke: vidimo jih pri Milinovcih in v koaliciji. Dante Alighieri. To društvo, ki je imelo te dni svoj kongres v Perugiji, šteje 55000 Členov, med temi 8000 v inozemstvu. Podružnic ima 285 od teh 73 v inozemstvu. Kake namene zasleduje, pripoveduje odkrito poročilo samo. Tam je rečeno: „Ne bi bili iskreni, ako bi i se kazali brezbrižne nasproti delu prodiranja pangermanizma s pomočjo bogatih društev v doline Trentina. Mi moramo nadalje slediti z najvećim interesom boju, ki se že leta bije za ustanovo učnega zavoda, do katerega imajo Italijani Avstrije pravico; ne moremo brezbrižno poročati o odporu proti ustanovi italijanskega gimnazija v Gorici; istotako o uaporih meščanov tržaških, ki se hočejo u-braniti slovenske invazije in o ostrem boju, ki ga morajo vojevati Italijani Istre, Reke, in Dalmacije, ki morejo številnemu pretežju sosednjih Slovanov (Hvala Bogu, torej vendar številno pretežje) postavljati nasproti le moč in ugled svoje kulture (sijajno izkazane nedavno temu z nožem v roki, s kamenjem ua slovanske denarne zavode in z demoliranjem kavarne „Minerva" v Trstu), in pa zaupanje na pomoč Italijanov v sosednji monarhiji." Tu se menda z vso hvalevredno odkritosrčnostjo proglaša princip vmešavanja v notranje stvari Avstrije na škodo nas Jugoslovanov, torej gaženje najelementarnejih zahtev — korektnosti v razmerju med državami. In vspričo tacega poročila, naravnost žaljivega za pravico naše monarhije suver-*ega samodoločenja, je na kongresu navzoči minister Fani razpolagal s toliko porcijo brezobzirnosti, da je izustil fulminanten govor, v katerem je v imenu vlade pozdravljal društvo Dante Alighieri in mu čestital.... ! Pa naj še kdo govori o kaki razliki med neoficijelno in oficijelno Italijo v stvari iredente. Ce si italijanski oficijelni krogi upajo toliko javno, kake vezi morajo obstajati šele na skrivnem med italijansko vlado m irredento v Italiji in — v Avstriji. Res, dobre konstitucije more biti želodec avstrijske diplomacije, ker more s tolikim — he-roizmom prenašati tako prijateljstvo in zavezništvo ! !___ Dnevne novice. Pasivni odpor na južni železnici. — Položaj pri pasivnem odporu na južni železnici je neizprernenjen, kar se tiče službe. Nobena stranka ne odneha, dokler ne doseže svojih zahtev. Sinoči smo prejeli sledečo brzojavko: Dunaj 19. Pasivni odpor traja dalje. Danes so se nadaljevala pogajanja, ali ni prišlo do zaželjenega vspeha. Fodraženje mesa in zelenjave. — Meso se je podražilo v Puli za 4 oziroma 8 stotink po kilogramu. — Prej je stal kg mesa v sprednjem delu K 1*48 sedaj K 1-52, v zadnjem delu K 1'76, sedaj 1.84 K. — Tudi vegetarijancem se ne piše dobro, kajti na trgu v Puli so pričeli že tehtati tudi zelenjavo! V Kranju se je te dni pomnožilo meso za 6 stot. Madjari in vojna mornarica. „Pester Lloyd" pravi, da bodo Madjari za zvišanje izdatkov mornarice le, ako se ugodi njihovim zahtevam. Odstavljen škof. Iz Rima poročajo, da je papež radi modernizma odstavil nadškofa v Perugiji, Gentilija. Napad na avtomobil nižeavstrijskega namestnika. Z Dunaja poročajo: Ko se je v nedeljo namestnik grof Kielmansegg s svojo soprogo in nečakom z avtomobilom vračal od izleta v Dunajsko Novomesto, je neki lOletni Šolar vrgel z fračo v avtomobil kamen. Kamen je razbil stekleno steno, poškodoval pa ni nikogar. Deček ni storil tega iz zlobnega namena, ampak se je samo zabaval z metanjem kamenja. Pogreb ruskega mornarja na Reki. Minoli petek je v reški luki ponesrečil podčastnik ruske mornarice Dimitrij. Ruska vojna eskadra se je na Reki preskrbela s premogom, pri nakladanju premoga se je koš premoga utrgal in ubil mornarja Dimitrija. V soboto se je vršil pogreb, ki se ga je vdeležilo 10.000 oseb. Na pogrebu so sodelovali mornarji z ruskih ladij „Rurik", „Bogatir" in „CesareviČ". Pogreba se je udeležila tudi veča skupina častnikov Jelačičevega polka z eno stotnijo istega. Za mrtvaškim vozom so stopali ruski častniki z admiralom Mankov-skim na čelu. Vseh ruskih častnikov je bilo 150. Ves čas je pel ruski zbor mornarjev in je svirala glasba. V soboto je ruska mornarica odplula iz Reke in se vrnila v baltiško morje. Važna konferenca treh srbskih ministrov. Kakor se doznaja sedaj, so imeli minole sobote trije srbski ministri. — Pašić predsednik, Milovanović vnanje stvari in Goj-ković vojna tajno konferenco. V političnih krogih se govori o tej konferenci zelo mnogo in pripisujejo jej veliko važnost. Izgleda, da je bilo govora o Sandžaku! Nov srbski zakon o ogleduhih. V srbskem ministerstvu za vnanje stvari izdelujejo nov zakon o ogleduštvu, po katerem se bo sodstvo o špijonih imelo izvršiti v najkrajšem času ter bodo vsi oni, ki jim bo dokazano, da so vpleteni v take stvari, obsojeni na smrt. Sultan na manevrih. Na velikih jesenskih manevrih turške vojske bo navzoč tudi sultan Mehmed. To je prvikrat v tem veku, da se sam vladar udeleži