Leto LUE številka 1Z5. v uubUani, v ima i. junua 19Z5, cena am rso vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Znserafi: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D Vpravnfst^o: Knaflova tulca štev. 5, riritiicie. — Telefon štev. 204. Uredništvo« *%naflo»« ulic« 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 31 ■V PoStntaa plačana v gotovini. aritetna uprava v zagrebški gospodarski reviji oba javlja slovenski finančnik razpravo o razvoju in sedanjem stanju gospodar* ske krize. Razpravo zaključuje kratka, pa jedrnata politična opazka, ki je vredna, da nanjo opozorimo širšo slo* vensko javnost, ker je veleaktualna. V tej opazki pravi namreč naš fi* nsnčnik, da je po šestletni ijuti borbi med centralizmom in federalizmom pad^a odločitev v prilog centralizma in da bo sedaj šlo le za paritetno razde* iitev upravnih in gospodarskih funkcij države na plemena na Srbe, Hrvate in Slovence. Ta razdelitev pa ne bo, po mnenju tega strokovnjaka, stvar krat* kih dogovorov, marveč kvečjemu po» sledica dolgotrajnih procesov. Obs enem opozarja naš pisec na povsem osniČno dejstvo, da so Slovenci, Hr* .iti in Srbi to paritetno razdelitev ad* ainistracije in gospodarstva v naši dr* zv\ izvedli ob prevratu, torej v prvih *Ineh naše nove države mnogo lažje in pravičnejše, kakor pa danes, ko bo ireba že obstoječo razdelitev demonti? rati in jo nadomestiti s pravičnejšo. S to beležko političnega značaja ie naš finančnik točno opozoril na tež* ko pogreško, ki smo jo zakrivili Slo* venci i;1 Hrvati na lastno škodo v last? no pogubo. Res je: L 1919. in 1920. smo imeli Slovenci in Hrvati neizmerno lahko stališče v Beogradu. Zadostovala je na* ša beseda, cdrtosno zahteva po pari* ietni razdelilvi vseh važnejših državnih funkcij v upravi in v gosnodarstvu, pa bi jo bili z lahkoto dosegli! Toda takrat smo molčali in smo sa* rilo negodovali' Kaj vse smo zamudili m (prezrli na našo škode! V svoji ma» ;eakcstni zaljubljenosti vase smo šli cefo tako daleč, da smo odklanjali va* feifa v Beograd, kjer so süno rabili spo? sobne moči. Odklonili smo Beograd in Srbe kot orijentalce, kot nazadnjake in se rajše šopirili s svojo namišljeno kulturo. N"aši uradniki so celo zarm* ?cs.]i Beograd in se vračali v Slovenijo. Ni jim pri j al zrak. niso jim ugajali ljudje, kakor so pravili. Kolika škoda je vzrastla Slovencem radi takega postopanja! Imeli smo pri* Tiko, da pridemo v vse važnejše centralne urade, da povsod postavimo svoje organe, svoie ljudi in da na ta način preko svojih ljudi izvedemo ob= č sv an je z državno centralo. Dobri, strokovno izvežbani in pri* pravi jeni, obenem s primernim poti* Učnim in uradniškm taktom onremlje* ni slovenski uradniki v Beogradu bi bili mnogo več zalegli kakor stotero po* slancev iz Slovenije v beogradskem parlamentu- Parlament je večinoma zelo neini-cresantna govorilnica za ljud* ske poslance, dočim se vsa važnejša, stvarna, vsakdanja, praktična vpraša* "ija rešujejo v ministrstvih! Iz ministr* siev dohajajo inštrukcije in informa* rf/e, tamkaj sestavljajo državni prora* čim in obdelujejo smernice valutne, tr* govinske, industrijske in carinske poli* 'ke. Mi smo se preveč v tem so nas Hrvati celo nadkrili — zanašali na parlamentarno institucijo ter smo iz* pregledali drugo, še važnejšo pot do moči in vpliva, do soodločanja ter do praktičnega reševanja naših zahtev in potreb, io je visoke položaje v poedi* nih ministrstvih. Kako bridko so se že pritoževali naši industrijci in trgovci nad nekate* rimi visokimi uradniki, ki večinoma ni* so kazali prav nobenega razumevanja za naše eksponirane interese! Kako bi bili lahko intervenirali v Beogradu vsi ti naši privredniki, da smo tamkaj imeli svoje eksponente, svoje visoke urad= nike! Enako za vse ostale panoge držav* ne uprave in gospodarstva! Zagrešli smo tako usodepolno na* pako, ki se ne bo dala tako lahko po* praviti! Velikost naše napake izhaia tudi iz tega, da sploh nismo v tistih časih zahtevali paritetne uprave, dasi bi bila tedaj, kakor je še vendo sedaj naša najprirodnejša zahteva, naše temeljno ustavno pravo! Še mnogo več so grešili Hrvati! Saj m potrebno, da ponavljamo historijo njihovih zmedenih političnih akcij, kot jik je dirigiral Stjepan Radič. Kdo je največ trpel radi take po* grešene politike? Nase gospodarstvo, naše finance, naša prosueta! Potem tu* di naš celokupni državni upravni apa? rat, ki se je moral zasesti s provizorič* nimi silami, dočim so strokovne moči nohajale doma, v pokrajinah! Marsikaj bi se bilo bolje storilo v Beogradu, pa tudi v Zagrebu, da se politični abstU Parlamentarni položni neizprentenjen Narodna skupščina mirno nadaljuje razpravo o kmetijskih kreditih. — Poset posL Pavle Radiča pri ministrskem predsedniku — Zakon o Obrtni banki. — Beograd, 3. junija. (Izv.) Politič* no^parlamentarni položaj je v bistvu po* polnoma nezpremenjen. Dnevni do* godki se razvijajo normalno. Narodna skupščina je danes nadaljevala razpra* vo o kmetijskih kreditih. Ta razprava bo končana v najkrajšem času in bo zakon še tekom tega tedna sprejet." Parlamentarni krogi še vedno po* svečajo posebno pozornost razgovo* rom, ki se vrše med ministrskim pred* sednikom Nikolo Pašičem na eni stra* ni in zastopnikom HSS posl. Pavlom Radičem na drugi strani. Širijo se raz* lične verzije in kombinacije o snoraz* umu med radikali in radičevci. Značil* no je, da se te verzije iz okolice mini* strskega predsednika najodločneje de* inantirajo. Značilno je dalje, da po= skuša Pavle Radie z vsemi sredstvi pridobiti Nikolo Pašiča za svoje načr* te in zahteve. Danes ob 10. donoldne je posetil ministrskega predsednika ter ostal ž njim v razgovoru skoraj do opoldne. Vaš dopisnik je pooblaščen izjaviti, da so vse vesti o sporazumu med Pašieem in Pavlom Radičem po* polnoma neosnovane. Pavle Radič sku* ša s svojo intervencijo izposlovati, da bi izpustili iz zapora zaprtega strica Stjenana Radiča in internirano vodstvo HRSS. Po končanih razgovorih ni hotel podati Pavle Radič zastopnikom tiska nikakih pojasnil. Bil je zelo kratek v svojih odgovorih na vprašanja in ti od* govori ne vsebujejo ničesar važnega in bistvenega. .Med konferenco v ministra