no. številko. 9 miHiont, v sototo 29.» mzl Leto LV. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelle fta »razmike« Insnrati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratt ?etit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naroČilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor, Upravnistro „Slov. Naroda" In »Narodna tiskarna** Knaflova ulica it 5, pritlično. — Talelon it. 304. anjaannnnnnnannnnnsji lrodaiitro „Slov. Naroda^ Kaallova nUoa M. f, I- nadatrof|o Talafosi štev. M. lapise anroiaasa lo podataaaa In sadoatao lranfcozane« anjT ftokopleov an mm vrnCn. "«JH fBmt^ Posamezne Številke: "M v Jugoslaviji navadno dni 75 par, nedelje t O ¥ inozemstvu nevedne dni 1 O, nedelje 1*25 O Poštnine pletene v gotovini. „Slovanski Narod" velja v Ljubit ar l tn po posti: V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120*— polletno. .......60-— 3 mesečno ...... . 30-— 1 . ......IO— Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnini doplačati. Novf naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ffifJP" p° nakaznici Na amo pismena n.iročila brez poslatvo denarja se ne moremo ozirati. V inozemstvu: celoletno......D 216*— polletno ..'.... . 108"— 3 mesečno ,^ . . • . , 54'— 1 ........IS — BOLGARSKA MORA PLAČATI VOJNO ODŠKODINO — London, 2S. julija (Izv.) Sofijski dopisnik Reuterjevega dopisnega urada javlja, da je medzav^zniška komisija predložila bolgarski vladi noto. v kateri konstatira, da so določbe neuillske mirovne pogodbe stopile v veljavo in ker Bolgarska ni hotela sprejeti svoječasno od komisije predlaganih konvencij, mora takoj začeti plačevati vojno odškodnino v znesku 112 milijonov zlatih frankov. __ Sofi?a, "28. julija. (Izv.) Zahteva med zavezniške komisije, da mora bolgarska vlada plačati obrok reparacij v znesku 112 milijonov zlatih frankov, je povzročila v vladnih krofih splošno konsternacijo. Bolgarski vodilni krogi, ki so načeloma zavrnili predloge med-za vezni ske komisije glede carinske in finančni kontrole in predloge o koncesijah glede eksploatacije naravnih bogastev Bolgarske, so še vedno računali na naklonjenost zaveznikov, posebno na raklo^jenst Anglije in Italije. Bolgarska vlada se sedaj nahaja zaradi striktne zahteve zaveznikov v težkem položaju. DOLGOTRAJNA ITALIJANSKA KRIZA. POZIV GIOLITTI.IA ZA SESTAVO VLADE. — Rim, 28. julija. (Izv.) Kakor javljeno, sta ostali akciji Orlanda in Bonomija za sestavo vlade brez uspeha. Splošno pozornost je včeraj v političnih krogih vzbudila vest, da je Giolitti od kralja pozvan, da sestav} močno vlado. — Rim, 28. julija. (Izv.) G i o* ? ? 11 i, ki se sedaj nahaja na letovišču v Vichvju. je danes preifel od kralja brzojavni poziv, da prevzame mandat za sestavo vlade. Definitivno še ni znano, če Giolitti sprejme mandat. V slučaju, da sprejme, je verjetno, kakor kombinirajo politični in parlamentarni krogri, da bo skušal Giolitti s pomočjo Orlanda, Bo-umuiia, Salandre in mogoče celo NittHa sestaviti trdno ministrstvo narodnega edlnstva. — Rim, 21. Julija. (Izv.) Meda voditelj ifafifan^kth klerikalcev, ie odklonil mandat za sestavo vlade. Sestava v1nde le pover* fena voditelja liberalnih demokratov Na v). V parlamentarni krozih le vzbndfa snlog-no pozornost resolucija klerikalne ttalifan-ske Vndskc stranke, da /e solidarna z libe- ' ralno levica. Listi ta sklep komentirajo, da le napetost slede vladne krize zelo zmanjšana. BAVARSKA KRIZA. — Berlin, 27. julija. (Wolff.) Za danes ob 11. dopoldne določena kabinetna seja se je morala zaradi zaposlenja predsednika Eberta odložiti. — Berlin, 27. julija. (Izv.) Kakor javlja »Berliner Zeitung am Montag« se je morala za danes določena važna seja ministrskega sveta nenadoma v zadnjem trenutku odložiti na nedoločen čas. Ministrski svet bi bil moral storiti sklepe glede Bavarske. Seja se je odgodila, ker niso bila definitivno zaključena predpogajanja, ki jih je uvedel državni predsednik Ebert z zastopniki Bavarske. Pogajanja gredo v smeri, da se doseže z Bavarsko sporazum, da se odstrani konflikt in doseže po-mirjenje. — Berlin, 27. julija. (Izv.) V nemško nacionalni stranki je nastopil v zadevi konflikta z Bavarsko načelen razkol. Močna je struja, ki zagovarja enotnost države. — Monakovo. 27. julija. (Izv.) Po vesteh iz Berlina so začeli komunisti živahno propagando za uvedbo sovjetskega režima v Nemčiji. Komunisti izrabljajo pri svoji asritaciii konflikt Bavarske z Berlinom. Pripravljeni so, da v slučaju, ako bi osrednja berlinska vlada poslala vojaštvo na Bavarsko, začno z revolucionarnim gibanjem v svrho proglasitve sovjetske republike. O teh namerah komunistov dobro poučena berlinska vlada je sklenila, da nastopa proti Bavarski previdno in z vso ooreznostjo in da vodi taktiko pomirjevanja. — Monakovo. 27. jnlfla. (Izvir.) V ustavnem odboru nokrajfinskera zbor* ie stavf!a neodvisna stranka nredioir. da ?e Izženelo iz Bavarske vsi člani biv?e kralieve rodbine. Predlo* ie večina načelno odklonila. Notrani? minister *e oovodom debate frfavil, da »e nrecfloro neodv^nib čh tal 7, cmhisom in studom. Kralfevl rodbini ie Bavarska dolžna vse spo* £+nvr»r?c. Radlčeu agitator u Hmerlkl. Radič je poslal pretekli mesec v Ameriko dr. Luja Kežmana, da ob* drži tamkajšnje Hrvate, kateri so doslej odobravali Radicevo delova* nje v domovini, še nadalje pri dobri volji in zvestobi ter da prinese s se* boi kolikor mogoče mnogo ameriških dolarjev. »Nar. List«, katerega je imel v rokah znani Frank Zotti, le bil za* čel nabirati med ameriškimi Hrvati doneske za Radicevo stranko in na* bralo se je bilo že nekai nad 6000 dolarjev, o katerih pa se ne ve, kam so prešli, ve se le to. da je> Narodni List« poginil. V pomoč Radiču se ie ustanovila v Ameriki tudi »Hrvatska republikanska liga«, katero je vodil duhovnik Martin Krmpotič v Kan* sas Citv, ki je užival velik ugled med ameriškimi Hrvati. Zato je število članov naraščalo in pristopili so k Ligi tudi skoraj vsi hrvatski duhov* niki. Ko ie prišel Kežman v Ameri* ko, je hitro pokazal, kak namen ima pred očmi. t j. da se hoče polastiti denarja »Hrvatske republikanske li* ge«. Kežman je v svoji predrznosti naravnost zahteval od Krmpotiča, da mu izroči premoženje Lige, katera se mora odslej ravnati edinole po njegovih navodilih. Med ameriškimi Hrvati je vzbudilo to veliko nevoljo, ki se je razvila v ogorčenje. Kežma* nova nesramnost pa je vedno bolj naraščala in hotel je priti do vseh večiih hrvatskih naselbin, da bi ogrel Hudi za Radiča in napeljal vir ameri* ških dolarjev naravnost v Zagreb. Njegovemu potovanju po Ameriki pa ie napravila čisto nepričakovano konec policijska oblast. Ameriška policija zasleduje natančno vsakega količka! sumljivega prišleca. Tega dr. Kežmana dolži ameriška vlada tudi. da je oriŠel nenostavno v Ame* riko. Na Ellis Islandu so £a zadržali ob nieerovem prihodu doteo časa in ?:a pustili žele. ko ie trdil, da le du* hovnik, nakar le odšel iz Ellis Islanda v duhovski obleki. Kakor hitro je stop«? na ameriška tla. na le vr^el du* hovsko obleko s sebe in v civilni nastopil svojo pot rned ameriškimi lir; vati. Policija je kmalu uvidila, da ie ta mož nevaren hujskač, ki uteRne prinesti škodo ameriškim državlja* nom, nakar #a je prijela v kraju VVarren v državi Oliio. Od tam sra pošljejo v Jugoslavijo, pa brez onih onih dolarjev, ob katere je hotel spraviti hrvatsko Lisro. Menda pridejo le Hrvatje v Ameriki do prepričanja, da je skraj* no nespametno hoditi za Radićem m celo darovati za njegovo stranko do* larje, kateri se dandanašnji tudi v Ameriki le s težavo zaslužijo. Kei-namov nastop najbrže razjasni Hrva tom v Ameriki Racličeve namene, katere se mora označiti le za hrvat* skemu ljudstvu skrajno škodljive. Radič sen v svoji predrznosti ift nesramnosti že nekoliko previsoko. kar nai pomeni, da prične njegova slava in njegova moč padati nizdol. Parodna sfeupš£in£z. ZANIMIV GOVOR VOJNEGA MINISTRA O NAŠI ARMADI — PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA SPREJET. — PRORAČUNI MINISTRSTEV JAVNIH DEL, POŠTE, BRZOJAVA IN SAOBRAĆAJA SPREJETI — Beograd, 23. julija. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj z veliko marljivostjo in naglico razpravljala o proračunih ostalih ministrstev. Razprave so bile zelo kratke. Tekom včerajšnjih sej do polnoči so bili sprejeti s hitrim glasovanjem in z veliko večino glasov kar štirje proračuni in sicer: 1. Proračun ministrstva vojne m mornarice, 2. proračun ministrstva Javnih del, 3. proračun ministrstva saobraćaja ter 4. proračun ministrstva pošte in brzojava. Na ta način je sedaj gotovo, da bo zbornica proračunsko debato dokončala do 1. avgusta v vseh čitanjih. Zanimivost včerajšnjih sejnih razprav je bila ta, da so se klerikalci zelo angažirali kot govorniki. Njih nastop pa ni imel enotnosti in taktične skupnosti. Značilen je bil nastop klerikalnega kmečkega poslanca Janeza Brodarja, ki je moral kot odkrit človek blagoslavljati to, kar je svoječasno preklinjal kot Belce-bub. Pa tudi znani poslanec Žebot ni imel uspeha s svojo demagoško taktiko, ker je ravno nasprotno govoril kot Brodar. Sejno poročilo. Predsednik dr. Ivan Ribar Jo otvnril sejo že ob 8.30 dopoldne. Po končanih formalnostih jo takoj začela razprava o proračunu ministrstva vojno in mornarice. P osi. Jovan N^manlč (rep.) \% kritiziral proračun vojnem* ministrstvi* in izjavil, da jrlu Tuje proti. Zahteval J* znižanje preztr/ičnoga stanja nažo **>} ske. Posl. Janez Brodar (Ju£. kluBl je kot zastopnik klerikalne krn^&ke zv$-ze moral končno priznati, d.i *n> m* ran-m«re v naši vojaki izboljSafle. Slo-veimo ie izjavil: Smatram za srvt>1o dolžnost, da s^ javno zahvalim vojnemm minittro za to, ker je tako hitro odpravil razn* nedostatke v na£i vojaki. Iz vrst alrfc venskih vijakov sem arpr^Jel aagotovlio in poročilo, da je seda j hrana radostni da so vojafcnieo "mafcm* in da no p***-akrbljeni g častim perllom. Končno je jrovomik prosil votfm»ga ministra, da bi bih slovenski pollrt ti* stanjeni v bližini domaoih krajev. Poel. Voja L a z i <5 (»emljora*!) tn> dr. M. Ivani 6 (md\ disO sta kri«** r*la nera-ciioneme izdatka pri vojaAkttf nabavah. Kritizirala. «tta tuđi postopanj* vojaških intend.anc pri likvtdadj! fsplV^ čil. Splofoo pa sta priznala, da se tnorar» jo dati vojneuro ministru potrebni krediti na razpolago, ker drturaico nI tnb^o-Se vzdržati naše vnjalpe na višku fw*-pravljenosti. Posl. Z e b o t '(Ju«, klnb) j« strttfrt* no napadal voiažko upravo In se aop*1 pritoževal o slabem ravnanju ■ vojja-žtvora, čeprav ga jo njegov eomiSljonfk poprejhe že krookv> de^auvir&l. V svojem govoru j^ podal veheinontno pritožbo n\ vojnega ministra, zakaj r»i hotel niti sprejeti niti poslušati pritožb zagrebškega nadškofa dr. A. Paueria In ljub! Ijanske^a knezo^kofa &r. A. B. Jf»c;licrt, ki sta hotela procUi vt^jn^eca ministra*, dft bi imela še nadalfo katoliSka duhov- Vitemir: S ootovania slov. abituri-ienfov po srbski zemlji. Ne£Totinski kolodvor je zopet oživel. Velikanska množica meščanstva nas je spremila na vlak. Arhimandrit manastira se je ponovno poslovil bd nas: V imenu mesta Negotina želim, da ohranita trajne lepe spomine na nas. Prosim vas, dragi bratje in sestre, pozdravite vse domače. Prosim vas, bodite vsak v svojem kraju tolmači naSe bratske lrabavi. Pozdravite gore in dobrave slovenske! Brat je mio, koje vere bio. Povejte doma, da je naša srčna ljubav do bratov Slovencev silna. Vlak je odhitel dalje proti jugu. Trda tema je bila, ko sm*> izstopili v Zaiečaru. Vojaška godba in mnogoštevilni zastopniki vsega mesta. Na lotu v vojašnico, kjer smo prenočili, r.ns je spremila godba, svetle rakete in vse polno občinstva. Na dvorišču vojaš-nice pa je bila pripravljena >gV>spod-pka večer a«:. Zajeoar (9000 prebivalcev) je pri-jnzno mestece na Crni reki. Središče ti-T>,n'-keora okruga in timoške eparhije. Večja tovarna je pivovarna, ki je nekoliko manjša od >Delniške< v L#a-£kem. "Lepe zgradbe se: cerkev, glmna-žija, več vojašnic, okružni sud i. dr. V me«tn sta tudi dve tiskarni. V okolici >t'-ta so veliki rudokopi premoga in bakra. V Vrški Čuki (in razen tega v Dobri ob Donavi in v Senjskem Bnd-nikn na Ptnju) se dobiva najboljši pre-i \oz v Jugoslaviji. Po svoji starosti s^ada ta premog v mezt>;zojski vek, in °"cer v jursko formacijo. Pravega cr-r.eira nremoga mi torej sploh nimamo; ves ostali premog v državi je mlajM od imenovanega srbskega, ker je iz keno-zojskega veka tercijarne formacije. Torek 11. julija. Pod vodstvom prof. Jovanovića in Marlnkovica smo odšli po pobočju, kier taborijo v letnem času vojaki, med katerimi je mnogo Slovencev, na grič južmo Zajecara. na Kraljevico; tu in na bližnjih gričih V okolici je mnogo utrdb. Od tod se lepo vidi Vrška Čuka (729 m), zadnja visina Balkana; na Vrski Čuki je bila ea-četkom -svetovne vojne srbska baterija. Tu so bili Bolgari potolčeni. Mesec dni je traiala strašna borba, rk»k!er se ni posrečilo neprijatelju prodreti srbsko fronto niže pri Knjaževcu: dalje Stara Planina, nreko ko je gre državna meja z Bolgarsko. V bližini utrdbe nas je peljal prof. do par metrov dolsre^a jarka, kamor so za časa neprijateljske okuoacije pometali Bolgari srbske svečenike, ki so jih bili usmrtili samo zato, kter so H ponosno trdili, da so Srbi. V tem okolišu so umorili Bolgari 196 svečenikov. Tudi brat našega voditelja prof. Jovanovića je bil žrtev barbarstva. Pozneje so Srbi izkopali kosti mučenikov in jih pokopali pri cerkvi v mtoetu. Velik utis je napravil ta kraj na slovenske abi-turijente, ki zapojejo padlim herojem nad jarkom značilno penam: Gozdič je že zelen. Dr. Vlasto Jankovič, bivši koleg* pokojnega dr. Oražna, nam j% Vot upravitelj bolnice razkazal rse njene prostore. Ta bolnica je bila baje pred vojno najlepša v vsej Srbiji. Najmanj polovico prostorov, bolniških §ob, je praznih. >Poleti je srbski seljak fcdravc pojasni g. zdravnik. Ko bi v Sloveniji imeli tako malo bolnikov, oziroma toliko več bolnic! Ta bolnica ima 190 postelj, v sili pa je možno sprejeti dO 230 bolnikov. Med posebnimi zgradbami je ena za nalezljive bolezni, potem paril-1 niča, dalje administrativni prostori, ledenica, hlev, kapelica. V glavnem dvonadstropnem poslonju in tudi v ostalih imajo električno luč iz mesta in vodovod iz bližnjega rezervoarja. Bolnica je bila med vojno izropana pO Bolgarih, ki so celo električno napeljavo in okna uničili. Prišli so nagi, bosi preko Timoka in si tu nagrabili denarja in vsega, kar je bilo mogoče odnesti. Dr. Jankovič nam ie pripovedoval, kako so Bolgari izsiljevali od prebivalcev orožie (tudi tam, kjer ga ni bilo!) Ubogo žrtev so privezali na dva kola in jo tolkli jx> hrbtu in trebuhu naenkrdt. V bolnici, kjer so štirje zdravniki, je bilo po zimi več Slovencev rudarjev v oskrbi. Tudi iz mestno pivovarne so odnesli Bolgari mnogo strojev. V pivovarni smo bili izredno gostoljubno pogoščeni s svežim pivom. Skupen obed na dvorišču vojašnice. Govorili so: prof. Dušan Dimič iz Za-jtočara, tov Zmnc, ki je poudarjal, da se nam ni bati, dokler smo složni s Srbi; junaki, ki so maščevali svoje Kosovo, bodo maščevali tudi nase Kosovo — Koroško in Goriško. Popoldan so odšli nekateri tovariši po mestu, drugi v topli Timok, mnogi pa >na meke dušeke«. Pri večerji je zapel zbor slovenskih vojaJeov pod vodstvom svojega katoliškega duhovnika himno in dve drugi pesmi. Abiturijentt so napeli: Iz bratskog zagrljaja. Na koncertu je bil zbran ves Zaje-čar na prostornem vrtu. V imenu T5-močanov nas je pozdravil zastopnik o-mladine: Zapomnimo si dobro, da je Ml v tej pokrajini rojen hajduk Veljko, da je v naši bližini Vrika Čuka, znamenita Iz leta 1876 in iz svetovne vojne. Srečni smo, da moremo na tem mestu pozdraviti brate Slovence. Dovrfiimo mi ujedinjenje do konca! Ne pozabimo nik- dar na našo prostost! Živel nas narod od Triglava do Timoka! Živel Aleksander, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev t Tov. Baiuk je izrekel iskreno zahvalo zastopniku omladine, Kolu srpskih sestara, občinskemu zastopn, komandi kraljeve vojske in celokupnemu meščanstvu. Baš radi tega smo došli na jug, da nekaj pomoremo k ujedinienju. Nikdar ne pozabimo bratske ljubezni in erostoljubja. Po koncertu se ie razvila živahna zabava s >kolom«. Nastopi dijaški duet na flavto in zasvira lep komad. __, O^.instvT* plpše kolo. Sreda 12. julija. Romantična jfc ozkotirna železnica Zaječor __ Paračin. Zgrajena je skozi več predorov preko 800 m visokega -sveta. Na postaji Ohra-dova stolica je križanje vlakov. Eno uro menda stojimo tu in čakamo vlaka i% Paračina. Prof. Marinković je razkazal kod se dotikajo karpatski ogranki balkanskih. Radi posebnega geološkega sestava tukajšnjih brd je bila zelo težka gradnja ozkotirne železnice. Nahajamo se na razvodju Timoka in Mo-rave. Na jugo-iztoku se dviguje Rtanj-ska gorska skuoina z najvišjim vrhom Ptnjem (1570 m). Po mnogih ovinkih se železnica prav strmo spusti v dolino Morave — v Paraćln. Paračin je bil ves v zastavafi. V najhujši vročini je bilo na kolodvoru nabito ljudstva. Običajni pozdravi Govornik nam je orisal vso žalostno zgodovino Srbov. >Dovolj posla nas se čaka. Prvo in najvažnejše pa je, dU se medsebojno spoznavamo. Povejte doma, da biva tu narod, ki isto misli, isto čuti, da SO tu ljudje, ki Vas imajo radi«. Najprejo smo šli v cerkev, kjer se je vršila ravno služba božja. Moški zbor na koru jfc proizvajal lepe pesmi. V sve-čeniškem odelu je pristopil^ ljubeznivi prota z zlatim križem v roki in pričel: >Velik praznik praznujemo danes; kajti svojo deco dobivamo, ljubezen svojo, ki se je žo zdavnaj probudila, ki pa jr> moremo sele danes objeti. More 11 hiti večja radost, kakor to, c\a je danca prifla k nam deca oMh. pa katere j=tt>o sc z« toliko stoletij borili, v borbi za svobodo, spas in ujed in jen r?