velikih vaj turške vojske. Domače vesti« Vsi slovenski in dalmatinski krč-marji in gostilničarji so naprošeni, da se gotovo vdeleže zaupnega sestanka, ki se vrši danes popoludne ob 3. uri v prostorih „Trž. podp. bral. društva" v ulici Stadion št. 19, I. nadstr. Smrtna kosa. Ob 1 nri in pol vpred-minoli noči je umrl tu v najlepši možki dobi in po kratki bolezni gospod Maks Jeglič, viši revident in transportni kontrolor pri državni železnici, brat državnega pravdnika v Gorici in svak državnega poslanca Pogačnika. Toli kruto zadetim rodbinam najiskreneje sožalje. Imenitno...! ? Prejeli smo: Club ciclistico „Sempre avanti" je priredil v nedeljo cestno dirko z Opčin po dunajski cesti proti Sežani. Odbor goriimenovanega društva je prosil sežansko glavarstvo za dovoljenje in omenjeno glavarstvo, ki Ima svoj delokrog po edino slovenskem ozemlju, je ustreglo društvu in dalo svoje dovoljenje. Omenjati moramo, da — v kolikor je nam znano — je ni italijanske duše, ki bi prebivala v sežanskem okraju. Morda pa se motimo. Na vsak način pa bi želeli od oblasti tozadevnega pojasnila. Glavarstvo v Gorici je prepovedalo slovensko dirko, ki bi se imela vršiti po izključno slovenskih tleh in sicer z motivacijo, da bi se lahko prigodili kaki nemiri v „do-zdevnolaški14 Gorici. Prav ! Ne vemo, pa kako prihaja politična oblast slovenskega kraja do tega, da dovoljuje italijanskemu društvu dirko po naših tleh ?! Ali ne bi mi lahko govorili o provokaciji, ki je ne trpimo na svoji zemlji? — Morda pa misli slavno glavarstvo, da postanejo Kraševci kar milijonarji z denarji, ki jih prinašajo tržaški ital. kolesarji na Kras. Če misli tako, potem prosimo, naj se obrne za informacije k nekemu restavraterju v Bar-kovljah, ki mu kolesarji, ko imajo dirko po miramarski cest, popijejo kar vsak po eno — pokalico. Evo vam, Kraševci, rešitve na gospodarskem polju! Vse to v čast obrtniji in v nje provspeh! Radujmo se na povspeševa-nju slov. obrti po italijanskih kolesarjih! — Izvrstno! —om. Kolesarska dirka društva „Sempre avanti" in „Piccolo*. Včerajšnji „Piccolo* je nekam čudno ponižen v svojem poročilu o kolesarski dirki Opčina—Sežana. Kar presenetil nas je se svojo nenavadno malo-besednostjo. Da bi pa poskril blamažo, prinaša imena njih, ki so baje prišli prvi na cilj. Ima prav. Ker se je namreč dirka vršila Opčina—Sežana in nazaj, ter so bile cilj Opčine, je umevno, da so morali priti nekateri prvi na cilj, ali bolje: pribežati nazaj na Opčine. Te je potem „Piccolo" proglasil za zmagovalce. Potem pa piše „Piccolo": „Med dirko so nekateri ljudje s hudodnimi nameni — kakor se govori, so bili Slovenci — hoteli na vsak način ovirati dirko s tem, da so se postavili na glavno cesto in sicer na način, da so morali kolesarji voziti bolj počasi in stopiti s koles, ter so (oni neznani ljudje namreč) suvali kolesarje tako, da so ti poslednji padali in provzročili s tem padec drugih, ki so prišli od zadej. Zato je bilo nekaj ranjenih. Bilo je tudi nekaj preluknjenih gumastih cevi, ker je bilo na cesti mnogo steklenih črepinj". S tem potrjuje tudi „Piccolo" vse to, kar smo poročali mi včeraj, le z razliko, da je „Piccolo v" zlog zelo — diplomatičen. Vidi se, da bi hotel „Piccolo" prikriti b lama|o. „Indipendente" pa nima niti besedice o vsej tej dirki. Če se pomisli, kak krik vzdignejo Italijani za vsako malenkost, potem se je treba naravnost čuditi tej ponižnosti in temu molku. Menda jih je začelo skrbeti, kaj bo, pa si mislijo, da je najbolje vtakniti jezik za zobe in — molčati! Nekaj o nezavednih stariših. Prejeli smo: Pred par dnevi sem se nahajal v ljudski kuhinji v ulici Sette Fontane št. 18. Tu sem izvedel, da gospodar in gospodinja te kuhinje — da-si Slovenca — sta tako nezavedna, da pošiljata svoje otroke v italijanske šole. Posledice temu brezpametnemu početju pa tudi ne izostajajo. 10-letna hčerka noče odgovarjati na slovenska vprašanja gostov. Ko sem jo vprašal, zakaj noče govoriti slovenski, mi je dekletce odgovorilo : La vadi in ščavaria parlar k vela lingua! (V „ščavarijo" naj grem govorit ta jezik !) Taki postajajo otroci slovenskih stari-šev, ako pohajajo italijanske šole! Oče je iz goriške dežele, mati pa iz Kranjske. Res žalostno, prežalostno! Da že otroci slovenske krvi pošiljajo nas Slovence v „ščavarijo" — to je pojav, ki mora človeku rezati v dušo. Pa da bi vsaj stariši doma skušali popraviti, kar šola pokvarja na otrocih v narodnem pogledu! In sicer s tem, da b i govorili z otroci dosledno slovenski! Ali tudi to ne, da-si bi bilo v gorenjem slučaju dolžnost starišev tem bolj, ko se njihova obrt vzdržuje skoro izključno od Slovencev. Seja odbora pol. društva „Edinost" se bo vršila jutri, dne 21. t. m. ob 3. uri popoludne v „Slovanski Čitalnici", v Narodnem domu. Gg. odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se je udeleže v polnem številu. Predsednik. Izredni