skem predsedstvu je prišel k Pašiču tu* di notranji minister Boža Maksimovfč, ki je nekaj časa prisostvoval razgovor ru s Pavlorr rtadičem. . N?rodna skupščina je bila danes ob i 9.30 otvorjena. Po sprejetju in odobre-nju zapisnika o včerajšnji seji so predložili nosi. Dušan Živojinovič in tovariši (radikali in samostojni demokratie) narodni skupščini zakon o pri vili si ran i državni obrtni bank«. Ustanovitev take banke naj bi imela namen zasigurati obrtnikom trden in cenen kredit, da se na ta način dvigne napredek obrtniškega ^tanu. fikratu so predlagatelji zaprosili narodno skupščino, da prizna temu zakonu nujnost. Minister trgovine in industrije dr. Grisogno je izjavil, da priznava nujnost predloženega zakonskega načrta, ker je vprašanje ustanovitve Obrtne- banke važno in nujno. Vlada sama je odločena predložiti sličen zakon. Takoj, ko je prevzel sam resort ministrstva trgovine in industrije, je začel proučevati vprašanje obrtniških kreditov. Vlada je pripravljena po predložitvi tega zakona sprejeti vse dobre strani predloženega zakonskega načrta v svoj načrt In sprejem zakona pospešiti. Zbornica je nato soglasno priznala zakonskemu načrtu nujnost in se zakon odkaže zakonodajnemu odboru. Po končanih formalnostih, po preči-tanih prošnjah in pritožbah je zbornica nadaljevala z razpravo o kmetijskih kreditih. Govorili so člani opozicije in člani vladnih strank. Glavni poročevalec večine je kratko resumiral razpravo naalašujoč. da je namen tega zakona preskrbeti našemu kmetu in poljedelcu trden in cenen kredit, da je tako dvigne njegovo blagostanje in pripomore k naj-racijonelnejšemu obdelovanju zemlje. — Razprava ob 12. še traja. Kitajci napadajo tujce. — Rusija Japonska sanja o — London, 2. junija. (Izv.) Reuter javlja iz Shanghaja. da ie tam nastala kritična situacija in da so tujci ogroženi po kitajskih revolucijonarnjih. Kitajski agitatorji so nabili po vseh vidnih mestih lepake, v katerih pozivajo prebivalstvo na splošno ustajo in na izgon vseh tujcev s kitajskega ozemlja. Ustaško akcijo vodijo ruski in kitajski komunisti. — Poslaništva so sklenila v varstvo tujcev postaviti 20.000 mož močno vojsko. Amerikansko patruljo so uporniki naoadli pri gledališču. Patrulja je začela streljati s strojnicami. Ustaši so se udali. 300 ustašev je bilo prijetih. Mrtev 1 Kitajec in več težko ranjenih. Postopanje kitajskih oblasti napram tujcem je zelo sumljivo. Po poročilih iz Tokija je zastopnik oficijelne sovjetske časopisne agenture vročil japonskemu tisku uradno izjavo, ki med vrstami vsebuje tudi opomin na japonsko javnost, naj ne podpira Rusiji sovražnega kitajskega guvernerja generala Tsang-Tso-Lina. Izjava pravi: Re- proti tujcem in kitajski revolucionarji. — vojni z Rusijo? akclionarni krogi na Japonskem sanjajo 0 prihodnji vojni z Unijo sovjetskih republik. Imperialistične skupine skušajo izgnati iz Mandžurije sovjete in ravno-tako iz pokrajin ob vzhodnokitajski železnici. Tudi Velika Britanija podpira Tsang-Tso-Lina. Če želi Japonska v resnici vzdrževati z Rusijo prijateljske stike in zveze, mora prvo prenehati s podporo vseh sovjetom sovražnih sil. Pri sedanjem mednarodnem položaju bi ne bilo za Japonsko koristno, ako bi prišla v konflikt s sovjetsko Rusijo. — Slično izjavo je podal ruski poslanik v Tokiju Kop napram cesarici in regentu. — London, 2. jun. (Reuter.) «Daily Express» javlja: Proti tujcem naperjene nemire v Shanghaju je treba pripisovati delovanju boljševiške propagande v š o- 1 a h. Doslej beležijo pri nemirih 18 mrtvih in 60 težko ranjenih. Tujci še niso v nevarnosti. Policija je zaprla več ruskih komunistov. Konzuli so zaprosili za pomoč od strani brodovja posamnih držav. svijo in Italijo Lokalna vprašanja deloma rešena. — Važne spremembe v italijanski diplomaciji« J ki bedo na eni Stranj upoštevale interese kneza Windischgrätza in na drugi strani interese obmejnih vasi pri Planini. V italijanski diplomaciji, delujoči v Jugoslaviji, se izvedejo gotove značilne spremembe. Dosedanji odpravnik Sola odpotuje za poslovnega odpravnika le italijanskemu poslaništvu v Londonu. Poslanišk! tajnik grof Barba.rich je imenovan za italijanskega konzula v šibeniku. kamor odpotuje te dni. MADŽARSKI TRANSPORT KONJ ZA RUSIJO. — Zagreb, 3. junija. (Izv.) V Koto-ribi v Medjimurju so obmejne carinske oblasti ustavile večji transport konj, ki ie bil namenjen v Italijo na neko «raz-stavo». Ker oblasti niso mogle ugotoviti pravilnih podatkov za to razstavo in se Jim je zdel transport konj zelo sumljiv, so ga ustavile in konje zar ^nile, ker je oblastem znano, da so Madžari prodali za svojetsko Rusijo veliko število konj in da jih pod napačnimi naslovi skušajo transportirati preko naše države do morja in od tam v Odesa — Beograd. S. junija. (Izv.) Italijanski poslanik na našem dvoru Bodrero, ki je bival skoraj poldrugi mesec v Rimu in v Fi-renci, je včeraj zjutraj prispel v Beogrd. Poslanik je takoj posetil zunanjega ministra in njegovega pomočnika Jovo Marko-viča, katerima je poročal o dosedanjih končnih rezultatih konference v Firenci. naglašajoč. da je sporazum med obema državama definitiven in da je treba rešiti le še nekatera povsem lokalna vprašanja, tako vprašanje zastav, vprašanje razmejitve in vprašanje obmejnega občevanja. Ta. vprašanja bodo kmalu rešena ter je pričakovati, da bodo vse konvencije koncem tega meseca odobrene in parafirane, tako tudi konvencija javnega prometa za mesto Zader. Slovenijo še vedno najbolj interesira razmejitveno vprašanje. Kolikor se tiče razmejitve pri Planini, je vaš dopisnik informiran, da se tu izvedejo gotove kompenzacije, nenci ni pridružila druga, še hujša in usodnejša abstinenca glede sodelova* nja v državni upravi in v državnem go= spodarstvu! Ta abstinenca nas je stala milijarde narodnega premoženja in denarja,' Kritičen žni n nit juigui jiigIII Alanr^ntne vesti o blokadi v Sofiji. — Vlada skuša obdržati do?