- Prijel je čas, ki smo ea žo zdavnaj pričakovali in želeli. Z iskreno Iiub^niio smo sor^je-li dobre slovanske brate, ker vemo, da jih Vodi ideja, d-a ho^rmo složno za vsako ceno Čuvati n^.^-o ui-^d:niono domovino. Ne pozabite odpeti svojim bratom pozdrave od na-s in jim povedati. da vas nimamo samo rud*, da vas sprejemamo, nego da vas so3imo v svojem srcu in pele sedaj vitlamo, kaj imamo. Neprijatelji nam nisv> dali prilike, da se vidimo skupni. Ščuvali so ermga proti drugemu. S^\laj ie podrt jez in naili smo so združeni. Uiedinjenje nam hodi svetinja, za katero bedimo pripravljeni dati vse, kajti taksne domovine nima noben narod na svetn. Srčna1 pozdrav-jeni, bratje Slovenci !< Ijepa, prostorna cerkev, v kaferi smo bili tako prisrčno sprotiti, je bila od Bolgarov in Nemrev precej pokvarjena. Nekatera poškodbe so še dan^ vidne; pustili jTh bodo v vodni opomin neprijateljske okupacije. Pri obedn je govoril profesor 'domače gimnazije: >Vsaka gruda vam fcd kazala pustosen.jre na£e %omlfe. Povsod boste videli rano in bolečine, ki nam jih je zadal neprijateR Ne sprejemamo vas v sijaju. Verujte pa, da ie naia ljubav globoka kbt morfe. Ponesite domov poročilo, da je v Srbiji ista ljube v za mladež slovensko kakor za lastno srbsko. Ne pozabite nikdar na nso6V> onih stotisočev, ki M pri*** T. *a*eui-sko robstvo. Prosimo, da sprejmete to besede k srcu in da sttf pripravljeni storiti vse za bratstvn. mMmimm. — {DaUe prihoduJtč*). stran 2. .SLOVENSKI NAROD« dne 29 julija 1922. štev. 170 ščina oni stari privilegij, da ji ne bi bilo treba služiti pri vojakih. GOVOR VOJNEGA MINISTRA. Slab gmotni položaj nadih oficirjev. General Vasic, minister vojne In mornarice, je nato porabil priliko, tla je v prvi vr3ti v obširnem govoru opisal položaj naše vojske. Naglašal je, da je sedanji proračun vojnega ministrstva zelo minimalen. Govore, da ima naša vojska preveč častnikov. To ni res. Ca-lokupno število častnikov znaša 3332. Častniške plače pa so zelo borne, naravnost beraske. Častniki s svojimi plačami v sedanji draginji ne morejo izha-fati in so primorani delati dolgove. Vojni minister navaja v dokaz plače ar-madnih poveljnikov. Armadni povoljni-ki, v vsem so štirje, imajo mesečno 2500 dinarjev, tako da jim po odbitku raznih odtegljajev ostane čistih 2377 dinarjev. Vojni minister ie zahteval od nekega polkovnika, ki ima 6 otrok, da imi jasno in točno pove višino najnujnejših potrebščin. Odgovor je dobil, da znašajo polkovnikovi prejemki 2400 D, porabi pa za najnujnejše potrebščine 2800 D. Živeti pa mora zelo skromno. Jasno je, da se morajo častniki zaradi tega zadolževati, če nimajo lastnega premoženja. Skrajšanje vojaške službe. Vojni minister nadalje ugotavlja napram očitkom opozicije glede slabega postopanja z vojaki, da so poslanci navajali le nekaj slučajev in da se zaradi tega ne sme generaliziritai na vso vojsko. Taki neosnovani očitki škodujejo ugledu naše dmovine v inozemstvu. Minister dalje prizna, da je v zaporih več vojakov, kakor bi bilo potrebno. Vojaki morajo dolgo čakati na zaključek preiskave. Temu pa je vzrok, ker ni dovolj sodnikov in neposredno je vzrok, ter ni za plače sodnikov dovolj kreditov. Opozicija zahteva skrajšanje vojaške shižbe. Vojni minister dobro razume, da je treba vojaka najbolje izvježbati, radi tega se ne more strinjati z zahtevo, da bi se vojaška služba skrajšala na 6 mesecev, ker v tem času ni mogoč« izvežbati vojaka, da bi bil popolnoma sposoben za težke borbe» in da bi potem mogel izbojevati vence zmage, s katerimi so s ponosom lahko ponaša srbska vojska. Treba pa je vojaško službo tako določiti, da radi tega ne trpi narodno gospodarstvo. DUHOVNIKI NAJ SL.U2IJO VOJAKE! Vojni ministar pa je z vso odločnostjo in poštenostjo odkritega vojaka zavrnil laži posl. Zebota, da ni hotel sprejeti zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in ljubljanskega škofa dr. Jegliča. T o n i r e s- Razgovarjal s© je ž njima deli časa. Ni pa mogel ugoditi njiju želji, da bi bili razgovori zaupni glede olajšav duhovnikom v vojaški službi. Zahtevala sta oba, da bi bili katoliški bogoslov-d prosti vojaške službe, čeprav je za-■kon o ustrojstvu armade razširjen na vso državo in velja za vse državljane enako. Vsakdo mora služiti v naši skupni armadi, pa naj bo pravoslavne, muslimanske ali pa katoliške vere. Vojni minister stoji neomajno na stališču, da bi bilo to krivično In M po-.menjalo naravnost degradacijo državljanov, če bi katoliški svečeniki ne služili v armadi, ostali pa bi morali. Tudi v drugih modernih državah mora duhovščina služiti vojake! (Viharno odobravanje v vsej zbornici.) Voini minister zaključuje svoj govor s eozivom, da zbornica glasuje za proračun vojnega ministrstva, Id bo mnogo pripomogel k reorganizaciji vojake in njenf izpopolnitvi, ker sistem dv?naisti*n ie zelo mno«^> Škodoval skupni armadi. Po zaključeni debati ie bil proračun ministrstva vojne In mornarice sprejet, na kar je bila seja prekinjena na popoldne. PRORAČUN MINISTRSTVA JAVNIH DEL. (Popoldanska seja.) Na popoldanski scii, ki se je pričela ob 4^0 in trajala do 8. zvečer, je minister pravde najpreje dal stvarna pojasnila k zakonu o oblastnih in srezkih samoupravah oz. k spremembi druge točke tega zakona, določujoče dan volitev. Zbornica Je nato začela razpravo o proračunu ministrstva javnih del. Po kratkih govorih nekaterih opozicionalnih poslancev Je podal minister javnih del kratka pojasnila glede cestarjev. Zavrača očitke opozicionalnih slovenskih poslancev, da ministrstvo ne skrbi za Slovenijo. Omenja, da je baš on dal napraviti most pri Ver-žeiu, da je na ta način zvezano Prekmurje s Slovenijo. Avstro-Ogrska je te prometne zvoze zelo zanemarjala in šele naša vlada le morala priti, da je vzpostavila to prepo-trebno zvezo. Nato le bil sprejet proračun ministrstva fsvnih deL PRORAČUN MINISTRSTVA SAOBRAĆAJA. (Nočna sela.) Ob 9. je začela zbornica razpravljal o proračuna ministrstva saobraćaja. Debata jo bila zelo kratka. Proračun le bi] sprejet z veliko večino glasov. PRORAČUN MINISTRSTVA BRZOJAVA IN POSTE. Sledila fe razprava o proračunu ministrstva brzojava in poŠte. Tekom kratka razprave Je v zbornici nastal prav razposajen smeh. Posl. B a r IĆ (Jugosl. klub) le v Imenu celokupne parlamentarne opozicije podal klasično kratko Izjavo? »Nase poŠte In brzojavi so v tako škandaloznem stanju« 4* O tem al niti treba roritU w * v t V zbornici Je nastal velikanski smeli. Edini minister poŠte in brzojava Mi 1 a dino vi t Je ostal resnega mrkega obraza. Ni se mogel vživeti v situacijo. Minister poŠte in brzojava Je končno ogorčeno vzkliknil: »To al alkafc govor!« Zbornica je buknila v ie večji smeh. Culi so se ironični klici: »Tudi Vaš govot ni nfkak govori« Zbornica Je nato sprejeta proračn ministrstva poŠte In brzojava In bila ob 12.20 zaključena. Za danes Ie določena seja ob 8. dopoldne z istim dnevnim redom. PolItICne oesti. == Podržavljenje bolgarsfcib odvetnikov. Kakor poročajo iz Sofije, je predložila vlada narodnemu sobranju zakonski načrt o podržavljenju odvetnikov. Bolgarska odvetniška zbornica ie vložila proti te* mu načrtu oster protest sss Nansen za povratek Vranglovlb vojakov. Iz Haaga poročajo« da se ie pogajal Nansen z ruskim sovjetskim delegatom Krestinskim o povratku kozakov bivše Vranglove vojske* ki so pobegnili v balkanske države. Tozadevno se je Nansen posvetoval tudi z angleško delegacijo. sss K procesa ruskih socialnih revolucionarjev. Iz Stockholma poročalo, da Je poslal ministrski predsednik Branting ruski sovjetski vladi nastopno brzojavko: Pridružujem se protestu francoskih, angleških in nemških socialistov proti smrtni obsodbi socialnih revolucionarjev. s= Iz angleške zbornice. Na interpelacijo glede postavke za »strupene pline« v proračunu za 1922/23 je odgovoril Llovd George, da Je dotična vsota namenjena za proizvajanje varnostnih sredstev proti strupenim plinom! Na Interpelacijo, koliko !e plačala Nemčija po versalllski pogodbi Angliji, Je odgovoril zakladni minister, da Je prejela Anglija do sedaj okoli 55.250.000 Lstr. fn 600 milijonov papirnatih mark. Stroški angleške okupacijske vojske v renskem ozemlju znašajo okoli 54 milijonov Lstr. Telefonsku in brzolovnii pamBlfl, SPORAZUM Z ITALIJO DOVRŠEN. — Beograd. 28. julija. (Izvirno.) Presbiro oficijelno DOtriuie vest, da le Italiia spreiela nase oredloce glede sporazuma v zadevi izvršitve ra? nallske pogodbe. Vest, ki smo bilo |o že včeraj priobčili, le tore] resnična* PRORAČUN ZA LETO 1923. — Beograd, 27. julija (Izv.) Minister financ je odredil, da kompetentne Oblasti, razna ministrstva in pokrajinsko vlade predlože podatke za budget leta 1923. do 10. avgusta t. L Finajični minister želi na ta način doseči, da bi bila bodoča proračunska debata čimbolj obesžna. VELIKI UPORI V GALICIJI? — Berlin, 27. Julija. (Izv.) /z Lvova Javljajo, da so nastali v Galiciji veliki in obsežni upori proti poljski vladi. Mnogobrojne tolpe požigajo posestva poljskih veleposestnikov. Napadajo orožnlSke postale In da je bilo že več visokih političnih funkcionarjev umorjenih. Poljska vlada Je baje odredila strogo cenzuro za vse vesti In poročila Iz Galicije, Vesti imajo gotovo ten-denziazen namen. Točno Še niso potrjene. MADŽARSKA V ZNAMENJU RE* AKCIJONARSTVA. — Budimpešta. 