občni zbor „Banke popo-lare". — Včeraj opoludne se je v sedežu „Banke popolare" vršil pod predsedstvom predsednika upravnega sveta, Filipa Artelli, napovedani izredni občni zbor omenjene banke. Kakor vladni komisar je fungiral namestniški svetnik dr. vitez Scarpa. Shoda se je udeležilo 261 delničarjev, ki so z 974 glasovi zastopali 3686 delnic. Prečitano je bilo poročilo o stanju banke dne 2. t. m. Nato je upravni svetnik Pepeu prečital poročilo upravnega sveta banke o vzrokih, ki so provzročili, da so se ustavila izplačila. Po reviziji skupnega stanja se je pokazalo, da ni bil del aktivov popolnoma cenjen, radi česar se je pokazala diferenca okroglo treh milijonov; en milijon se je pokrilo iz reserv, dva milijona je pa založil upravni svet. Razun tega so z raznimi tržaškimi denarnimi zavodi in tudi z „Landerbanko" pričela pogajanja radi sanacije banke. Ker niso ta pogajanja še zaključena, zato je upravni svet predlagal : 1) da vzamejo zborovalci na znanje poročilo o stanju banke z dne 2. tek. m.; 2) da odobrijo korake ki jih je doslej ukrenil upravni svet v svrho saniranja; 3) in da se ne sklene likvidacije oziroma razpusta banke, češ, da ne obstojajo predpogoji čl. 240 trg. zak., ker je upravni svet pokril primanjkljej; pač pa naj se 4) pooblasti upravni svet, da nadaljuje zapričeta pogajanja in naj takoj, ko bo to možno, skliče nov izredni občni zbor, ki odobri pogodbo, sklenjeno z bančnim zavodom, ki bi pritekel na pomoč in da sklene, ako bo potrebno, spremenbo pravil. Sedanji upravni svet bo do sklepa omenjenih pogajanj v interesu banke nadaljeval svoje delovanje in stavi na prihodnjem občnem zboru svoje mandate na razpolago. Sledila je na to debata, konečno so pa bili enoglasno vsprejeti vsi predlogi upravnega sveta. Nekaj o dru. Veronese. Veleče njeni gospod urednik! Kar razgrelo me je srda, ko sem čitala v sobotni številki „Edinosti", o surovem vedenju „človekoljubnega" dr. Veronese. Povedati pa vam moram, gospod urednik, da ta doktor ni z vsemi Slovenci enak ; še celo posebno uljuđen in prijazen je z onimi, kateri ga dobro plačajo, takrat pač ne pita se „sčavi", ampak prav priliznjeno poprašuje : „Kako je Milku ? Kaj dela Janko ?" Ti dve imeni sta menda slovenski, a dr. Veronese takrat pozablja na vse! — Kjer pa gre za uboge naše ljudi, takrat se pa zadira. Ko je bil za okrajnega zdravnika v sr. Ivanu, se ga je vse balo, ker je bil odurem z vsakomur. Spominjam se, da mi je pravila neka ženska, kako se je zadri nanjo, ko je povedala, da se njen sinček imenuje Mirko. Seveda ime Mirko mu je bilo zoperno, ker je bilo ime revnega otroka, a ne tako — Janko in Milko! Svetoivančanka. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Panter" dospela v nedeljo v Pagado, odkoder odpotuje v Svatov. Na ladij i je vse zdravo. Slovenska trgovska šola. Kakor že javljeno, se otvori meseca oktobra t. 1. ▼ Trstu nižja slovenska trgovska šola, ki b« razdeljena v pripravljalni razred, in 2 redna tečaja. Letos se otvori razun pripravljalnega razreda tudi prvi tečaj. V pojasnilo bocR povedano, da bo imela šola pouk po dnevu, torej bo redna celodnevna inštitucija, enak« drugim takim zavodom na Češkem, pri Nemcih in v Ljubljani. V prvi tečaj se sprejema absolvente meščanskih šol; iz drugih šol (nižje gimnazije, realke, ljudskih šol itd.) se morajo za ta tečaj podvreči sprejemni skušnji, ako ne odgovarja nivo teh šol učnemu cilju pripravljalnega razreda; zahteva se dovršene 14-letne starosti. One pa, ki ne odgovarjaj« tem pogojem, se sprejema po dokončani ljudski šoli v pripravljalni razred, toda ne pred dovršenim 13. letom. Podrobnejše informacije glede otvoritve šole, sprejemanja učencev in drugih pogojev podaja vsak dan g. J. Ulčakar v „Trž. posojilnici in hranilnici" ob uradnih urah. Prosimo ostale slovenske časopise, da izvolijo to notico ponatisniti. Glasbena šola Št. Jakobške Čitalnica. Danes v torek zadnji dan vpisovanja od 8—10 zvečer. Vpisnina 1 K. Poučevalo se bo vse inštrumente pod vodstvom vrlih glasbenih učiteljev. Opazarjamo, da imaj« vsi učenci te šole priliko spopolniti se z prakticiranjem v društvenem orkestru ter so nato umeščeni v orkester. Želeti bi bilo, da bi se tudi mi trž. Slovani začeli resn« baviti z glasbo, ker dosedaj žal primanjkuje dobrih domačih moči. Ni treba povdarjati, da nosi glasba poleg zabave tudi lep postranski zaslužek. Zato rojaki, vpišite se v velikem številu v to šolo! Trgatev. Iz okolice: V spodnji okolici tržaški obeta letos prav šibka letina, ker je mnogo toča pobila. A kar je ostalo, gre močno pod zlo. Tudi živali letos baje močno jedo. Zato se ljudem mudi s trgatvij«, ker si mislijo: raje malo, nego nič. Splošna trgatev se prične menda že ta teden. II. narodna zbirka. Nabiralne pole za to zbirko, prirejeno od slov. akad. fer. društva „Balkan" (glej današnji oklic na čelu lista.) so razposlane: Pričakovati je, da vsi nabiratelji store svojo dolžnost in da bodo zlasti danes, na dan obletnice smrti septemberskih žrtev, pridno nabirali okolu svojih prijateljev in znancev. Vsak naroden Slovenec naj se spomni XX. septembra z večjo ali manjšo svoto. — Darovi bodo seveda objavljeni. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 2 kontorista, 0 poslovodja, 16 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke/ 4 pomočniki špecerijske stroke, 0 pomočnik galanterijske stroke, 1 blagajničarka, 2 kontoristinja, 3 prodajalke, 13 učencev, 2 učenke, 3 potniki, 0 korespondent, 0 skladiščnik, 3 potniki. Službe iščejo: 1 knjigovodje, 0 skladiščnik, 4 kontoristov, 2 poslovodji, 4 potniki, 18 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 9 blagajničark, 10 prodajalk, 0 korespondent, 7 učencev, 4 učenk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. POZOR! SLOVENSKIM GOSTILNI-CARJEM Opozarja se Vas, da pridete danes oi) 3 uri popolJdne vsi v prostore =Trž. podp. is bralnega društva« v ulico Stadion št. 19, na važen sestanek, kjer se pogovorimo zaradi oa-vih volitev, kajti gre za velike koristi naše gostiiničarske obrti. V Trstu, 20 septembra 1910. „EDINOST" 6t. 261. Stran IH Tržaška mala kronika. Hipna smrt. V nedeljo zjutraj ob 2. uri so poleg botaničnega vrta pri Sv. Alojziju našli človega mrtvega. Dotičnik je bil 48-letni premogar Josip Zivic, stanujoč v ul. Forneto št. 88. Smrt je nastala bržkone radi srčne kapi. Nezvest natakar. Pred šestmi tedni jo je natakar v gostilni „Al pozzo d' oro", Oger Fran Toplek, pobrisal z inkasom dneva. — Sedaj so ga iztaknili in aretirali. Ranjen krčmar. Ob 11. uri zvečer v soboto se je v gostilni „Al Fornareto" v ulici Punta del Forno razvil prepir med krč-marjem Karlom Kumar in 23-letnim težakom Petrom Valenta iz Vižinade ter 26-letnim težakom Josipom Hogusta, tudi iz Vižinade. Razbila sta poslednja stolice in steklenice ter povzročila s tem krčmarju škodo nad 50 K in sta ga še povrh ranila na glavi. — Bila sta aretirana. Sosed ranil soseda. Andrej Luža, star 48 let, iz občine dekanske, si je zidal hišico. Ukradena mu je bila te dni greda izpred hiše in osumil je tatvine svojega soseda, nekega Ivana Mahniča, kateremu je to tatvino tudi očital. Mahnič se je vsled tega tako razsrdil, da je dvakrat mahnil Lužo z „fov-čem* po vratu. — Ranjenca so pripeljali v kripici v tukajšnjo bolnilšnico. — Njegovo stanje je opasno. Poskus samomora. V minoli noči ob 12 30 je na oglu ulic Rapicio in Acquedotto neki mladi človek izpil precejšnjo dozo kar-bolne kisline. Javni redar ga je odvedel v mestno bolnišnico. Iz listin, ki so jih našli pri njem, je bilo posneti, da se imenuje Robert; Dorisso in da stanuje v ulici Mado-nina št. 5. Fotografija, ki so jo tudi našli pri njem, ga pokazuje v monturi italijanskih vojakov-alpincev. Soditi po tem, je Dorisso regnikol. Njegovo stanje je obupno. Pri zaključku lista smo doznali, da je nesrečnež umrl. Koledar in vreme. Danes: Evstahij muč. — Jutri: Matevž ap. in ev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -t- 26° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Društvene vesti. Pevsko društvo „Zvonimir* v Rocolu naznanja vsem sodelujočim in podpornim članom, da bo v nedeljo dne 25. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih gospodarskega in konsumnega društva v Rocolu izredni občni zbor. Ker so točke nevnega reda zelo važne, so vabljeni vsi člani, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora. Prijatelji društva dobrodošli! Pevsko društvo „Trst". Danes pevska vaja za moški zbor. Jutri tamburaška vaja. Čitalnica pri sv. Jakobu. Danes ob 8. uri zvečer važna seja. Tržaška gledališča. EDEN. Danes varijetetna predstava z bogatim vsporedom. Nar. del. organizacija. Sestanek skupine N. D. O. „Lloyd" se vrši v četrtek, dne 22. t. m. ob 8. zvečer v prostorih rDel. Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu. Velevažen je ta sestanek, zato naj se ga delavstvo iz LIoydovega arsenala udeleži v čim največjem številu. Izvolila se bo na tem sestanku tudi deputacija, ki naj posreduje pri Llojdovem ravnateljstvu v zadevi odpustitve delavstva". Vesti iz Goriške. Poslovanje okrajne bolniške blagajne v Gorici postaja od dne do dne bolj — interesantno. Čim so dobili to blagajno v roke, so ti socijalni demokratje pokazali, na kakšen način hočejo priti do veljave. Poslali so vsem trgovcem in obrtnikom vseh strok vabila in zahtevali od njih, da morajo vse podrejeno jim osobje vpisati v okr. bolniško blagajno, ne glede na to, je-li to osobje stalno nameščeno, ali je je od dne do dne, ali celo samostojno. Nekemu tukajšnjemu slov. krčmarju je došel opomin, da mora vse svoje služabnike vpisati v bolniško blagajno. Med tem osobjem je bil pa hlapec, ki ni bil od njega odvisen, ampak samostojen, ker je imel hlev v najem na lasten račun. Nahajala se je