~danji kontingent dobrovolfcev. — Beograd, 3. junija. (Izv.) Včeraj so prahajale Iz Sofije alarmantne vesti, ki so slikale položaj v bolgarski prestolici zelo kritično. Vsak promet na ulicah je bil popolnoma ustavljen, prodajalne so morale biti zaprte. Po ulicah so bile postavljene vojaške patrulje, ki so vsakega pregledale in vsako sumljivo osebo takoj odvedle v zapor. Po ulicah so vozili s?mo državni avtomobili. Poleg šoferja je sedel vedno en policaj. Pravi vzrok Tem strogim vladnim odredbam, s katerimi re je uvedla popolna blokada prestolice in ki so začasno ustavljale ves promet z ostalimi kraji notranjosti, ni nikomur znan, trdijo samo, da je vlada odredila najstrožjo kontrolo nad prebivalstvom zato, ker so se raznesle vesti, da so se v Sofijo prikradli atentatorji, ki so sklenili izvesti nov atentat na kralja Borisa. V koliko je ta vest istinita. ni mogoče kontrolirati. V mestu je proti večeru nastalo veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin, zato je bila politična oblast primorana odpreti promet. Časopisi niso izšli. Nad 300 oseb je bilo aretiranih. Sofijske vesti niso na vodilnih mestu, napravile ugodnega vtisa. Splošno komentirajo odTedbe sofijske viade v tem smislu, da je treba smatrati nastop policije in vojaštva samo kot navaden bluff bolgarske vlade, ki želi, da ohrani dosedanji kontingent 10.000 dobrovoljcev, ki bi jih morala 1. junija demobilizirati v smislu sklepa poslarriške konference. S tam bluffom je poskušala sofijsKa vlada dokazati inozemstvu, da so ji dobro-Voljči neobhodno potrebni. — Sofija, 3. junija. (IzvJ Danes zjutra; je povsod opažati normalno življenje. Policija je včeraj izvršila po vseh predmestjih mnogoštevilne hišne preiskave. Zaprla je vsako osebo, ki ni imela pravilno izstavljene legitimacije. Ugotovljenih je večje število falsificirnnih legitimacij. Danes vlada povsod mir. Po ulicah patrulira orožništvo na konjih. Vojska se ni pojavila na ulicah. Okoli centralne kaznilnice ie bilo snoči čut* močno streljanje. Danes zjutraj je v glavnih ulicah živo, kakor na mravljišču. Bolgarska vlada se je končno odločita v smislu sklepa konference razo usti ti 10.000 dobrovoljcev. InualtäsM 3Qlion predložen narodni süuplüini — Beograd, 3. junija. (Izv.) Minister za socijalno politiko Marko Gjuri-čič je včeraj predložil narodni skupščini načrt zakona o invalidih, hkratu s prošnjo, da se zakonu prizna nujnost. Pri tej priliki je minister Marko Gjuričič v glavnih črtah pojasnil invalidski -zakon, naglašujoč da ie izpolnil dano besedo, da predloži zakon v roku petih dni. Motivacijsko poročilo k zakonu razpravlja obenem finančni efekt ter navaja, da je v državni proračun za leto 1925/26. na podlagi tega zakona vstavljenih že 300 milijonov dinarjev za invalide, ostanek 100 milijonov dinarjev se pokrije z rednimi proračunskimi dohodki, ne da bi_ se ustvarjala nova davčna bremena. Poročilo obenem naglasa velike težkoče, ki so se pojavile pri ugotovitvi točnega števila invalidov in stopnje njih invalidnine. Komisija je pregledala vse vloge, izvršila pregled invalidov ter ima rešiti nad 200.000 spisov, ki se tičejo samo invalidov. Nad 140 uradnikov dela noč in dan in urejuje končni seznam invalidov. Narodna skupščina ie priznala invalidskemu zakonu nujnost in je izvolila poseben 21členski odbor. V tem odboru je 13 članov Narodnega bloka in 8 članov opozicije. Gi-ško-fugoslovans&a poga*anla — Beograd, 3. junija. (Izv.) Pogajanja med Grško in Jugoslavijo za sklenitev trajne zavezniške in prijateljske pogodbe so v zastoju. Nikakor niso prekinjena. Pogajanja se lahko takoj nadaljujejo, kakor hitro grška vlada sprejme v celoti jugoslovenske zahteve in želje glede solunskega pristanišča in železniške proge Gjevgelija—Solun. — Grška mora tudi obenem odobriti edino pravilno načelno stališče nase vlade, da ima zavezniška in prijateljska pogodba med obema državama le takrat svoje moralne in materijalne uspehe, če je osnovana na najsolidnejših temeljih in če je dolgotrajna, nikakor pa ne, če je le fiktivna in se morajo toraj vsa sporna vprašanja povsem temeljito in sporazumno rešiti. V prvi vrsti gre za železniški ptomet Beograd—Solun. Naša vlada stoji na stališču, da naj vzdržuje Jugoslavija administracijo na progi Gjevgelija—Solun, ki znaša samo 70 km in bi bilo zelo škodljivo za tranzitni promet, če bi to progo upravljala druga uprava. Z jugoslovensko upravo nikakor še ni kršena suverenost Grške nad tem ozemljem. Grška delegacija je predlagala odkup naših akcij glede te železnice od strani Grške in obenem obljubila znatne koncesije. Jugoslavija to ponudbo odklanja. — Atene, 3. junija. (Jzv.) Tiskovni urad grške vlade izdaja kratek komentar k zastoju grško-jugoslovenskih pogajanj za obnovitev zavezniške pogodbe. Navaja med drugim, da jugoslovenska vlada zahteva posebno konvencijo glede zaščite jugoslovenske narodne manjšine v grškem delu Makedonije. Diference so nastale tudi glede svobode cone v solunskem pristanišču in glede železniške proge Gjevgjeljja-Soiun. Grško uradno poročilo dalje kanstatira go- tovo zbližanie med obema državama in it upati, da se doseže glede Soluna popolen sporazum. V ostalih dveh točkah ie jugo-sdovenska delegacija nerxkptisÜJrva. Jugoslavija zahteva, da ze zaščitijo narodne manjšine. Grška Üe4egacija tudi ne more sprejeti zahtev beooradske viade glade go* ri omenjene železniške proge. Grčija je pripravljena na znatne olajšave %a tranzjg glede tanifov in izboHšastffc Žeiezni§te službe. Grška delegacija obeaem izjavila, dt iepripravljena prepustiti rešitev ^pornlfe vprašanj razsodišču prijateljske države. Grška vlada je obveščena o vseb oo-tirobnostih In je pripravljena pjrevfcotf In Iz*-polniti napram kraljevini SUŠ vle gotove obveznosti ter je pripravljena vsak traou« tek nadaljevati petra i an ja za feoocjol spo- Borzna poročila« LJUBLJANSKA BORZA. LESNI TRG. . Smrekov* in jelovi hlodi QÜ 25 cm pr. 4 m d., fr. nakl. postaja, denar 260; brzojavni kostanjevi drogi 6 m d. 23 cm deb-Ijine, franko meja, denar 400; Smrekove in jelove deske 20 mm, 25 mm, 30 mm, 40 mm in 50 mm fr. meja, 6 vag.§ denar 580, blago 580, zaključki 580; čreslo suho v ovojih fr. n. p., blago 42. Povpraševanje po drobnih kratkih tramih po paralelnih deskah', po remeljnih reduciranih mer, po parjeni bukvi in po smrekovih oz. jelovih hlodih. Ponudbe v lirah1. Tendenca vsled padca lire oz. dviga dinarja — slaba. EFEKTI. 7% invest. posojilo iz !. 