ta Iaiued dally LETO—YEAR m TRAGIKOMIČNA IGRA ClKASKE POLICIJE Namesto gangežev je aretirala 1200 brespoaelnlh delavcev! O morilcih še vedno ni sluha ne duha! čaaopiaje v ljuti ofen- živi Chicago. — V petih dneh po gangeškem umoru Tribuninega reporierja Lingla je junaška či-kaska policija aretirala okrog 1200 moških — večinoma brezposelnih delavcev, ki se slabo o-blečeni in napol sestradani potepajo po ulicah in iščejo dela! Od vse te velike armade aretirancev so bili samo trije, kl so imeli revolverje v žepih in samo dva, katerima se je dokazalo, da sta bila že zaprta radi manjšega prestopka. Ali je bil kak gangež med njimi? Niti enega 1 Morilci, - ki so zadnji teden ustrelili enajst Nov» c«ri«*ka postava, ki obere _____J A.__f *___,1____i T . aMMabA UIUk4«A .. mLI...«. Japonci informirajo boginjo o londonskem paktu! Tokio, 14. jun__Admiral H jo Takarabe, mornaričai mi-nagle? in delegat na londonski mornaričai konferenci, je sinoči odpotoval v Iae, kjer stoji veliki ternpd japonske boginje Amateraau, boginje eolnca ln "matere japonske rase.** Takarabe bo eloveeno informiral boginjo o detajlih londonskega pakta In jo prosil pomoči, da pakt ne prinese kake nesreče Japoncem. To je že rea etar običaj japonskih državnikov, da ovoje bogove obveetijo o vseh važnih dogodkih . • • Zakon visoke carine sprejet v senati oseb, med temi časnikarja Lin gla, se svobodno sprehajajo po mestu in se smejejo policiji. Cikali angleški dnevniki vodijo veliko ofenzivo proti vod- . stvu policije in mestni upravi. ll^ff"? Dan za dnevom zahtevajo, Washington, D. C. — V petek v| senatna zbornica sprejela uan za anevom zamevajo, da P^logo visoke varstvene cari-morajo vsi višji načelniki poli- ne' Odloga, katero so mečkali cije odstopiti - dan za dnevom ?«™najst i* bila spre- obtožujejo policijo najgrše ko- rupcije. V petek je list "Chica- 44 proti 42. Zdaj gre še enkrat v go Daily News" poročal, da or- je' J,° ganizirane gange butlegarjev, dt*i V*»*dnik «odver v podpis raketirjev in operatorjev borde- naika8n«J« v sredo, lov ter igralnic stržijo vsak te- , Nova carinska postava Je deden približno šest milijonov do- te repubHkanske stranke. V se-larjev. V mestu je 6000 stalno nat" * 39 ^Publikancev sUre £javanih Minnesote.) Kakor Je že preračunano, bo nova carina omogočila industrijskim magnetom in deloma farmarjem dvigniti cene za približno poldrugo milijardo dolarjev letno. Or. Mašak oprottts $56 za sod piva in $90 za zaboj ¿ganja) in milijoni dblarjev Izginjajo v Žepih policije, prohi-bičnikov in ostalih odgovornih mož postave. NI čuda, da se potem gangeži tepejo na kroglo ln nož za prvenstvo v tem busine-su. Paraziti imajo bogato žotov Sličica Iz ameriškega zapade Dillon, Mont. — (F. P.) — fcetev je v teku, to se pravi, da so se sedaj pričeli vračati v lpe-Hta ovčji pastirji in oskrbovalci hlevov. Butlegarji, lastniki igralnic in prostitutke zdaj sku-bejo delavce, ki so uposleni v industriji volne. Dillon je odprto mesto. Skoraj vsaka hiša Je hotel, butlegarija in igralnica. Ker je striženje ovac končano, prihajajo ovčarji v mesto* kjer postanejo žrtve l>ut logarjev in proetitutk. Ovčarji niso samo izkoriščani po svojih delodajalcih, temveč ao oropani tudi prilik