26. julija. (Izv.) Nekdanji šef tiskovnega urada Ek* khard, ki pripada parlamentarni sku# pini Gombosz, je predlagal zbornici, da se ustavijo vsi veliki napredni in sv obod omi si en i časopisi, med drugi* mi »Az Est«, »Magyar Orszag«, »Pe* sti Naplo« in organ madžarskih svo* bodomiselcev »Vilag«. Glasoviti Eckhard. ki je bil glavni steber vse kampanje proti grofu Karolyju in re* voluciji za časa razkroja Avstro* ogrske monarhije, je utemeljeval ta svoj predlog s tem, da so ti napredni listi bili glavni vzrok razpadu in re* voluciji. Glasovanje o tem predlogu pride na dnevni red na eni prihodnjih sej madžarskega parlamenta. KRVAVI BOJI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI V ITALIJI. — Milan, 28. Julija. (Izv.) V Ra-vennl Je prišlo včeraj do zelo krvavih spopadov in bojev med fašisti na eni in komunisti, republikanci, anarhisti in socialisti na drugi strani. Fašisti, ojačeni s tolpam] Iz okolice, so začeli na nasprotnike metati bombe. Ti so odgovoril! s puškami. Ubit Je bil en fašist. Ko Je pričela policija z intervencijo. Je nastal silovit krvav boj. Bilo Je v tem boju sedem oseb ubitih in nad 10 težko ranjenih. KOLERA V MOSKVI. — Moskva, 27. talija. (K. B.) V zadnjem tednu so v Moskvi ugotovili 32 slu-ftiiiV kolert. * - . w CospođorstvoL OSTRE KONTROLNE ODREDBE V DEVIZNEM PROMETU. — Beograd, 28. julija (Izv.) Včeraj oficijelno objavljena vest o poostritvi kontrolo v deviznem in valutnem prometu je Vzbudila na borzi in v finančnih krogih splošno pozornost in deloma zbeganost Tudi na zagrebški borzi so borzijanci hiteli s protiakcijo, da bi onemogočili izvedbo stroge kontrole, da bi preprečili imenovanje borznih komisarjev. — Beograd, 23. julija (Izv.) Minister financ je ukrenil stroge odredbo proti špekulaciji na borzah Pričakujejo, da bodo te nove odredbo zelo omejile ta ino Spekulacijo, ki ima tendenco čim bij zmanjšati vrednost našemu dinarju. K točki 97 pravilnika o prometu z devicami in valutami j© pridelano dopolnilo: Minister financ Je pooblaščen, da pri v*eh domačih borzah imenuje borzne komisarje, ki imajo paziti na to, da se vsi predpisi in naredbe glede prometa z valutami in devizami pravilno In točno izvajajo. Borzni komisar ima pravico nstaviti vsako nadaljne poslovanja in borzno postopanje onemu* ki se pregreši proti naredham in predpisom o trgovini z vatlu ta m i in devizami. K členu 98 ie tudi pridano dopolnilo. To dopolnilo ukazufe, da moraio vse osebe oz. vse akcij=ke družbe, ki vodiio bančne po«le in se bavijo s trgovino valut in deviz, v roku 15 dni no objavi v >Službenih novinah« prijaviti ministrstvu financ, tla vodijo take pop-le. Ministrstvo financ more tem os^bnm or. zavodom oodMišnti njih kftmeesfjo ali j>^ jo ukiniti. V slučaju, da dntifni te prijave ne izvrže, ima finanrni minister pravico naložiti iim srloho tfo 100-000 dinarjev y korist kontrolnemu fondu. Proti sklepu ministrstva ie dopustna pritožba na državni svet, toda sklep nima odložilne moc*i. —Z Povišana Izvozna carina, Beograd. 29. Juliia. (Izv.) Z ozirom na bližajočo se živahno sezono glede poljskih pridelkov in z oziroma na valutno situacijo je na včerajšnji seji ekonomsko - fin. odbor ministrov sklenil, povijanje nekaterih postavk Izvoznega tarifa. Povišanje stopi v veljavo dne f. avgusta tega leta, Poviša se izvozna carina: 1. za pšenico na 50 Din pro 100 kg; 2. za rž na 50 Din pro 100 kg; 3. za oves in ječmen od 10 na 20 Din; 4. za opij od 500 na 800 Din; 5. za svinjsko mast od 150 na 300 Din; 6. za gosjo mast od 200 na 400 Din; 7. za Jajca od 200 na 300 Din; 8. za oljnato seme od 200 na 300 Din; O. za Jedilno olje na 200 Din; 10. za med (nova postavka) 100 Din; 11. za perutninsko perle (nova) 200 Din; 12. za živo perutnino In zaklano 150 Din: 13. za zdrob 20 Din. — g Lietošnja žetev v Jugoslaviji. Kakor je razvidno iz uradnega porodila poljedelskega ministrstvi*, ho letošnjo Žetev zadosti ugodna. V BeOgrradu računajo, da se bo moglo izvoziti letos 150.000 vagonov In Še vec pšenice, rži, jermena In Koruze. Letošnji izvoz, žita in koruze bo na ta način dvakrat večji nego j© bil do zdaj. Tudi izvoz aadja s© bo povečal. Seveda so mora pri tem računati z vremenom in našimi prometnimi sredstvi. .. g Živinski sejem v Mariboru. — Zadnji živin3ki sejem je kazal značaj bolj domačega sejma; domačini so kupovali in preknpovali med seboj. Večjih vnanjih izvozu i carjev ni bilo. Zato so se ceno povprečno vzdržale na cenah zadnjega sejma, posebno pri molznih in brejih kravah je ostala cena ista. Da so se nekoliko dvignile cene izvozni živini, temu so bili krivi domači iz~ vozničarji. ki %o nakupili nekaj živine za Italijanaše, kar so hoteli izrabiti prodajalci s pretiranimi cenami, ki pa se niso uvel i a vil© na splošno, nejro s© jih je potisnilo od 45 na maksimum 40. Od 591 komadov s© je prodalo nad 200. Prignalo s© j©: 11 bikov, 227 volov, 534 krav. 7 telet, 7 konj. Cene: debeli voli kg živ* tež© 36—40 K, poldebeli kg 32—35 K, plemenski 28__32 K, biki za klani© 24—34 K, klavne krave 26— 28 K, plemenske krav© 21_25 K, krav© za kloba^arj© 16—10 K. molzne in breje krav© 25—29 K. mlada živina 21— 35 K, teleta 34—36 K. —g Mesne eene v Mariboru: Govedina 56_64 K, teletina 60-64 K, svinjina 90—100 K. — g Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra 1922) Vsem razstavljalcem naznanja razstavni odbor ponovno, da more smatrati 1© one kot definitivn© razstavljale©, ki so vposlali pravilno Izpolnjene prijavnic©, v^ druge ustmene ali pismene prijavo tej aH oni osebi za razstavni odbor, niso obvezne in se pri dodelitvi prostora ne morejo upoštevati. Zadnjikrat pa 6© opozarjamo v»© one, ki s© mislijo u-deležiti razstav©, a se do sedaj s© niso prijavili, naj to nemudoma storijo, ker ne za poznejše prijave v nobenem ozi-ru ne bo oziralo tn upoštevalo. Prijavnice se dobe v pisarni razstavnega odbora, Aleksandrova cesta 22. kjer se drag© volje, na želfo brezplažno izpolnilo. Razstavni odbor gre vsakemu razstavi jalcu na roko in bi bil vsak poznejši izgovor, da kdo ni v^del itd., neutemeljen. — Oglasi za razstavni katalog s© sprejemajo samo le do 1. avgusta, nakar Izrecno opozarjamo vse One, ki nameravajo ineeriroti v tem katnlogu, da ©i i© pravočasno n aro če oglasa pri apbnčnem zavodu R. Sufcnifc, Slovenska ulica. Po tem roku se ogl.v=i za katalog rudi tiska In pravočasne Izvršitve kataloga n© morejo več ©prejemati.__Naročniki reklamnih plošč na Ogreli razstavnega odbora se ponovne naprošajo, da čim preje naroče zaželiene napita pri pooblaščenih •likarjih: Fran Ambrožič, Grajska ulica 2, Franjo Horvat, Slovenska ulica 10., da ©© zamore-jo pravočasno dogotoviti. Odlašanj© radi preobložitve z delom v zadnjih dneh redni razvoj razstav© 1© ovira. Zato je v interesu vsakega posameznika, da si s pravočasnim naroJ&lom aasigura točno in pravočasno izvršitev. — V vseh zadevah, ki se tičejo obrtno razstave, se j© obračati le na razstavni odbor, Aleksandrova cesta22, kjer ee dob© vsa pojasnila. Posamezne osebe niso upravičene dajati kakršnakoli zagotovila, za katera razstavni odbor ne provzame nobena odgovornosti. llultnra. __ Slovenska čitanka za IV. razred srodnjih sol. Sestavil Josip VVe-ster. V Ljubljani 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna. Strani 274. Cena vezani knjigi Din 30. Tako imamo sedaj vse štiri čitanke za nižje razredo srednje šole (kdaj jih dobimo za G. 7 in 8 rSHCldflj Značilno za pričujočo knjigo je sledeče: Za politično zgodovino našega ujedinjenja je vele-važen govor regenta Aleksandra v I in V Jani drns 2G. junija 1020, ter manifest kralja Aleksandra I. ob smrti kralja Petra I.; sera sodijo tudi krasno piitanj £|>omini juirosdovenskepa dobrovoljca — spisal Vitomir F. Jelene f«tr. 22__28). (Umik skozi Albanijo; Pri o^- nju). Sestavkom o Sloveniji (Bela Krajina, Rezija) iz prejšnje čitank© so s© zdaj pridružili popi3i nas© kralievin© (Jovan Cvijić), Tx>vćen (v cirilici), Sarajevsko (str. 107 nsl.) in h«*rceerovsko pismo (str. 173 nsl. Josip \Vester). Da ne pozabi na^a mladina Korotana ter pod italijanskim jarmom vzdihujoeih bratov, bodo bde!