1921. 62.5G\ Celjska posojilnica d. d. 200—200; Ljubljana ska kreditna banka 225—250; Mcrkantilna banka 104^—110; Prva hrvatska štedionica 800—805; Kredinti zavod 185—195; Strojne tovarne in livarne 134; Trboveljska premo gokopna družba 359—375; Združene papir* niče 100—113; Stavbna družba d. d. Ljub* ljana 265—280; 4V2% zast. 1. kr. dež. banko 20; 4'A% kom. zad. dež. banke 20. ŽITNI TRG Pšenica Rosafč, 80 kg. rinfusa, prompt par. Postojna, blago 470; pšenica avstralska^ rinfusa, prompt, par. Postojna, blago 465; pšenica Hard Wnter, rinfusa. prompt, par, Postojna, blago 490; otrobi, pšenični, drobi ni, par. Ljubljana ,blago 215; oves, make/ donski, orig, par Ljubljana, blago 355. Zagrebška borza. Dne 3. junija. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.655—11.755, Pragi 178—180.40, Pariz 299—104. Ne\vyork! 59.82—60.62, Trst 242.32—245.32. Berlin 14.425—14.575, Dunaj 0.0845—0.0857. Valute: dolar 59.10—59.90. EFEKTI 2V*% drž. rente za ratmi s*retu 19^. 200.50, Ljubljanska kreditna 252—266, Centralna banka 15—16, Hrv. eskomptna banka 106—107, Kreditna banka, Zgb. 105—108* Hipotekama banka 59Vs—60. Jugobanka loo—ioi, Praštediona 800—810, Slavenska banka 70—71, Eksploatacija 32—38, Drava d. «tev 124. »SLOVENSKI NAHOD« dne 4. Junija 1925. Stran 3. Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, nektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga, Selenburgova 6|l Telafo* it. 986 Dnevne vesti- V Ljubljani, dne 3. junija 1925. — Seton Watson s soprogo v Sloveniji. V soboco popoldne je prispel, kakor smo že poročali, v Ljubljano dr. Seton Watson tScotus Viator), redni profesor na Masarv-kovi stolici za srednjeevropsko zgodovino na King's Coilegeu v Londonu. Ž mini potuje tudi njegova soproga, ki je to pot prvič v Sloveniji, dočim je Staro Srbijo in Makedonijo prepotovala že leta 1913. Odličnega gos:u je sprejel v Ljubljani Klub za proučavanje angleškega jezika pod vodstvom lektorice gospe miss Copeland. V nedeljo zjutraj sta se gosta odpeljala v b-prems:vu miss Copeland in klubovega tajniku Zelenke Švigija na Bled in v Bohinj, kjer so tudi prenočili- V ponedeljek so^ se peljali v Mojstrano in odšli od tam pes v Vrata do Aljaževega doma. Med potjo so si ogledali slap Peričntk, ki je v tem času izredno močan in s svojo mogočnostjo silno učinkuje na gledalca. Iz Mojstrane so odšli v Kranjsko goro in si tam ogledali dolino Pišenico. Prenočili so v Kranjski go--i v hotelu -Slavec«. V torek zarana so se peljali v Rateče in nato odšli precej daleč v Planico. Nameravali so iti do Tamare, pa jim ni pripuščal čas. Vreme je bilo izredno krasno, nebo jasno kot ribje oko, vrhovi gora, pokriti s snegom, so se čarobno lesketali v solnčnih žarkih. Bohinj je Watsonu in njegovi gospe soprogi ugajal predvsem zategadelj, ker ^kultura« še ni popolnoma uničila njegove divje romantičnosti. Med vožnjo v Kranjsko goro sta zlasti občudovala Martuljek ^ Špikom. Najbolj jima je seveda imponiral v Vratih gora na-sih sivih poglavar Triglav. Zelo rima ie uga-iala tudi Planica. Med potjo sta se razgo-varjala z domačini in si ogledala tudi stavbeni slog gorenjskih vaških hiš. Posebno ugajal i:ma je Podkoren. Gospa Watson je izjavila, da pozna Švico in tirolske planine, toda slovenske pokrajine so napravile nanjo po svoji Ijubkcsii veliko globlji vtis. V to-rek zvečer je priredil angleški krožek na čast odličnima gostoma na vrtu restavracije Zvezde (Krapež) večerjo. Večerja, kakor *udi postrežba, je bila izborila. Udeležili so se je generalni konzul g. dr. B e -n c š. dekan ril. fak. dr. H a u p t m a n, profesor dr. K e 1 e m i n a in pa več klubovih članov. Dr. Watson se je zelo zanimal za razna prosvetna vprašanja v Sloveniji in izrazil željo, da bi slovenski dijak? pri priliki posetili Anglijo. Danes dopoldne posc-tita angleška gosta Grad in se na to odpeljeta na Dunaj. Želimo jima srečno pot in se nadejamo, da jima ostane bivanje v naši domovini v najlepšem spominu. — Katoliška tiskarna in komunisti. Kakor jo preiskava dognala, je T>il -rodja tajn^ komuu."--ti-T-ne organizacije na tukajšnjem učiteljišSn dijak (luna iz Zagorja. Preiskava proti njemu je spravila na dan toliko obtežilnega matrrijala. da je bil urit. zbor prisiljen Guno izključiti. Značilno je, da je te.len dni kasneje sprejela tega notorič^ega boljševiškega agitatorja v svojo službo škofova katoliška, ali kakor se po nemarnem imenuje jugoslov. tiskarna. *Tz tnga dejstva se ciä sklepati dvoje: da Je bil Guna od klerikalcev nastavljen, da zastruplja mladino z boj i še viški m i prevratnimi idejami in s tem odvrača bodočo učitelje, da bi bili vzgojeni v duhu državnega in ■narodnega edinstva., ali pa da so klerikalci 5 komuni^; i v tako ozkih stikih, da sprejemajo radi poi svojo streho vse tiste ko. muni. te. ki jih drugje postavljajo pod kap. Eno kakor drugo je karakteristično. Pape£ proklinja komuniste in jih proglaša, za iz. vržek človeštva in satanove služabnike, ljubljanski škof pa daje komunistom toplo gnezdo v svoji tiskarni! Xam je to prav, da ?i rede" klerikalni mogotci gade ob svojih prsih. Ako bi prišlo do prevrata, o kakršnem sanjajo komunistični agitatorji, bodo cerkveni dostojanstveniki prvi, ki jih komunisti obesijo na uličnih svetilkah. In to vkljub ljubezni in naklonjenosti, ki jim jo sedaj kaze škofova tiskarna! — Anketa zastopnikov gospodarskih krogov o vzvredbi naložbenih vrednosti v bilancab in knjigah gospodarskih podjetij ?e*ic vršila preteki: petek v Beogradu. Na temelju uvodnih izvajanj g. dr. Frana Win. diseherja je anketa izčrpno razpravljala pod predsedstvom načelnika g. dr. Radosavljcviča, ob navzočnosti generalnega direktorja neposrednih davkov g. dr. Stoja-Dovjčn in ob odličnem sodelovanju gen. direktorja poštnih hranilnic g. dr. Nedeljko-viča o tem važnem vprašanju. O tem pre<3. metu je anketa sprejcia razne predloge, ki se vroče finančnemu ministrstvu in mrn?