Posamezna številka 14 vinarjev. Slev. 28. v LiomiBDU v noneneijek. dne 4. mm 19:11 Leto KLVI. as Velja po poŠti: as n oelo leto naproj.. K M -sa ta mesec „ .. „ 3-aa Hamčljo oeloletno. m »s ostalo Inozemstvo. „ V Ljubljani na dont la Mla lato napra].. K 32--. sa aa aaaao „ .. K *7$ V ifmi prijiatan nntBn« „ 2-se e Sobotna Izdaja: se. Za oa.o Isto.....K «■— sa Hemčt jo oeloletno. „ 10 — aa astal« inozemstvo. „ 13 — WW Uredništvo Ja t Kopitarjevi al tel Mar. l/m. Sokoplat aa aa vračajo; aetranklraaa pisma aa aa »s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev, 74. ma Političen list za slovenski narod. Inserati: r-rr1— Bnostolpaa petitvrsta (72 aa Uroka In 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat .... po SO v sa dva- ta vaškrat . „ 45 „ pri večjih naročllUi primeren popust po dosovoro. Ob sobotah dvojni ta rit Enostolpna petitvrsta K 1'— lahaja vsak dan lzvzemši nedelje In praanlke, ob 3. nrl pop. Sodna letna priloga vosnl rad Uprsvalitvo ja v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštna hranilnioa avatrtjaka št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št 7563. — Upravolškoga teleisaa št 188. j j S tacensko Ifndstoo! Pra-oica je s teboj, kdo bo zoper tebe? Ile bo| se nobenega postaonega boja za nresničenge deklaracije i 11 MariBorsKo pismo. Maribor, dne 1. febr. Imeli smo že priliko, da smo se bavili s tukajšnjim odvetnikom dr. Oskarjem Orosel-om. Oče tega možakarja je bil predsednik ma-liborske Čitalnice' , sin pa rešuje mariborsko r.emštvo. Dr. Orosel je ena onih tipičnih pri-l.azni naših spodniešlajerskih mest, tipičen do-i i :, kakšno )e spodnještajersko nemštvo. Ta dr. Orosel je med drugim tudi mariborski mestni svetovalec in načelnik političnega od-eka mestnega sveta. V tej svoji lastnosti se je v zadnji seji mestnega sveta spustil na jugoslovansko deklaracijo ter predlagal, sklep, ki ima sledsči uvod: ^Jugoslovanska mainiška deklaracija in ž njo združena sedanja na Spodnjem &U ;rskem in vsem južnem Avstrijskem se vršeča sirastna, nikakega sredstva laži in prevare se boječa agitacija in zbiranje podpisov nameravati odtrganje osega južnega dela monarhije in njega združenje z Veliko Srbijo ...« Menda bo to zadoščalo v dokaz, kdo se ne straši nikakega sredstva laži in prevare. Ti ljudje bodo vedno trdili, da ie nekaj črno, pa naj se jim tudi stokrat dokaže, da je belo. Le žalostno je, da imajo pri tem glavno besedo ljudje slovenske krvi. Ostane pač vedno resničen rek: »Poturica hujši od Turka.« Da poživlja resolucija vlado, naj napravi konec temu gibanju, odgovarja le pojmom, ki iih imajo o svobodi takozvani svobodomiselni Nemci in njih podrepniki. Ravnotako odgovarja moralično kvalitetam liudi, ki sestavljajo mariborski mestni svet , ako pravijo v svoji resoluciji, da odklanjajo vsako odgovornost za red in mir v mestu, ako vlada ne napravi takoj konca jugoslovanski agitaciji. To se pravi pozivati poulično sodrgo nn napade proti Slovencem. »Straža« odgovarja na to: »Vsi Slovenci in Slovenke se podpišemo za deklaracijo; od vlade pa zahtevamo, da takoj podržavi mestno policijo, zasigura Slovencem varnost življenja in posesti ter uvede tudi proporčni volilni red za mariborsko občinsko zastopstvo.« — Pri Gornji Sv. Kunigundi se je naselil neki Pascola, rojen Italijan, ki je pa danes velik Nemec pred našimi nemškutarji. Nedavno se je ta Pascola sestal slučajno v neki gostilni s tamošnjim župnikom č. g. Mihael Kosom. Ta je Pascola prav pošteno potegnil, da postane prihodnje leto poslanec, ako bo držal s Slovenci. Kdor pozna Pascolo in župnika Kosa, bo tudi takoj vedel, da ga je ta le vlekel. Toda g. Pascola je takoj poskrbel za to, da jc svet zvedel, kako strašni skušnjavi je biia izpostavljena njegova značajnost. Razbobnai. je namreč v »M. Z.« kako sc je ta špekulacija ponesrečila ob odkritem in poštenem prepričanju ter jasnem razumu zapeljevanega! Med onimi, ki poznajo razmere, je zatrjevanje o odkritem in poštenem prepričanju g, Pascola provzročilo veliko veseiost, a mi smo to le navedli v dokaz, kako je našim Nemcem in posilinenicem dobrodošlo vsako sredstvo v boju proti nam. Vsi ljudje ne poznajo g. Pascola, a iz »M. Z.« pride taka stvar v druge liste in širša javnost gleda vanje, kako hočejo Slovenci pridobiti celo take značaje, kakor je g. Pascola in namen je dosežen. ie našim Zato že __ — . kanski vtis, ki ga more napraviti ta silna manifestacija narodne volje. Zato čitamo dan za dnevom, da so ti podpisi pridobljeni z lažjo, zvijačo in prevaro. »Tagespost« je pred_ kratkim pisala, da se podpisujejo vsi, moški in ženske od otroka do starčka. Tako se pač na najenostavnejši način opraviči veliko število podpisov. »M. Z.« pa piše dan za dnevom, da love nabiralke podpise z izgovorom, da se gre za vero, potem, da se gre za mir, a najnovejša iznajdba »Marburgarice« je — da nabiralke pripovedujejo, da se gre za ljudsko št ralke pripovedujejo, da se gre za — ljudsko štetje. K tej svoji najnovejši iznajdbi pristavlja »M. Z.«: Na ta način bodo seveda posl. Korošec in tov. dobili na jugu Avstrije milijone podpisov , .. V tekočem mesecu mora dati mariborski okraj 1900 glav goveje živine za armado na bojišču, garnizijo, civilno prebivalstvo okraja in mesto Maribor. Razburjenje med kmeti, ki so že po večini izpraznili svoje hleve, je tako veliko, da se oblastveni riakupovalci sploh ne upajo več v hleve brez orožniške asistence. Da mora to prisilno rekviriranie končno dovesti do katastrofe, leži na dlani. •••Durchhalten«, da, »durchalten«, s. za kako ceno? Za ceno našega uničenega narodnega gospodarstva. _ _ -j- Za sklicanje seje delegacij. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se je obrni! v zvezi z načelnikom Češkega Svaza Stanekom in načelnikom ukrajinske reprezentacije dr. Petruszewiczem na predsednika delegacij nrelata Hauserja s j predlogom, naj se skliče kar najhitreje ge- j ncralna seja delegacij, v kateri se bo obravnaval predlog, vložen po delegatih imenovanih klubov, da se udeleže zastopniki narodov mirovnih konferenc. -j- Seidler organizira dršavnozborsko večino. Dr, pl. Seidler je, kakor znano, eden onih avstrijskih ministrskih predsednikov, ki nima v zbornici večine. Pripravljen mora biti vsak hip na. poraz v zbornici. Sedaj je zopet proračun na vrsti. In Seidler se trudi, da bi sestavil trdno zbornično večino, ki bi podpirala nemški vladni kurz. Kakor poroča »N. Fr. Presse«, bi bilo ogrodje te večine nemški nacionalci in nemški krščanski socialci. Teh naj bi se oklenili Poljaki, katerim je pripravljena dati vlada koncesije v gospodarskem oziru. Svoje n-iivečje upanje stavijo Nemci in vlada na poljsko konservativno krilo, ki ima sedaj — z dvema glasovoma večine — oredsednika v kolu. Istotako upa Sei-cl'er, da bo z gospodarskimi koncesijami pridobi! tudi Ukrajince. Tudi do Jugoslovanov obrača vlada sedaj nekoliko prijaznejši nnelerl. »Npiip Freie Presse« ve povedat', da je prišlo do nesoglasja med Čehi in Jugoslovani zaradi aejgacijske poli- tike Čehov. Vemo, da bi bila najiskrenejša želja vlade in Nemcev, da bi nas razdvojila. Vlada se pogaja tudi z Jugoslovani, Čehe pa že naprej izključuje iz bodoče parlamentarne večine. Menda bo Seidler tudi to pot uvidel, da na podlagi nemškega kurza v Avstriji ni mogoče sestaviti parlamentarne vladne večine. -j- Ministrski svet. V petek popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja ministrski svet, ki je trajal več ur. + Pismo poslancu. Zagrebški volilci II. volilnega okraja so poslali pismo poslancu in delegatu grofu Kulmerju, v katerem zahtevajo od njega, naj nastopi v delegacijah za združitev vseh Hrvatov, Srbov in Slovencev. + Poljaki pri ministrskem predsedniku. Novoizvoljeni načelnik Poljskega kola baron Goetz se je predstavil ministrskemu predsedniku in imel ž njim daljša posvetovanja v zadevi sestave parlamentarne večine. + Za katoliško mednarodno pravo. V Italiji, Franciii in na Nemškem se sestavljajo katoliške komisije za mednarodno pravo. V Nemčiji se je sestavil tak klub pod predsedstvom prof. dr. Mans-bacha. Pri sestavi kato'iškega mednarodnega prava se je priglasil za sotrudnika tudi dr. Lamasch. -j- Nemška duhovščina na Češkem zn samostojno nemško-češko državnopravno tvorbo. »Zeit« poroča, da se je pridružila nemško-češka duhovščina izjavi nemško-čeških poslancev glede ustanovitve samostojne češko-nemške dežele. -j- »Fremdenblatt« nič več oficijozno glasilo za notranjo politi!