Posamezna številka Dia 1*—, STB V. 66. V LJUBLJANI, petek, 17. aprila 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Mlaja vsak dan opoldne, izvzemsi nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po požti: Din 20*—, inozemstvo Din 30 —. Heodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TBV. 18. C TELEFON 8TBV. 552L Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži nnab za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638. Več socialnega čustva. Tuji pritisk je povzročil, da smo bili Slovenci skoraj brez izjeme vneti pristaši nacionalizma. Dosiedno temu bi morali biti tudi enako vneti socialisti, ae sicer v strankarsko-političnem smi-siu, pač pa v tem, da bi čutili socialno. Zakaj naš nacionalizem nas je učil, da je naša postojanka ob Adriji neusmiljeno izgubljena, če ne zasiguramo našemu tržaškemu delavcu vse njegove materialne potrebe. In videli smo dalje, da je imelo nemškutarstvo največjo oporo ravno v bedi našega delavstva, ki si je moralo iskati kruha po štajerskih in koroških rudnikih ter tovarnah. Naš nacionalizem je bil brez socializma brez učinka in ker se tega nismo zadostno zavedali, zato je bil procent naših ljudi, ki so se utopili v tujem morju tako velik. Slovenski dotok je omogočil italijanski Trst in slovenski dotok je bil temelj nemštvu Celovca, Maribora in ostalih nemških štajerskih trdnjav. Ponavljamo: Naš nacionalizem ima zmisla samo tedaj, če je tudi socialen. Pa dasi to mnogi uvidevajo, vendar moramo reči, da je danes manj socialnega čustva, kakor pred vojno. Tako zelo je vojna demoralizirala ljudstvo. Ce bi se pred vojno zgodilo, da bi moralo petdeset železničarskih rodbin, to Je državnih nameščencev, stanovati v vagonih, bi sigurno javno mnenje nastopilo s tako silo, da bi se ta škandal nehal. Mi pa trpimo že šesto leto mirno ta škandal in v novem načrtu stanovanjskega zakona so ti reveži popolnoma prezrti. Naj se nam ne govori, da ni denarja za zidanje potrebnih hiš. Če se je moglo brez postavne podlage izdati nad 1200 milijonov dinarjev v volilne namene, potem mora biti na razpolago vsaj ena stotinka tega in vse te vagonar-jee bi se spravilo pod streho. Laž je, da ni denarja, res pa je, da ni dobre voLje. In te volje ni, ker manjka socialno čustvo, ker smo kljub vsemu povdar-janju o potrebi katoliške vere brez vsakega zmisla za ljubezen do bližnjega. Mladina je najsvetejše, kar ima narod. Če je nezdrava mladina, potem je bodočnost naroda v nevarnosti. V šole prihaja sedaj ravno ona mladina, ki je vsled vojnega pomanjkanja telesno zaostala. Če ne bomo skrbeli, da bo mogla ta mladina nadoknaditi sedaj vse to, kar ji je preje manjkalo, potem je gotovo, da ne bo mogla dati narodu tega, kar on od nje nujno potrebuje. To mladino Je treba v počitnicah poslati k morju in na deželo, da se okrepi in po drugih mestih tudi vidimo, kako se društva in posamezniki trudijo, da zberejo v ta »amen potreben denar. Pri nas pa se Sjfc ne gane in bleda lica naših mal-' “v ae vzbude umiljenja. vrsto stvari bi mogli še našteti, i a*uiejo, kako malo socialnega ču-1 T.a,f6 ' javnosti in zlasti med vladajočimi. Postaja Skoraj pravilo, da pravijo ljudje, kar mene ne boli, to ne obstoji. la brezbrižnost do bližnjega je vse obsodbe vredna. Zakaj * njo se izpodkopava temelj nacionalizma. Ne more obstati nacionalizem, ki ne sloni na čutu solidarnosti. Kakšna solidarnost pa je to, če' se gre mimo brata v nesreči. Več socialnega čustva zahtevamo zato od uaše javnosti, ker le tako pridemo da tega, da bodo imeli več socialnega čustva tudi vladajoči. Ne sme se ponoviti škandal, da se jadrno odglasuje zakon, ki uvaja poseben davek na ročne delavce, najbednejše med bednimi, ki pa so ne ustavi niti pred eno palačo bo- Med zadušnico eksplodiral v Sofijski katedrali peklenski stroj. Mnogo žrtev. — Panika sofijskega prebivalstva. — Obsedno stanje po vsej Bolgarski. Sofija, 17. aprila. Včeraj zjutraj je v cerkvi Svete Nedelje za časa zadušnice : za Kosto Georgijevim eksplodiral peklenski stroj. Eksplozija je bila izredno močna in je veliko mrtvih in ranjenih. Podrobnosti o žrtvah niso znane. V cerkvi je nastala velika panika in je bilo več oseb pohojenih. Člani vlade, ki so prisostvovali pogrebu, so ostali nepoškodovani. Policija in vojska sta takoj obkolili cerkev. Do neredov, ki so jih pričakovali po tej eksploziji, ni prišlo. Prebivalstvo je zato vznemirjeno radi zadnjih dogodkov in se boji težkih nemirov. Beograd, 17. aprila. Po vesteh iz Sofije je bil o priliki eksplozije v katedrali Svete Nedelje ranjen tudi en član vlade. Atentatorjev sedaj še niso mogli izslediti. Danes bo proglašeno po vsej Bolgarski obsedno stanje. VEDNO VEČJA ANARHIJA NA BOLGARSKEM. Sofija, 16. aprila. Po deželi narašča anarhija in vse kaže, da pride do resnih nemirov. Pri Aitoni ob Črnem morju je prišlo do spopadov med vladnimi četami in vstaši. Vladne čete so s pomočjo arti-ljerije zmagale. O krvavih spopadih se poroča tudi na drugih mestih. Zemlje-delci se živahno gibljejo in obstoja verjetnost, da bodo vstopili v odkrit boj z vladnimi četami. Verjetnost revolucije je vedno večja in položaj vlade od dneva do dneva težji. Brezposelnost narašča in z njo tudi draginja. Gospodarstvo pa leži na tleh. Redno ponavljajoči se atentati so razburili prebivalstvo do skrajnosti in vse čuti, da tako ne more iti naprej. Bolgarska je na pragu novih dogodkov in bati se je, da nad vse krvavih. Nespremenjen političen položaj. Beograd, 17. aprila. Politična situacija je popolnoma mirna. Včeraj ni bilo nobenega važnega dogodka. Tz Sofije ni nobenih podrobnih poročil o poskušenem atentatu. Pogajanja med frankovci in radikali se danes nadaljujejo v Zagrebu. Politični krogi trdijo, da je imel Pavle Radič te dni nekje sestanek s Pašičem. Vlada je bila sinoči obveščena, da je Pašič prispel v Cavtat in da še ni nikogar sprejel. Sinoči je dubrovniški veliki župan telefonski dostavil Marku Gjuri-čiču neka Pašičeva naročila. Rekel mu je, da Pašič želi, da se 22. t. m. sestanejo vsi ministri na plenarni seji vlade. Politični krogi smatrajo, da se bodo te dni rešila vsa sporna vprašanja v vladi. FANATIKI POSTAJAJO ZMERNI. Beograd, 17. aprila. Politično življenje je sedaj razdeljeno na Beograd, Sarajevo, Zagreb in Cavtat. Razvoj dogodkov v Zagrebu spremljajo politični krogi z največjim zanimanjem in optimizmom. Obstoji tendenca, da se mora z zmernim delom dati pravilen tok politični evoluciji, ki utegne prinesti trajnih rezultatov. Posebno skrb posvečajo politiki posvetovanjem Hrvatske Zajednice in njenim odnošajem s HSS. Včerajšnje vesti iz Zagreba so napravile v beograjskih radikalnih krogih zelo neugoden vtis, ker radikali vse bolj naglašajo, da obstoje v HSS dve struji in torej dve politiki, katerih nasprotje prihaja do izraza. Za politično situacijo je zelo značilno pomirljivo pisanje radikalnega tiska o Hrvatih. Zanimivo je, da je postala bolj zmerna celo samostojno demokratska ►Reč«, ki naglaša samo eno »neovržno« dejstvo, da je radičevcem postalo tesno v bloku narodnega sporazuma in da je po njih mnenju več kot gotovo, da se bodo radičevci predvsem pobrigali za to, da jih ta okvir ne bo preveč tiščal. Na drugi strani, pa >Reč< (SDS) v dopisu iz Ljubljane ostro napada in obsoja politiko dr. Korošca in dr. Jegliča. »Reč« piše, da je dr. Korošec sedaj skušal diskreditirati in onemogočiti radičevce. Ta sprememba fronte