-s.trstvu trgovine in industrije. — Otvoritev Ličke želernice. Proga Gračac — Knin je že dograjena in se verjetno otvori dne 12. julija. Prvi poskusni vlak bo yozil na tej progi dne 2S. junija. Povo.iom otvoritve proge se pripravljajo veüke svečanosti, na katere jo povabljen %udl Xjec. Vel. kralj Aleksander. — Lnir! je v Zagrebu bivši član Narodnega gledišča v Ljubljani in dolgoletni član Narodnega, kazališta v Zagrebu gospod Miko S t o i k o v i č. Njegov pogreb se je vršil dne 2. t. m. na zagrebško pokopališče. N. v in. p.! — Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za četrtek in petek: jasno, prav Toplo vreme: lokalne, kratkotrajne nevihte. Vreme se je ustalilo. — Najvišjo temperaturo imajo v Beogradu 20°. potem v Brnu 27 in Varšavi 26, najnižjo pa v Hamburgu 19o in v Haparandl 12 stopinj. Skoro po vsi Evropi je nebo oblačno, jasno je bilo .samo v Beogradu, Brnu, Odesi, Firenci in Hamburgu. — Proučavanje Jadrana. op obaii .severne Dalmacije se nahaja tocasno komisija učenjakov, ki ima nalog, da proučj ta, do sedaj še razmeram« malo preiskani del Jadrana. Komisija je sedaj na Dugem Otoku hi obstoji iz sledečih članov: dT. Vale Vouk. botanik in ateolOE, imiverzftet. pro- fesor v Zagrebu, dr. J. P e v a I e k, geobo-tanik in univerzitetni profesor, dr. .Tovan Ha d ž i, univ, prof. v Ljubljani, in tega asi-sent dr. Kenk kot zoolog, Nogavice brez žiga .ključ sei ponarejene. pj.a \$ Iz Maribora. —m Novo stanovarTsko sodišče. Z razpisom ministra za socFalno politiko >o bili v smislu določil novega stanovanjskega zakona imenovani za člane stanovanjskega razsodišča I. stopnje za mesto Maribor in oba s reza Maribor — Levi breg ter Maribor desni breg sledeči gospodje: dr. Otmar Pirkmayer, veliki župan v Mariboru, za predsednika, vladni tajnik dr. Alojzij Trste-njak in Niko .T. Vrabl, okrajni sodnik v Mariboru za sodnika, za namestnike: Dr. Fran Ratej, sekcijski svetnik prevelikem županu v Mariboru kot namestnik predsednika ter ctr. Anton Leskovec, fmaiičm tajnik pri okr. fin. ravnateljstvu v Mariboru in Vladimir Suša. okr. komisar pri velikem županu v Mariboru kot namestnika sodnikov. —m Veliko zborovanje mariborskih najemnikov. V petek zvečer jc bilo v Götzovi dvorani veliko zborovanje mariborskih stanovanjskih najemnikov, na katerem se je ra-zpravljaOo o novem stanovanjskem zakonu in njega posledicah1. Na zborovanju se je razntotrival novi stairovaniski zakon in se. je predvsem podčntavalo dejstvo, da so ž njim naijhuje prizadeti revni in srednji sloji. Končno so se po daljši debati označile smertMce za enotno postopanje na jetnikov pri pogajanjih* za določitev nove najemnine. AMcRIŠKA REŠILNA EKSPEDICIJA. Znani ameriški raziskovalec polarrJh krajev Mac Millan jc sklenil odplmi takoj proti severnemu tečaju, da v >hit:aju potrebe reši Amundsena in njegove spremljevalce. Slika kaže Mac Millanovo ladjo, okovano z debelimi železnimi ploščami ki kljubujejo ledenim «oram. —m Prihod tehnikov ljubljanske univerz ie v Maribor. O Binkoštih je prispelo v Maribor okoli 37 tehnikov ljubljanske uni verze pod vodstvom rektorja prot. dr ja. Hinterlechnerja, ki so napravili poučno eks^ kurzijo na Pohorje. Tehniki so si tudi ogledali elektrarno na Fali, tovarno za dušik v Rušah in mesto Maribor. Včeraj opoldne so se tehniki z lepega poučnega potovanja vrnili v Ljubljano. Prosvet Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani* Dr srna: Sreda, S. junija: Narodni poslanec. Red C. Četrtek. 4. junija: Zaprto. Petek, 5. junija: Roka roko umije, obe obraz. Red B. Sobota, 6. junija; Pohujšanje v dolini Šent-florijanski. "Red A. Nedelja, 7. junija: Vozel. (Premijera.) Izven. Ponedeljek, S. junija: Pohujšanje v dolini šentrlori.ianski. Red D. Opera: Sieda, 3. junija: Carmen. Red B. Četrtek, 4. junija: Zaprto. Petek, 5. junija: Bagdadski brivec. Red E. Sobota, 6. junija: Pikova dama. Red C. Nedelja, 7. junija: Boheme. Ljudska predstava ob zrrižanh cenah. Izven* Ponedeljek, S. junija: Zaprto. —Liubljanska drama je na študirala Pe-cije Petroviča: »Vozel« in Angleža Mannar-sa: «Pegico mojega srca«. Zaradi pozne sezone bosta premijeri teh dveh vesoloiger v jeseni. Prvo režira s. Osipovič. drusco gosp. Skrbinšek. V nedeljo 7. t. m. vprizori dramska sola s svojimi gojenci Shakespearjevo komedijo -Kar hočete-. — Cerkven? koncert »Glasbene Matice« v Ljubljani. V četrtek 4. junija ob S. zvečer poje pevski zbor -.Glasbene Matice« v frančiškanski cerkvi Cesar Franckov oratorii Blagrk s sodelovanjem šestih solistov ter velikega orkestra. Občinstvo opozarjamo, da se dobivajo vstopnice za ta koncert v Matični knjigami od 25 Din navzdol. Vstopnic je še veliko na razpolago. — Glasbeno društvo v Kočevju priredi dne 6. junija 1925 ob 20. uri v hoteru Me-stofist v Kočevju svoj letošmi pomladanski koncert. — Nova učna knjiga. Te dni je fzšla nova učna knjiga prof. F. Siča pod naslovom: Princip in teorija bančnega knjigovodstva, katero je založila knjigarna Ig. Klemmayr & Fed. Bamberg, družba z o. z. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti slusa-Teljem trgovske akademije in dijakom trgovske šole. Po svoji vsebini pa je zelo prikladna za bančne uradnike, zlasti mlajše, t. j. one, ki se pripravljajo za bančni izpit, a jim specijalno delo ne nudi splošnega pregleda. Knjiga obravnava metodično vse bančne posle v njihovih principih s posebnim poudarkom na organizacijo modernih bank. Bilanci, fuziji in fuzijam akcijskih družb so posvečena posebna poglavja. Dobro bo služila tudi trgovcem in rvrdkam, ki Sraajo posla z bančnimi zavodi in samoukom. Knjiga je po svojih razlagah sicer kratka, a vendar jedrnata. Založba Ig. Kleinmayr 6t Fed. Bamberg si je prizadejala, da nastavi zmerno ceno. Din 34.— jc z ozirom na kompliciran stavek in vrednost knüge jako nizka cena. Sokol — Sokoisko društvo v Štepanji va>i opozarja sokolstvu naklonjeno občinstvo v Ljubljani m okolici, da v mnogobrojnerti številu po seri našo prireditev o priliki z!e-ta Sokolskega okrožja LJubljana II. Upoštevajte, da ie ta adet letos edina telovadna prireditev našega okrožja ter ob enem edina večja prireditev našega društva. Po javni telovadbi se vrši na tek)vadiŠču (»Pla-niriu^ velika narodna veselica z. bogatim srecolovorm, plesom fa. druffltnri zabavam;. Za okrepčilo ie "zborno preskrbljeno. Zunanjim udeležencem okrožnega zleta je. dovoljen na železnicah 50% popust, veljaven od 6. do S. junija. Pri vstopnih postajah je kupiti cele na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom (sa-vezno izkaznico ali slično društveno potr-» dilo) o udeležbi na zletu tudi za povratek. Zdravo! — Odbor. 