pomožna kuharica, ki je hodila pomagat le o tržnih dnevih, in še takrat le po par ur, in sestra gospodinje. Umevno je torej, da za te osebe ni bil dotični obvezan plačevati zavarovalnine bolniški blagajni, ker niso spadale stalno v njegov obrat. Javil se je torej pri vodstvu blagajne in pojasnH stvar, na kar pa je slavno vodstvo — molčalo in pripoznalo to njegovo stališče. Po treh letih, in sicer pred par dnevi, pa mu je bil predložen račun za vso to dobo v znesku K 192*62, ki ga je moral takoj plačati, sicer bi mu bili zarubili vse, kar je imel. V računu za te 3 leta je vpisana celo neka deklica po imenu Batič, ki je le nekaj dnij (z očetovim dovoljenjem) pomagala posodo omivati. Ali proti plačilu ni bilo časa prigovarjati, in je moral dotični krčmar šteti takoj denar v izogib sitnosti. Vprašamo sedaj: je-li bilo vodstvo opravičeno zahtevati po 3 letih ta znesek in to še za osebe, za katere ni nosil on nobene odgovornosti! Gospod dr. H. Tuma ! Ako ste si res postavili nalogo, pomagati delavstvu, zakaj dopuščate, da se isto šikanira ?! Poznamo veliko slučajev, da, kričečih slučajev, kako ravnajo z ubogim trpinom, ko je treba izplačati podporo, med tem, ko morajo zavarovanci točno plačevati tedenske prispevke. Slov. trgovce in obrtnike pa poživljamo, naj vpišejo svoje uslužbence v „Slovensko bralno in podporno društvo". x Vodovod iz Hublja. Goriški deželni odbor je zaprosil v imenu prizadetih občin, in sicer Lokavec, Sv. Križ, Vel. Žablje, Kamnje, Črniče, Rihenberk, Vrtojba, Sv. Peter, Skrilje, Prvačina, Vogrsko, Gradišče in Dornberg, dovoljenje, da bi smel zajeti iz potoka Hubelj pri Šturjah 10 (deset) sekundnih litrov vode, jo napeljati v glavno cev bodočega vodovoda za mesto Gorico, ter jo potem razdeliti po stranskih ceveh v imenovanih občinah. Komisijonelna razprava se bo vršila dne 27. septembra t. 1. in, ako treba, tudi sledeče dni. Komisija se snide omenjenega dne ob 9. uri zjutraj v občinski pisarni v Šturjah. Na tej razpravi bo možno podati prigovore proti napravi. Kdor ne poda nikakih prigovorov, se ga bo smatralo, da privo-ijuje odstop in obremenitev v ta namen potrebnih zemljišč. Dotične načrte je možno vpogledati na c. kr. glavarstvu v Gorici. x Nov polk na Goriškem. Ljubljanski brambovski polk št. 27 pride na Goriško. Preosnuje se polk 1. marca 1911. V Ljubljani pa se ustanovi nov brambovski polk. Iz Ljubljane pride v Gorico še konjenica. Kakor se vidi, bomo na Goriškem dobro zastraženi. Pomnožitev vojaštva pomenja za srednje stanove občutno zlo; že itak neznosna draginja živil in posebno še stanovanj poskoči še višje. Novi dru|tvi. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev: „Bralno društvo Solnca Žar" s sedežem v Danah pri Sežani in „Kat. slov. izobraževalno društvo" s sedežem v Temnici (pol. okr. Sežana.) Vesti iz Istre. Iz Miljske županije. Tukaj se bližajo volitve za obč. zastop. Kakor povsod je tudi tukaj več strank, ali dve sta, ki prihajata v poštev: takozvana stranka socijalnih demokratov, in liberalno-klerikalna-zmes, (lepa zmes). Poslednja se trudi, da bi spravila slovenske volilce v svoj vratolomni ples. V ta namen je nekdo dne 11. t. m. povabil v Milje občinske načelnike (podžupane) in jim razlagal take stvari, ki jih more vsak pameten človek spoznati, da so le pesek v oči. Dobro jih poznamo te ptičke. Ravno iz tega gnezda, so od kjer so pošiljali Hribance, ko so zahtevali pitne vode, naj gredo pit v lužo, kjer so pili do tedaj; Plavčane pa, ko so zahtevali, da bi se odprla šola (krasno šolsko poslopje je bilo zaprto sedem let) so zavračali, da to ni nikako šolsko poslopje, ampak občinska hiša, v katero zapirajo ovce. Eden od te gospode je zagrozil nekemu občinskemu predstojniku, da ne dobe dovo- DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila dne 21. t. m. od 9—12. Čhiffoniers z in brez ogledala, umivalnik za dve osebi z mramoijem in ogledalom, ponočne omarice, miza, slike, stenska ura, klavir „Payer", stroji za nogavice, dvokolesni voz, omot tkanine, naslonjala, stoli, divan, več parov čevljev za moške, ženske in otroke. OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zcbni ambulatorij u m S. Nlcolč 7 (Dreherj. hiša) Trst Svoji k svojim ! Odlikov. krojačnica Svoji k svojim ! 1 Avgust Stular TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE> IZURŠOJE USflROURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in Tsaiov. nniforme. - Naročbe se mršijo ločno. - Delo soliino. ANTON REPENSEK knjigovez ▼ Trstu, via Cscilla 9 priporoča slavnemu občinstvo svojo moderno urejeno delavnico, ▼ kateri Be izvrSujejo VBa v to stroko spadajoča dela todno In po zmernih cenah. —— 8VOJI K SVOJIM ! ===== s. De Vecchi 8 £. Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga * ovsa klaje in otrobom. Prodaia na drobno in veliko. Ogrski oyea po 16 K. SENO prva vrata po 7 K. Otrobi „Vene-*la" po 16 K. Otrobi ,Vlttorla< po 14 K 60 IVAN KLUN naznanja slav. občinstvu, da je odprl na novo urejeno prodajalno jestvin v Sv. Ivanu št. 506 )pri Trstu) ter se priporoča slavnemu občinstvu pri sv. Ivanu in bližnji okolici za obilen obisk. — Poš IJatve na d«ž«lo. a*- CENE ZMERNE. Stalnim odjemalcem dva odsto odbitka. AVTORIZOV. DUNAJSKA :: SOLA — — (ustanovljena leta 1890) — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila ANA NOVAK - TRST ulica San Lazzaro 16, HI. n. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH AFAEIE IT ALI A TRST - ViA MALCANTON - TRST X*? kinematograf ,,^5ria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: I. mesto 30 rti., otroci in Tojaii 20 rti. II. mesto 20 rti, otroci inojati 10?. Dvigalnik za vse klijento. Telefon 104. TRŽAŠKI SLOVANI in posebno okoličani ki prihajajo v mesto po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznani — :: kavami Universo :: ki se nahaja na trgu pred „Naroda, domom" Št. 1, uprav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave na razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški časniki in vsa boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. Mnenje ppoda Ara. M. MODIAI, bivšega zdravnika generalne medicinske klinike kralj, vseučilišča. G. J. SERRA VALL O Trst. Že mnogo let pripisujem Vaš izdelek ŽELEZNATO KINA -VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) z izvrstnim vspehom konvalescentom po malaričnih mrzlicah in po nalezljivih boleznih na splošno. SOLUN, 29. maja 1909. Dr. MODIANO. L. Gewing - Trst via San Lazzaro številka 5 Velika izbera pravega PORCELANA iz Karlovih vari po 60 vin. klgr. — Najnižja cena. r Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, * izdeluje svoje proizvode izključno le »z najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom iz zagrebške tovarne. Tovarniška zna;..a1 -v I : V Y1162.12:9II V Stran IV EDINOST« št 2<51. V Trstn, 20. septembra 1910 ljenja za ples, če razvesi narodne zastave, ker da stem dela demonstracijo (komu ? njemu). In take ljudi naj mi volimo? Ne ! Ta stranka misli napraviti shode po slovenskih krajih (vaseh). — Naj le pridejo ! Dobro bi bilo in potrebno, da bi se naši poslanci informirali o teh volitvah pri občinarjih in izrekli svojo, kako nam se je ravnati, da se ne bo godilo kakor pri zadnjih občinskih volitvah, ko so nahujskani zlikovci rezali trte svojim sosedom zato, ker se dotičnik: niso dali voditi za nos. • Pobegi. Veselico, ki jo je priredilo pevsko društvo „Ilirija" minole nedelje, je izpala povoljno v vsakem oziru. Na veselici so nastopila poleg „Ilirije" tudi pevska društva „Samo" iz Brtokov z mešanim zborom, „Volarič" s Cezarjev z moškim zborom, „Straža" iz Trušk z mešanim zborom in „Jadran" iz Gažona z moškim zborom. Pri vseh društvih je bilo opaziti razveseljiv napredek, ki stane gotovo mnogo truda in požrtvovalnosti toliko pevce in pevke, kolikor pevovodje. Posebno lep napredek pa se je opazilo pri „Straži" iz Trušk, ki je menda minolo nedeljo nastopila prvikrat izven Trušk z mešanim zborom, na katerega so Truške lahko ponosne. Predmetom živahnih ovacij so bili Gažonci, ki so morali ponavljati Sattnerjev možki zbor „Pogled v nedolžno oko". Sploh se je opazilo tudi na nedeljski veselici „Ilirije", da si je naše ljudstvo na Koperščini zapisalo na svoj prapor geslo: Vedno naprej! Druge slovenske delete Iz Vipave. Pozno prihajam sicer, ker sem se nadejal, da se oglasi kako spret-Kejše pero. Ker sem bil pa v tem svojem pričakovanju prevarjen in ker gre za dogodke, ki so izzvali po vsej dolini precejšnje razburjenje, dovolite, da nekoliko jaz obvestim čitatelje „Edinosti". V Logu, blizu Vipave, je cerkev Matere božje, kjer se od davnine vrše večkrat v letu cerkveni shodi, združeni s semnji, na katere je prihajalo vedno na tisoče ljudij iz doline same tja do Gorice, s Krasa in vse Notranjske. Te cerkvene shode ima vsa dolina v visokih čislih. Zato je vzbudilo že lani v prebivalstvu veliko žalost, ker je cerkvena oblast iz netimljivih razlogov odpravila te shode. Ta nevolja je menda napravila na cerkveno oblast precejšen utis, kajti letos se je dne 15. avgusta, na Marijin praznik, zopet vršil tak shod in se je — kakor navadno — zopet mnogo ljudij udeležilo te božje poti. Ali proti vsemu pričakovanju se je potem izvršil zopet preobrat v mišljenju cerkvene oblasti, ki je shod za dan 8. septembra — ki je vsikdar pomenjal višek te cerkvene slavnosti — odpovedala. Če je bilo že lani veliko ozlovoljenje med ljudstvom, se je paJetos spreobrnilo v veliko ogorčenje. In to tudi med tistim ljudstvom, ki daja najzvesteje pristaše za S. L. S. Cerkvena oblast je opravičevala svojo odredbo z dejstvom, da je bil za isti dan — popoludne — napovedan tradicijo-nalni, vsakoletni ples gasilnega društva v Vipavi. Ali to motivacijo je ljudstvo po ogromni večini odklanjalo, ker jej ni