SDS zelo pada v oči. V ostalem pa smatrajo politični krogi, da do koalicije z radičevci inora priti in da se mora stvar solidno izdelati. Rekonstruirana Pašičeva vlada naj bi izvedla le nekoliko najnujnejših socialnih zakonov, nato pa se naj bi izvršile temeljite izpremenibe v politični situaciji. KRALJEVSKA DVOJICA V SARAJEVU. Sarajevo, 17. aprila. Včeraj ob 10. uri dopoldne je dospela v Ilidže Nj. Vel. kraljica Marija. Na kolodvoru jo je pričakoval kralj in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Sprejem je bil nadvse prisrčen. Kraljica se je nato odpeljala v 9voj dvorec »Hercegovina«. Popoldne je kraljeva dvojica napravila izlet v okolico Sarajeva in je bila povsod živahno pozdravljena. Sarajevo, 17. aprila. Ženska društva so včeraj popoldne posetila Ilidže in se vpisala v dvorske knjige. Športna društva pa so zaprosila Nj. Ve^. kralja, da prisostvuje v nedeljo nogometni tekmi za prvenstvo Bosne' in Hercegovine..Najbrž bo kralj prošnji ugodil. MINISTRI POTUJEJO V DUBROVNIK. Beograd, 17. aprila. Ninčič, ki je odpotoval na Sušak, bo najbrže posetil v prihodnjih dneh tudi Dubrovnik. Tudi Svetozar Pribičevič potuje v Dubrovnik. gatinov. Taka socialna pravica mora ubiti ljubezen do države in zato jo odločno odklanjamo. Ne sme se pa tudi ponoviti škandal, da Invalidi že sedmo leto zahtevajo svojo pravico in da se jim kljub vsem obljubam ponuja po sedmem letu zakonski načrt, ki ga morajo invalidi odločno odkloniti. Ni misliti na napredek države, če ne bo socialno čutenje vodilna misel pri sestavi vseh zakonov. Zakaj država je močna le tedaj, kadar so najširši sloji naroda zadovoljni in ne tedaj, kadar se godi dobro samo izvoljencem. • Več socialnega čustva je zato naša zahteva in kdor je pravi nacionalist, ga bo z nami ponovil. Konferenca ministrov. Beograd, 17. aprila. Včeraj popoldne od 17. do 18. se je vršila konferenc* ministrov. Navzoči so bili: Marko Gjuričič, dr. Šurmin, Lukinič, Velja Vukiiavič, Stanič in Stojadinovič. Na konferenoi so razpravljali o načrtu invalidskega zakona, zlasti z ozirom na njegovo finančno stran. Po referatu ministra S t o j a d i -n o v i č a so sklenili, da se sestanejo .22. t. m. vsi ministri in da se ob tej priliki diskusija o invalidskem zakonu nadaljuje. Minister Stanič je poročal o konfliktu med parobrodnim društvom in sindikatom. Ministri so sprejeli na znanje, da je predsednik vlade Pašič prispel v Cavtat in da so z njim vzpostavljene zveze. Razpravljali so dalje o vprašanju rekonstrukcije vlade. Ugotovili so, da'Pašič v Sarajevu ni izročil kralju v podpis ukaza o rekonstrukciji. Po informacijah se more rekonstrukcija vlade pričakovati med 25. in 28. t. m. Venizelos - poslanik v Beogradu. Beograd, 17. aprila. Po vesteh iz Aten .t© Venizelos izjavil, da je pripravljen sprejeti mesto grškega poslanika v Beogradu z nalogo, da sklene grško-jugoslo-vensko zvezo. Politični krogi mislijo, da bi se v tem slučaju pričelo razpravljati tudi o ustvarjanju balkanske zvez*, h kateri bi pristopila tudi Rumunija. FRANKOVCI VSTOPIJO V RADIKALNO STRANKO. Beograd, 17. aprila. Sinoči je odpotoval v Zagreb Gjorgje Jelenič, bivši tajnik regenta Aleksandra in eden izmed zastopnikov radikalov, ki vodijo pogajanja s frankovci. Izjavil je, da je zadeva s frankovci zelo aktualna in da se je ne sme omalovaževati. Če ga je Pribičevič nazval zaradi njegovih pogajanj s frankovci za »hohštaplerja«, potem je storil to samo iz bojazni, d ane »izleti« iz vlade. Jelenič potuje v Zagreb radi nadaljevanja pogajanj s frankovci in nosi s seboj statute radikalne stranke in naročila voditeljem frankovske stranke. Po njegovem mnenju moremo že danes pričakovati proglasa frankovcev. Jelenič upa, da bo dr. Horvat vstopil v radikalno stranko. SILOVIT UČINEK EKSPLOZIJI PEKLENSKEGA STROJA. Sofija, 17. aprila. Učinek eksplozije peklenskega stroja je bil strahovit. 160 oseb je bilo ubitih. Več članov vlad* je bilo težko ranjenih. Med njimi predsednik vlade Cankov, vojni minister Vlkov in notranji minister Rusev. Ranjen je bil tudi bolgarski patriarh. Bolgarska je na pragu revolueij*. Železniški promet je ustavljen v vsej dišavi. Spopadi med vstaši in vojsko se »nože. Vlada izgublja moč med vstaši. ki postajajo vedno bolj napadalni. NESKLEPČNA MINISTRSKA SUJ A. Beograd, 17. aprila. Včeraj je prispel iz Belja finančni minister Stojadinovič na konferenco ministrov. Seja komiteta se ni mogla vršiti, ker ni bilo navzočih dovolj članov, ampak je bila le kratka načelna diskusija o načrtu invalidskega zakona. Za sporazum sta potrebna dva. ▼ posebni izdaji »Hrvata« objavlja Her-•ag, urednik »Slobodnega Doma« razprto‘ti-tkan članek, v katerem razpravlja o pogajanjih med radikali in radičevci. V bistvu pravi Herceg v svojih zanimivih izvajanjih sledeče: Narodni hrvatski pregovor pravi, da sta za sporazum potrebna najmanj dva. Hrvatski narod je bil vedno za sporazum s srbskim narodom in z vsako srbsko stranko, ki ima za seboj večino srbskega naroda. O tem se j« Stepan Radič dostikrat izjavil, rekoč: »Če bo imela večino v Srbiji zemljoradniška stranka, potem bo z njo dosežen sporazum v 24 urah. Ako bo imel večino Davidovič, potem bo z njim gotov sporazum tekom osmih dni na ustavno-demokratski podlagi. C* pa bomo morali mi Hrvatje sklepati sporazum z radikali, potem bo to trajalo todne in mesece in morda tudi dalje.« Srbski zemljoradniki se za to izjavo niso nikdar zmenili in če bi imeli večino, bi naj-!»rže Hrvate ravno tako preganjali ko Pri-bičevič, ker znano je, da se sorodne stranke ■ajbolj preganjajo. Pa tudi Davidovič je-dolgo iskal sporazum izven HRSS, pa tudi proti HRSS. Med radikali pa je še danes polno lakih in morda je med njimi tudi Pašič, ki bi se hoteli sporazumeti s takimi Hrvati, kakor še danes sede, oziroma leže v PP vladi. Na srbski strani torej »onega drugega«, ki bi hotel skleniti sporazum, še vedno ni. Ali pa vsaj tako izgleda, ker obznana gotovo ni znak volje za sklenitev sporazuma. Res je sicer, da so za sporazum stranke ■arodno-seljačkega bloka. Toda v tem bloku ni radikalov, ki imajo 140 mandatov proti niti 40 mandatom Davidoviča. Tudi če se z ojsirom na volilna nasilja odbije radikalom nekaj mandatov, ostane še vedno preko sto radikalnih mandatov proti 40 Davidoviča. Toda ti radikali ne kažejo nobene dobre volje za sporazum. Vsa teža sporazuma je tako zopet ostala na Hrvatih. Ko se je hotelo uničiti vse mandate HRSS, je bilo za hrvatske poslance jasno, da morejo odgovoriti na to nasilje samo ali z znano izjavo predsednikovega namestnika z dne 27. aaarca ali pa s silo. O tem pa je dejal Mato 'SS3W I Slovanski svet. Jagatič sledeče znamenite besede: »Revo- lucijo more začeti delavec, ki tvega samo svojih deset prstov, ne sme je pa začeti kmet, ker bi z njo porušil kulturo in blagostanje. Kmetska revolucija vodi namreč nazaj v barbarstvo. In zato je dalo hrvatsko narodno zastopstvo najbolj dalekosežno izjavo za sporazum. Za srbski narod se je odzvalo javno mnenje v Beogradu in v Šumadiji. Z ozirom na našo 9kupno bodočnost je bila naša izjava simpatično sprejeta tudi od kralja — to se ve danes čisto gotovo: Pod tem utisom je našla naša izjava tudi odmev — nikakor pa ne odziva med radikali. In šele sedaj se je začel, oglašati »oni drugi«, brez katerega ni sporazuma. V narodnem predstavništvu je bilo okoli sto prečan-skih mamelukov, ki jih je privedel Pribiče-vič. Tem se Pašič ni