1121/it — Sokoisko društvo Ljubljana II. priredi v nedeljo dne 7. junija t. 1. na svojem letnem telovadišču na Prulah javno telovadbo z jako pestrim sporedom. Telovadne točke: l. Moška in ženska deca, skupno protse vaje. 2. Člani, proste vaje za Ietrr 1925. 3. Članice, proste vaje za T. 1925. 4. Moški naraščaj, vaje s kiji. 5. Ženski naraščaj, vaje s siri. 7. Orodna telovadba. — Po telovadbi prosta zabava. — Pričetek točno ob 3. uri. — Sodehrje godba Dravske divizije. 11 fSn — III. naraščajski dan Gorenjske so-fcolske žtipe, ki se vrši 7. junija v Kranju. bo spojen l zelo lepimi telovadnimi točkami poleg skupinskih vai dece s prapore! in obroči so na sporedu razne telovadne točke rn telovadne igre. Vse gorenjsko občin sivo opozarjamo na ta nastop in ga va« bimo, da prihtti ta dun z naraščajem v Kranj. 1096«. Sport — Klub kolesarjev In moticiklisto> »Perun« v Mariboru je praznoval dne 3!f t. m. petletnico obstoja ter je obenem rmt \ il klubov prapor. Kolesarska dirka se je vršila na progi Maribor - Brezno - Maribor km 66. Prijavili so >>c vsi najboljši dir-< kači Saveza, med njimi rud' olimpijonik.: Sovič, Truhan in Kosmati n. Rezultati s-naslednji: 1. Breznik (Perun, Maribor) 2 uri 2 min. 57 sekund. 2. Banek (Moto-Koturaški, Zagreb) 2,2,58. 3. Solar (Ilirija Ljubljana) 2.2,59. 4. Osrečki (Orao, Zagrebl 2,3,23. 5. Truban (Orao, Zagreb) 2,3,31. 6, Cesarec (Moto - Koturaški. Zagreb) 2,1.3,47< 7. Kosmatin (Primorje. Ljubljana) 2.15.52, 8. Sovič (Moto - Koturaški, Zagrebl 2.22,18. 9. Nabergoj (Perun, Mariborl 2,32AS1/. seK. — Ob 11. uri se je izvršita na glavnem trgu razvitje prapora, ob na-« vzočnosti mnogobrojnega občinstva in celokupnega kolesarstva z zastopniki Saveza SHS. in Podsaveza Slovenije. Nato se jo vršila povorka z godbo na čelu skozi me* sto v Narodni dom. Popoldne ob 4. všib se je dobro uspela veselica v vsih prostorih Narodnega doma in razdelitev nagrad. — Kolesarsko in motoclklistično društvo »Sava« v Ljubljani sporoča, da je zaključek prijav za dirko v petek zvečer ofe 9. uri. Gospode člane se naproša, kateri imajo čas zvečer, da pridejo pomagat iv? veselični prostor pri dekoraciji. 1121n — G. A. K. — štajerski prvak na Reki Za binkoštne praznike je gostoval na Reki G. A. K., ki je oba dni podlegel Olimpijl (0 : 1) in Slavij i (0 : 2). Zanimivo je, da je tekme vodil sodnik iz Zagreba! — Internacionalna avtomobilska dirka, ki jo priredi Avtomobilski klub kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Sekcija Beo. grad, na progi Sarajevo - Beograd, se vrši dne S. junija 1925. Proga je v iz« bornem stanju. Pravila in natančnejša navodila so dobe pri Avtom ob irskem klubu« Sekcija Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, kjer se spreiemaio tudi prijave. 1120n Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS IZJAVA. Podpisani .hirič Vinko. most. k!jučavn:» čar drž. žel., obžalujem in preklicujem go-vorico, ki sem io neopravičeno razširjal o g. Malovrha Jaikobu, uradniku drž. žel. Za* hvaljujem se g. Malovrhu, da je odstopil od tožbe ter darujem v ta namen 100 Din za oslepele vojake. V Ljubljani, 2. junija 1925. »4n Jtrrlč Vinko > Ji Gospodarstvo Proračun za I. 19Z3/26 Odobrene dvanaistina za april, maj, junij in julij znašajo 4.101,061.304.33 Din. kar bi znašalo za celo leto 12.303,183.913 Din. Predlog proračuna za 1. 1925/26 pa predvideva 400.000.00(1 Din manj. Glavni vzrok, 3a se je proračun znižal za 400 milijonov, ie v rigoroznem izvajanju principa varčnosti, deloma pa tudi v tem, da so morali hiti poedini krediti v dvanaistinah odobre-rti v višini letne potrebe. Dvanajstine in nov proračun ie v toliko zanimiv, da so se zvišaie postavke za državne gospodarske ustanove tako. da imajo novi izdatki popolno kritje v povečanih dohodkih teh* ustanov in da ljudstvo s tem ne bo obremenjeno. Sicer pa proračun za 1. 1925/26 ne predvideva nobenih novih virov za dohodke, temveč ostane vse pri starem. Dohodek od carin in izrednih državnih dajatev io ostali isti kot v proračunu za 1. 1924/25. ^rue.1 dohodki so zvišani glede na stvarne "ezultatc. d rožene v lanskem proračunskem letu. Največje povišanje dohodkov Je »rlčakovnti nri državnih železnicah in ne-v: s redni h davkih. Od uvedenega vozarin-ikega pri davka pričakuje država 70.000.000 ">!n. od kovanja novega niklastega denarja sa 152,000.000 Din. Pri izdatkih so se najbolj zvišale po-•tavke prometnega ministrstva. Tzdatki za *rl:ovno državno upravo so se znižali za 59,000 noo r>}:] ;5] siCcr zato. ker je bil preisen in razdeljen splošni kredit v znesku iOO,0OO.000 Din v smislu novega uradniške-jh zakona* 'ij poedina ministrstva. Največja postavka med novimi izdatki je 50 mi-f]önski pol i cdcl.sk i kredi:. Celokupni izdat-r" znašajo po novem proračunu 11.910.000.000 r>"n. "Razdeljeni so !ako-lc: t: Vrh)«, drž. uprava 1.076,152.608^3 Din ?. Ministrstvo pravde 279.208.955.13 » 3 Ministrstvo prosvetc 749.587.103.77 » 4 Wmistrstvo ver 115.164.387.05 » rVMinistrstvo uotr. zad. 606,704.965.97 » 6; Minist, narod, zdravi.! 317-181-77735 » 7. Minis«trst. rar-, zadev 227.552.209.45 * S. Ministrstvo financ 1.767,192.398.04 » 9. Win. vojske m mor. 2.248.259.366.40 » fA Ministrstv i javnih del 474.047.781 » 7. A£fnistrstvo prometa 2.234.578.9S7.36 » 12. Minist, pošt in brzo.i. 409.=;98.192.19 -i*. Minist, poljed. m vod 277,201.605.45 » 14. Minist, šum in rudn. 359,872.510.61 * 15. Mfarist trg. in indust. 91 ,W> 1.193.35 » 16. Ministr. za soc. poi. 459.984.557.44 » 17. Ministr. za agrar. ref 75,388.658.18 » 18. Ministrstvo za ustavotvorno skupščino 642.742.13 » 19. prorač. rezervni krediti 140,000.000 » Skupaj izdatkov 11.910 000.000.— Dohodki so predvideni na temelju že doseženih rezultatov v enakem znesku 11.910,000.000 Din tako, da je v predlogu doseženo popolno ravnotežje. Dohodki so razdeljeni tako-le: Carina In vzporedne carinske takse Trošarina in takse Monopoli Dobiček v denarju Davek na poslovni Prometne ustanove Poštna hranilnica s čeko\mimi uradi Invalidski davek Vozarinski pridavek Izred. pridavek (500% in dO"A) 500.000.000.