pripo-znavalo veljavnosti. Ljudstvo ni moglo umeti te logike, ki odpoveduje božjo pot v enem kraju, ker se ima vršiti ples v drugem kraju. Pa je tudi res čudna logika to ! Logičneje bi bilo, da je cerkvena oblast še posebno pozivala na molitev v Logu, ker se bo v Vipavi — kakor se je govorilo — greh delal! Postopanja cerkvene oblasti si »i možno tolmačiti drugače, nego da je hotela zastrašiti prebivalstvo in izzvati reakcijo proti prirediteljem plesa. V tem pričakovanju je cerkveno oblast bržkone še posebno podkrepljala misel, da je s shodi v Logu spojen za Vipavo tudi financijelen moment. Z odpadom shodov v Logu je zvezana za vipavsko dolino tudi financijelna izguba nekaj tisočakov. Računaje torej z intenzivnim verskim čutstvovanjem ljudstva na eni, a s financijelnim momentom na drugi strani, je cerkvena oblast pričakovala odločne reakcije proti prirediteljem plesa in proti občinski oblasti, ki je ples dovolila vzlic vsem protestom cerkvene oblasti. Ta namen je imel bržkone tudi shod, ki ga je sklical posl. Žitnik v Šturje istega dne. Ali cerkvena oblast se je hudo zara-čunila v svojem pričakovanju. Nevolja ljudstva se je obrnila — proti njej. O tem je pričal že polom na rečenem shodu, ki naj bi se bil razvil v manifestacijo proti plesu. Simptomatično je bilo že dejstvo, da so pristaši S. L. S. spravili komaj kakih 50 pristašev na rečeni shod v Šturji, tako, da so bili nasprotniki v veliki večini. A še večega simptomatičnega pomena je bila udeležba na plesu. A to ne le* po številu, ampak tudi po ljudeh, ki so prišli. Videl si najodločnejih pristašev klerikalne stranke — celo starčkov 60—70 let, ki so bili vedno zvesti volilci S. L. S. Izlasti poslednji so se glasno spominjali časov pokojnega nepozabnega dekana in častnega kanonika Grabrijana, ki je obi-čaval sam prihajati tudi k plesom. In ljudje so modrovali, da radi tega nista nič trpela verski čut in cerkvena korist. Pa so vpraševali : Je-li bil pokojni Grabrijan radi tega slabeji duhovnik? Ali je sedaj druga vera, nego je bila tedaj ? ! Prav so imeli ljudje vspričo dejstva, da je bilo za Grabrijanovih časov versko čut-stvovanje po dolini veliko intenzivneje, nego je dandanes. Bilo je morda manje raznih organizacij, ni bilo „orlov" in Bogomil, zato pa so bile — cerkve veliko bolj polne ! V veliko zadoščenje pa nam je bilo, kakor se je izvršil ta ples. Ob vsej veliki udeležbi nisi videl vinjenega človeka, nisi čul prerekanja, nobene surovosti — ni je bilo ni ene nepriličnosti. S posebnim zadovoljstvom nas je navdajalo, ker smo videli, da se je tudi pri*nas socijalno življenje jelo demokratizirati. Poleg elegantne dame je rajalo priprosto dekle — poleg inteligenta kmečki fant. Tako je prav ! Saj smo vsi — ljudje. Ples je trajal od 4. do 8. ure popoludne, ko se je pričela gledališčna predstava v dvorani g. župana Petrovčiča. Uprizorili so Jake Stoke burko: „Moč uniforme" z najlepšim vspehom, ki ga treba ceniti tem više, ker so igrale same domače moči. Zato kličemo tudi tu : demokratizirajte naše socijalno življenje! V širokem sloju imate moči, s katerimi bi se dalo prirediti mnogo lepega. Žal nam je bilo, da ni bilo poleg avktorja samega. Gotovo bi se bil srčno veselil na tako vspeli uprizoritvi njegovega dela. Častitamo tudi njemu ! Po predstavi je bil zopet ples na dvorišču, a v polni dvorani se je naslajala družba na divnem petju — tudi za to imamo v Vipavi naravnost izbornih moči — malega zbora, pomnoženega z nekaterimi milimi gosti iz Idrije. Vsa prireditev se je izvršila v najlepši harmoniji in brez najmanje disonance, kar smo radostno pozdravljali kakor viden znak napredujoče omike med našim ljudstvom. Vsi ti dogodki so pa prinesli tudi resnega svarila, ki naj bi ga izvestni krogi v interesu mirnega medsebojnega razmerja nikar ne prezirali! Mestni statut ljubljanski. Včerajšnji „Slovenec" poroča, da je vlada včeraj do-poslala deželnemu odboru na zadnjem de-želnozborskem zasedanju sklenjene spremembe občinskega reda in celotni novi volilni red z željo,* da se napravi nekaj nebistvenih sprememb. Po znani že odobreni lex Lampe je deželni odbor upravičen te spremembe sam urediti, vendar bo morda v eni ali dveh točkah sklepal deželni zbor. Na vsak način je pričakovati, da dobi sklenjeni zakon v najkrajšem času cesarjevo po-trjenje. Izpremeniti bo treba pri mestnem statutu samo točko, pri kateri se finančni minister upira določbi, po kateri bi smela mestna občina diferencirati doklade. S koso ga je zavratno umoril. V Vurmbergu pri Ptuju je posestnikov sin Jožef Jaklič pri Berlingerju uslužbenega 21 let starega pekovskega pomočnika Franceta Horvateka iz Bednje na Hrvaškem zavratno umoril s koso. Morilec je predrl svoji žrtvi vrat s koso. Morilec, ki je star še-le 19 let, je pobegnil. Vsled zastrupljenja krvi umrla. V Lačavesi, v ormoškem sodnem okraju je umrla Marija Štampar roj. Jevstenjak, vsled zastrupljenja krvi. Urezala se je s srpom v nogo, a se ni zmenila za rano. Zapustila je Štiri male otroke. Hlev se je podrl. — 23 glav,živine zasulo. — Včeraj se je podrl v Škofljici na Kranjskem posestniku Ogorelcu v hlevu obok. Zasulo je 23 glav živine in hlapca Franceta Piškurja, ki je ravno krmil živino. Na živino se je zrušila vsa opeka, seno in druge reč k ki so bile v podstrešju nad obokom. Šest govedi je močno poško-dovenih. Hlapca Piškurja, ki je dobil težke notranje poškodbe, so prepeljali v ljubljansko dež. bolnišnico. Ofilif« meblirano pri boljši rodbini, v sredini mesta OUUU igce odlična gospodična. Ponudbe na In-seratni oddelek Edinosti". 