upiral, ker je znal, da • bodo tudi njegovi mameluki. S 14 macedon-slcimi muslimani, ki so bili Pašiču važnejši ko 49 republikanskih Hrvatov, je imel tedaj Pašič večino in zato ni na sporazum niti mislil. Po volitvah leta 1928 je imel Pašič 107 mandatov; zato je bil zanj sporazum samo v tem, da ne pride 70 hrvatskih poslancev v parlament. Pri zadnjih volitvah je dobil Pašič 140 mandatov, ni se mu pa posrečilo, da bi oslabil HRSS. Pašič se zaveda, da ne more računati s tem, da bi pri prihodnjih volitvah dobil še več mandatov in zato si ni ne želi novih volitev. Tako je končno prišel za sporazum tudi . »oni drugi«. Prihaja polahno i nezaupa-: njem. Toda sprejet je f globokim razumeva-j njem in z resno pripravljenostjo. Zaupanje , rodi zaupanje, odkritost odkritost. In sporazum se pripravlja resno in odločno, in zato se bo ustvaril tudi iskreno in temeljito. Ta izvajanja naj si prečitajo vsi oni, ki mislijo, da mora biti sporazum dosežen v par urah. Velike stvari se nikdar ne dosežejo čez noč in trajno veljavo ima samo to, kar je doseženo s trudom in delom. Zlasti pa velja to za tako veliko stvar, kakor je sporazum Hrvatov in -Srbov. Pred novim preganjanjem primorskih Slovencev! V Bologni je bil te dni kongres italijanskih kulturnih delavcev, ki simpatizirajo s fašisti. Kongresa se je udeležila cela vrsta poslancev in uglednih italijanskih kulturnih delavcev. Kongresu je predsedoval senator G e n t i 1 e, znani krvnik slovenskega šolstva v Primorju. Posebno zanimanje je na kongresu vzbudil govor Marinettija, voditelja futuristov. Marinetti je povdarjal, da je futurizem isto ko fašizem in se je pri tem skliceval na ■ek govor Mussolinija, ki je med drugim dejal: »Mi smo mlad narod, ki noče biti udru-ienje hotelirjev ali čuvarjev muzejev. Naša umetnost je bila v preteklosti velika, kljub lemu pa nisem bil v muzejih več ko dvakrat, štejem si v čast, da predsedujem vladi, ki dela hitro. Birokratičen sistem za nas ne velja. Vse mora iti z največjo hitrostjo. Mi smo generacija stvariteljev, ki hoče z delom in disciplino, roko in intelektom prodreti do skrajnih mej. Ko se to' doseže, potem bo naša domovina osvobojena parazitov.« Te besde dokazujejo, je dejal Marinetti, da sta fašizem in futurizem sinonima. Ali še bolje. V fašizmu je obsežen futurizem, naci-jonalizem in sindikalizem, kakor je priznal tudi naš znani nasprotnik, filozof Benedetto fnoee. Kato je govoril Marinetti o potrebi, da vloda čim najbolje podpira umetnike. Treba >e ustanoviti posebno Umetniško zbornico, ki bi združila vse pesnike, slikarje, arhitekte in glasbenike. Ustanoviti bi se morala dalje posebna Umetniška banka, ki bi dajala umetnikom kredite in posojila proti zastavitvi njihovih del. Sploh je treba storiti vse. da se umetnika gospodarsko osamosvoji in oprosti vseh pijavk, ker samo tako bo mogel umetnik popolnoma živeti svojemu poklicu ali dati narodu to, kar ta potrebuje. Koncem svojega govora je Marinetti ostro nastopil proti temu, da se v Italiji italijanski umetniki slabše plačujejo ko tujezemski. To se mora nehati 1 Futuristi zahtevajo, da se Italija popolnoma italijanizira. Vsi napisi v hotelih, trgovinah in na vseh javnih mestih morajo biti samo italijanski. Trgovska korespondenc^ se sme vršiti le v italijanskem jeziku in sploh je treba povsodi dati prednost italijanščini. V novih provincah je treba posebno ostro paziti, da se italijanizacija celotno izvede. Časopisi in knjige so smejo tiskati samo v italijanskem jezika. Vsi ti predlogi Marinettija so bili soglasno sprejeti in nevarnost je, da sc bodo pričeli tudi izvajati. Nobenega dvoma ni, da imajo Italijani danes tudi moč, da jih prično izvajati. Vseeno smo prepričani, da z njimi ne bodo uspeli, temveč, da bodo doživeli žalosten fiasko. Z nekulturnimi in barbarskimi odredbami se ne da doseči nobene zmage in ne bo naša škoda, če bodo simpatije vsega kulturnega sveta na naši strani. Ni pa končno niti pozicija Italije tako močna, da bi jej moglo biti vseeno, kar pravi kulturni svet. Zato upamo, da ne bo obveljal nazor Marinettija, temveč da bo oficijelna Italija spoznala, da so dobri odnošaji z Jugoslavijo dosegljivi le, če se varujejo osnovne nacijo-nalne pravice našega življa v Italiji. Kosta Todorov o hrvatsko-srbskem sporazumu. Bivši bolgarski poslanik v Beogradu in ugledni voditelj zemljedelcev je podal z ozirom na hrvatsko-srbsko zbližanje uredniku »Novosti« sledečo izjavo: »Kot Bolgar in Slovan vežem bolgarski problem z jugoslovenskim ter konstatiram z i veseljem, da se pri vas prilike obračajo na bolje. V takih vprašanjih ne obstoje za mene ( ■iti zmagovalci in niti premaganci, ker se ; v notranji politiki dostikrat dogaja, da je oni, ki izgleda kot premaganec, dejansko zmagovalec. Mene zanima samo dejstvo hr-' vatsko-srbskega zbližanja, ki pomeni veli-kanzko pridobitev i za slovanstvo i za vašo državo. Mislim, da je to prvi korale za likvidacijo vaših notranjih nesoglasij in da bo ugodno vplival tudi na rešitev bolgarskega problema, ki ni samo notranje, temveč tudi zunanje vprašanje. Ozdravljenje razmer bo imelo pri vas dvojne posledice: 1. V notranjem življenju pridejo do veljave veliki gospodarski problemi, ki so pri vas ko tudi pri nas, državni osnovni problemi. Naiprej je treba rešiti vprašanje kmetijskega kredita. Istočasno je potrebna večja organizacija pridobitnih zadrug. Ko je to rešeno, potem pride na vrsto industrializacija kmetijstva. Mislim, da so to prve zahteve prave državne skupnosti, pa naj bo oblika ■pravne ureditve že kakršnakoli. 2. Vprašanje, ki pride na dnevni red v zunanji politiki je razširjenje jugoslovenske sajednice tudi na Bolgarsko. Smatram, da so razmere na Bolgarskem za to že zrele. Neodvisnost Bolgarske je'danes samo fikcija in naš narod bo dejansko bolj srečen, če bo živel v veliki slovanski zajednici, na katero bi morale pristati tudi druge balkanske države. To bi bilo koristno tudi za mir na Balkanu, kakor tudi kot bariera proti nemški nevarnosti. Če je to vprašanje za Bolgare življenske važnosti, mora biti tudi za vas Jugoslovene, pa čeprav se trenutno ne čutt za to potrebe. Verujem v politiko zdravega narodnega instinkta, ki kliče pri vas in pri nas ua po^ujedinjenja. Današnja bolgarska vlada je sposobna, da bi.to izvedla. Ona je pod uplivom protislo-vanske in reakcijonarne Vojne lige in make-donstvujuščih. Zato ni vezan problem ujedi-njenja samo z usodo vlade. Treba je uničiti vse podpornike bolgarskega pokrajinskega separatizma. podporniste bolgarskega pokrajinskega se-peratizma. Rešitev hrvatsko-srbskega vprašanja, ki je stopilo v končno fazo, bo razbila zadnje iluzije sofijskih šovinistov in dala še več razmaha idejam, za katere je umrl Stambolijski. To je obenem silen udarec boljševizmu, ki je hotel srbsko-hrvatski nesporazum uporabiti za svoje krvave eksperimente. Prepričali smo se, da je komunistom važnejša socijalna revolucija v Afganistanu ko pa neodvisnost na Bolgarskem. Verujem, da je naša zmaga na Bolgarskem ronditio sine qua non za popolno uresničenje jugoslovenske zajednice, ki ne more biti uspeh kabinetnih pogajanj, temveč živega narodnega pokreta. RUSIJA. Zadnja proklamacija patriarha Tihona. Sovjetski listi objavljajo faksimile pro-klamacije patrijarha Tihona, ki jo je izdal tik pred svojo smrtjo. Patriarh pozivlje v tej proklamaciji vernike, da se zavedajo, da so usode vseh narodov določene od Boga. Čeprav