« pepmi • V Rožn (Iv. Albreht), Gospa Sveta (Cv. Golar), Na Ooriskr-rn erradu. Riva Sehlavoni (AL Gradnik), Tržaškim bratom (I^o Gruden). V veliki «vet n^s vr>dijo opi«1! živ-"i j en i a izseljencev v Hamburgu (Zofka Tsvedrova), poti na severni rtič (Ivan TCnific). Novi in zanimivi so Reetavki: Na tehnični srednji šoli v Ljubljani (spisal Mibael Prest), Tzlet pod zemljo (t. j. v nr^nnoirovnik trb-oveliskl, ppi«*l Fr. Vfiida). Pr>1 xa oK=-tinek v čivalst-stvn (B. Zamiki). Slike oziroma kine ©nnnarntl bosta dobro oeHt sr>i«a Seia-ver rVoj. Mole), ter >Pred Michnl^n-relovim Mojzesom (B. Vošnjak). fPo-rrrr^am >PrWJ Tizianovo Assxmto< od Izidorja Cankarja*!). ▼ ekrlvno^t pi«n-telieT-ftnia uva?a P. "Pinfear: Bi^t. |*n-^T.tnTCA o* j>rr>zi- lfublH kn?ico in lastno kntfsvrfe© nH J\V Me*ko (mir. A* nel.) Uritnli slovenščine bo Isbko na lepih ajrledili ita© onkazel Mstvo povesti (V samoti. Ni vse zlato . . .). Smrt na kmetih (Kersnik). Vrbanov ulim>k fChr. Oolflr): bipH'-o opisa: Nad p**teli-na fFr. F?T>??arV £bod t*H ^*. Belca fBtritarl i. di\: M^rv© dnevnika (Sre-RMrakH), bistvo iaHfoafla tovora (Bol)« bistvo potonila življi ©m* **T»i?a ... Z« nalojrft dracoeeno gradivo! Dovolj vTi^ledo-^" je rnd? ra TSS liri^n© in ©nične noezij©. Tudi o dramatiki bo dobil ue>rrt>e prvi poiem ob odlomku \r, »Tu-^omerac. Ako bi učitelj slovenščine zahteval, da imej učenec z© od prvesra razreda ("ali vwi od tretjega) poseben zvestic\ ki si vanj »a/pisuj© — čisto kratko — probran© spis© vs*eh naših glavnih pesnikov in pisateljev (vsakemu nai bi odmeril posebno stran) od Vodnika dnlie: Pre«>ren, (ne H smel pozabiti Trdinovih in Luiz© Pesjakov© spominov) Kopitar; J^nko, Erjavec (cf. tudi Cit. II. Levcev spis o Erjavcu), Mencinger (Spomini Čit. IV.), Levstik (Stritarjevi spomini v Čit II., Čit IV.); Jo3. Jurčič (ter Levecv življenjepis, Cit. IV.); Stritar; S. Gregorčič (in pa V. Holzov: Na Vršnem, Cit. IV); Dr. Tavčar (Cit. II. in IV.); ,. Kersnik (Cit. IV.); Terdina; Aškerc (cf. tudi v Aškerčevem rojstnem kraju spis. J. Wester, Cit IV.); Medved; Murnik; Ivan Cankar: Fr. Rs. Meško; Fr. Finž£?ar, Mil-činski; Aleksandrov; Kette; Zupančič; S. Sardenko pa bi imel na koncu četrt© šol©, ko bo delal mali tečajni izpit (malo maturo) ž© precejšen pregled našega slovstva od romantik© do nainovej-še^a časa. Skoda bi bilo toliko lepega pozabiti. H koncu mi bodi dovoljena fc© opazka: Marsikaj j© ir West©r izpustil iz, starih čitank, marsikaj bi bil še lahko, brez škode tako n. pr. v Čitanki IV. te-le spis©: Koder, pod vaško lipo str. 24, Kdo je mož (brez avtorja) str. 110, >Gloriac na Trisrlavu ali nekaj pesmic, n. pr. str. 201 (Zlatica) itd. Pač pa je seetavtjaleo teb štirih čitank jx> moji sodbi storil veliko krivico našemu priznanemu pisatelju realistu dr. Fr. De-teli, iz čierar številnih spisov ni spre-tol prav nič. AH se je to zgodil© po*a-bivči aH na po t!«t©tn znanem izreku, ki pa čitamo v >Tirračkah< Milčinskega fUradni jezik ?> Jezik je vt>bč© pravilen; semterrle je ušla kakšna hiba, n. pr. Čitanka IV. str. 167: >Da ©t ne bi bil preskrbel ... bi pa bil moral . . . mesto pravilnega: Da si nisem preskrbel . . . Btvarn© in biografsko opombe so pravilno in obilne. — Stoletnica madžarske** pesnika Petofija (Petroviča). Madžari se pripravljajo, da dostojno proslave svojega naJv*?ie*A liričnega pesnika Aleksandra Petofija. ki j© bil rojen t lanuarU leta 1S23. v Kis Korosu. __ Kako lmM Madžar avojega velikega lirika, kaže Artztvo, da je male madžarskih bil. ▼ kateri b! n© bilo Petofijeve podobe. Na* Ploven© fcanlma Petoflfeva stoletnica le toliko, da je bil ta dični lirik slovanske krvi. V šoli se J© nisal P©» trovlč, a kasne*« «o njegov priimek 1z-premenlli v Pet*«, da bf tako skrili njegovo slovansko pokoljenje. Polkovniku Raunl-harju u slosioS Dne 24. julija t. L je odšel iz Ljubljane na svoje posestvo na Češkem tf. Ctbin Ravnihar, prvi poveljnik državne žrchćarne za Slovenijo na Selu. Z njun je izgubila Ljubljana markantno osebnost, v konjerejskih in koniskosportiih krofih dobro znanega strokovnjaka In domovina je znova pokazala, da nima mesta za svoje najboljše sinove. Rav niha rja smo poznali pred svetovno vojno kot konjeniškega častnika, katerega je vojno ministrstvo kot Slovenca In r.eclcrncnhaša pozvalo za učitelja na takozvani »Reitlehrerinstitut«. V dnevnikih in športnih revijah smo čitali o uspehih, ki jih je dosegel pri raznih koriskih tekmah in s ponosom smo dejali: »to je nas Človek, to je Slovenec!« Tik po razsulu je poveljeval slovenskemu koniemškemu polku v Mariboru, ter bil konjski referent pri Dravski diviziji. Začetkom leta 1019. pa se je odzval pozivu pokrajinske vlade in prevzel kot častnik poveljstvo državne žrebčarne, na kateri so vladale precej desolatne razmere. Treba je bilo likvidirati žrebet:šče v Račjem, rešiti za Slovenijo kar največ plemenskega materijala in drugih žrebčarskih potrebščin od stare Avstrije. Na žrebčarni ga je čakalo polno podrobnega, organizatorične-Ka dela, čigar obseg, pomen in uspeh zamore pojmovati le tisti, ki ima giobji pogled v žrebčarstvo. Tega dela se je oprijel podpolkovnik Rav-nihar s tako ljubeznijo in z njemu lastno energijo, da je resigniral na razna visoka mesta, ki so mu jih ponujali kot priznanemu strokovnjaku, cela na vojaški čin, tako da ie od lani opravljal ta posel kot civilni uradnik. Zavedajoč se, da bo nabava ple-menjakov pri naših valutarnih razmerah vedno težja, da po nepotrebnem pošiljamo letno visoke svote v inozemstvo zlasti za mrzlokrvnc žrebce, ki so se pogosto skotili v Slo* veniji in bili le vzrejeni na tujih paznikih, je ustanovil jeseni leta 1910. žrebetišče mrzlokrvnih žrebet na Črnučah pri Ljubljani. Ko se je začelo nabavljati tudi toplokrvna žre-beta in so postali prostori in pašnkt pretesni je žrebetišče razširil ter premestil na Brdo pri Kranju. Dosegel je pri tem lepe uspehe. Izmed 30 leta 1919 nabavljenih žrcbičkov\ Jih je tekom letošnje plemenilne dobe plemenilo že 14 V Ljubljani in St. Jerneiu na Dolenjskem je ustanovil dirkalne klube ter podpira! razna kofljerefcka in dirkalna društva po Sloveniji. Pri tem ga je vodilo moderno naziranje, da se mom plemenske živali presojati po nj*h zmožnosti in uspehih, upoštevajoč njihovo zunanjost in eksterijer. Tako ie vsestransko delo* val za procvit in povzdigo naše konjereje. Kot poveljnik žrebčarne je bil neumorno delaven, "ese^ičen, dosleden in nepristranski. Pred očmi je fmel le dobrobit zavoda in državni interes. Ob raznih prilikah, oddaji konj itd. nI poznal notfnolVovnfk Rav-nihar ne Petra ne Pavla in na tudi ne strankarske barve konj. Tn ta njer-o-va vrlina marsikomu ni b;la po volj!. Po vetru mož n! z^nl svojega plašča obračati; to je bila njegova slaba stran. Njegova zasluga pa ie, in te mu tudi zavist ne more kratiti, da ie obdržal v teh, denarno težkih časih žrebčarno, zavod, ki je za konjerejo v Sloveniji tako eminentne važnosti, tako dolgo na tej višini. Zato pa je tem večja vrzel, ki je nastala po njegovem odhodu. Izgubo gosp. Ravni-harja bodo spoznali tudi tisti, ki so mu bivanje v domovini zagrenili in pospešili njegov odhod. Dopisi. __ V Horjula sta vašeana S. in L. v Podolnici posestniku Petru Nagodcru prekopala z jarkom javno kolovozno pot. Nagode ju je prijazno opozoril, naj pot zopet uravnata. Onadva pa sta mu odgovorila, da naj M napr/ivi 6tran?ko pot ali pa most. Obrnil so |* do župana za ogled in posredovanje. 2uran je to bbljubil, toda drugi dnn je izjavil, da ogled ni potreben in da naj si Nagode sam napravi most čez jarek. Potem pa ie Vendarle opravil ogled z dvema odbornikoma, toda razsodil je proti Nago-detu, pač ker ni klerikalec in ker sta omenjena vasčana klerikalca. Nifoit pa se nI udal, marveč so je obrnil na prUtojno oblast, in konec je bil ta, da je bil župan poučen, da se mora pot popraviti, kakor je zahteval Nncrode. To 8* Je tudi zgodilo. Vidi se, kako klerikalni Župani povsod nasprotujejo občanom, ki ne pripadajo nithovi stranki. Tako tudi v Horjulu. G. Bastič, spreobrnite se in bodite v bodoče nepristranski in pravičen do vseh brex ra* Um strankarsko pjipodnoattl Štev. 170. »SLOVENSKI N A R O O« dne 29. julija 1922. stran 3. Dnevne vesti. V L/ubi/ani. dne 28. /ttii/a 1922. — Simon Gregorčičevo favno ljudsko knjižnico, katera je med vojno morala prenehati s svojim delovanjem, jo kmalu po prevratu prevzel v svojo Oskrbo Sokol L Le ta je knjižnico na novo preuredil in precej pomnožil ter jo dne 12. junija t. L svečano otvorU. Ker jfc bila takrat vzhodna Ljubljana še brez javne knjižnice, jo jo nastanil na Vidovdanski cesti št. 2. Tu vrsi sedaj svoje moralno-vzgojno in prosvetno delo. Kako potrebna je bila, dokazuje dejstvo, da se je v 56 poslovnih dneh izposodilo 5879 čitateljem 17181 knjig. L*epo je število obiskovalcev, a isto postaja od tedna do tedna večje in to iz vseh slojev. Uredn* uro se morajo večkrat podaljšati, da tudi čitatelji iz delavskih krogov, katerih je vedno več, lahko dobe za svoje duševno razvedrilo potrebno čtivo. korist in važnost pa je uvidela tudi naklonjena javnost, katera je pridobila knjižnici nekaj izdatne podpore, s katero se je nabavilo precej novih in dalo vezati obilo nevezanih knjig. Ker so razni podporniki in dobrotniki darovali veliko knjig, se je pomnožila knjižnica za blizu 1000 knjig. Vsem podpornikom bodi izrečena tem potom iskrena zahvala proseč jih, da ostanejo knjižnici še dalje naklonjeni, vse dosedanje čitatelje