— Državna posestva 235.000 000 — Davki 910,000 000 Državno gospodarstvo 1.120.000.000.— Razni dohodki 101.000.000.— prome: 1.690.000.000.— 1.810.000.000.— 2.468.050.0OO.— 163.000.000.— 225,100.000.— 2.462.85O.O0O.— 15,000 000.— 140 000.000.— 70,000.000.— Skupaj dohodkov 11.910.000.000.— To in ono Ho pomoč flmundsenu Proti odebelelosi! deluje s kolosalnim ■ uspp1!om samo VILFANOV CAJ - kar rri.-Brvajo vsi strokovnjaki — Dobiva se v vseh lekarnah in drogenjab — Proizvaja: Kern, pharm, laboratorij Mr D. VILFAN, ZAGREB, ILICA 204 ne L —z Pred novim carinskim tarifom. De- putacija industrijalcev je bila pri finančnem ministru m ga je naprosila, naj se novi carinski tarif čim prej uveliavi. Finančni minister je izjavil, da stopi novi carinski tar;f v veljavo najkasneje prve dni junija. —g Običajni letni sejem za kramarijo. konje, govejo živino in prašiče se vrši dne S. junija 1925 t. 1. v ponedeljek v St. Jerneju na Dolenjskem. —g Ivoz koruze. Stanje posevkov je odlično. Tzvoz koruze je izredno velik poletela z aerodroma v Hor*enu tako, da bi dosegla Soitzberge koncem tega tedna. Norveška vlada želi, da ostane pomožna akcija izključno v norveških rokah. Šef policijske postojanke na Aljaski je brzojavno predložil ameriški v'adi. naj takoj pošlje državni parnik ^Dear«. ki križan zdaj v arktičnih vodah, proti severnem tečaju, da poišče Amundsena. »Dear« bi mogel vzeti s seboj tudi letala. Vse iskanje Amundsena severno od Aljaske je bilo doslej brezuspešno. Sploh je Amundsenova usoda neznana. Javnost pričakuje vesti o njem z največjo nestrpnostjo. Vse trditve poznavalce1/ polarmh krajev, da se za Amundsena ni treba bati, so zaman. Ljudje ne verjamejo, da bi bfla nevarnost tragične smrti znamenitega raziskovalca in njegovih spremljevalcev izključena. Tudi posadke Amtind.se novih 'adij se je polotila nestrpnost. O tem priča sobotno poročilo z ladje »Fram«. ki nravi: »Odmev napetosti, ki je objela svet in o kateri nam poročajo radio-postaie, je dosegel tudi nas. Zdi se nam, kakor da je teh 10 dni, odkar so izginila 'eta'a v megli nad rtičem hitro, cela večnost, kajti ure in dne- vi so si popolnoma enaki. Po vsakem obedu sedimo za mizo in se pogovarjamo o tem. kaj nas čaka. Interpeiramo meteorologe, krmarja, ravnatelja tvornice za aero-plane. da čujemo vedno ista mnenja. Ali se vrnejo danes ponoči, ali pa bodo tu čez pol ure? Morebiti bomo morali čakati do četrtka, ki ga je Amundsen določil kot zadnji rok za povratek na Spitzberge. Cez pol ure pa smo zopet na krovu in vsi se oziramo proti severu. Ne čutimo nobene bojazni, ker absolutno zaupamo pilotom, njihovemu načrtu, materijalu in vsemu, kar ie v zvezi z Amundsenovo ekspedieua. Spominjamo se, da smo preživljali prav rake tre-noike napetega pričakovania tudi v Kings-bayu. Rüser Larsen je dej^l nekoč ves cb-upan meteorologom: Dajte nam vsaj 12 ur lepega vremena, da poletimo na tečai. Ne potrebujemo več, nazai že pademo kako. Zato rabimo največ 14 dni. Mnogi člani ekspedicije hodijo na višine obeh otokov ob Wel1ekann^vem zn-;-vu in se ozirajo proti seveni, -«dkoder nr:-č^kujejo vsak h:p povra'ka težko pogrešanih tovarišev. Cesto smo že govor1: o možnosti, da so se letala so:?sr-*la med ledenimi gorami in da se je ravnati samo po Amundsenovih navodilih. Ladie čakajo ;n čim se stvar pojasni. z?čne:no poizvedovati. Ne moremo si misliti da bi letala porabila ves bencin :n da bi se morala spustiti prej predno dosežejo Spitzberge. Vreme je stanovitno in zato smo prepričani, da ostane Amundsen čim deli Časa na severnem tečaju. Čakati moramo še nekai dn». predno zagledamo letala. Teden se bliža koncu in zdaj :v več upanja, da bi se Amundsen vrnil pred bin-koštnimi prazniki. Vreme se ie zadnja dni malo spremenilo, megla je zastrla tudi polarne kraje. Zdi se nam, da se ekspedicna že vrača in da se je morala spustiti na ledu. da se letala v megli ne izgube. V tem slučaju bi moral Amundsen nekaj dni počakati, zakaj meteorologi pravijo, da se me^la Širi daleč na sever. Tu nad Dansk:m otokom ie razmeroma jasno vreme, vendar pa vidimo, kako se vleče gosta megla proti severu. Spimo zelo malo. Po praznikih odpluje ->Fram* v Kingsbay, da naloži premoga. Po zadnjim vesteh iz Sibirije in Rusije se razširi megleno vreme v treh dneh tudi na vso polarno oblast.^ Pisne! z isniortis Inn V jasnih nočeh vidimo z daljnogled^-na nebosklonu ono nebesno telo, ki zadnje stoletje najbolj zanima astronorre. Planet Saturn je med vsemi nebesnimi telo-! fl zanimivejši. On ne krož; v ne •';<•' .* prostranstvu sam kakor drugi sorodni | ' neti, temveč ga obda;a svetel obroč, ki « v svojem siiaju čudovito lep. Za Jup'*:— je Saturn največji sprerrHevalec sohtca Njegov obsega je samo 3000krat manfŠj od obsega solnca, okrog katerega kroži po poti, ki znaša 1 400.00o.coo km. Saturn napravi pot okrog solnca v 29: j leta. Brei svojih tajinstvenih obročev bi Saturn morebiti ne zbujal tolikega zanimanja zve/.i y slovcev. Človeštvo ve pravzaprav zeSc malo o tem planetu, dasi ima modema astronomija na razpolago kolosalne daljnoglede. Oko zvezdoslovca lahko razloči Saturnu samo svetlejše in temnejše proge, ki spreminjajo svojo lego tako. kal c se suče pianet okrog svoje osi. Astronom1, so dognali, da se zasuče Saturn okror svoje osi v 10 urah. Satumovo leto je SOkrat večie od nagega, Saturnov dan pa polovic manjši od našega. Zagonetni obroj, ki obdaja ta planet, le zanimal že Galileja. Gafilejev teleskop je bil seve preslab, da bi mogel ItalHanskl astronom dognati, kaj predstavlja ta ob-roč. Šele pozneje se je posrečiio astronomom odkriti podrobnosti strukture t-rira obroča. Cassini je prišel do zaključ!:a. <' sestoji obroč iz svetlejšega notranjega ir temnejšega zunanjega dela. Zunanji obroč je manj razsvetljen nego notranji. Prvotne so astronomi mislili, da je obroč debe' kvečjemu 20 km. Pozneje ie bilo to nabiranje ovrženo. Začetkom zadnjega stoletja so astronomi ugotovili, da je obroč debel več sto kilometrov. Zdaj prevladuje v nasprotju s prejšnjimi hipotezami naziranje, da tvori Saturnov obroč ogromno število lun. Saturn je elede snrerrljevalcev najbogatejši planet. Nekateri astronomi so mnenja, da jih ima eno milijardo. Polea: ogromnega števila teh neznatnih spremljevalcev Jma Saturn še deset večjih hm, mr:' njhnl Je znan zlasti Titan, ki ga odkrili v 17. stoletju, ter Feba in Todida, odkrita šele V novejšem času. Ta dva spremljevalca sta zelo daleč od planeta. Obseg desetega spremlievalci je zelo maihen. Celo Titan, k! je največji med vsemi Saturnovimi lunami, ima 5000krat manjši obseg nego Saturn. fCHiSTOFIČ - BUČJIFŠ, u«*««—. «-s « ■ wb hw ■*wwnlbj v lastni hiši. 101-L fPf ravno dolSe mLW9 najnovejšega Priporoča OTROŠKE in DAMSKE OBLEKE, FI-Ašč&E. — če"" Velika izbira. name. 1679 obleke, plašči, čevlji, hris&če v največji izbiri pri C. J. HAMANN Ljubljana, trg štev. 8. Vrtne stole prodaja najceneje Rož* mane & Komp. Liub ljzna. Mi rje 4. 