ne smejo verniki trpeti v verskih zadevah nobenega kompromisa, morajo vendar ostati iskreni do sovjetske vlade, ki je prava nacijonalna vlada Rusije. Prosi Boga, da blagoslovi sovjetsko vlado. Patriarh opominj'a vernike, da skrbe za čistost vere in obsoja one, ki so se udali veri tujemu politiziranju. Patriarh spominja ua preganjanja pravoslavnih duhovnikov na Poljskem, kjer je od 350 duhovnikov ostalo samo 50. Tihon priporoča, da se osnuje posebna komisija, ki bi odstranila vse duiiovnike, ki se trdovratno bavijo s politiko in vztrajajo v svojih zmotah. Pa-triarh poživlja ©migrante, da se vzdrže vsa-ke politične akcije proti sovjetom in da se vrnejo v domovino. Končno zavrača Tihon vse govorice, da je bil on v svojem delu od sovjetov oviran. Ni na svetu vlade, ki da bi mogla udušiti svobodne misli patriarha. Sveti sinod je ob priliki Tihonove smrti izdal proklamacijo, v kateri poživlja vse vernike, da z ozirom na patriarhovo smrt store vse, da pride zopet do enotnosti v pravoslavni cerkvi. Sveti sinod bo sklical v ta namen poseben cerkveni koncil, ki se ga naj udeleže vsi duhovniki brez razlike na politično prepričanje. Izjave Rijkova. Predsednik sveta narodnih komisarjev Rijkov je izjavil žurnalistom, da Francije do Rusije boljše, kot pa jih je mo-bo privatna trgovina še dolog. oigrala v Rusiji veliko vlogo. Ne gre, da bi upravna oblast delala zasebni trgovini ovire. Z ozirom na demisijo Herriota je izjavil Rijkov, da so bile namere Herriota glede razmerja Francije do Rusije boljše, kakor pa jih mogel uveljaviti v praksi. Obnovitev rednih stikov se je razvijala po priznanju Rusije silno počasi. Predvsem vsled težavnosti raznih nerešenih vprašanj ko predvojnih dolgov, izročitev mornarice in slično. Toda do rednih in prijateljskih odnošajev med Francijo in Rusijo mora priti! POLJSKA. Po poslednjem štetju ima Varšava 992.000 prebivalcev, od katerih je 323.000 židov. — Draginja v poljskih mestih stalno narašča. Od januarja do februarja so se dvignile cene za 2.5%, v marcu pa za nadaljnjih 1.9%. Zlasti velika je draginja za živila, dočim so cene industrijskih izdelkov primeroma majhne. — Poljska vlada je zvišala pristojbino za potni list v tujino od 100 zlatih na 300 (okoli 3500 dinarjev). Vsled tega je nastalo v poljskih listih silno ogorčenje. Poljska vlada pa kljub temu ni hotela preklicati svoje odredbe in jo utemeljuje kot neobhodno potrebno v interesu narodnega gospodarstva. Lani jo bilo namreč izdanih 80.000 potnih listov in Poljaki, ki so odšli v tujino, so odnesli, najmanj 100 milijonov zlatih iz Poljske, torej več, kakor pa iznaša delniška glavnica Poljske narodne banke. Prihod tujcev v Poljsko pa je minimalen in pri tem tujci na Poljskem zelo štedijo, dočim Poljaki v tujini zelo zapravljajo. Vsled tega je visoka pristojbina na potni list utemeljena. Politične vesti- = Kampanjo proti Ljubi Jovanovič« je začel voditi Velizar Jankovičev list »Balkan«. »Balkan« pravi, da je Jovanovič svoj znani članek »Kri slovanstva« namenoma tako stiliziral, da izgleda, kakor da bi Pašič vedel za sarajevski atentat in bi ga namenoma ne hotel preprečiti. To da jasno sledi iz stilizacije Jovanovičevega članka, v katerem se pravi, da je Pašič poročal na seji ministrskega sveta, da se pripravljajo neki mladiči, da bi izvršili atentat na Ferdinanda in da se ni preprečilo prehoda tem mladičem na avstrijsko ozemlje, ker so bile srbske obmejne oblasti same včlanjene v revo-lucijonarni organizaciji. »Balkan« pravi, da se je poslužil Jovanovič izdajalskih sredstev samo zato, da bi ubil avtoriteto Pašiča. Jovanovičev članek da je Judežev poljub in Jovanoviča je treba zaradi njegovega članka postaviti pred sodišče. — Namen »Balkano-ve< atake je prozoren. Njegovim gospodarjem je Jovanovič neprijeten in sedaj mislijo, da je prišel ugoden trenutek, da se njegove kontrole osvobode. Če se jim bo to posrečilo, je seveda drugo vprašanje, ker je »Balkan« po svojih klevetah tako znan, da so njegovi napadi preje priporočilo napadenega ko pa v njegovo škodo. = Hindenburg povzročitelj podmorske vojne. Socijalno-demokraški »Vorwarts« je pričel objavljati tajne protokole o sejah v glavnem stanu nemške armade glede napovedi, neomejene podmorske vojne. Ena teh sej se je vršila dne 9. januarja 1917 v prisotnosti Ludendorffa, Hindenburga in Beth-mann-Hollwega. Bethmann je opozarjal na dalekosežnost podmorske vojne, vendar pa ji ne bi mogel ugovarjati, če jo zahtevajo vojaški krogi. Nato je Hindenburg odgovoril dobesedno sledeče: »Mi smo pripravljeni, da smo kos vsem eventualnostim proti Ameriki, Danski, Holandski in tudi proti Švici. Rabimo najbolj energično in najbolj brezobzirno nastopanje, ki je sploh mogoče, m »ato je brezobzirna podmorska vojna od 1. februarja 1917 dalje neizogibna.« — Nemški kancler je še skušal ugovarjati in opozarjal je, da more taka brezobzirna podmorska vojna povzročiti vstop Amerike v vojno. Nato je odgovoril Hindenburg, da je tudi za ta slučaj preskrbljeno in da bodo Nemci z Ameriko že obračunali. Trenutek za podmorsko vojno da je tako ugoden, da bi si Nemci večno očitali, že ga ne bi že sedaj izrabili. Nato je bila brezobzirna podmorska vojna sklenjena. Da dopolni sliko Hindenburga, objavlja »Vorwarts« še besedil* pisma, ki ga je pisal Hindenburg Wilh«hsu II., ko mu je bil podeljen veliki križec k železnemu križu. Pismo se glasi: »Vašemu tesarskemu in kraljevskemu Veličanstvu s* drznem najmilostljivejše in blagohotno odlikovanje položiti svojo najudanejšo zahvalo s spoštovanjem precT noge.« K temu dostavlja »Vorwarts<: Bil bi krvav dovtip zgodovine, če bi se predsednik nemške republike najudanejše položil pred noge dezerterja Wilhelma II. = Brezuspešne nade madžarskih šovinistov. Za velikonočne praznike so objavili razni madžarski listi članke, v katerih izražajo svojo nado, da pride skoraj do revizij* trianonske mirovne pogodbe. To pa vsled tega, ker je na nekem shodu v Birminghamu dejal angleški zunanji minister, da je revizija mirovnih pogodb mogoča. Sedaj pa objavlja uradno glasilo madžarske vlade popravek, da je Chamberlain dejal samo to, da je revizija mirovne pogodbe mogoča sam* v tem slučaju, če se izjavijo zanjo vse velesile in tudi to šele v bližnji bodočnosti. Z revizijo trianonske mirovne pogodbe ni torej računati in madžarske fantazije se bod* morale ohladiti. = Italijanska nota egiptovski vladi, b Kaira poročajo, da je izročila Italija egiptovski vladi ponovno energično noto, v kateri zahteva, da se ji odstopi oaza Diarabab. Angleški krogi v Kairi označujejo to noto kot neultimatum. Egiptovska vlada je že odposlala v Rim odgovor, s katerim odklanja korekturo svoje meje. V Kairu pričakuj#}* intervencije angleške vlade. — Grška pred izpremembo režima. Iz Pariza prihajajo vesti, da stoji Grška baje pred izpremembo režima. Po teh vesteh pride V*-nizelos yv kratkem v Beograd v svrho tozadevnih pregovorov. Uvede naj se zopet monarhija, Izgleda, da razpoloženje med ljudstvom eventualni restavraciji ni sovražno, želi pa, .da odloči plebiscit. Zadevo for-sira Rumunija, ki se plebiscitu protivi ker zahteva, da se izvede restavracija potom državnega udara. Francija in Jugoslavija s* v vprašanje nočeta vtikati, ker jo smatrate za notranjo zadevo Grške. — Tako se poroča iz Pariza. Z oficijelne strani 6e te vesti ne potrjujejo. = Spopadi med fašisti in komunisti. P* vsej Italiji je prišlo do številnih spopadov med fašisti in komunisti. Več fašistov je bilo ubitih ali do brezzavesti pretepenih. Tudi nekaj vojakov je bilo ubitih, ker niso hoteli kričati: živijo komunizem. Fašisti so se aa uboje seveda revanžirali in požgali več komunističnih domov. = Vodja vstaških Kurdov ujet. Turške žete so ujele vodjo vstaških Kurdov šeika Saida. r rosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA. V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 17. aprila: Pepeluh. Red F. Sobota, 18. aprila: Lizistrata. Red A. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 17. aprila: Zaprto. Sobota, 18. aprila: Boheme. Gostuje g. Maja de Strozzi. Red. B. Danes zvečer ob 8. uri vrši se v Unionski dvorani koncert odličnih prvovrstnih umetnikov - bratov Milana in Dušana Jovanoviča. Oba uživata danes svetovni umetniški sloves in sicer Milan kot vijolinski virtuoz, Dušan pa kot njega spremljevalec odnosno kot izvrsten pianist, ki je nastopal tudi samostojno kot odličen interpret svetovnega klavirskega repertoarja. Oba umetnika, kjerkoli sta še nastopila, sta si popolnoma osvojila poslušajoče občinstvo ter povsod žela največje umetniške triumfe. Za današnji koncert je vstopnic še dovolj na razpolag* in Bicer od 30 Din navzdol v Matični knjigarni. Knjiž vnrst Mali Lord, roman, angleško napisala F. H. Burnett, poslovenil K. Pribil. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 24.—, v platno Din 36.—. Ta povest gr* sedaj drugič med Slovence, v novem prav lepem prevodu. Povest je najbolj znano in najbolj popularno delo sloveče angleške pisateljice Burnett in je prevedeno v prav vse kulturne jezike. Prvi slovenski prevod je bil takoj razprodan, zato bo nova izdaja posebn* dobrodošla mladim in odraslim. Le nerad odlaga človek Malega Lorda, ko ga prečita. Knjiga je pisana v tako prikupljivem tonu, da bi jo prebiral v enomer. Vso povest preveva neka mila, neobično ugodna prikupljivost. ki počasi premore tudi manj čustvenega človeka, da se mestoma ne more ubraniti sob. In ker tako blago upliva na človeško src*, je pripravna za mlade in velike bralce, kakor malokatera knjiga. Vsak, ki jo prečita, jo odlaga s tihim sklepom v srcu, posnemati m lega^junaka prekrasne povesti. Kakor j* knjiga opajala stolisoče, kakor sem jaz ob njej pozabil nekaj ur nase in na svet, tab* se tudi ti, draga bravka in dragi bravec ■• boš mogel odtegniti prelestnemu njenemu čaru, ko se poglobiš vanjo. Vem, da je n* odložiš, dokler ne končaš. In če ti bo ugajala, priporočaj jo svojim vrstnicam ali vrstnikom. Knjiga s tako zlato vsebino v današnjih dneh gotovo zasluži, da najde pot v vsake slovensko hišo. Ne le vrelec užitka, tudi n-vor dobrote in plemenitosti bodi vsakemu olikanemu malemu in velikemu otroku našega naroda. Dnevne vesti. — Razpis ljubljanskih občinskih volite?. Popoldansko mladinsko glasilo »odgovarja« na naše vprašanje, zakaj da se ne razpišejo ljubljanske občinske volitve. »Odgovor« je vreden mladinov in zato seveda samo oseben napad na gg. Jelačina in dr. Ravnikarja. Po mnenje senilnega »Slov. Naroda« zahtevamo seveda mi razpis ljubljanskih občinskih volitev samo zato, da bi mogla postati oba omenjena gospoda občinska svetovalca. Na tako trditev se seveda ne splača odgovarjati, temveč zadostuje popolnoma, da jo konstatira-iim>, da vidijo bralci, s kakšnimi neslanostmi »e pitajo »inteligentk, naročniki »Slov. Naroda«. Pač pa moramo odgovoriti na drug »argument« »Slov. Naroda«, ki pravi, da najdemo v pritožbi proti ljubljanskim volitvam, ki je bila objavljena v m la d inskih listih, navedene vse volilce. ki so bili izpuščeni iz ljubljanskih volilnih imenikov.^ Na to bodi konstatirano, da je bila natančno ista pritožba predložena skupščini, da pa jo je ra-dikalno-sam. dem. večina gladko odklonila, ker je bila prekilava, da bi se moglo na njo ozirati. Skupščina je torej to pritožbo zavrnila, na podlagi iste pritožbe pa je veliki župan odgodil občinske volitve. S takim postopanjem pa se mi ne moremo zadovoljiti in zato zahtevamo, da se občinske volitve razpišejo in da se avtonomija Ljubljane spoštuje. In to ni samo naša zahteva, temveč to zahtevajo vsi zavedni Ljubljančani, ki bodo zato »vrgli na smetišče« vse one, ki uničujejo ljubljansko avtonomijo, da se enkrat poslužimo tudi mi finega izražanja »Slov. Naroda«. — Neverjetno imenovanje. Za rednega profesorja na zagrebški univerzi je imenovan docent dr. Dvornikvoič, proti kateremu se ▼odi sodna preiskava vsled obtožbe plagiat-stva. Ali ni naravno, če po takih imenovanjih imenujejo Hrvati ministrstvo prosvete samo še kot ministrstvo osiete? Dobra je ta! G. poslanec dr. Pivko priredi v Žalcu protestni shod proti prevelikemu obdačenju. Ko je o tem obdačenju sklepala skupščina, pa je dr. Pivko glasoval aa obdačenje. G. dr. Pivko bo torej v Žalcu protestiral proti samemu sebi. Gospod doktor, ali res ne uvidite, da tako postopanje ai ravno hvalevredno? S svojim neustrašenim nastopom za časa svetovne vojne si je pridobil dr. Pivko velikih zaslug in dobro ime. Ali je res treba, da si sedaj zaradi dr. Lipoldove politike zapravi to dobro ime! Več nacionalne, pa manj mladinske politike, g. doktor, in koristili ne boste samo narodu, temveč tudi sebi in svojemu dobremu imenu. — Stoletnica odličnega žurnalista. Te dni j« vsa Francija proslavljala stoletnico smrti znamenitega žurnalista Paul-a Louis-a Cou-rier-a. Dne 10. aprila leta 1825. je bil Cou-rier ubit od reakcionarcev, ki niso znali odgovoriti drugače na njegovo ostro pero. Cou-rier je bil neizprosen borec proti vsaki reakciji in njegova deviza je bila: »Naj vas obsodijo, zapro ali pobesijo, vedno izpovedujte svojo misel!« Bilo bi dobro, da tudi slovenski 'žurnalisti nikdar ne bi pozabili lega gesla in da bi zlasti sedaj, ko grozi novi tiskovni zakon popolnoma udušiti svobodno misel, glasno izpovedovali Courierov rek. Pa še na en rek Couriera bi spomnili naše kolege, na njegov rek, da pripada resnica vsem. Zato nehajte s potvarjanjem poročil in prikrojevanjem resnice, ker laž je, da bi smeli izvedeti resnico samo nekateri izvoljenci. Še večja laž pa je, da je stranka nad resnico in da treba zaradi strankarskega interesa potvoriti resnico. Več Courierovega duha in Jugoslaviji bo znatno pomagano. — Odprava potnih vizumov. Med dunajsko in berlinsko vlado so se pričela pogajanja za odpravo potnega vizuma. Pogajanja potekajo ugodno in je gotovo, da bo potni vizum med Nemčijo in Avstrijo odpravljen. Slična pogajanja se prično tudi med nemško in češkoslovaško vlado. Skrajni čas je, da bi tudi naša vlada storila tozadevne korake in rešila svoje državljane pred neprijetnostmi, ki so zvezane s potnim listom. Vsaj nikakor ni res, da ima država dobiček, če imajo njeni državljani izgubo in nepotrebne sitnosti. — Zračna zveza Trst — Ljubljana — Dunaj. Glede osebnega in poštnega zračnega prometa se nahaja Italija šele v povojih. V kratkem nameravajo Italijo spojiti z mednarodno zračno mrežo. Že dolgo časa pretresa-ni načrt zračne zveze Trst—Dunaj — o katerem smo nedavno poročali — se bliža re-aliziranju. Po poročilih iz Trsta potekajo pogajanja ugodno in bodo v kratkem zaključena. Ljubljana naj bo edina postaja zračne črte. Čas poleta od Trsta do Ljubljane bo znašal 45 minut, dočim bo trajala vožnja od Ljubljane na Dunaj tri ure, tako da bo trajala cela vožnja od Trsta do Dunaja kvečjemu štiri ure. — Odlikovanje. Slovenec