pa vabimo, da Jo v prihodnje pridno posečajo ter ji pridobite še mnogo novih članov. Poslovni dnevi bodo tudi nadalje ob torkih in petkih od 5. do 7. ure pop. in ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne na Vidovdanski cesti št. 2. ___ Danes je taisti dan, ko je pred osmimi leti ranjka Avstro - Ogrska zar grabila za svoj krvavi meč, da ga zasadi od balkanskih vbjsk izmučeni in izkrvaveli Srbiji naravnost v srce. Taisti dan je to, ko je Dred osmimi krvavimi leti junaška srbska vojska sprejela z orjaškim pogumom germansko - avstrijsko bahato vojno napoved ter se postavila v bran neštetokrat močnejšim armadam in grozečim sovragom. Bila so težke, britke ure. ko -ae je vnemal ta strašni boj, ne boj, mesarsko klAnje. Pa vso to gro?o in vse te vojske je končala nafsijajnejša zmaga prvih junakov na vsem svetu, junaštvo naše neustrašene in nepremagljive Srbije, ki so jo majhno, v balkanskih bojih do smrti utrujeno hoteli raztrgati kar v zraku. Usoda je odločila drueače in pravično. Na razvalinah avstrijske in ogrske krvoločne bahatosti, na razvalinah našega stoletnega suženjstva vzklila je naša slobodna domovina — Jugoslavija, Jn ob trdnih ?kalah našega kraljestva se razbijejo oo=Iej vsi germanski valovi in viharji. Kajti baš naša Jugoslavija hoče čuvati in varovati sedanji sicer z zelo težkimi slovenskimi Žrtvami izvojevani mir in utrjeno evropsko situacijo. Ne straši pa se hoja ne groma, če pride ura in povelje z-a bran -_ v boj. — Odpis davka. Iz Beograda nam javljajo: Ekonorrr?ko-finančni komite ministrov je na včerajšnji seji dne 27. t m. odpisal občini Sortcl na Gorenjskem davek za leto 1920. ___ Abiturijenti letnika 1912 prve dr. gimn. A. ©dd. (razrednik prof. dr. Žmav^c) se naprošajo, da pošljejo radi proslave lOletnice mature takoj svoje naslove na Vladimir Kmet, Gosposvet-ska c 8, Izubijana. — Umrl Je v Tržišču *. nađučitelj Vinko K I a n i š e k. Pogreb bo v soboto dopoldne. Naj počiva v miru! — Himen. Poročila se Je v soboto, dne 22. t .m. gdč, Pavla Ježovnikova iz znane narodne rodbine v Petrovčah z g. Jos. Lorberjem, tovarnarjem v Žalcu. — Narodno. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se opozarja, da se bo s pobiranjem starih praznih steklenic pričelo v ponedeljek, dne 31. t. m. Naj ne bo hile. Iz katere bi odšel nabiralec prazen! Vsaka količina dobrodošla. Nab- odsek za vsesokolski zlet. ___ Olepšavanje (prebarvanje) hiš v Ljubljani. Prenoviti (prebarvati) §o dali zadnje štiri tedne svoje hl&ev. štev. 23 na Mestnem trgu (Pleiwe!sova hiša), na Krekovem trgu Jos. Vokačevo ("bivšo MahrovO hišo), na Sv. Petra cesti štev. 18, kjer so ravnokar dogradili tudi I. nadstropje, nadalje hiš© štev. 18, 39, 41, 51, 83 in 85, dalje v Slomškovi ulici Binderjevo hišo štev. 18 in, kakor že poročano, deloma tudi ljubljanski retovž, pri katerem pa »olepšava mesta < ne pride v poštev, ker je notranjost vsa umazana! ___ Park okolu telovadi- sča Pokola I. je urejen in zasađen. Po-roanika^ie zidarjev in težakov postaja v Ljubljani vedno ObčutnejŠe, kar bo imelo za posledico — zastajanje zidarskih del! __ Mirje, Prnle, Pasjibrod, torođ vojno še dolgočasne praznote, deloma kot travniki ali zemljišča krakovskih zeljarie in raznih ljubljanskih zelenja-darjev, predstavlja danes zazidan in obljuden teritorij predmestnega meščanstva raznih slojev z dostojnimi stanovanjskimi hišicami in vilami — 13 na številu — zgrajenimi v raznih slogih in z okusnimi fasadami. Vse -ao že ometane in se suše. Poklon tem praktičnim go s r» o d.*»rj eni in niih energiji. — Prvi Jugoslovanski vagoni. Tovarn« Železnikih voz »Ferrom A. de!ala 40 vagonov. To so prvi Železniki vozovi, kf so M izdelani na ozemlju na** države. Mestna občina v Subotlcf priredi povodom te prilike slavnosten banket __ Gradbena akcija za Maribor. Pišejo nam iz Maribora: V dvorani g. oki ajUiega glavarfa se je vršil sestanek, na katerem »e te izvolil pripravil Mni odbor za gradbeno akcijo v mariborskem mesto. Sestanek je Ml dobro oSUfcan, Tottl 8A tfi lU*4 totoilLA Mulacek v odsotnosti sadržanoga g. okr. glavarja L*&njaiča» Referiral je g. Križnic. Nato se jo razvila debata, ki jd soglašala v potrebi gradbene akcije. Grčar j* navajal za vzgled druge države, ki salo podpirajo gradbene akcije. Privatna inicijativa in samopomoč morata delovati pri tem v prvi vrsti. Dr. Pipuš je naglasal, da akcija ne bo služila samo odpravi stanovanjske bede, marveč tudi interesom raznih obrti in splošnim interesom mesta. Opozoril je na vzgled Zagreba, kjer je občina sama največ storila za živahno gradbeno delo. Dr. Miiller meni med drugim, da vlada na Ljubljano glede gradenj ni tako pozabila kakor na Maribor, sicer pa so krivi tudi poslanci, ker se v zbornici o pravem času ni nihče zganil za potrebno državno podporo. Odobrava privatno akcijo in se izraža proti prisilni razlastitvi, razen pri stavbah za splošne javn« potrebe. Dr. Lipold pravi, da naj gre akcija v dve smeri: za večja dela v bodočnosti in za manjša, ki naj se takoj izvrše. Postajena-čelnik Mohorko opozarja, da predkolo-dvor Tezzko se sedaj nima nikake stavbe za uradnistvo, -sploh da osebje Južne železnice zelo trpi vsled stanovanjskega pomanjkanja. Zupan Grčar pojasni, zakaj da Južna železnica noče graditi v Mariboru. Železnica bi investirala, toda ker stoji pred podržavljenjem, se vlada upira, da bi prevzela take investicije. Ker so občine preskrbovale železničarjem stanovanja, se uprava umevno ni brigala za njihovo nastanitev. V nasprotnem slučaju bi bila prisiljena zgraditi jim stanovanja. Končno so je izvolil pripravljalni odbor, v katerem so: okrajni glavar dr. Lanišič, žuoan Grčar, podžupan Rogli 5, stavbenik Glaser, dr. Pipuš, dr. Lipold, dr. Matko, dr. Jerovšek, obe. svetnika Novak in TVeixel, predsednik je Križnic. Ta odbor pripravi vse potrebno, da se skliče velika gradbena anketa. ___ Kako Nemci iz Rajha ravnajo a Avstrijci. Neka Slovenka, ki Je v službi pri ravnatelju Rotove tovarno v Wiener - Neustadtn. piše v domovino svt»ji prijateljici med drugim tudi sledeče: »Naš Rot ft. j. posestnik) je svojo tovarno prodal Nemcem. Ti pa so začeli s tem, da so vso stare uslužbence pometali na r^stO, in to brez vsake odpravnine. Tudi našega gospoda je to zadelo. "Le pomislite, draga M., po H letih poltenega službovanja in pa pri tej draginji! Gospod je kakor iz uma tekal po pMju in go«pa je le še na pol živa od razburjenosti in skrbi. Obrnili so se do sodišča in morebiti se bo dobila kaka odškodnina, a služba Je izgubljena in novi ravnatelj iz Nemčije je že tli. Zato je gospod odšel v Gornjo Avstrijo, da s! poišče druge službe (mož ima že čez 60 let!) in mi poidemo za njim, ko dobimo -stanovanje. Kar je pa še prejšnjih ostalo v tovarni, tiho delajo, kakor se ljubi Nemcem uri gani a ti lih, in nihče si ne upa obrniti jezika, ker se vsak boji za svojo službo.€ — Tako Nemci s svojimi >brati< v Avstriji delajo.! Kaj bi delali šele z nami, ko bi jim bila nesreča naklonila zmago? — Na naslov mestnega magistrata. Slav-nosti, ki se imajo vršiti čez letošnje poletje v naši prestolici, privabijo k nam nedvomno mnogo odličnih in ljubih gostov. Gotovo ni vse eno, kak vtisk dobijo o nas in o našem mestu. Jaz bi se dovolil ga enkrat samo na nekaj opozoriti. Okolica našega mesta je tako divna, tako brez vsake primere, da bi jim odtegnila nedvomno največji užitek, ako bi jim ne nudili prilike, da si jo ogledajo. Najlepša razgledna točka pa je naš grad. A kakšno je danes tam gori! Med vojno se je bilo napravilo nekaj prav čednih klopi s kamenitim! podstavki, celo jerbasi za odlaganje odpadkov so bili obešeni ob teh klopeh, danes o teh lerbasih nI več duha ne sluha In klopi same so le Še razvaline, človeka je sram, ko vidi kaj takega! KJe le tisti organ, ki bi se moral brigati za take stvari? Zna se zgoditi, da se nekega dne tudi naša kraljeva dvojica zaželi lepega razgleda, kateremu se nekoč bivša cesarica Žita ni mogla nadiviti. Kake misli bi jima morale vzbuditi o upravi naše mestne uprave vse te podrtije krog In krog. Sedanjega vladnega komisarja na mestnem magistrata prosimo, da se potrudi na Grad in da možnosti odpravi razne nedostatke, kar je prav nujno spričo bližajočih se slavnostni dni Dobro bi bilo tudi, da bi pozvedoval, kam je Izginilo že precejšnje število težkih železnih odrivačev ob vozni cesti, ki vodi s Karlovskega predmestja na Orad. Ležali so dolgo irpuljeni po tleh, zdaj Jih ni nikjer! Težko da tri se nahajali kje v kaki magistratni shrambi! Ali ni nikogar, ki bi imel gledati na take stvari? — Nemščina v dopisovanja z Inozemstvom. Mnogokrat smo že ožigosali nemško dopisovanje mnogih tvTđk v Jugoslaviji z Inozemstvom. Nekdo nam poroča, da je imel pretekle dni «opet priliko videti več nemških pisem iz LJubljane in Zagreba, naslovljenih na rvrdke v Trstu. V tem ozira smo čitali že mnogo prltožeb v »Edinosti«, ki Je povsem opravičeno očitala onim tvrdkam ki