-© vlade. Korespondenčni urad poroča, da bo »Fremdenblatt« v bodeče obravnaval vprašanja notranje politike samostojno in ne bo tozadevno več oficijozno glasilo. Ostane pa še. nadalje oficijozno glasilo glede na zunanje vprašanje, a zunanje ministrstvo odklanja vsako odgovornost za članke, ki se pečajo 7. notranjo politiko in z upravo. 4- Sistem. Piše se nam: K vaši notici »Sistem« bi sledeče pripomnil: Na Kranjskem — kaj šele drugod — imajo v s i poštni uradi samonemško tiskano zaglavje na ovitku, ne samo D. M, v Polju. Ali je to sistem, ali kaj, nc vem; samovoljno postopanje posameznih uradov gotovo ni. Poštni ekonoma t v Ljubljani, pri katerem naroču-jemo take ovitke, tiska samonemške naslove. Sploh najdejo ljudje take nepravilnosti drugod, nc da bi jih doma zapazili. Zdi se mi, da sem čital pred kratkim neko interpelacijo dr. Lovro Pogačniki, da imajo nekateri slovenski kraji na Koroškem ali Štajerskem poštne pečate na prvem mestu z nemško označbo. — Moj Bog, saj tega ni treba iskati po Štajerskem in okoli, to lahko vidite v Ljubljani, kajti taki pečati so pri vse h poštah na Kranjskem. Ne pri vseh: kjer jc slovenska manjšina — na Kočevskem — tam so samo nemški pečati. -f Wi!sonova poslanica kmetom. Iz j Londona: Wilson jc naslovil na kmete poslanico, s katero jih naproša, naj v bodočem vojnem letu zagotove dobro žetev, ki. noj odreši Združene države in evropske zaveznike od najhujših skrbi glede na prehrano. Vojska zasleduje, tako nadaljuje, največje smotre, za katere se je kdajkoli človeštvo potegovalo. Gre za to, da ore-prečimo malim skupinam vojaških vladarjev odločevati o življenju in o premoženju človeštva, ker ii zasledujejo lastne koristi in zapovedujejo svojim vladam, ki jih zdaj popolnoma naavladujejo. Vse se mora storiti, da zavezniki dobe vojsko. Umevamo, ravno tako, kar znajo, o tem ne dvomimo, ž% tudi državniki na obeh straneh oceana, da se bliža borba svojemu višku in da mora letos ena ali druga vojna stranka doseči take vojaške uspehe, ki bodo na izid vojske odločilno vplivali. O razlogih, ki so Združene države napoti!c, da so se pričele vojskovati; je izvajal Wilson: Nemčija ni kršila zgolj zakonov pravičnosti, marveč tudi mednarodne pogodbe in postave, ki že dolgo obstojajo. Voditelji Nemčije jxiizku-šajo zdaj pritiskati, na nas tako, da bi naše' gospodarsko življenje ustavili, da bi onemogočili promet z Evropo, zavrli vsak razvoj našega narodnega življenja in da bi se polastila nemška vlada posestev Amerike. Predsednik Wi!son je končno opozoril na rekordno letino v letu 1917. in izjavil: Ni samo potrebno, da ce uspeli ponovi, marveč skrbite, da se bo se več pridelalo. Vlada hoče v vsakem oziru podpirati kmete. Delo, zdrav razum in dobra volja ameriških kmetov bo, o tem je prepričan, veliko pripomogla, da se bo vojska zmagovito končala. -j- Mirovna pogajanja med Dunajem in Washinglonom. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča, da sc resni ameriški krogi pečajo z mislijo mirovnih pogajanj med Dunajem in V/ashingtonom. Pritrjujejo jim tudi angleški krogi, dasi molče. Nemogoča pogajanja med Dunajem in Washingtonom sicer niso, toda lahko se to tudi le domneva ali pa poizkusi, da povejo v Washingtonu, kako da o tej reči sodijo. -f Hertlingu in Czernlnu sporazum ne odgovori. Na vojnem svetu sporazuma v Versaillesu so sklenili, da HertHngu in Czerninu sporazum ne odgovori, ker se mora vojska le vojaško odločiti. -f- Rešitev poljskega vprašanja v avstrijskem smislu. C. kr. korespondenčni urad: »Ostrauer Zeitung« je v svoji izdaji dne 29. januarja poročala: Avstrijski zunanji minister grof Czernin je izjavil članom avstrijske delegacije, da ne zahteva več, naj se poljsko vprašanje reši v avstrijskem smislu. Korespondenčni urad je pooblaščen, da to napačno poročilo, ki je prešlo tudi v časopisje okupacijskega ozemlja, najodločnejše zanikava. Zunanji minister ni podal take in tudi ne podobne izjave, ki bi se mogla tolmačiti v smislu, ki nasprotuje dejstvom. K oficielnem dementiju pristavljamo, da so posebno velenemški listi trdili, češ, da Avstriji ni več za avstrijsko rešitev rusko-poljskega vprašanja. -f Kako sodi Lansdowne o miru. Lans-downe je izjavil odposlaništvu pisateljev in časnikarjev glede na znano pismo z dne 29. novembra: Pismo naj se ne tolmači kot znamenje slabosti. Vojska se mora končati s častn':n mirom. Zdi se mi pa, da je čas naznaniti vojne smotre, ki bi jih odobravalo pametno in zmerno javno mnenje naše (Anglije) in vseh dežela. Vojska naj se nadaljuje do jasnega miru, a naj se nobena prilika ne zamudi, ki nas približa miru. Vedno večjemu državnemu dolgu in pomanjkanju živil mora slediti lakota: poizkusiti se mora za to, da se doseže časten in trajen mir. Zato se pa morajo združiti vse države (ne skupine proti skupinam), da se nakaže vsak mednarodni spor mednarodnemu sodišču in da nastopi s silo proti tistim, ki bi se upirali. Lldeležitev Nemčije pri laki pogodbi bi zanikala pruski militarizem. + Trockij o možnosti, da morebiti Rusija ne dose/ie ugodnega miru. »Pravda« je objavila izvleček iz govorov Trockega na kongresu svetov 26. in 27. m. m. Trockij je rekel med drugim: Zgodi se, da se konča kaka stavka neuspešno, mogoče bo morala tudi Rusija skleniti mir, ki ne bo odgovarjal koristim delavcev. Nemčija si najbrže ne namerava prilastiti vseh zasedenih dežela, marveč zasleduje le vojaško gospodarske smotre, ki jih v Londonu, po prepričanju Trockega, molče odobravajo, ker c!a so Angleži prepričani, da ne morejo Nemčije premagati, vsled česar ji hočejo dati na vzhodu tiste kompenzacije, ki jih potrebuje, da bo na zahodu bolj odneha-vala. -j- Nemci med seboj. Operetni tenorist celovškega gledališča Steilau se je pred kratkim časom v zasebnem razgovoru izrazil: »Največji vojni hujskač je Hin-denburg, tega bi morali obesiti,« To se je potem razširilo po mestu in posledica je bila, da je bil Steilau v hotelu pri »Avstrijskem cesarju« napaden. Magistralni nadkomisar dr. Noivak je dal tenorista poklicati od večerje. Zunaj so ga napadli kar trije junaki in ga oklofutali.. Steilau napadalce toži. Politični posveti v Berlinu. Dr. pl. Kiihlmann, grof Czernin, general Ludendorff in dunajski nemški veleposlanik grof Wede! se udeleže berlinskih posvetov o skupnih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki tičejo Nemčije in Avstrije. ia pogalanla. Uradno se je poročalo 31. m. m. iz Bresta Litovska s seje avstrijske-nemške ruske komisije: Predno so pričeli razpravljali o sporedu, je izjavil Trockij: Nemški listi so objavili brzojavko, ki naj bi jo bila razširila pelrograjska agentura, ki bi lahko najhujše vplivala na pogajanja, če bi ji verjeli. Brzojavka nava;a, da je rekel na kongresu odposlancev, metov in vojakov, da ruska delegcija ne namerava skleniti posebnega miru. Poročilo je izmišljeno in je ravno nasprotno res. Po tej izjavi je opozarjal grof Czernin, da se je pečala dozdaj komisija z ozemlji, ki so jih Nemci zasedli. Želel je, naj se dožene gotova jasnost o tistih ozemljih, ki so jih avstrijske čete zasedle. Predno se prične podrobno razpravljati, opozarja na stališče ukrajinske delegacije, da jc le ona sama upravičena. da samostojno razpravlja in sklepa o vprašanju. Trockij je najodločnejše ugovarjal, da bi kijevska rada mogla teritorialna vprašanja enostransko in samostojno reševati. Czernin je želel, naj bi se ta reč dognala na skupni seji. Trockij je. izjavil, naj se ta vprašanja rešijo potom ruske federativne republike. Sklenili so, da sc o pristojnosti ukrajinske rade sklepa v plenarni seji 1. februarja v navzočnosti zastopnikov Ukrajine. Trockij je želel pojasnila, če se bodo pečali o vprašanju zastopniki poljskega ministrstva pri mirovnih pogajanjih. Kiihlmann in Czernin sta izjavila, da želita, naj se o tem vprašanju razpravlja. Ukrajinsko zastopstvo se je pripeljalo 1. t. m. v Brest Litovsk. — Berlinska »Tiigliche Rundschau« je poročala iz Petrograda, da je Trockij sklenil sprejeti nemške predloge. — Preko Genfa iz Petrograda: Ruska delegacija v Brestu Litovskem je prosila Czernina, da bi smela odpotovati na Dunaj, ker bi se rada posvetovala z avstrijsko socialno demokracijo. Slavke. Tržaško pismo. Javili smo že, da je začel v torek v Trstu splošen štrajk, katerega se udeležuje delavstvo vseh tovarn in obratov, razun tistih, kjer se pečajo z izdelovanjem in prodajanjem živil; tudi železničarji so izvzeti od štrajka, od tramvajev vozi le