g. Jakob Križaj, član opernega gledališča v Zagrebu je odlikovan z redom sv. Save IV. vrste. — Is državne službe. Premeščen je iz Gornje Radgone v Niš komisar železniške policije Filip Nenezič; od okrajnega glavarstva Maribor je premeščen k okr. glavarstvu Maribor levi breg veterinar Fran Baš; od okr. glavarstva Maribor levi breg k velikemu županu mariborske oblasti pa veterinar Fran Veble. — Za profesorja na ženski realni gimnaziji na Sušaku je imenovan 'dr. Hubert Maver. — Iz inženirske prakse. Ministrstvo javnih del je dovolilo izvrševanje javne prakse v naši državi zopet 45 inženjerjem in tehnikom, med drugimi dr. Miroslavu Kasalu iz Ljubljane. — Vpokojitev članice Narodnega gledališča. Po predlogu prosvetnega ministra je vpokojena članica Narodnega gledališča v Ljubljani, gospa Sofija Borštnikova. — Učiteljska imenovanja in upokojitve. Za oblastnega šolskega nadzornika prosvetnega oddelka mariborske oblasti je imenovan Matija Senekovič, za srezkega šolskega nadzornika za okraj Maribor desni breg Ivan Koropec, za srezkega šolskega nadzornika v Ptuju Josip Gorup. Vpokojen je šolski upravitelj v Starem trgu pri Rakeku Karol Piki. — Letni dopust državnih uradnikov. Centralna komisija za izdelavo uradniškega zakona je podala te dni interpretacijo zakona, glasom katere naj se upošteva pri določitvi dolgosti letnega dopusta državnih uradnikov samo tista službena doba, ki služi za podlago pri določevanju stopenj osnovne plače. — Vojaki iz svetovne vojne. Na vsestranska vprašanja, kdaj se vrši letos sestanek in občni zbor naše Zveze, odgovarjamo: nepreklicno dne 30. avgusta na Brezjah. Takrat si podamo spet bratske roke in prepletemo celo Slovenijo s podružnicami po ■ natančno začrtanih pravilih. — Odbor. — Nova tvornica za popravljanje vagonov v Smederevu. Lansko leto je uničil požar tvornico za popravljanje vagonov v Smederevu. Ministrstvo za promet se bavi sedaj z načrtom zgradbe nove tvornice, opremljene z vsemi modernimi stroji. Dnevna delovna kapaciteta tvornice bo zadostovala za popravo tridesetih vagonov. — Izlet beograjskih dijakinj Gojenke učiteljskega tečaja višje ženske obrtne šole v Beogradu prirede v pravoslavnih velikonočnih praznikih izlet v Zagreb, Ljubljano in Sušak. — Usodepolna posledica pušenja. Pred nekaj tedni je padel, kakor smo poročali, v bližini Tiflisa aeroplan na zemljo. Oba pa-sažirja, dva člana centralnega eksekutivnega komiteja sovjetske vlade sta pri tem poginila. Pri pogrebu je imel Trocki govor, v katerem je namigaval na menjševiški kom-plot. Posledica tega namigavanja je bila, da je priredila Čeka v Tiflisu racijo ter areto-vala večje število intelektualcev in delavcev pod obdolžitvijo, da so bili udeleženi pri kohiplotu. Sedaj se je izkazalo, da so bile Trockijeve besede popolnoma neutemeljena obdolžitev, ki je spravila, kakor se to v so- vjetski Rusiji prav rado zgodi, zopet enkrat večje število nedolžnih ljudi v nesrečo. Moskovska vlada je poslala namreč neposredno po nesreči na lice mesta tehnično komisijo, ki je nepobitno ugotovila, da je bila nesreča povod dejstva, da sta pasažirja kljub tozadevni ostri prepovedi v aeroplanu pušila. Ker sta nameravala iti med potjo na lov sta imela v aeroplanu večjo količino smodnika in 175 ostrih nabojev. Smodnik se je vnel, patroni so eksplodirali, kar potrjujejo med’ drugim številni očividci, vendar je imel pilot toliko prisotnosti duha, da je hotel pristati. Aeroplan se je nahajal v višini 800 m, zato pilot ni uspel. Začel je goreti še bencin v rezervoarju in pasažirja sta živa zgorela, še predno je padel aeroplan na zemljo. — Smrtna nesreča dveh bolgarskih pilotov. Dne 14. t. m. sta se ubila na aerodromu Lozorište ravnatelj aviatične šole Uzu-nov in pilot Georgijev. Ueorgijev je bil eden izmed najboljših bolgarskih aviatikov. —Velikanski požar v Leipzigu. V parku »Mensdorf« je izbruhnil na velikonočni ponedeljek požar, medtem ko je bilo v parku okrog 3000 izletnikov. Nastala je silna panika, vendar človeških žrtev ni bilo. Rač pa je uničil ogenj več poslopij in nad 2000 stolov. — Smrtna nesreča v cirkuzu. Na velikonočno nedeljo se je pripetila v nekem cirkuzu v Budimpešti nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Neki artist in njegova soproga sta nastopila v strelni produkciji. Strel je izgrešil svoj cilj in artistinja se je zgrudila smrtno zadeta. — Velik štrajk v Hamburgu. V Hamburgu je izbruhnil .med gradbenimi delavci velik štrajk. Delodajalci so ustavili obrate ter odpustili vse delavstvo, tako je sedaj okrog 27.000 ljudi brez posla — Haaiman obglavljen. Iz Hannovra poro-jo: 14. t. m. ob 6. uri zvečer je bil obveščen znani večkratni morilec Haarman, da se izvrši prihodnje jutro nad njim smrtna kazen. Haarman je sprejel vest popolnoma mirno. Pre-čitali so mu še enkrat sodbo s pripombo, da se ni uporabila pravica pomiloščenja. Haarman je dejal nato: »Težka je pot, toda šel jo bom, ker vem, da se imam pokoriti za veliko krivdo.« Držal se je ves čas hladnokrvno. Krvnikoma je rekel, ko sta pripravljala eksekucijo: »Oprezno gospoda, oprezno!« Zadnje njegove besede so bile: »Na svidenje!« Mrtvaški zvon je zapel'in sekira giljotine je padla. — Nenavadna prodaja. Nedavno je prišla k šefu neke londonske bolnice elegantno oblečena dama ter ga vprašala, če bi bil pripravljen odkupiti njeno telo v anatomične svrhe. Kot ceno je zahtevala 50 funtov šter-lingov, od katerih bi ji bilo treba izplačati 10 funtov takoj. Zdravnik je vprašal damo predvsem, kake garancije da mu nudi za to, da dobi bolnica po njeni smrti njeno telo. Mirno in resno je odgovorila dama, da dobi bolnica njeno telo, ako se pogode, sigurno za teden dni, ker je radi nezvestobe svojega zaročenca trdno odločena, da izvrši samomor. Pristavila je, da naj se ostalih 40 funtov izplača po njeni smrti njenemu nezvestemu ljubimcu kot povračilo za stroške, ki jih je imel radi nje, zakaj noče mu ostati ničesar dolžna. — Strela ubila tri hribolazce. V torej se je pripetila na Kdnigsteinu pri Dresdenu velika nesreča. Približno 40 hribolazcev je lezlo proti trdnjavi »Friedrichsburg«, ki je oddaljena samo par sto metrov od Konig- : steina. Prišli so ravno tik pred obzidje trd- ’ njave, nenadoma pa je udarila v bližnji hrast ! strela. Vsi turisti so se prevrnili omamljeni j na tla. Oddelek pruskih pionirjev, ki je bil slučajno nastanjen v trdnjavi, je prihitel ter nudil ponesrečencem prvo pomoč. Na eni izmed ponesrečenih oseb je bila obleka že v plamenih. V kolikor je dosedaj ugotovljeno, so trije izletniki mrtvi, 12 jih je težko, 11 lahko ranjenih. Očividec pripoveduje o nesreči sledeče. Vodnik je baš opozoril na hrast in povedal, da je udarila pred leti strela vanj. V tem trenutku se je zabliskalo in zgodila se je katastrofa. Ljudje so ležali zleknjeni na zemlji in nihče ni mogel dati glasu od sebe. Pozneje eo skušali nekateri vstrati, toda takoj so zopet popadali. Bili se začasno na rokah in nogah hromi. Iz klobčiča ljudi so švigali plameni. Razširjal ae je močan vonj po žveplu, pomešan z vonjem goreče obleke. V trenutku je bilo več ljadi golih in plameni so lizali njihova teleaa. — Vsi leningrajski juvelirji aretovani. Kakor poroča »Rulj«, so bili te dni v Leningradu aretovani vsi juvelirji. Nato so oblasti vse njihove prodajalne inventarizirale ter zabeležile tudi vse predmete, ki so jih sprejeli juvelirji v popravilo. Soproge in krvni sorodniki juvelirjev