se poslužujejo nemškega Jezika, da s tem Škodujejo tudi tržaškim Slovencem, kl imalo Hudi za raznojetično dopisovanje na razpolago, pa Jim na tak način Jagoslovenskt trgovci predpostavljajo đrugorođce. Z nemškim dopisovanjem se zelo ponižujemo pred svetom, na katerega napravlJamo vtis, kakor da te naS Jezik nerazvit In v dopisovanju manj vreden od drugih, da bi bila tako za dopisovanje prikladnejša nemščina ali tudi italijanščina In Še kak drug Jezik, samo naš domači ne. Zadnji čas Je. da se otrese-mo tega neumestnega, predvojnega Jezikovnega nazrranja, katero so nam vcepili mu gre v trgovini doma kakor tudi v trgovini z Inozemstvom To Je sveta dolžnost vseh Jugoslovenskih trgovcev! __ Medvode. Kdor ae hoče prijetno zabavati, dobro ter ceno iesti in piti, naj pride v nedeljo, 30. julija L 1., na vrtno veselico, katero priredi pevski odsek Sokolakega druživa v Medvodah v prostorih priljubljeno Sušteršičeve gostilne »Pri Tometu«. Petje v zboru in soloapevi, gt>dba gledališkega orkestra, nastop obcepriznanih humoristov, ples itd. itd. Začetek ob 16. uri. V slučaju neugodnega vremena se vrši prireditev v notranjih prostorih. — Zdravo! — Vojna muzička sola v Vršcu sprejme za prihodnje šolsko leto večje število pripravnikov (elevov). Dečki v starosti od 14. do 17. leta, ki imajo talent za godbo in so se učili že kak instrument, naj se |avi-jo za sprejem v to šolo. Poduk v glasni kakor tudi vsa oskrba pripravnikov, prehrana, obleka in stanovanje, so na erarične stroške brezplačno. Pojasnila daje kapelnik dr. Josip Čerin. LJubljana, vojašnica kralja Petra, Poljanska cesta 40 — Velik požar. Sinoči okoli desetih je nastalo v Mariboru veliko vznemirjenje. Raznesla se je vest, da gori artiljerijska vojašnica .oziroma v bližini stoječe vojaške barake. Po mestu Je bila velikanska zmeda. Pozneje, globoko v noč, so d cnali, da gori v Razvanjih. Požar je bil naravnost velikanski. Prizor le bil grozen. Ljudske mase Je visoki stožec žarečeza zublja tako zapeljal, da so sprva mislili, da gori škofov grad v Bctnavi, pozneje, da gori v Kočah. Končno so ugotovili, da ?ore gospodarska poslopja po^esrn'kov R e C n 1 k a In zebe j a v RazvanjTh. Zgorele so velikanske zaloge sena. slame In žita. Skoda je ogromna. Ohranjene so obema posestnikoma kKe. Prva Je bita na licu mesta požara mariborska požarna hramba. Gasilci so oriSH od vseh okoličanskfh občin, celo Iz Selnice ob Dravi. Požar Je bil, kakor rečeno, naravnost velikanski. __ Velik Dojfjir v Zn.gT*du. počta ŠkoMan na Dbtoatafcana, *• 16. t. m. uničil trem eoflpodnrjftm hi^e in vfa ffoFT>od«r*k» po^lopfi. Promi so ra*rovr?rne podpore, tndi oblete« in drug^pn. Parovi se naslovijo lahko kar ns poškodovance, ki so: Šinkovec, Kocjan in Markeljc. 1 "'botri po^oreloi imajo družine in vec btrok. — Požar «a vlaku. V nekem vozu ITI. razreda vlaka, ki vozi na pro^i Zidani most-Zagreb, je rred postajama Savski Marof-Zaprešič nastal ogenj. Iskre, padajoče Iz lokomotive, so »anetile sede? zavirača In kmaTu Je bil ves vagon v dJmu In ognju. Med potniki Je nastala huda panfka in nekateri so fe nameravali skočiti iz drveeeg* vTaka. Nekf duhapolnl človek se Je v zadnjem trenutku soomnil na zasilno zavoro. Vlak Je takoj obstal, nakar so ogenj pogasili. — W9tne nesreče. Ivan Kladnfk. m'rar« sH pomočnik v LJubljani, se ga Je zopet malo nacukal. Prenočevat Je šel na neki kozolec V sladkih sanjah se le naenkrat znašel na tleh z .zlomljeno nogo. — Anton Trglav, delavec v tovarni »Indus« J« padel po stopnicah ter si zlomil levo roko. — Franc Zorman. ključavničar v tovarni »Bistra« v Domžalah, je pilil neko železo, od katerega mu Je padel košček v levo oko. — Jakoba Zevnfka, hlapca v Mavčičah, Je udaril konj v levo ramo tako močno, da mu Je spahnil roko. Vsi štirje so bili pripeljani v bolnico. — Razborita ženska. Barbara Kučera Iz SiSke je kradla krompir v Mavrerjcvt ulici. Pri tem poslu pa sta jo zasačili sestri Milka in Jožef ina Pagon in zahtevati, da vrne krompir. Junaška Barbara pa Je meni nič tebi nič pobrala velik kamen In ga VTgla Jožefi Pagonovf v obraz ter ji prizadejala večfo poSkođbo pod očesom. Neki mimoidoči volak Je Barbaro prijel In Jo razorožil. V zahvalo za to mu le zabrusila v obraz psovko: »Prokleti Srbi!« O končnem izidu vse zadeve pa bo odločilo sodišče... — Pifvmenadnf koncert muzike Dravske divizije bo v .soboto, 29. t m. ob 18. prt ugodnem vremenu v »Zvezdi«. ___ Pevski zbor »T>jnWj|ans1tera Zvona*. Panet. v Tw*t»lc dn* 28. jfiilijfa, zw*>r ob K nri vaja moSkega. prihod-n.lo sredo ob Isti uri mešanega zbbra* — Odbor. Borzna poročila. — Zagreb, 28. Julija. Zaključek. Devize: Curih 15.25. 15.60, Pariz 6.70, 6.725, London 365.—, 365.—, Berlin 15.50, 15.85, Dunaj 0.22, 0.2275, Praga 187—, 188.—, Trst 3745. 3.76, Newyork 80.—, 8025 (ček), Budimpešta 5.35, 5.45. Valute: dolar 77.—, 79.—. — Carin, 28. Julija, (tzv.) Predborza: Zagreb 1.65, Berlin 0.99, Dunaj 0.0155, Praga 11.975. Milan 24.16. London 23.42, Bn-dlmpeSta 0.34, Pariz 43.65, Ncwyork 5264. — Carfh. 27. julija. (Preko Dunaja.) Zagreb 1.60, Dunaj 0.0155, Budimpešta 0.33, Berlin 1.01. Praga 1195. Milan 24.10. Pariz 43.70, London 23.426. Newyork 5.2625. — Čarih, 27. Julija. (Direktna) Zagreb 1.699. Berlm 1.019, Milan 24.14. Praga 12.040, London 23.431. P»rt» 43.09, Newyork 5.2651. — Milan, 27. Julija. Zagreb 6.70. Berlin 4.2*. Praga 50.25, Parla 181.25, London 97.20, Newvork 21.70, Čarih 414.—. — Trst 27. Julija. Zagreb 27.05, Berttn 4.25, Praga 50 20 London 97.*0. Curih 414.50, Pariz 181.10, N*wyork 21.80, — Praga. 27. luJJJa. Beograd 85.—, BerUn 8.** MIlan 200.—* London 19**0, Curih 8.-TC.—. P*r!z 364.—. Vewvork 42 20. — Dim»l, 27. julija. Devize: 7?g'eb 114.85, H8.15, B*, v idiličnem cozdu g. Codollija. Na mnogobrojen obisk vabi odLor. — Zdravo! — Bratskim sokolskim društvom! Opozarjam in prosim brateka dru^tv.i, da ei pravočasno naročijo vso potrebščine, kakor telovadne hlače, majico in čevlja, članice krila in bluze; tisti bratje, ki pri povorki korakajo v tel. oblekah, tudi čepice. Naro'ila ee sprejemajo naik**meje do f. avgusta. — Zdravo! _ p. CAPrDER, dobavitelj J. S. 8., Ljubljana, Vidovdanska 2. Pravni vestnik. — XXXII. redna glavna skupščina društva »Pravnik«- se jo vršila dna 19. t. m. Ker ie radi počitnic odpotovalo iz Ljubljane žo dokaj članov, udeležba ni bila tako innogoorojna, kakor bi bilo želeti. Zborovanje je otvoril in vodil dv. sv. B e ž e k, ki je v uvodnem govoru pozdravil navzoče, se spominjal v zadnjih letih umrlih članov in se zahvalil oddelku ministrstva pravdo za velikodušno podporo, ki je gmotno podprla društvo. O delovanju društva v prvih dveh povojnih letih (1920 In 1921) ie poročal društveni tajnik, okrajni sodnik dr. S a jo vic. Društvo je Itelo 512 rednih članov in enega, častnega Člana, pomnožilo so je v teh dveh letih za 258, umrlo je medtem 8 članov. Dne 18. 12. 1920 ae je ustanovila v Mariboru podružnica. Poleg drugih manifestacij se j'e poklonilo tudi društveno odposlanst-stvo dno 2S. 8. 1921 svojemu odličnemu članu dr. Ivanu Tavčarju, ko ie praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. >Zbirka zakonovc <^<> ni mogla nadaljevati, kar je primanjkovalo potrebne glavnice. V novembru 1920 je izvedel odbor pismeno anketo o izenačenju zakonov za celo kraljevino. Xa podlagi došlih mnenj je izdelal vs^učiliški profesor dr. M. Dolenc spomenico, ki ie bila odtvoolana ministrstvu pravde. Iz£la sta dva letnika društvenega glasila z Slovenski Pravnik> z bogato vsebino. Naročnikov je list imel 621. Društvo je priredilo v novembru 1920 -sestanek, na katerem je bil razgovor o dolocbnh volilnega reda, spomladi 1921 pa 6 diskusijskih sestankov, na katerih so predavali vseučiliški profesor dr. K u Sej, 6ef oddelka prosvetnega ministrstva dr. Skaberne, šef oddelka ministrstva pravde dr. B a b n i k, vladni svetnik dr. R u t a r, immfiTItm profesor dr. L a-pajne in vs&učiliški profesor dr. D o-lene o najvažnejših določbah ustavnega načrta. Difdmaije ao se nadaljevale jeseni in letošnjo pomlad. Predavali so dv. <šv. S ker! j o novem odvetniškem redu. dv. sv. K e r S i 6 in dri, prav-dnik dr. M u n d a o naertu zakona o sodnikih, vseučiliški profesor dr. Dolenc o nOvem zakonu o poroti In dv. ev. Babnik o kazenskem sodniku po-edincu pri zbornih sodiščih L- stopnje. Vse diskusije so bile dobro Obiskane in se je razvila po vsakem predavanju živahna debata. Glasom poročila biagaj-nlka, odvetnika dr. Lavreno!?. a je imelo društvo v obeh poslovnih letih dohodkov 1S2.679 K 20 v, izdatkov pA 93.799 K 20 v. Med dohodki je pa vštet tudi zTvesek 23.470 K, ki je vplačan že za prihodnjo poslovno dobo. Proračun za leto 1922 izkazuje potrebščine 97.000 JC Imenom preglednikov je predlagal dr. Zirovnik blagajniku absolutorif, kar je bilo soglasno sprejeto. — Na predlog dr. Krejčija so se Izvršile volitve z vzklikom in so bili izvoljen! za leto 1922: načelnikom odvetnik dr. D. Maj aro n, odbornikom dv. sv. B *»-* e k. okrajni sodnik dr. S a j o v i e, odvetnik dr. Lavr»nčič. vi. sv. S k a r-J a. vseuciliška profesorja dr. Dolenc in dr. Pitamic, prokiirator dr. S o ravan, župan In odvetnik dr. H r a š o-v e c, drž*avni pravdnik dr. G r a s s e 1-1 i in sodni svetnik K u d e r, preglednikom odvetnika dr. Z i r o v n I k in dr. T e k a v 6 i č. Glavna skupščina, je na to pooblastila odbor, da nonudl društveno knjižnico v nakup Centralni knjižnici, V3ertčiliški knjižnici in pa uprav-nenm eodišen. Dalje je Izpremenila pravila v par točkah, v katerih so bile lz-preroembe vsled predrusramnih razm<*r potrebne in določila članarino in naročnino za leto 1922 * zneskom 40 Din. — Sklenila je skupščina tudi, da se priredi *e letos (avgusta ali sentembra) izlet r Zidani ralost. katerega bi s« udeležili po!