openski. Dosedaj se ni nikjer kalil mir, tudi obhodov in demonstracij, karšne so bile v navadi pri prejšnjih stavkah, ni bilo, razun da je v sredo zjutraj in popoldne kričalo po mestu par otročajev. Zalo pa je »delavski svet« pozval v četrtek v svojem glasilu delavce, naj se vedejo mirno in disciplinirano, da ne dajo povoda za spore, ki bi znali imeti najtežje posledice in naj se ne dajo zapeljati k protipostavnostim od ro-varjev, ki hočejo v kalnem ribariti. Isto-tako poziva »delavski svet« otroke in študente, naj dajo mir in naj gredo lepo v šolo, Proletarijat zahteva: 1. zastopniki osrednjih vlasti ne smejo ovirati uspešnega poteka mirovnih pogajanj, odreči se morajo jasno vsaki zahtevi teritorijalnega značaja in izrecno priznati pravico v resnici demokratične samoodločbe osvojenim deželam; 2. vlada se zaveže, da bo odkrito obveščala zastopnike delavstva o poteku mirovnih pogajanj priznavajoč delavstvu, da vpliva z vsemi svojimi močmi na to, da se ta pogajanja hitro in uspešno končajo. ,' *A Iz Berlina se je poročalo 1. t. m., da se vsled odločnega nastopa vlade stavka ne širi. Dne 31. jan. so razglasili na Dvora z bobnanjem poostreno oblegovalno stanje v Berlinu. Dalje je vrhovni poveljnik v Markah podredil vojaškemu vodstvu sedem večjih berlinskih tvornic. Neodvisnega socialističnega poslanca Dittmanna preganja državni pravnik, ker da je pozival na izdajaistvo. dežele. Velenemška »Tag\. Rundschau« je denuncirala poslanca Schei-demanna, da je bil pri izgredih v Moabitu zraven. Vojno stanje so razglasili tudi v Hamburgu in v okolici. V Dortmundu in v Halle se je delna stavka končala. Tudi v Monakovem 1. t. m. stavka ni bila splošna. Stavka v Nemčiji prekoračila višek. Berlin, 1. februarja. Tudi po poročilih večernikov so se danes pripetili le nekateri, čisto nič važni izgredi. Splošno se sodi, da je stavkarski pokret prekoračil višek. Danes so izšli vsi časopisi. V hambur-ških in v gdanjskih ladjedelnicah zopet delajo. V porenskem-westfalskem premogar-skem okraju ni mogla postati stavka mf en dan pomembna. Kruppove tvornice v« delajo. . ^ Stavka na Nizozemskem. Haag, 1. februarja. Zastopniki 26 de* lavskih organizacij so sklenili, naj se stavka. Delavci zahtevajo: prepove naj se izvoz živil, zaplenijo in razdele naj se med delavce vse zaloge. _ lojna poročila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. februarja. Uradno: Italijan je včeraj vzhodno od Asiago štirikrat nasko-j čil naše postojanke. Vsi napadi so se že | izjalovili v lastnem ognju z najtežjimi izgubami za sovražnika. Našemu topništvu gre na tem uspehu posebna zasluga. V bojih 28. in 29. januarja so se posebno odlikovali hebski strelski polk št. 6, črnovojni-ški polk št. 7, moravski črnovojniški polk št. 25, tretji bataljon II. polka tirolskih cesarskih lovcev, kakor tudi črnovojniška bataljona št. 168 in 171. Dunaj, 2. februarja. Uradno: Na visoki planoti Asiago in vzhodno od Brente so 5 topovi živahno streljali. i NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1. februarja. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: Naši poizvedovalni oddelki so se vrnili iz angleških postojank na Flanderskem z ujetniki in strojnimi puškami. Vsled goste megle so na celi bojni črti le malo streljali. Italijansko bojišče: Na visoki planoti Asiago živahen topovski boj. Z Monte di Val bella in s Col del Rosso so Italijani štirikrat iznova napadli z močnimi silami; napadi so se vselej zrušili v ognju pred avstrijskimi postojankami. Berlin, 2. februarja. Veliki glavni stan: Z bojišč nič novega. Italijansko poročilo. 30. januarja. — Hrabre čete na planoti so akcijo, ki so jo pričele dne 27. t. m. vzhodno Asiaga, ovenčale z uspehi. Osvojile so utrjene postojanke zapadno doline Frenzelle, se z velikim pogumom vzdržale na Col del Rosso in odbile številne sovražne protinapade z golim orožjem. Včeraj smo povečali svoj uspeh z zavzetjem Monte di Val Bella. Sovražne izgube so bile zelo velike. Dve diviziji sle bili skoraj popolnoma uničeni. Plen še ni popolnoma preštet. Poleg 100 oficirjev je bilo ujetih še 2500 mož in uplenjenih 6 topov raznih kalibrov, okoli 100 strojnic, veliko število bombovk, več tisoč pušk in velike množine streliva in materija!a vsake vrste. Sovražna artiljerija je srdito obstreljevala osvojene postojanke. Na razne predmete v ve' liki daljavi smo izvedli nagel in mogočen koncentrični ogenj. Sovražni letalci so izvršili številne poizvedovalne in ofenzivne poizkuse. Naša letalska služba je naglo napadala sovražnika. Tekom zadnjih dveh dni ie bilo sestreljeno 17 sovražnih letal. V bojih 28. in 29. t. m. si je priborila brigada iz Bassarija (151. in 152. polk) novo slavo. Napadni oddelki 1,, 2., 16. in 4. bersaljer-ske brigade »Adiška dolina«, »Stelvio«, »Monte Baldo« in »Tirano« so sijajno izpolnili svojo nalogo in se izkazali vredne svojega renomeja in zmagoslovnih tradicij, 31, januarja. — V ozemlju planote, ravnotam, kjer so izvršile čete prve armade v zadnjih dneh svoje sijajne akcije, so včeraj naše sile nadaljevale energične sunke, južno As'aga in zapadno doline Fren. zelle. Izboljšale so zasedeno ozemlje in izboljšale pot severovzhodno Col del Rossa. Naše baterije so neprestano obstreljevale sovražne postojanke v zaledju in bombardirale točke, skozi katere je moral sovražnik. Z ostale fronte je naznanjeno znatno delovanje artiljerije v dolini Lagarine med Astigom in Asiagom in posrečen sunek enega naših oddelkov, ki je uplenil zapadno Asiaga dve strojnici in osvojil en jarek. Naši in zvezni letalci so izvojevali vnovič sijajne zmage in so sestrelili skupno 7 letal. 1. februarja. Po večkratnih brezuspešnih poizkusih, da bi nam iztrgali pri Sasso Kosso priborene uspehe, je sovražnik pričel včeraj dopoldne večjo akcijo, da bi nas potisnil v Monte de Val Bella, od koder so naši oddelki z navalom vzeli izhod iz Val di Melano. Predno je pa še prišel napad do naših črt, so prišli naskakajoči sovražniki v mogočen zapiralni ogenj našega topništva in so se morali za to umakniti v svoje izpadne postojanke. Na ostali bojni črti so s topovi le zmerno streljali. V Judikariji smo z ročnimi granatami odbili sovražni oddelek, ki se je bližal južno od Daone, Med Posino in Astico so naše patrulje zelo živahno nastopale. Sovražni letalci so metali v minuli noči bombe na Bassano; nekaj oseb je ranjenih; škode niso veliko povzročili. 2, februarja. Včeraj so se bojevali na celi fronti predvsem s topovi, živahnejše na visoki planoti pri Asiago. Dva sovražna letalca smo sestrelili južno od Asiago, Sovražni letalci so napadli včeraj Treviso in druge obljudene kraje. Vrgli so nekolike bomb; nekaj oseb je bilo ranjenih in lahko-poškodovanih. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 3, febr. Uradno: Na visoki planoti Sedmih občin so s topovi živahno streljali dalje. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. febr. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče. Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na fladerskem bojišču so se razvili popoldne živahni topovski boji med gozdom Houthoulster in Ly-som. Tudi pri Lensu, na obeh straneh Scarpe in zahodno od Cambrai so od časa do časa streljali. Pri Monchy sc odbili močan poizvedovalni sunek Angležev, Vojni skupini nemškega cesarjeviča in vojvode Alberta Virtemberžana. Pri prekopu Aisne so nam Francozi povodom ponesrečenega podjetja prepustili ujetnike. Pri Aillette, v odseku pri Reimsu, na višinah Moze in na Hartmannswei!erkopfu ! je nastopalo topništvo. Naša pehota se je vrnila od poizvedb na vzhodnem bregu Moze in severno od Badonvillerja z nekaterimi Francozi. Italijansko bojišče. Na visoki planoti Asiago so živahno streljali. ^Berlin, 2. febr. Uradno. Naši podmorski čolni so tik pred angleško obaljo kljub močni straži in protiučinku potopili 6 par-nikov in eno angleško ladjo vlačilnico z dvema motornima čolnoma. Poročio vojnega tiskovnega nrada. DnnaJ, 3. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Potem, ko se je posrečilo Italijanom, da so 29. m. m. s premočjo dosegli trajni uspeh z zavzetjem višin Monte di Val bella in Col del Rosso, je le še 31. m. m. poizkusil napasti naše nove postojanke. Tam, kakor tudi drugod, kjer so se posrečili delni napadi, so «e njih poizkusi v ognju branilcev zrušili. Kako težke izgube da je imel sovražnik in kako krepko je nastopila obramba proti vsem navalom, nam najbolje kaže okolnost, da se od izjalovljenega napada 31. m. m. omejuje sovražnik le na mestoma živahen motilen ogenj. Število ujetnikov se je povišalo na 20 častnikov in 790 mož. Lepo, če tudi mrzlo vreme — do 15 stopinj mraza — pospešuje živahno letanje in tračne borbe. V zadnjih dneh sta bili sestreljeni dve letali in en zrakoplov; eno sovražno letalo se je moralo izpustiti na tla. Na vzhodnem bojišču je prekoračilo 31. m. m. riad 1700 Rusov s konji ® z vozovi naše črte. To so bili tisti deli ruskih čet, ki so se borili z Ru-ttnmi, pred katerimi so se umaknili na ttaše ozemlje. 36 smrtnih žrtev zračnega napada na » Pariz. Pariz, 1. februarja. Uradno: Bombe le-»o ubile v sredo 36, ranile oa 190 oseb. Med žrtvami je veliko žena in otrok. Bombe so zadele tri bolnišnice; ena je pričela goreti. Paoajanša v Bresiu Hlevske®. V Brestu Litovskem se prepirajo za Ukrajince. — Osrednje velesile pripoznale Ukrajino za samostojno državo. — Czernin in Kuhlmann odpotovala v Berlin. Iz Bresta Litovska sc je uradno poročalo s 1, t. m.: V imenu ukrajinske ljudske republike je govoril Ssevrjuk. Naznanil je, da so razglasili Ukrajino za samostojno državo, ker se ni posrečilo, da bi bili ustanovili federativno republiko. Če pravi Trockij, do ukrajinska delegacija nima pravice zastooati Ukrajine, ker jo ne pri-poznava harkovski izvršilni odbor, bi morala pravzaprav ruska delegacija preklicati svo;a pooblastila, ker vlade ljudskih komisarjev ne pripoznavajo Tatari s Krima, kozaki od Dona, Kavkazi in Sibirci. Predlagal je, naj se ukrajinska republika pripozna za samostojno, popolnoma neodvisno državo. Trockij je rekel, da prej ko slej zavzema stališče, katero pripozna tudi ruski delegaciji. V imenu ukrajinske delegacije je izjavd nato Lubynskyj: Če so se tudi vlade zelo razločevale, odkar se je pričela revolucija, v socialističnih stremljenjih in v želji, da narode zadavijo, so ostale solidarne. Vlada boljševikov se oddaljuje od federalističnih vzorov, ki prevevajo voditelje nevladajočih narodov, Glasne izjave boljševikov o popolni svobodi ruskih narodov so le surov > nemagoška sredstva. Vlada boljševikov /. je razgnala konstituanto in se naslanja na bajonete najemnikov, ne bo v Rusiji nikdar izvedla pravičnih načel o samoodločbi narodov. Pri volitvah v konstituanto je sijajno ukrajinska rada zmagal?, Petrograjska vlada je nato sklicala ukrajinski kmečki in vojaški kongres; s pretežno večino so delegati, 2000 jih je bilo, izrazili osrednji radi popolno zaupanje, mala skupina boljševikov: 80 jih je bilo, je pobegnila in se preselila v Harkov, kjer se je proglasila za novo vlado ukrajinske ljudske republike. Ljudski komisarji so poslali nato tja neorganizirane tolpe rdečih gard, da oplenijo prebivalce v harkovski guberniji in da ščitijo har-kovsko vlado pred prebivalci harkovske gubernije. Zastopnik ukrajinskega eksekutivne-g? odbora (boljševik) Medvjedev je nato izjavil; Izvršilni odbor ni nikdar kijevski radi pripoznaval pravice, da sme govoriti v imenu ukrajinskega naroda. Ukrajinski narod pač hoče splošen mir po načelu brez aneksij in kontribucij, hoče tudi samoodločbo narodov, a le skupno s celo rusko federativno republiko. Ukrajinski narod pogodb, sklenjenih s kijevsko rado, ne ho pripoznal, če jih ne bo pripoznala in odobrila delegacija federativne ruske republike. Predsednik avstrijske delegacije grof Czernin je nato izjavil: Z ozirom na izjavo, katero je podal predsednik ruske delegacije na plenarni seji dne 13. jan., da more pripoznati le take dogovore z Ukrajino, ki jih formelno potrdi vlada federativne ruske republike, izjavljajo delegacije štirih zveznih velesil glede na pravkar obrazloženo stališče delegacije kijevskega ministrskega sveta: Nimamo | nikakega povoda, da prekličemo ali ome-| jimo izjavo, ki se je podala na plenarni j seji 12. januarja, s katero se je pripoznala | ukrajinska delegacija za samostojno dele-!. gacijo in za pooblaščeno zastopstvo ukrajinske ljudske republike. Dalje izjavljamo, da pripoznamo že zdaj ukrajinsko ljudsko republiko za neodvisno, svobodno suvereno državo, ki lahko sklepa samostojne mednarodne pogodbe. Trockij je nato kratko izjavil, da svojega razora o ukrajinski državi ni izpremenil. Opozoril je, da bi štirizvezne velesile mogle težko naznaniti zemljepisne meje republike, katero so pravkar pripoznale. Pri mirovnih pogajanjih je pa vprašanje meja važno. Sejo so nato zaključili. Uradno se je 3. t. m. poročalo iz Bre-sta-Litovskega: Grof Czernin in pl. Kuhlmann sta s spremstvom odpotovala v Berlin, kjer ostaneta le malo časa. V Berlinu se bodo posvetovali. Zmede m Ruskem. Državljanska vojna v Rusiji. Petrograd, 31. jan, (Kor.) Kakor se poroča iz Sevastopola, so se sovjetske čete polastile Kerča, Teodozije in Jalte. Pri Simferopolu se bojuje 7.000 tatarskih vojakov, Vsak trenotek je pričakovati padca Orenburga. Kozaški general Dutov je poražen. Petrograd, 31. jan. (Kor.) Sovjetske čete so se polastile važne postaje Bahmač, Oficirji, podoficirji in plemiči so se umaknili v Kijev, ki je obkoljen od vseh strani. Ker je rada izgubila zaupanje ukrajinskih vojakov in delavcev, organizira sedaj belo gardo, ki obstoja iz podčastnikov, plemičev in degradiranih poljskih in ruskih oficirjev. Helsingiors, 31. jan. (Kor.) Tu je bila proglašena vlada delavcev in kmetov. Ruski vojaki sc niso udeleževali gibanja na Finskem, vendar iih razorožuieio Dovsod, kjer prevladuje bela garda. Petrograd, 31. jan. (Kor.) Vojni urad je odredil demobilizacijo vseh onih moštev letnikov 1904, 5, 6 in 7, ki so dosegli 7. februarja starost 30 let. Poročila iz Rastje. V Jalti in na Kavkazu se širi kuga. — Rečj trdi, da so boljševiki zasedli 30. m. m. Kijev in Orenburg; 26. m. m. pa Odeso. — Poljski legionaši, 25.000 mož, so zasedli Rohacev. — Times: Zapovedali so, naj se izvede direktna zveza med Moskvo in Petrogradom. Združitev Alandskih otokov s Švedsko. Švedski kralj Gustav je sprejel odposlanstvo prebivalstva, Alandskili otokov, ki želi, naj bi se Alandski otoki združili s Švedsko. Kralj je izrazil željo, naj bi se nastale ovire z uspehom odstranile, da bi se želja prebivalcev Alandskili otokov uresničila. Rumunsko poslaništvo odpotovalo čez Finsko iz Rusije. Berlin, 3. januarja. Wolff: Zanes- i ljivo se pomča. da je ponoči dne 30. januarja oii. tovalo rumunsko poslaništvo iz Petrograda čer Finsko. Razna poročila. Stavka v Nemčiji. Berlin, 3. januarja Wolff: Današnji listi s gotovostjo računajo, da bo stavka jutri praktično končana. Tudi od drugod iz Nemčije se je že sinoči poročalo, da so zopet pričeli delati. To se je predvsem za to zgodilo, ker so razni armadni zbori napovedali, da bodo vpoklicali tiste stavkujoče delavce, tu so na dopustu ali pa oproščeni od vojne službe. Iz dežel sporazuma. »Basler Nachrichten« trde, da se tudi v Franciji in v Italiji boje revolucionarnih izbruhov. Tudi na Angleškem vre. Pacifisti prirejajo zelo veliko shodov. Iz Genfa se javlja, da grozi na južnem Francoskem splošna stavka. Celo delavstvo na Japonskem zahteva od vlade preosnovo volilnega reda in da naj označi natančno vojne smotre Japonske, Radoslavov o vo«nih ciljih Bolgarske. Sofija, 31. jan. (Kor.) Na včerajšnji seji sobranja je imel ministrski predsednik Radoslavov govor o vojnih ciljih Bolgarske in svoji udeležbi na mirovnih pogajanjih z Rusijo. Ministrski predsednik je opozarjal nato, da vsi narodi iskreno žele mir, da ga želi tudi Bolgarska, vendar pa tak časten mir, da bo dosegel njeno narodno enotnost. Priklopitev Dobrudže, Morave in Macedo-nije materi Bolgarski nikakor ne nasprotuje mirovni formuli. »Nobenih nasilnih razširjenj ozemelj in prosta samoodločba narodov.« Bolgarska delegacija v Brestu ima nalog, da zagovarja uresničenje te narodne volje in je storila to dosedaj z uspehom, Ministrski predsednik je nato demen-tiral pred kratkim razširjeno vest, da je vojna med Rusijo in Bolgarsko že končana in vzpostavljen status quo ante bellum. Končno je naglašal težkoče, ki so nastale j vsled neenakosti nasprotnih delegacij, izražal pa trdno nado, da dovedojo pogajanja končno do posebnega miru z Rusijo, ki nas bo približal splošnemu miru. Govor ministrskega predsednika je bil sprejet z odobravanjem. Vsi sledeči govorniki, tudi opozicija, so se brezpogojno izjavili za program narodnega ujedinjenja, kakor ga je sestavila vlada. Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S. Podpisane žene in dekleta občine in fare Št. Rupert na Dolenjskem v svojem imenu in v imenu odsotnih v krvavi vojni se nahajajočih naših mož in bratov, očetov in sinov in v imenu naših otrok slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba, da se naš doslej zatirani in zaničevani jugoslovanski narod osvobodi nam sovražnega tujega vpliva in zedini v samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. Iskreno zahvalo in vdanost izrekamo našemu prevzvišenemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču za njegov jasni in odločni nastop, edinost in blagobit našega naroda. Srčno želimo skorajšnjega konca te krvave vojne, ki uničuje naše može in fante na bojiščih, nam pa povzroča le žalost in trpljenje, številnim sirotam nepopisno gorje. Zato tudi hvaležno pozdravljamo prizadevanje sv. očeta Benedikta za mir in pravico. Našim poslancem pa kličemo: Složno v Jugoslovanskem klubu delujte neustrašeno za ujedinjenje, samostojnost in neodvisnost in s tem za srečnejšo bodočnost našega naroda. (Sledi 657 podpisov.) Žene in dekleta iz Gorenje Save pri Kranju nočemo zaostati za drugimi. Zavedamo se dobro, da se gre za svobodo našega naroda ter se na ta način lahko uresničijo besede našega pokojnega pesnika: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, um milejše zvezde kakor zdaj sijale.« Želeč skorajšnjega miru, smo tudi me z dušo in srcem vnete za majniško deklaracijo. Le nekaj strahopetnih izjem imamo, me pa ostanemo trdne ter izrekamo deželnemu glavarju dr. Iv. Šusleršiču popolno nezaupanje. Z največjim navdušenjem podajamo iz te male vasice 64 podpisov neustrašenih Slovenk Jugoslovanskemu klubu. Podpisane žene in dekleta iz Brega, Dnuovke in Oreška pri Kranju se iz vse-fa srca pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Vse žrtve in vso veliko bol vojnega časa pozabljamo v tr.lnern zaupanjem, da nam zašije solnce lepših dni v svobodi Jugoslavije. Poslancem Jugoslovanskega kluba najtoplejšo zahvalo in popolno zaupanje. Želimo miru, kakor ga predlaga sv. oče Benedikt XV., pravičnega miru med narodi, ki naj bi prinesel tudi slabejšim možnost do svobodnega in srečnega razvoja. (Sledi 125 podpisov.) Narodne žene in dekleta iz Novega mesta in Kandije se pridružujejo jugoslovanski deklaraciji. (Sledi 1000 podpisov.) Starešinstvo občine Sv. Lucija ob Soči, zbranov seji dne 28. januarja 1918 se z navdušenjem pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter izreka istemu popolno zaupanje proseč ga, naj pri započeti akciji vztraia in deluje za uresničenje te naše upravičene zahteve. Občinski zastop Bočna na Štajerskem je v svoji seji 26. januarja 1918 soglasno sklenil naslednjo izjavo: 1. Veselo pozdravljamo jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917 ter izrekamo jugoslovanskim poslancem za njih odločen nastop našo zahvalo in popolno zaupanje. — 2. Hvaležno pozdravliamo mirovno delo sv, očeta Benedikta XV., mirovna prizadevanja našega presvetlega cesarja in nad vse zaželjenega, prepotrebnega — skorajšnjega miru. Piv carske novice. p Straža ranila žensko. Začasa štraj-ka v Trstu so stale ženske nekje v »vrsti« in čakale menda na sveče ... Mraz, lakota, Prišla je straža in velela ženskam, naj stoje mirno in tiho. Ženske so odgovorile z ogorčenimi klici. Tedaj je stražnik nataknil bajonet in zabodel dvakrat najbližjo žensko — 20letno delavko Marijo Sambo, Težko ranjeno so odvedli v bolnišnico. p Straža ustrelila mladeniča. MinoK dni je ležala nad Trstom gosta megla. 20leini Peter Josek iz Skednja, ki je šel ponoči ob 11. uri domov, je zgrešil stezo ter šel po železniškem tiru. Vojak, ki je stal na straži, je v megli opazil senco, zaklical trikrat »Stoj!«, a fant najbrže ni slišal in šel dalje. Vojak je ustrelil in Josck se je mrtev zgrudil, p Beguncem, ki se vračajo. Sedaj se vračajo begunci domov v porušene in opu-stošene kraje. Doma jih čaka lakota. Dogajajo se slučaji, da so ljudje, ki so se vrnili, dobesedno od lakote umrli, Aprovizacija je nezadostna in je ponekod popolnoma odpovedala. Tudi v krajih na Goriškem, ki niso bili izpraznjeni, so aprovizacijske razmere obupne. Že dva meseca niso dobili ljudje v posameznih krajih ničesar. S strahom se vprašujejo, kaj bo. Vse intervencije so brezuspešne. Opozarjamo begunce, naj se ne vračajo, ako ne prineso s seboj živil. Če se bodo zanašali na aprovizacijo, naj se pripravijo na lakoto in njene posledice. p Beneški Slovenec Jožef Špekonja, ki je pred vojno delal v Trstu in je bil potem interniran v Katzenau pri Lincu, Bar. V., išče svojega očeta Jakoba Špekonja. p Vlomi v Trstu. Tržaški vlomilci se zelo gibljejo. Te dni so vlomili v skladišče papirja trgovca Fiuzi v ulici Stadion in odnesli iz železne blagajne 6000 K. Vlomili so dalje v trgovino trgovca Arturja Sleiko v ulici Riborgo, ki je v konkurzu, in odnesli za 10.000 K blaga. Manjših tatvin je, vsak dan neštevilno. p Lakote je umrla v Trstu 551etna Marija Calligaris. Nesrečna žena ni imela nobenega sorodnika in sploh nikogar, ki bi se zanjo brigal. Stanovala je v neki slabi luknji v ulici Salice. V sobi ni bilo drugega kakor dve zarjaveli ponvi in par pesti listja. Tu so našli te dni starko mrtvo: umrla je lakote. p Iz Renč. Dan za dnevom dobiva županstvo Renče mnogo pisem od strani občinarjev, s katerimi povprašujeio, kdaj da se. jim bode mogoče domu vrniti. Nekateri celo pišejo: »V osmih dneh pridem z družino ter prosim, da mi preskrbite stanovanje,« Ker je bilo svoječasno v časopisih objavljeno, da so vse hiše več ali manj razdejane in vsled tega za bivanje v njih revporabne, županstvo svoje občinar, je naproša, naj ne silijo z glavo v zid. Žu, panstvo si prizadeva na vse možne načine za napravo stanovanj ozir. bivališč, toda vsled pomanjkanja gradbenega tnafe-rijala in delavskih moči ni možno našim željam vstreči. Pri oblastih je videti dobra volja. Stanovanja so sedaj pripravljena za nekaj družin pri gradiškem mlinu, kadar se to napravi, se bodo priče'o s popravljanjem biS na Gradišču in v Rcnčah. Tudi barake se bode napravlialo. Ker ie žu. panstvo napravilo že več vlog za oprostitev domačinov voj. službe in ker se nadeja, da bodo iste tudi ugodno rešene in to v interesu celokupnosti in potem še le se upa, da bode povrnitev našincem v kratkem omogočena. Prvo je streha in potem drugo, in da se te napravijo, jc treba naših v vojaški službi sc nahajajočih zirlnrjev in drugih rokodelccv. Nekaj parov delovne živine in tudi semena dobi županstvo v kratkem. Več sto kosov raznega gospodarskega orodja se je nabavilo. Tudi umetna gnojila, galica in žveplo je obljubljeno — baje imajo oblastva že precej v zalogah. Priporoča se torej pred vsem, da naj pridejo domu delazmožni zidarji, katerim se proti plačilu odkaže delo, in šele potem se bodo vračale družine. p Petič odlikovan goriški jimk. Poročnik v rezervi Janko Černe, sin ugledne goriške rodbine, kateri se nahaia že nad 30 mc-serev v bojnem metežu, je bil te dni vnovič odlikovan z najvišjim pohvalnim priznanjem z meči. Častitamo! p Iz italijanskega ujetn?š'va pošiljajo pozdrave primorski fantje: četov. Peric Vinko, Bilje; korp. Soban Ignacij i?. Vrtojbe; pešci Stare Avgust iz Štanjela, Škof Justin iz Komna. Ličen Franc iz Rihemberga, SkoČir Janez iz Kobarida. So zdravi. p Smri med begunci. Dne 30. januarja smo pokopali v DobrenoljaU na Dolenjskem, šele 20 let sfr.ro dekle Marijo Arčon, cd Ar-čon iz Renč. N;en oče Anten Arčon kakor tudi dva brata se nahajajo na bojnem poiju. Pokojnica je b:)a blaga dekle, obče spoštovana in priljubljena. p Tatvine na železsici leno napredujejo. Od danes prejete pešiljatve tobaka za glavno zalogo v AidovSč-.m ie irrfinilo na poti od Ljubljane do tukaj* 3 zaboli po 500 komadov f. Herceg, po 1 K 80 vin, t. j. 2700 K. Tobak je bi! na poti celili 6 dni. Prišel bi lahko v 1 dnevu. Ali železniška uprav;- res ne misli kaj ukreniti, da se tatvine vendar enkrat odpravijo; tako nam poročaio iz Ajdovščine. p Na železn. oostaji Novo tce.*to, Dolenjsko, leži že leto dni en ,-^boj različno kuhinjske posode in drugih reči za Marijo Brajnik, ženo sedaj v vojaški s?u?bi sc nahajajočega Jožefa Brajnik iz Štandreža pri. Gorici Kdor ve kaj o sedanjem bivališču Marije Brajnik, naj blagovoli naznaniti »Posredovalnici za goriške begunce v Novem mestu.