so dobili nalog, da pazijo natančno na prodajalne in ne prodajo nobene izmed v inventarju navedenih stvari, vzroki, ki so privedli oblasti do tega koraka, dosedaj še niso znani. — »Hackeukreuzlerji« napadli otroke. Surov napad si je privoščila na velikonočno nedeljo skupina »Hackenkreuzlerjev« v Iloheneggu pri Diirnsteinu. Na vrtu nekega skavtskega prenočišča se je igralo kakih 50 12 do 14 letnih dunajskih otrok. Nenadoma je prilomastila nad nič hudega sluteče otroke skupina z "'revolverji in gorjačami oboroženih »Hackenkreuzlerjev«. V divji paniki so se otroci razpršili na vse strani. Več deklic so zaprli fašisti v podstrešju. Ko je prihitelo z nekega zborovanja v bližini nekaj delavcev otrokom na pomoč, so pobegnili fašisti, kar najhitreje so mogli. — Obupen čin brezposelnega. V nekem londonskem predmestju je stanoval nizozemski državljan Jakob Looijen, steklarski delavec s svojo družino, obstoječo iz žene iz dveh otročičev, katerih je mlajšemu šele šest mesecev. Mož se je bil pred tremi leti oženil ter živel ves čas srečno in zadovoljno, dokler ni izgubil končno spričo vladajočih gospodarskih razmer službe. Bil je že par mesecev brez posla. Dne 14. t. m. je podvzel zadnji poizkus, da pride zopet do zaslužka. Pe-izkus se mu je izjalovil in mož je prišel lačen domov med svojo lačno družino. Legel je na otomano ter vzel v roke neki časopis. Toda ni dolgo čital. Nenadoma je planil pokonci, pograbil sekiro za meso in pričel na slepo udrihati po svoji ženi in deci. Dvelet ni hčerki je razbil črepinjo in deklica je obležala na mestu mrtva. 2eni se je posrečilo pobegniti z mlajšim otrokom v rokah na ulico, dasi sta bila tudi onadva precej močne poškodovana. Ko je priklicala žena ljudi na pomoč, je priletel njen mož iz okna tretjega nadstropja na cestni tlak, kjer je obležal mrtev s popolnoma razbito črepinjo. — Ker ga je zavrnila. Te dni se je vračala v Poli 19 letna natakarica bara Rozina Leva-kovič pozno ponoči proti domu. Srečal jo je eznnan mornar, ki jo je smatral za prostitutko ter ji napravil ljubezensko ponudbo. Re-zolutno dekle ga je pošteno oštelo. To je pohotnega mornarja tako razjarilo, da je potegnil nož ter ž njim oprasnil dekleta pe obrazu, tako, da ima za nekaj tednov dovolj. Rabijatnega možakarja policija ni mogla eruirati. — Perverzen starec. Dne 14. t. m. je sedel pred videmsko poroto v Italiji 79 letni Giu-l*o Marcolini. Ovadila ga je njegova žena, de je spolno zlorabil svojo lastno 9 letno hčer. Obsojen je bil na pet let ječe, plačilo odškodnine in stroškov. — Vodnik po Sloveniji. Vljudno proslv vse znane in neznane mi rodoljube po mestih in po deželi, ki bi hoteli kaj prispevati pri izpopolnjevanju mojih vodnikov Slovenija (Vodič kroz Jugoslov. alpe 1922) in Pohorje (1925), da mi blagovolite vposlati svoj« naslove. Vsak sotrudnik prejme potem po 1 list iz omenjenih vodnikov za dotični kraj ali izlet, ki ga dobro pozna in 1 tiskano navodilo, kako naj se popravlja, da bo vse delo enotno in pravilno popravljeno ter bodo vodniki v novih izdajah vsestransko izpopolnjeni v splošno korist vseh potnikov. — Rud. Badjura, Ljubljana, Marmontova ulica 18. Danes ob 8. uri v Unionu KONCERT MILANA JOVANOVIČA (gosli) in DUŠANA JOVANOVIČA (klavir). Vstopnice od 30 Din navzdol v Matični knjigarni. Edgar Rice Burroughs: 33 Tarzanovi doživljaji v džungli. Vrv pa je imela še ob drugi priliki veliko vlogo in to je bila edina prilika, na katero se je Tublat z zadovoljnostjo spominjal. Tarzan, čegar pamet je bila tako gibčna, kot njegovo telo, si je izmišljal vedno nove načine igre. Prav pri igrali se je v svoji mladosti toliko naučil. Nekega dne se je torej nečesa naučil in da pri tem ni prišel ob življenje, je bilo za Tarzana samega veliko presenečenje, v kelihu Tublatovega veselja pa grenka kaplja. Otrok je bil vrgel zanjko za tovarišem, ki je čepel visoko v drevesu, pa je zadel molečo vejo. Ko je poskusil otresti zanjko, se je le še trdneje zadrgnila. Tarzan je pričel plezati po vrvi, da bi jo snel z veje.^Ko je bil že precej visoko, je pograbil vesel tovariš konec vrvi, ki je ležal na tleh ter stekel ž njim. Ko je Tarzan zakričal mladi opici, naj spusti vrv, je popustila, potem pa vrv zopet nategnila. Posledica je bila, da se je Tarzan pričel gugati, mladi človek je nenadoma odkril novo in zabavno igro. Najprej je priganjal mlado opico, naj nadaljuje, dokler se ni gugal do največje možnosti. A kmalu se mu ni zdelo dovolj, hotel je biti višje nad zemljo, da bi dosegel ono razburljivo mesto, ki je mladini potrebno za užitek. Zato je splezal do onega mesta, kjer je bila vrv pritrjena, jo snel ter jo pritrdil mnogo višje na prosto, daleč molečo močno vejo. S prostim koncem vrvi v roki je plezal nizdol, Dotem se je spustil iz vejevja, njegovo gibčno telo pa se je zvijalo in ovijalo — deset metrov nad zemljo. Ah, to je lepo! Bila je res prvovrstna nova igra. Tarzan je bil navdušen. Kmalu je opazil, da lahko s primernim sunkom telesa, v primerni smeri in ob pravem času lahko skrajša ali podaljša guganje; kot dečko je seveda volil drugo možnost. Kmalu se je poganjal daleč in visoko, spodaj pa so opice Ker-šakovega plemena nemo strmele. Če bi se bil kdo od nas gugal na dolgi vrvi iz trave, bi se mu to ne zgodilo, kar sedaj sledi, kajti roke, za katere visi, bi mu bile prej omagale. Za Tarzana pa je bilo to isto, kot če bi stal na nogah, ali pa skoraj isto. Vsekakor je bil po času, ki bi navadnemu smrtniku zadostoval za popolno onemoglost, še popolnoma čil. In to je bila njegova nesreča. Tublat ga je opazoval z isto napetostjo, kot ostali člani plemena. Nobenega gozdnega stvora ni sovražil Tublat tako iz celega srca, kot to grdo, golo in belo opičjo spako, če ne hi bil Tarzan tako okreten in Kalina materinska ljubezen tako čuječa, bi bil Tublat že davno uničil to sramoto svoje družine. Toliko časa je že preteklo, odkar je postal Tarzan član plemena, da je Tublat popolnoma pozabil, kakšne okoliščine so bile v zvezi s prihodom džungelskega najdenčka v njegovo družino. Domišljal si je torej, da je Tarzan njegov lastni sin in to ga je še bolj dražilo. Vrv se je ta čas na raskavi skorji predrgnila in prav v trenutku, ko je dosegel Tarzan najvišji lok, se je pretrgala. Pazljive opice so videle, kako je rjavo telo zletelo v loku, potem pa padlo kot svinec na tla. Tublat je zatočil kozolec in zarjul od veselja. Sedaj je bil konec Tarzana in glavne Tubla-tove skrbi. Sedaj se bo lahko brez skrbi in varno veselil življenja. Tarzan je padel celih dvanajst metrov globoko in priletel s hrbtom na gost grm. Kala, divja, grda7 ljubezniva Kala je bila prva pri njem. Pred leti je bila že priča, kako je poginil njen lastni balu za radi sličnega padca. Naj zgubi drugega na enak način? Ko je našla Tarzana, je ležal brez glasu globoko v grmu. Par minut je potrebovala, da je izmotala Tarzana. Ni bil mrtev. Niti ranjen ni bil resno, kajti grm je uničil silo padca. Samo na glavi se je ranil, ko je priletel ž njo na deblo grma in je bil ! brez zavesti. V par trenutkih je bil zopet čisto buden, Tublat S pa je besnel. V svoji jezi je pograbil drugo opico, j ne da bi si jo bil preje ogledal, pa je v svoji slabi I volji slabo naletel, kajti • izbral si je baš posebno surovega, bojaželjnega, mladega samca v najboljših letih. A Tarzan se je naučil nekaj novega. Dognal je, da dolgotrajno drgnjenje prezre bilke njegove vrvi. Se marsikako leto je preteklo, predno mu je to spoznanje služilo v drugo svrho, kot da je postal pri guganju previden. A prišel je dan, ko mu je ista okoliščina, ki ga je nekoč skoraj stala življenje, življenje rešila. (Dalj* prih.) CX£J esssa ljubil a na. — Zatarna. lapr»HSaj, saj, saj, gospod. Ampak, mislil uh si, da bi gospod utegnil biti praznoveren >..