*g slovenskih juristov tudi tovariši Iz Hrvatsko. Glasbeni uzsfnilt. — Kostanjevica. Popotnik, ki občudTi-jel lepo kriko dolino, si se na lepi ravni cesti ustavil ob rnalcm otociC-u, ki aa objema tajmstvena Kr^a. Misli si: to je oboe*. gnezdo, od sveta pozabljena SU ali ?»e kaj huj^tia. Okolica in puluž^j pa ti ugajati in zamudiš se par d:iL Vidiš, da je prebivalstvo prijazno in vedelo, da ni nezadovoljno, ko sa nemila usoda pj krivici d ži desetletja od železne ceste in sploineca proaaili. Opaziš nat.nkrat, da se skoro povsod! goli petje in nLasba. in če ti le usojeno bodisi službeno bodisi kako družice dalj časa prebivad v Kostanjevici, se težko poslavljaš, ko se ločiš. Produkt razmer, veselega temperamenta in muzikalnega talenta prebivalstva je Mestna gasilska sodba kostanjoviška. ponos vsakega pravičnega Kostanjevčana. Ta gr^dba, ki je znana po svoji kakovosti od Novega mesta do Zagreba, ima v nedeljo svoj veliki dan. svol Javen In napovedan koncert kjer todehtfeto rndi godci muzike Dravske divizije in izvaja pevske točke domaČ pevski abor, PopoaA ki ti Je za umetniški užitek, p>spc$i ta dan svoj korak in udeleži se tega ve^eTa :r pri-edirve cele Kostanjevice bre? razlike stanu In mišljenja. Prepričal se bo<. da so tu doli pod Gorjanci dobri in veseli ljudje, ki znajo zabivat? in — gostiti. L- B- Darila. — Dnin* ar. Cirila In Ifotoda Jo pretila potom moške podružnic© ▼ TV-boTljah 400 K. In sicer m obrali 200 K kot pokroviteHrtino ▼ojnfM 1. oato, 8. Sat 40. pp. >Trlelarc v spomin na nnur-I*ga tovariSa Stofana Duvnlaka, k preživela različne Škodljive okončine, kakor vlažnost, toploto itd. in je ravno v šta-ditu da se sama vname in z njo cel kup ird'-avlh jzranat. pa že Imamo vel'ko eksplozijo. Tudi drugI vzroki so moroči. Mala miška v skladišču Je zavohala nekai masti. Ki Je ostala od rok delavca na odprtem vficalni-ku Srapnela in začela le glodati slučajno na kapici. 2e s« vname vžigalec in s tem šrap-nel In tako celo skladiSče. Delavci nrekla-dajo zaboje z municijo a!i dinamitom. PJeif Je fe utrujen aH tudi neroden, mogoče mtv lomaren in zabol pade !z rok fako nesrečno* da se vsebina vname in eksplodira fn s tem celo skbdiSče t delavci vred. Ko5o more p«v snele ugotoviti, kako se Je to zgodilo? (Dalje ptfSf Zbirajte znamke Jnsosioveniito poti Stran 4. „SLOVENSKI NAROD* dne 29. julija 1922 Štev. 170. Ustavitev jraSnje poluie Dreto za zavarovanje delavcev v LluMjanl. Včeraj smo priobčili odločen protest proti nameravani ustavitvi ffradnje palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na MikloSičevi cesti. Ustavitev je skle* nfl Osrednji urad v Zagrebu. Dejan« sko so za ustavitev Rradnje glasova* Ii zagrebški člani predsedstva in ravnateljstva, Proti tej nameri pa se je dvignil po vse] Sloveniji odločen protest. Zastopnik slovenskih obrt* nikov v predsedstvu Osrednjega urada g. Franchetti je včeraj odločno protestiral pri predsedniku BukŠegu ter opozarjal na posledice, ki bi radi tega nastale med vsemi in* teresiranimi slcji Slovenije. Tudi delavastvo v Ljubljani, za* veđajoč se svojih pravic in važnosti te nasilne ustavitve za nadaljni raz* voj socijalnega zavarovanja v Slo= venrji. Je včeraj popoldne spontano Priredilo na stavbišču veliko pro* testno demonstracijo. V Kolodvorski ulici je bil ob 5. popoldne pred Rojj* novo tovarno velik protestni shod, Kliub temu. da je delavstvo šele po* zno zaznalo za shod. se je tam zbra* lo nad 1000 delavcev, večinoma za* darjev. Zastopane pa so bile tudi druge stroke. K besedi se je prvi oglasil tajnik delavske zbornice di* Likar. V kratkem temperamentnem go* votu fe delavstvu razložil pomen gradbe palače za Ljubljano in izjaviL ća kot talnfk Delavske zbornice na]* odločneje protestira proti mahinacl* um nekaterih zagrebških gospodov. Delavstvo ie njegov govor nav» dušeno pozdravilo. Kot drugi govor* nik se je oglasil zastopnik strok, ko* misije Meznarič. Tudi on ie ostro kri« tiziral postopanje zagrebškega odbo* ra delavskih zavarovalnic in zahtd* val da se z delom nadaljuje. Tretji govornik Ivan Gajšek% zastopnik jug. strok, zveze je najod* ločneje protestiral proti nasilstvu, ki se ie zgodilo nad delavstvom. Končno ie apeliral na solidarnost vsega delavstva, v svrho doseženia svojih pravic. Delavci so vsa izvaja* Janja govornikov mirno poslušali. Le tu in tam se le čula kakšna ironična zafrkacija, ki ie letela zlasti na račun zagrebških zidov. Shod se je končal ob 17. in pol na kar se je delavstvo mimo razšlo. Včerajšnji odstavek našega po* ročila: »Bil je baje s pritrditvijo slovenskih članov Osrednjega odbora itd.« popravljamo v toliko, da so se trik* slovenski člani Franchetti, l ov-šhi hi Kaiser odločno zavzel) za grad? nio in da so protestirali proti posto-paniu Zagrebčanov. Društuene vesti. — Ženska Ciril Metodova podružnica v Celja priredi v nedeljo, dne 30. julija koncert v mestnem parku. Vstopnina 1 Din. Z ozirom na velik« potreba CMD se preplačiU hvaležno sprejemajo. — Izredni občni zbor Druitva aftoveo-skih zdravnikov. V posvetovalni dvorani ■MSteesa magistrata je bil včeraj izredni občni zbor -Društva slovenskih zdravnikov^ Zborovanje je ob 17. ctvonl predsednik uiustv«* dr. Tićar. Razvila se je dolgotrajna in živahna razprava o vohtvi slovenskih članov v državni sanitetni svet, kani-jr ima Slovenija odposlan na predlog Jusoslovenskega lekarskega udruženja 4 ćlane. Po končani debati so bili delegirani v ta svet: prof. dr. Alojzij Za! oka r, vodja ginekološkega oddelka javne bolnice, dr. Zivko Lapajne in dr. črnest Dere-a ni, slednji kot namestnik za ljubljanv.o in za mariborsko oblast pa dr. Robić in dr. Lavrič, kot namestnik pa dr. K o i-t e r e r. Kot druga točka na dnevnean redu se nahajajoče vprašanje določitve zdravniškega minimalnega tarifa je bila stavljena z dnevnega reda z ozirom na pozni čas. — Izredni občni zbor društva državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo se vrši na podlagi oklepa rednega ob!nc?a zbora z dne 23. marca t. L dne 13. avguMa t. 1. ob 9. v mestni posvetovalnici v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Od britev pravil pogrebnega in podpornega sklada tei sprememba pravil. 2. Ustanovitev Save/a administrativnih činovnika kraljevine SHS. Radi va/nostl dnevnega reda se p. n. tova- risi-člani vabijo, da se tega izrednega občnega zbora poJBOikivilno udeleže. AKo hi bil izredni občni zbor ob določeni ur: nesklepčen, *c* vrši v smi*!u par. 1*>.. ncUt.Vek 2 društvenih pravil, pol ure pozr.eie drusi občni zl>or z Istin dnevnim redom in e sklepčen bc zlede na število navzočih ali zastopan'ti zborovalccv. — V Trcbnirm priredita pod- i Jug. Ifatiee in Dnrife* ■=v- Cirila in Meti na dn/> G. a v cr n ■ t ■ na vrtu .'. nika narodno reeelieo z rtu »vrstnim vpporf.Iom, na knr so opozarjajo so« m društva. PRED PADCEM BOLJŠE VIŠKE VLAD!.. — Pariz, 26. juliia. ilancist, strojepisec, stenograf fn vešč tlovenskecra, hrv. in nemškega jez ka ci je bil že uslužben v več em mlinu, iobl pod ugodnim? poboji mesto, ^o-iudb^ pod »Min 5646« M uprav. Slov. zaroda. 5646 Gostilno lobro idočo, iščem v nojem. Ponudbe >od .Promet 5731' na upravo Sloven. zaroda. 5731 Kupi se nanjša h ša, stavbižče, parcela v, ali severni strani mesta Ljubljane, ozimni • gospodarsko pos'o^je v bližnji okolici Ljubljane. Izve se pri upravništvu Slov. ^atoda. 5686 Parcela ia lepem kraj« bila« Tabora, ne daleč ►d južnega kolodvora, se prt da. Poja-ni Is da an. mmv. Beseijak, Ljubijo na, >odna ul. 5. 5769 Zahvala. Zahvala. Ob bridki izgubi gospe Marije Ur roj. \\m se najtopleje zahvaljujemo za vsa nam pismeno in ust-meno izražena sožalja. Srčna hvala vsem, ki so pokojnici v njeni bolezni lajšali trpljenje. Posebna hvala pa Častitemu g. župniku Francu Berniku, nadalje vsem darovateljem krasnega cvetja in vsem onim, ki so nepozabni izkazali zadnjo čast ter jo spremili na njeni zadnji poti. Domiale, dne 28. julija 1922. Žalujoči rodbini: Enhar-Slokarleva. Pisalni stroj nov, s 35 cm dolgim valjčkom (vozom) •O proda. Naslov pove uprava Sugi»» Za lnscratni del odgovoren Valealln Kopitar«