1539 Proda se deli' Istria Ste v. ljudska kavarna zaradi bolezni. Go-! tov .zaslužek. Zmerna cena. - Via i 693, blizu poŠte pri sv. Jakobu, j 1553 .Narodnega Doma" — iščem ms I o ; prazno sobo brez hrane. Ponudbe pod „5t. 1C00" na Ins. odd. Edinosti_1000 ee odda v Rojanu blizu cerkve, j Več uprava Edinosti. 900 i V bližini Mala soba Hiša na prodaj ^rr^vV; jann blizu cerkve. Več pove Inseratni oddelek Edinosti.___900 i 24. t m. ob 2. uri popoludne 9e bo prodalo dražbenim potom približno 35 kvintalov le^e^a grozdja boljih vrst v državnih trtnih taaadih v Tržiču (Monfal-. one). 1550 V soboto Bogomil Fino : bivši urar v Sežani : ima svojo rovo PRODAJALNICO: UR - - v TBSTU --nlio& V. Belimi 13 (na^prctrcertvi «v. Ant. nov.) Usahoursfne uerlžlce PO TOVARNIŠKIH CENAH Sodi in sodčekr, prodajo se pri Josipu Romano \ vozniku v Kopru. 1552 Mlada gospodična SfSA^e rada primerno omožila. Ponudbe s sliko pod : „Jadransko moije", glavna pošts, Tist. 1549 Takoj ee sprejme pošteno služkinjo. Via del 1' Industria 55, IL 1521 Jabolka fine, namizne; lOO klgr od Kron 12-— do 24— iz kolodvora Litija in po pošt- : J. Razboršek v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko). - Ena korbic* 5 kilogramov franco Kron 2*40. m Atrstrijansto paroMarsio irnštvo na dionice : „DALMATIA" : VOZHI KED veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe. Proga TRBT-METXOVIĆ A Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri popo-judne. Dohod v Trat v soboto ob 6. uri zjutraj. Proga TRST-METSOVIĆ B Odhod iz Tr?ta v četrtek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v siedo ob ti. uri zjutraj. Prcga TRST-METKOVIC C Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popcludne* Dohod v Trst v četrtek ob 6. uri ziutraj. Proga TRST-KORCULA. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. rt 3 CL.SC . , t/J — O ca n 3 N 3? S o CJ N C o o. C/3 O. rt rt c XS> Q O £L a. a. II m -r Dnevnih Edinost 1 v Trstu | je izdal in založil sledeče knjige : 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena I< 1-60. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno knjigo jo <0 vinar. UMETNI ZOBJE Plcaztbir&zijo sobo v e iob§v hm Dr. J. Cer mak! I V. Tuseher : iobo2Si-s;aik : ji koncesij, sobni UMk - TRST - clic del?. CJaserma žt. 13, n FRIDERIK SCHWARZ Trst, Via Valdirivo št. 3. Trst Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■»■ Pral parni mlin BeKescsaba Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo. Svetloba stotih. s^red s stroškom 1'/» stotinke na uro Brez tekočine. br?z dima, brez vsake mrežice. — Luč S3. fcen?in „TITUSU je najbolji, najbolj perfektni in rajbolj ekonomični način razsvetljave. Cenik zast jnj. GASPARI & M1CHELICH ulMa F. Venez ian št. 16, Trst. TELEFON 24-19 \l\ RiHARD f s Pekarna in slašč čarna s 5j prodajo moke Iv! TliST — TJIiICA FARNETO ŠT. 13 i —B—3B ■araBgSET^^E1^ Postrežba: točna. CEHE ZHERHE. ^ B SI ■■■■■■1 mu CQLA;I ■■■■M ■ ■■■ B ■ ■ MALI OGLASI se računajo po 4 stoL besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-Link. Plača se takoj Ins. oddelku. m 7olnna vina (vinotoč) Ee raa>lov v Go enjčevi knjigarni v Barkovijah._2000 l7UO?hcn«)nQ alo-enakega stem grafa Bprej-• 0£.U<&llt»yCL memo lakoj. Ponudbe s po-pisom doeerianjegu delovanja in eventuelnim spričevali ter zahtevki na naslov: „Tr>t, poŠta VII., predalo bi'. 15*51 Zasebni dekliški licej trgovski knrz, gospodinjska ljudska Soia Šolski soster v Trstu. Via Paaqnalo Bcser.ghl Številka 14 kot« g 1U li Izbornu lega, krasen razglei na Adrijo, park in igraliače, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega fraucozko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino. — Letna penzija 600 K ; šolnina : za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvorijo prvih pet licejalnih razredov. Na zahtevo se dopošljejo prospekti. Na zahtevo se doposljejo prospekti. j%u Opeinah! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krsta, vence, voščene sveče itd. itd. Ma zastopstvo Novega Pooebma PoMa iz Trsta, Corso 49 Sprejema naroči ž a pogrebov itd. itd. JOSIP MEZEE, Opčine št. 170. ':1A LKAK 70 sob, električna razsajava, iifl, kopelji. CENE ZMERNE. I. KČGL. KOTEL HALK4^ «