78/L Kupim proti takojšnjemu plačilu na Koroškem v bližini Celovca večfe posestvo z vinogradom in sečnim gozdom. Topiš in ceno naj se vpošlje na naslov: Julij pl. Huebmershofen* .Sflbernagl. Zagreb. Ilica 131/a. 1596 Radi m&Sraua 1^76 Globoko žalostni naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba mama, gospa Franja Črnjaž v starosti 67 let danes dopoldan ob 9. uri za večno zaspala. Pogreb nepozabne bo v četrtek ob 5. popoldne iz biše žalosti v Zeleni jami št. 90, na pokopališče k Sv. Križu. Zelena jatna pri Ljubljani, 2. VT. 1925. Žalujoči dAfüi. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica, gospoda Ivana Maslena kr. glmn. profesorja izrekafno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Maša globoka in prisrčna zahvala njim, ki so lajšali pokojniku zadnje ure; g. prof. dr. Dolarju za tolažilne obiske in njegov nagrobni govor, g. dr. Kotniku za podelitev zadnjih tolažil, dalje vsem, ki so z venci in cvetjem krasili krsto blagopokojnika. Posebno zahvalo izrekamo Č. č. duhovščini, profesorskemu zboru z dijaki, občinskemu odboru, Narodni čitalnici in nje pevskemu zboru za genljive žalostinke, Sokolu, odboru dijaške kuhinje ter vsem. ki so blagemu pokojniku izkazali čast na njegovi zadnji pob. KRANJ, 1. junija 1925. Rodbine: Masten-Mayr-Sachy 1671 manjšega voza se proda po nizki ceni Cadillac Auto Type 55 za 7 oseb v prav dobrem stanju. Informacije pri A. A. Baker & Co., Ljubljana 7 Odda se senožet 1677 v Ljubiiani cca. 50.000 m2. Pojasnila da .ros. König, Ljubljana, Marmontova ulica 16 Hiša z gostifoo 1570 Antikvitete (starine) in tudi cele za* pvščine — kupujem po rajvišiih cenah. — Po* nudbe z natančnim opi= som predmetov in nzna« ko cene ie nasloviti na Julij pl. Huebmershofens Silhernagl. Uica 131 a, Z.t gre k Pristni, naravni maiinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar* na dr. G. Piccoli. Ljub: l jana. 108 (L v mestu Ljubljana iakoj na prodaj. Prostori prosti. Ponudbe pod „Hiša z gostilno 1670" na upravo Slov. Naroda. Košnjo 13 oralov odda iK7i Uoinouič t Comp. __GLINGE_ □BE3EIE3EIEIEIE3E3 59 T Vsem ki hočejo piti dobro kavo, priporočamo našo izvrstno pravo domačo i » lp jp M« wf m'V^TFVnFl Najboljio kavo dvakrat na teden sveže žgano ter drago špecerijsko blago, čajni rum in likerje nudi po najnižjih cenah Fran Bergant Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6 Žamanfe (odpadki drv) žaganje, košnjo lave ceno proda 1669 FRAN ŠUŠTAR parna žaga — Dolenjska cesta Pst! Patent 2538! Samo «LUCTFER» uni; čuje trajno stenice (ščur* ke)! — Winter. Ljublj?* na, Sv. Petra cesta 35, — iMedic. Maribor, Gospo« ska 23. 118/L Dvokolesa, otroški vozički, pneuma* tika — znižane cene! — Ceniki franko: proda ja na obroke. «TRIB1 TXA» F. B. L., tovarna dvoko-les in otroških vozičkov. Liubljana, Karlovska ce* sta 4. 117/L Dekle? ki lahko položi takoi 10.000 Din -oroti obrestim — dobi stalno službo. — Ponudbo pod «Dobra «■luzba 20 114 L-» na upra vo «Slov. NT-oda^ Kdor posodi takoj /a. eno leto Din 15.000.— dobi poteg obresH še celo leto brezplačno hrano. — Ponudbe pod «Dobra hra; na 20,115,L« na upravo «Slov. Na roda ». Otroški vozički dvokolesa. motorji, pneu matika — najceneje. — Sprejema i o se vsa popra* vila Prodaja na obroke: ceniki franko. — «TRT< BUNA» F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov. Ljubljana, Kar» lovska cesta 4. 107/L rili SELCE SOD CRISVSNICE. Sa velikom terasom na moru tik kupališta. Prvorazredna kuhinja, 60 Jijepih soba na raspolaganje, najniže cijene. — Prcporuča se viasnik 1576 P. STRiNOVIČ. Irin salu I SEDMIM Ljubljana, Praiernova ulica 3 ii v klobučevinastih (filcastih) klobučkih tn najmodernejših slamnikih Žalni klobuki vedno v zalogi — Postrežba točna. ii Cene zmerne. 1673 II a za živino je moje ravnokar izdano delo! V njem se na podlagi mnogih dolgoletnih izkušenj razlaga vzrok, postanek in zdravljenje živčnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni lo78 naslov brezplačno. Tisoče zahval dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, kateio toliko trpi. Kdor spada k ogromni množini živčno bolnih, kdor trpi radi raztresenosti, strahu, slabega spomina, nervoznega glavobola, pomanjkanja spanja, pokvarjenega želodca, prevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošni ali delni slabosti ter ostalih brezštevilnih pojavov, al mora naročiti mojo tolažečo knjižico 1 Kdor jo pazljivo bere, dobi pomirljivo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenju in zdravju! Ne čakajte, ampak pišite še danes na naslov F. P ASTERHACK, BERLIN S. O. MICHAELKIRCHPLÄTZ 13, ABT. 142. Popolnoma varno naložite denar v o i i S r v L]üüi,cni, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11fGOO.OOO Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obresiuje najugocivteiea Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti poln: varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 L Telefon štev. 9 konces. elektrotehnično poäfetfe, Lfubliaiia, Kongresni trn 19 (Poleg nunske cerkve). Instalaeffe: Radio - postaje, moderne telefonske centrale, zvonci in električna razsvetljava. Trgovina us äiloga: Instalacijski materija^ motorji, telefonsk aparati, moderni lestenci in svetilke. Radio-aparati, posamezni deli in anodne baterije. 1022 lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.