« n Kdor :«tt* opravka nri DevHski Sir milnici in posojilnici na' se b'atfovoH obrnit.: na Goriškn zvezo v nujnih slučajih. p Begunci iz Lokovca se leni potom naj-topleje zahvaljujejo plemenitim darovateljem rimske obleke in sicer iz Je":ce pri Ljubljani: Škerlepovim, Mala vas; Peršinovim iz Sln?;c; Matusovim. Savlie; Jeranovim. Mala vas; Ko-matarjevim, Savlie; Taškarjevim. Stožice: Ba-lantovim, Jezica; d. n. gospem Smerke, Sporn in Pečnik iz Stožic. Posebno se zahvaljujejo g. Franji Pečar, Kranjska gora: g. Aope iz Novega mesta za cerkveno darilo in oreč. g. Ivanu Slavec, stolnemu kanoniku v Trstu za poslani denar. p Is'reka trgovska in obrtna zbornica, ki je uradovala med vojsko z Italijo v Pazinu, se je vrnila v Rovinj. p Oglaša se Peter Lioovšček, narednik 97. pešnoika, Jesenice št. 126, Gorenjsko. o Iščejo se: Marija Pirih, Krima 39, Dob pri Ljubljani, išče svoicča moža Štefana Pirih iz Loma št. 82. — Ivan Dugar, k. k. Bau-Komp. 4/17, Feldpost 397 išče svojega brala in pa sina Antona Dugar iz Ročinja. — Jožefa Vuga, Treštine 54, Mohrinice (Miitflitz), Morava. išče svojega brata Antona Mervic pd. Perklauc iz Solkana. — Jožef Štrukelj, Klohe 67, pošta Sv. Lucija ob Bači, išče infanterista Rudolfa Ferkulj. p Darovi. G. profesor ip^ ces. svetnik Iv. Mercina iz Gorice, sedaj v Kranju, je darovat ob smrti svojega nepozabnega hišnega gospo: darja in prijatelja g. Josipa Hrovatina 20 K za goriške begunce. — Gosc. Albin Gruntar, Šmarje pri Ajdovščini, je poslal za goriške begunce znesek 20 K, katere je nabral v veseli družbi debeluhar. Blagim gg. darovalcem se Posredovalnica prisrčno zahvaljuje. r Polk milijonarjev. Sedmi polk ameriške armade jo sloviti polk: edin pogoj za vsprejem v ta. polk jo — letni dohodek 20.000 dolarjev. Zato se naziva ta polk skratka »polk milijonarjev« in rečeni potk, sicer nazivan 7. polk, je v resnici cvet vojaške organizacije moderne dobe. Na pr.: vojaki omenjenega polka ne nosijo uniforme, tudi se nikjer ne govori, cla bi nosili orožje, razen svojih C e k o v i h knjižic. V znak polka samega nosijo na koncu ovratnika elegantnih sukenj sedmico iz pristnega zlata, da vsak ve, s kom ima čast govoriti. Bogati New York tudi pozna po tem znaku mobilizirane milijonarje pri slavnostnih predstavah v Metropolitan House^. Vojakom, katerih je blizu 1000, se pravi »fantje sedmega polka«; njih vežba-nje ni v navadnem pomenu besede ekser-ciranje, temuč »mateh«, a paradi pravijo »high-meeting«. Vojašnica »fantov sedmega polka« leži v prekrasnem parku poleg New Yorka; to so stavbe v čistem slogu srednjeveških gradov, z vrati in napisi, prikopi in s pridvižnimi mostovi. Služab-ništva je cel orjaški štab, in bi bil nanje ponosen vsak prvovrsten hotel. Zgradba vojašnic je jako izbrana. Ali vlada se ni posebno pobrigala, da bi vojašnice opremila primerno k noblesi vojakov; oni sami so sklenili, da vsak položi 1000 dolarjev in za tako zbran milijon so si omislili primerno udobnost in znosno vojaško življenje. Glavna stvar 7. polka je seveda parada, saj najbrž ne bodo nikdar stali v ognju. Tudi si moramo rečeno parado misliti kaknr uživanje ne\vyorškega mladega cveta, ki se ž njimi shaja, seda v krasne udobne lože in se bavi l gledanjem sijajnih predstav ruzuin točk bogatega progra- ma, ki jih uprizarjajo ljudje »of! the upper ten« — največji bogataši. To je prijetno in chic! Omislili so polku še samostojni sanitetni oddelek, da bi bil polk seveda tudi za vojno pripravljen. Bilo je treba tudi 4 sestre oskrbnice. Oglasilo se jih pa ni nič manj nego 4000, lcnr ni nič čudnega! Saj imajo vendar najlepšo priložnost, da se prikažejo v sijajnem izprevodu milijonarjev v Evropo in si ogledajo ž njimi pariške znamenitosti. Ameriški list pripomni k temu opisu, da tam, v Ameriki, ni moderno preiskovati svoja »patriotična« čuvstva po pisarnah in ob pisalnih strojih. Peklenska vožnja. Mlad francoski častnik piše v nekem pariškem listu svoje vtiske s 26urnega bivanja v angleškem oklopnem avtomobilu, takozvanem tanku. Ti tanki so, kakor je našim bralcem več ali manj znano, majhne premične trdniave, oborožene s topovi in s strojnimi puškam' ter delajo pot pehoti. Francoz je onisa' tiste ure v svojem dnevniku tako-le: Kaj tako groznega clos!ej še nisem doživel. Ob naši ofenzivi ras je bilo šest mož. k' smo bili neprestano 26 ur zaprti v tanku in ga nismo niti trenutek os*avili in nismo niti vedeli in znali za usoeh našega vpada. V začetku vožnje v tanku se vas loti čut prave oopolne zaouščcosti. Primorani sredi naistrašne'še knnon^e dno'nien vzduh, ste takorekoč na oustern otoku, do kamor komaj seže bojna borba. Ma!o vidite, a slišite pa še manj od vse kar se zunaj godi. Naš motor dela ncl 'enski ronot, naše strojne puške s svo im ennkomern:m »t*'--t?k-tak*' in gr-men'e tarkovih topov oglušire č'oveka. Proti temu se vam zdi zunanji hrum in š"m ?nko daleč. Naposled motimo na eksplozije, ki nastanejo v naši bližini. Salve granat odmeva:o od jekler-h sten našega ter.neffa bivaHŠča z ogr.^no rile. Si^er se nam ni oreveč bati nemšk31 vin. kot čisti prebitek od vprizorjene igre V'Sv. Cita«. C. kr. vojna zavarovalnica vdov in sirot, Ljubljana 21 K 22 vin.; C. kr. vojna zavarovalnica vdov in sirot. Črnomelj 5 K. lj Pri koncertu slovenskega virtuoza Antona Trosta bo tudi sodelovala izvrstna umetnica, soproga koncertista. gospa Claire Trost-Fiedlerjeva z Dunaja, ki bo svirala krasni Li-sztov koncert v A-duru, na drugem klavirju p ajo bo spremljal Anton Trost. lj »Ljubljana, poboljšaj se!« Poboljša-nja bi bilo treba v marsičem. »Straža«, ki je ta poziv sprejela v svoj list, želi pobolj-šanja v narodnem oziru. No, nemškutarije v Ljubljani res ne manjka, in prav bi bilo, če bi vsem, ki po ulicah in po sprehajališčih čisto brez potrebe v blaženi« nemščini ščebečejo, glasno in za vselej zaklicali: Zavedajte se vendar, da ste Slovenci in Slovenke! — Glede n e roških s p r c m n i c , ki so se naši listi zaradi njih že parkrat huddvali — si pa nismo mogli pomagati. Kupiti in rabiti smo morali take, kakršne smo dobili, ker drugih (slovenskih ali vsaj slovensko-nemških) ni bilo na razpolago. Kdo je kriv, ali poštna uprava al' razpcčevalci in trafikanti, ne vemo in nismo poizvedovali. Prav bi pa bilo, da bi te za nos prijeli! lj Poročil se je danes gospod Jože Zupan, sprevodnik drž. železnice z gospico Rezi Ko-č&s« li Versko gibanje v Ljubljani. V letu 1917. je v Ljubljani izstopilo iz katoliške vere 6 oseb, iz evangelijske vere 5, iz izraelitske 8, Jz pravoslavne 1 Pristopilo je h katoliški veri 7 oseb, k evangelijski 8, 2 osebi sta ostali brez konfesije, pri treh osebah je pa novo veroiz-povedanje neznano, lj Konferenca katehetov bo v sredo (6. februarja) ob 6. uri zvečer v posvetovalnici Katol. tiskarne. Na sporedu je a) razgovor o slovenski prireditvi V. Pichlerjeve knjižice »Religionsbiichlein« v zmislu »Škof. lista« 1918, P. 15, III; — b) Določitev najnujnejših tem za kateh. konference; c) velikonočna »poved ljubljanske mladine. lj Izgubila je v petek dne 1. t. m. revna služkinja na Vodnikovem trgu manjšo vsoto denarja s črno denarnico. Pošten najditelj naj jo izroči pri upravi proti primerni nagradi. lj Marmelada za uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo marmelado v torek, dne 5. februarja in v sredo, dne 6. februarja na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: I. uradniška skupina v torek dne 5. februarja od 8. do 9. ure št. 1 do 100, od 9. do 10. ure št, 101 do 200, od 10. do 11. ure št. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. ure št. 301 do konca. — II. uradniška skupina v torek, dne 5. februarja popoldne od 3. do 4. ure. — III. uradniška skupina v torek, dne 5. februarja popoldne od 4. do 5. ure Št. 1 do 100, od 5. do pol 6. ure št. 101 do konca. — IV. uradniška kategorija: v sredo, dne 6. februarja dopoldne od R. do 9. ure št. 1 do 100, od 9. do 10. ure št. 101 do konca. — Vsaka oseba dobi 1 kg. Kalogram stane 2 K. Prinesite s seboj dovolj velike posode, lj Kislo zelje na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B prejmejo kislo zelie v torek, dne 5. februarja pri Miihicisnu na Dunaiski cesti, Določen je tale red: Od 9. do pol 10. ure dopoldne št. 1 do 100. od ool 10. do 10. ure št. 101 do 200, od 10. do pol 11. ure št. 201 do 300, od pol 11. do 11. ure št. ?01 do 400, popoldne od 2. do pol 3. ure št. 401 do 500, od pol 3. do 3. ure št. 501 do 600, od 3. do nol 4. ure št.. 601 do 700, od pel 4. do 4. ure št. 701 do konca, Vsaka oseba dob'" 1 kg. Kilogram slane 80 vin. lj Prelrajeno meso. Mestna aprovizacija za enkrat več ne nakazuje prekajenega mesa. Kadar ga bo zopet nakazovala, bo preje obvestila o t?m stranke po časooisih. Ii Iz seie mestnega ar?rovizftčnega odseka dne i. februarja 191.8. Prihodnji teden se bode oddajalo na vsako karto po 1 četrt kilograma koruznega zdroba o li kaše ali pa ajdove moke. Mestna aprovizacija je nakupila do sedaj en vagon masti. Izkaznice za noseče in doječe matere se razveljavijo, ker se vpeljejo nov°, zato da bo vsnka zloraba istih izključena. lj Kislo ze'je na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami s črko A prejmejo kislo zelje v torek, 5. febr. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jo ta-le red: od 8. do doI 9 doooldne št. t do 100; od r>ol 9. do 9. dopoldne št. 101 do konca. — Vsaka oseba dobi 1 kg. — 1 kg stane R0 vinarjev. lj Marmelada na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo marmelado v sredo. 6. febr. in v četrtek, dne 7. febr. iir Poljanah št. 15. Določen ie ta-le red; dopoldne od 10. do 1). št. 1 do 100; popoldne od 2. do 3. št. 101 do 200; od 3. do 4. št. 201 do 300; od 4. do 5. št. .'^01 do 4C0 - V četrtek, 7. febr. od 8. do 9. dopoldne št. 401 do 500; od 9. do 10. št. 501 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. — 1 kg stane 2 kroni. lj Sladkor na sladkorne izkaznice šl._ 51 se dobi v trgovini g. Holzerja, ker jc g. Krivic začasno zaprl trgovino. lj Čevlfi za begunce. V Ljubljani stanujoč; begunci, ki nimajo niti sn par dobrih čevljev in do sedai še niso prosili zanje, se lahko vpišejo pri mestnem magistratu v sobi št. 5, nasproti posvetovalnice v naslednjem redu: I. v torek, 5. febr. stranke z začetnimi črkami A—B: 2. v četrtek, 7. febr. stranke od C—E; 3. v petek, 8. febr. stranke od F—H; 4. v soboto, 9. febr. stranke od I—K; 5. v ronodeljek, 11. fehr. stranke od L—N; 6. v torek, 12. febr. stranke od O—R; 7. v četrtek. 14. febr. stranke od S—U; 8. v petek, 15. febr. stranke od V—Ž. — Vsak naj pride osebno in prinese s seboj razkaznico o istovetnosti ali pa plačilno polo. Opozaria se, da so čevlji namenjeni le najbolj potrebnim beguncem. Premog na riave izkaznice (za peči) se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak od-rezek št. 2 rjave izkaznice se debi 50 kg premoga, ki stane 3 K 50 vin. Na prv; odrezek rjavih izkaznic sc ne sme več oddajati premog. Za slučaj, če bi kateremu orodajalcu zmankal premog, se naj zglasi takoj v mestni Dosvetovalnici. Stranke in trgovci se opozarja jo, da sc strogo drže določenega reda. — Na izkaznice I. okraj se dobi premoč pri £osp. Strumiu, Radeckcga cesta št. 14 in sicer: na št. 1 dne 5., na št. 2 dne 6.. na št. 3 dne 7., na št. 4 dne 8., na št. 5 dne 9. in na št. 6 dne II. februarja. — Na izkaznice za II, okraj se dobi premog a) pri Pleškotu, Hrenova ulica 12 in sicer: na št. 1 dne 5., na št. 2. dne 6.. na št. 3 dne 7., na št. 4 dne 8. in na št. 5 dne 9. februaria; — b) pri g. Komarju, Krakovska ulica 13 in sicer: na št. 6 dne 5., na št. 7 dne 6., na ?t. 8 dne 7. in ni št. 9 dne 8. februarja. — Na izkaznke za III. okrai se dobi premog pri g. Rihterju, Trnovska ulica in sicer: na št. 1 dno 5., na št. 2 dne 6., na št, 3 dne 7., na St. 4 dne 8., na. št. 5 dne 9., na št. 6 dne 11., na št. 7 dne 12. in na šf. 8 in 9 dne 13. febr. — Na izkaznice za IV. okraj se dobi premog v mestnem skladišču eri Narodnem domu in sicer onega dne, ki. bo zaznamovan na plačilnem listku mestnega magistrata. Premog za ta okrai se plača na mestnem magistratu, srednja hiša pritličje in sicer, dne 4. februarja od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. — Na izkazcicc za V. okraj se dobi premog a) pri g. Ulierju, Slomškova ulica 12 in sicer: na št. 1 dne 5., na št. 2 dne 6., na št. 3 dne 7., na št. 4 dno R. in na št. 5 dne 9. februarja: — b) pri t*, ^chifferiu na št. 6 dne 5., na št. 9 dne 6., na št. 13 dne 7. in na št. 8, 14 in 15 dne 8. februarja. — Na izkrcnice V!, okraj se dobi oremotj a) pri g. Strupiju, Radeckega cesta 14 in sicer: na št. 1 dne 12. februarja; — b) pri g. Požlepu, Komenskega ulica 21 in sicer: na št. 2 dne 5., na št. 3 dne 6. in na št. 4 dne 7. februarja; — c) pri gosp. Trdini. Slomškova ulica 21 in sicer: na št. 7 in 8 dne 5. februarja; — d) pri g. Lnmnretu, Kolodvorska ulica 24 in sicer: na št. 9 dne 5„ na št. 10 dne 6. in na št. 12, 14 in 17 dne 7. februarja. — Na izkaznice za VII. okraj se dobi oremog a) pri g .Tavčarju, Dunajska cesta, Bežigrad in sicer: na št. 1 dne 5., na št. 2 dne 6. in na št. 3 dne 7. februarja; — b) pri g. Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico in sicer: na št. 4 dne 5. in na št. 2 dne 6. febr. — Na izkaznice za VIII. okraj se dobi premog a) pri g. Zdravje, Ahacljevn cesta 10 in sicer: na žt. 1 dne 5. in na št. 2 dne 6. februarja; — b) pri g. Hribarju, Bohoričeva ulica št. 33 in sicer: na št. 4 dne 5., na št. 7 dne 6., na it. 9 dne 7. in na št. 6, 8 in 10 dne 8. februarja; — c) pri g. Karblnu, Selo in sicer: na št. 11 in 13 dne 5. in na št. 15 dne 6. februarja. — Na izkaznice za IX. okraj ne dobi premog pri gosp. Pleškotu, Hrenova ulica 12 in sicer- na št. 1 dne 11. in na št. 2 dne 12. februarja izkaznic« za X. »kraj i« debi premog p<< tiosp. Uherju, Kranjska stavblnska družba in sicer: na št. 1 dne 5., na št. 2 dne 6„ na št. 3 dne 7., na št. 4 dne 8., na št. 5 dne 9, in na št. 7 in 8 dne 11. februarja. — Po končani prodaji morajo trgovci takoj predložiti magistratu vse odrezke in sporočiti, koliko imajo že v zalogi premoga. pr *Carmola«, letnik VIII.-1917, zvezek 3-4. Vsebina: Dr. Milko Kos, Tolminska ga-staldija leta 1377, konec. Dr. R. Nachligall, Doberdo - Doberdob. Arnold Luschin von Ebengreuth, Ein Zusammenstoss der I.and-stiinde von Krain mit der Orientalischcn Kom-pagnie. Dr. J. Ponebšek. Naše ujede, II., nadaljevanje. Alph. Paulin, Ueber die in Krain advent.iven Euphorbia - Arien der Sektion Anisophylum. Slovstvo. Jahresbcricht des Mi'dchen-Instilutes in Bischoflack liber das Schuliahr 1916-17 (Mantuani). P. Robert Senn. Die Griindung von Sittich. fProf. L. Petlau-er). — P. Robert Senn. Zur Aufhebung Sit-tichs im Jahre 1784. (Prof. L. Petiauer). — P. Robert Senn. Ein Mannspurger Pricster-verein unter dem Protektorat der Cislercien-ser. (Prof. I. Petaucrl. — Prof. Dr. Fr. Kossmat, Die morphologische Entv/icklung der Gebirge im 1'sonzo- und oberer 8>ve-gebiet. (F. Seidl). — Zapiski. Dr. Jos. Mantuani, Neznan rimski naois. — V. Storka. * Henrik Dejak. — Dr. J. Š-r.. t Henrik Franrl. — V. Steska. Cerkničan Jurii Te:ense; leta 1812. je stal oves 44 šilingov G pens. V drugih državah niso voditi statistike, kakor na Angleškem, a znano je, da jc bila takrat pri nas huda lakota. Zanimivo je tudi, ker so cene žitu bile po Napoleonovih vojskah višje, kakor med vojsko. g Dunajska borza. V petek se je položaj r.a dunajski borzi nekoliko izboljšat, ker so pričeli zasebniki kupovali industrijske in transportne papirje. Akcije plovnih družb so se dvignile za 100 do 200 kron, papirji državnih železnic za 25 kron, turški »apirji za 30 Icron. Kurzi so se skoraj pri vseh papirjih dvigali; nekateri papirji premogokopov so poskočili kar za 120 kron. g Glavni dobitek srečk R lečega križa iz leta 1916, v znesku 300.000 K je zadela serija 7077 št. 17, 50.000 K serija 3198 št. 10, in po 10.000 K serija 785 št. 65 in serija 13.833 št. 66.__ j -^^ČA UREDNIŠTVA. Tistim, ki nam pošiljajo izjave z?, deklaracijo: Izjave priobčujerno v tisti vrsti, v kateri jih dobivamo. Ker jih je mnogo, morajo nekatere čakati..— .■•icškim Slovencem, ki si žele domov: Dopise smo izročili Jugoslovanskemu klubu. — Št. J. Načelno ne objavljamo takih poziviv. Uredite občinarji sami! — Vojakom: Vaših izjav ne smemo priobčevati. — Sav. Dolina. Pismo je brez podpisa, zato nc moremo nič ukreniti. Deveta c. kr. avstrijska razredna loterija. Žrebanje 3. razreda se vrši dne 12. in 14. februarja 1918. Cena srečk: Vi K 120—, 'A K 60—, 'A K 30-—, % K 15-—. Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, kot poslovalnica c. kr. avstr. razredne loterije, in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani). U VI 1389/17/28. , V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani jc razsodilo: Franc Szanlner, čevljarski mojster v Ljubljani, je kriv: I. da je dne 14. julija 1917 v Ljubljani zahteval za izdelovanje ženskih čevljev, za katere je dala stranka potrebni materija!, znesek 72 K 80 vin.; II. da je o Veliki noči 1917 v Ljub. Ijani prodajal rujave čevlje, ki so njega veljale po 45 K 60 vin., za znesek 68 K, oziroma 60 K, da je torej ad I. in II. izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahteval za potrebne reči očitno čezmerne cene — s tem pa zakrivil prestopek po § 20., štev. 1, cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, štev. 131 drž. zak., in se obsodi v denarno globo 1000, v slučaju neizterljivosti na 7 dni zapora. V Ljubljani, dne 14. januarja 1918. Prodajo se H s smchl a-jem, ki jc vedno iiJial «a ote£ovih licih. Sladkorna bolezen, ki sc jc bila ponudila za družico, jc razjasnila poslednje trpljenje s sladko milobo. V sredo, 30. januarja, smo vsadili blago srce v senco križa pri Sv. Štefanu na Suhi. Tako umirajo fantje in možje našega naroda... Naj vsaj sladko počivajo v Rogu! »Gospod, usmili sc nas; zakaj Tebe smo čakali.« (Iz. 33, 2.) Predoslie pri Kranju. Jakob in Marija Basaj stariši. Anton in dr. iur. Jožef v ruskem ujetn. brala. Franci in Minka nečaka. Pri Deželnem mestu za krmila v Ljubljani sc odda mesto iraom Plača po dogovoru. Osebna predstava potrebna. Prošnje z dokazili sposobnosti do 15. februarja t. L 345 Sprejme se starejša kuhSHCS Vajena v gospodinjstvu in šivanju ima prednost. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Kuharica Y>1 (ako znamka). Izgubila se je dne 27. januarja Jf- ženska srebrna ura od Vrhnike do Verda. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi na županstvo obč. Vertojba, sedaj na Verdu št. 105. 308 Mlada donašaika se sprejme. Kje, pove uprava »Slovenca^-, pod štev. 323. Žveplo ta sode, 1 kg 36 K, razpošilja po poštnem povzetju A. F. KREPEK, MARIBOR. BismarkstraBe 19. Večje posestvo pri Gorici Be da v najem. Poslopja nepokvarjena. Podatki so pri ANTONU REMEC, ZGORNJA ŠIŠKA št. 41. Sir VRTNAR "Vi oženjen, brez otrok, vešč v vseh strokah vrtnarstva, želi premeniti službo. Naslov poštno ležeče 301 LJUBLJANA »VRTNAR«. Sejmišče * več prostori se odda v najem, primerno za de. lavnico ali skladišče. Vpraša naj se pri Ad. Haupt-m&nn-u, Ljubljana, Sv. Petra cesta 39. 344 Proda se kompletno mizarsko orodje Ljubljana, Škoija ulica 9/II., levo. 342 Za veleposettvo na Dolenjskem iščem zanesljivega samostojnega oskrbnika (majerja) z ženo, kateri sc razume v poljedelstvu. Nastop z mesecem marcem. Ponudbe pod »Marec 353« na upravo lista. Sprejmem takoj \ H^f^ ^^ ~ proti stalni plači; sprejmeta se tudi dva invalida. Delo jc lahko. Anton Sedlar, kolarstvo s stroji. Kandija, Rudolfovo. Konjsko žimo vsako množino, kupuje Mihael Mihelič, ščetar v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1, nasproti kazine. Postrežnico za nekaj ur dnevnega dela sprejme O. WOLF, Marije Terezije cesta 4, III. Vse upjashe predmete! Za preprodajalce priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo rverd v«eh mi port portepejev med. obvez redov sabelj bajonetov mečev kopel pasov čepic rokavic ovo|nlh gamaS usnjenih gamaS vojaškega sukna egaL sukna gumbov vseh vrst in pritlklin izgotovlj. uniform dežnih plaščev kožuhastih vreč kožuhov vseh vrst čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toaletnih in galanterijskih predmetov (jlavnlkov krtač mila zobne paste briiantine pudra Instrumentov za nohte parfumov ogledal brivskih aparatov potnih nccessalrejev točnih kovčekov velikih in malih 3133 SploSni zaood za uniformiranje RUDOLF BODENmULLER Ljubljana, Stari trg 8. ee "a Pri naSf posloonici hupijene srečke so zadele: K 300.000 in 100.000 glavni dobitek: St. 10202, izireban dne 16. oktobra 1915, iti. lot. St. 88805, izireban dne II. oktobra 1917 VII. lot. K 60.000 „ 30.000 „ 10.000 m 5.000 ... št. 60.606 ...» 68.435 . št. 7.788. 130.169 „ 68.425 M mnogo dobitkoo po K 2000, 1000, 800, 400 in oeliko dobitkoo po200 K, Izplačali si na Miti za I1 1,402.700 - Prihodnje žrebanje bo 12. in 14. februarja 1918. IzZrebaio se bode 3200 dobitkoo o skupnem znesku K 812.200*— SreCke prodaja in u Ljubljani, kot posloonica c. kr. aostr. razredne loterije in njene podružnice d Celin, Celoocu, Trstu, Splltn in Gorici sedaš o Ljubljani. Cene srečk za Igralce prejšnjega razr.: '/, H 40, >/a K 20, »/4 K 10, >/8 K 5. Pisalni stroj se proda Gradišče 15/1. levo (na vpogled od V, 1. do 'A2. in od 5. do >j7. ure. 332 Stavbene parcele sedaj njive in travniki, v Rožni dolini (Vič) proda po ccni 2 do 4 K meter »Slovensko delavsko stavbeno društvo«. Posamezne parcele merijo 400 do 600 metrov. Kdor hoče sedaj svet za obdelovanje, pozneje pa stavbišče za stavbo hišice, sc mu nudi ugodna prilika za nakup. Celotno meri svet 15.856 metrov in se odda po 2 K meter. — Pojasnila daje načelnik Alojzij Kocmur, in sicer v Konsumnem društvu, Kongresni trg 2, med 4. in 6. uro pop. Starejše pobožno dekle z dežele, v starosti od 30—40 let, sc išče v neki plemiški grad kot navadna JUT- KLJUČARICA. Oglase naj sc le zdrave in take, ki doslej še niso služile. O svoji moralni neoporečnosti naj prosilke doprineso priporočilo svojega župnika. Pisma na gosp. Lorber, Gradec, Friedrichgasse 37. Stanovanje s štirimi sobami in pritiklinami išče za majnikov termin stavbni nadsvetnik KLINAR, _KOLIZEJSKA ULICA 12. 314 Iščem za vodstvo odvetniške pisarne s prakso. Naslov pove uprava lista pod štev. 288. Stanovanje za 3 osebe, z vrtom v zahodnem ali južnem delu mesta za maj. ali avgust-termin išče sodni svetnik Vederajak, Rimska cesta 23. 282 V trajno službo se sprejme takoj izvežban korespondent ali korespondentinja pri konsumnem društvu v Kropi, kamor je nasloviti ponudbe z navedbo plače,- Išče se stanovanje za takoi ali 1. aprila s 3 sobami ali več, kuhinjo in pritiklinami. Kdor ga preskrbi, dobi }/> sežnja drv. — Ponudba na upravo »Slovenca« pod šifro »Drva«. 285 Koni "ntnili izdelkov >jska cesta 67. na prodaj pri tvornici < Jos. Cihlar, Ljubljana, L wr Semena Korenje, belo..... Korenje, rumeno .... Čebuljno seme..... Špinača (seme) ..... Sladorna repa, bela . . 100 kg po 580 K sveža, kalilna, ponudi trgovina semen Fran Vlas£k, Praga II., Mariengasse 4. 273 kg po 260 K kg po 420 K kg po 96 K kg po 30 K (jFItambilije J. jjjsfal vseh v*st za urade, društva, trgovce Itd. L8 J Anton Černe ^ jjraver in izdelovatelj kavčuk -štambilijev Lfublfana, Dvorni trg št. 1. ŽUPNI URAD V ŠT. VIDU PRI VIPAVI razpisuje službo organista ki more dobiti posla in zaslužka pri posojilnici aH pri aprovizaciji ali tudi kot občinski tajnik. Nastop takoj. Prošnje s spričevali naj se dopošljejo vsaj do 20. februar, župnemu uradu v Št. Vidu p. Vipavi Nadomestilno toaletno milo parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducat K 1440. KST Trgovci večji popust! "SSO Dobiva se pri tvrdki MILAN HOČEVAR Ljubljana, St. Petra cesta 28 v • IZGUBILA se je 302 mr denarnica z večjo vsoto denarja. — Prinese naj jo pošteni najditelj proti nagradi v Zalokarjevo ulico it. 16. Prodaja se po zmernih cenah v večji množini oglje, wermuth~vino in milo za pranje v večjih kosih pri tvrdki A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15. Kdor namerava I Poljedelski stroji in orodje! Teža pri-Ultf.no 15 k Poljedelski stroji in orodje! prodati še kaj 3263 naj ga takoj ponudi tvrdki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena mlinu je v tovarni 155 K, plačljivo vnaprej brez odbitka; zavijanje in poštnina sc računi za lastno ceno separatno. Mlin melje troje vrst izdelka, in sicer: debeli zdrob, lini zdrob in fino moko. Za kvaliteto, da naročnik prejme dober in nepokvarjen mlin, se jamčil Mlin se naroča pri tvrdki D. STUCIN, Dunaj, XVIIL okraj, Hohnegasse štev. 4. (Dopisuje se slovensko.) 274 Št. 64-Pr. Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem: 1. V Far i v kočevskem okraju s sedežem na Petrin ji z letno plačo 1600 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osil-nico in Banjaloko 3000 K na leto; 2. na Grosupljem v ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 3. vLogatcus sedežem v Plani-n i z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K ; 4. v L o ž u z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 5. na Raki v krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdrav- ljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom; 6. vSenožečahz letno plačo 1600 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 7. v Trebnjem z letno plačo 1400 kron, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 8. v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 22. februarja 1918 in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega. __V L j u b 1 j a n i, dne 22. januarja 1918.