« Premislil si je. Gospodar (novi grdi dekli, ker mu njem priimek »Capajdrova* • nič kaj ne ugaja: >Kako je že vaše krstno ime? Nimam navade, klicati svoje posle z rodbinskim imenom.« Služkinja: »Ljubica Capajdrova, gospod.« Gospodar: »Torej, Capajdrova, pojdite in prinesite mi hladne vode. <• Pri briveu.c »Ali ste že slišali tos-le: Pes je bil privezan na verigo, dolgo štiri metre. Šest metrov dalje pa je ležala mastna in slastna koot, Kaj je napravil kužek, da je dobil kost?€ >0h, to je premleta stvar,« se je oglasi! gost. »Vi hočete, da bi se vam kak bedak izrazil: Ne pridem do pravega! . ..potem pa tudi pes ni mogel priti!« >Ne, motite se, kajti pes je zagrabil kost.« »Ah, kaj! Kako pa neki?< »I, glejte si no, drugi konec verige ni bil pritrjen!« Izdajatelj: dr. Josip Hatiu. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Jack London: (6.1) Burni doživljaji. Koman z lužnega morfa. Potapljalske predmete an brezdvomno pokradli domači služabniki. Toda vsakteri od »jih je neomajno vztrajal na tem, da je ne-dollen in je skušal prevaliti sumnjo na svoje tovariše. Črnec, ki je imel krogljo od biljarda, jo izjavil, da je ni še nikdar v svojem življenju videl in je drzno zatrjeval, da je ■»orala priti v njegovo škrinjo vsled hudobne in tajne čarovnije. In da je nedolžen, morda je padla iz neba; vsekakor pa da ne ve, kako je prišla tja notri. Tatovi so se izgovarjali, da so dobili ukradene predmete in večino streljiva od kuharjev in moštva različnih ladij, ki so tekom zadnjih let pristale na Berande. Nikakor ni bilo mogoče ugotoviti izvora vseh predmetov, dasi je nepoznano orožje in streljivo bre«dvomno, — izhajalo iz ladij, ki so se bile ■stavile v pristanišču. — Lepji reč — je rekel Sheldon Joani. — Saj smo takorekoč spali na ognjeniku! Pošteno bi jih bilo treba pretepsti. — — Mene ne pretepsti — je zavpil Gogo-omy od spodaj. — Moj oče zelo velik poglavar. Če mene tepsti, priti nad vas velika nesreča — zelo kmalu — na mojo besedo! — Kaj hočete, Gogoomy? je zakričal Sheldon. — Dam vas pretepsti, da se Vam bo koža luščila. Sen, Kwaque, dati temu Go-goomy železo. — Kwaque,,'nerodni delavski paznik, je odvedel Gogoomy-ja iz kroga njegovih tovarišev in mu je s pomočjo ostalih paznikov potisnil roke na hrbet in ga zvezal s težko verigo. — Jaz ubiti vse, zelo kmalu, vas vse — je grozil Gogoomy paznikom z besnim, spačenim obrazom. — Prosim vas, ne dajte, da ga pretepajo — je prosila Joana potihoma. —Če je že ta kazen potrebna, ga pošljite na Tulagi — naj ga kaznuje vlada. Dajte jim na prosto, da volijo med denarno kaznijo in med uradnimi batinami. — — Nanonmie — je poklical. Sheldon je prikimal, vstal in premotril črnce. — Manomnie je stopil naprej in čakal. — Vi zelo slab človek — mu je dejal Sheldon — Vi preveč krasti. Vi ukrasti eno brisačo, en nož za trsje in dvakrat deset patron. Na mojo besedo, vi ste zelo velik tat. Jaz se na vas strašno jeziti. Če hočete, jaz vam zapisati v veliko knjigo en funt za kazen. Če nočete, da vam zapišem en funt za kazen, jaz vas poslati na Tulagi, kjer xvns bodo zelo kaznovali in pretepsti. Zelo mnogo mož iz Nove Georgije, zelo mnogo mož z otoka Ysa-bel je na Tulagi v ječi. Ne godi se jim tako dobro in niso takšni kakor delavci z Ma-laite. Na mojo besedo, tam vas bodo zelo hudo pretepli. Kaj pravite k temu? — Vi meni napisati en funt za kazen — je odgovoril črnec. Manonmie se je očividno oddahnil ter odstopil. Sheldon pa je zapisal denarno kazen v delovni dnevnik plantaže. In tako je klical krivce druzega za drugim in jim dal priliko, da volijo, in drug za drugim so si izvolili denarno kazen. Nektere kazni so znašale samo po par šilingov, v težjih slučajih, zlasti če so bili ukradli puške ali streljivo, pa so bile globe sorazmerno večje. Gogoomy in njegovi rojaki so bili kaznovani z globami po tri funte. Toda Gogoomy jim' je z grgrajočim glasom nekaj zaukazal ; in zato so se obotavljali plačati. ! — Če iti na Tulagi — jih je svaril Shel- I don, — biti tam zelo tepeni in ostati tri leta j v ječi. Gospod Burnete pogledati Winehe-i st rovke, pogledati patrone, revolver, pogledati črni smodnik, pogledati dinamit, na mojo besedo, on se zelo razjeziti in vam dati tri leta ječe. Če nočete plačati tri funte, ostati v ječi. Razumete? Gogoomy je kolebal. — To je resnica — Burnete bi jim naložil to kazen, — je dejal Sheldon po strani k Joani. — Zapisati torej tri funte — je zamrmral Gogqpmy, mračno in sovražno pogledal Shel-dona in pol svoje jeze naklonil tudi Joani in Kwaqueu. — Ampak jaz biti z vami gotov, na svojo besedo, veliko nesrečo boste imeli. Moj oče biti velik poglavar v Port Adamsu. — (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI oglasom do 20 besed Din 3-—, vsaka nadaljna beseda i 50 para. Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever &. Ko. Ljubljana. Matematiko poaiuje profesor. Honorar smeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«. Instrukcije !z vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokoSalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. Dopisovanja ■ duhovito damo želi gospod. Ponudb* pod »Roman« na upravništvo »Narodnega Dnevnika«. Knjigovodja perfekten bilancist z bankovno in trgovinsko naobrazbo, s poznanjem srbohrvaščine, nemščine, francoščine in italijanščine, agilen, vesten in marljiv, z najboljšimi referencami, želi orgovarjajočega vodilnega mesta v večjem podjetju ali trgovini. Cenj. ponudbe pod »1925« na upravo lista. Abadie cigaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10. Znanja. s trgovsko ali sicer premožno damo želi mlad, vesel gospod. Ponudbe na »pravo lista pod »Maj«. Iščem 10.000 Din želim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din in obresti. Ponudbe na upravo lista pod »Posojilo«. Si Oglejte si i tvrdke TREBAR Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu tudi na obroke. Najboljši UvaJnl stroj t« adlno le n Josip Petelinčka mamka Oritzner in Adler u rodbino, obrt In Industrijo Peak • ntuji brtsplihn. VtfletM c«r»ncl>. IMavnlca popravila ^ M mMm Titafon Ml h mita Josip Peteline, Ljubljana ara veakol (Mita fMiniu epoDMBlk«) ob VOtU Na malol *>rl»eeei« polrobidit« »o BivIIJ«, kroJoCa, Časarje, sedlarja, m»4m khgo, pletenine, Up«« robce, ICeBte, eekeaee, toaletno blago. TeMaa MS . Telefon MS MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana ŠTABI TRG ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je Izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barv«. Cena zavojčku Din 3—. Razpošilja društvo: „VRTPfARSKA ŠOLA" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Vdovec srednjih let se žeU seznaniti z vdovo Službo išče »H pa mladenko Tadi ponovne ženitve. Ponudbe s sliko pod »Resno« m opravo »Narodnega Dnevnik*«. | akademično naobražen 25 leten go-! spod v industriji, trgovini ali drugem podjetju. — Ponudbe na upravo lista pod »Delo.. Stalaže za specerijsko trgovino, 4 m dolgo, predali za moko, blagajniški pult, se proda. — Ogleda se v skladi&ču »Balkan«, Ljubljana, Dunajska eeota.