prijaznega družinskega življenja, družbe prijateljev, doma, dru-^nja z ljudmi, kar dela življenje prijetno, ko se nahajajo na *tike, posledica In reakcije na- vnoou awji ~ »• r---- mote in zapuščenosti, v kateri ^vna policija, ki usUvl vsakega *<» prisiljeni živeti. Ker nimajo jujca In mu sUvl razna vpraša-njihovl seksualni in socialni in- „Ja, prednomu dovoli vstop. Vsa Htinktl natumlh izhodov, pri ha- pi.ma ln druge pošiljatve grajajo navadno na dan v nenatur- do skoei kompsnijskl poštni u-nih oblikah. rad. Razmere v Um mestecu, ki - Tako pride, da kadar ti za- Ima vse ^ke ^cUtoma. je puščeol ljudje dospejo v odprta orisal na seji Uberalnep kluna kot je Dillon, tedaj zavla- v Pittsburgh« repr^Unt Un - da veselje med človeškimi pa- je »amsrtlbsJ^^Stl raziti čine Gilbert Nowell. ki ae Je bil z zvijačo utlhoUpll v naselbino. tičal prelom z Moakvo. ameriško ljudstvo za poldrugo milijardo dolarjev letno, pride ta teden Hooverju v roke (Shipstead iz Stirinajat Hrvatov v zapor obsojenih Belgnld, 16. jun. — Famoznl veleizdajniški proces proti 24 Hrvatom, ki je trajal približno dva meseca, je bil včeraj končan. Dr. Vladimir Maček, naslednik umorjenega Stjepana Radiča in glavni obtoženec, Je bil oproščen; devet drugih obtožencev je bilo tudi oproščenih. Ostalih štirinajst Hrvatov Je pa bilo spoznanih krivim zarote proti državi in obsojenih v zapor od šestih mesecev do 46 let. v » Dr. Maček ae Je danes vrnil v Zagreb, kjer so ga njegovi pristaši sprejeli kot junaka in mu-čenika za sVobodo Hrvatske. Zaaki fevdalizma v Penaaylva-aljl , , - Logan Ferry, Pa. - Blizu te-nje prijetno, ko se nahajajo na me||tjl je rudarsko mestece, planjavah in gorakih pustinjah k{ gM kontrolira West Penn Po-h < rodami ovac. -----------u—ftb- TA GLASILO SLOVENSKE*NARODNE 'PODPORNE JEDNOTK -a» £ ^To^V^TSŽT Clftago, HI., pondeljek, 16. junija (June 16), 1980, sa trn nailiac at saaetal rato af fmUf »ravldsd far ib Metka 1101, Act «f Ost. t, 1I1T, aatkarlMrf «a Jaaa 14, Sabscrtptioa ffl.OO Ysarly • "oami ovac. Wer korporacija. Meatece je ob- Ni čuda torej, da ae med nji- dmno t visoko Učno ograjo In do m v razvijejo posebne karakter!- „j^g Vodl ena aama ceata. Pri —-- «--1--etlcljd, ki 'Je v glavnem odgovorne za nezdravo altuaeijo, v kateri ae nahaja Ukatllna Industrija v jušnih državah. Nekateri tovarnarji ao še vedno mnenja, da bodo a izkoriščanjem ženak in otrok, poatavlli avoja podjetja na trdno gospodarsko podlago ln nasprotujejo reformam, kl Jih aagovarjajo previdnejši voditelji induatrlje. No kaže torej drugega kot da ae država zavzame aa odpravo ponočnega dela sa ženske In otroke ln aprejme nakon, kateremu ss bodo tovarnarji morali peko-riti. ' Seveda pričakujemo, da bodo nasprotniki prinoel! srgu-menta in zsgovsrjsll "svobodo" Senak do dels. TI argumenti ae ne bodo vzdržali, kot se nlae mil o otroškem delu. Ksr Js krivica tudi oaUns krivica ln po-nočno delo aa šenake ln otroke v aedanjl dobi je nedopuatljlvo." V sllčnem tonu pišejo tudi drugi vplivni čsaoplal v Južnih državah, kar Je dobro aname-nje za delavake orgsnlsaelje, posebno za Ameriško delavsko federseljo, kl je uvedla kampanjo m unljonlzlranje Ukstllnlh delsvcev, Komuaiatl ohaojeal Men Francisco, Cel. — Pet komunistov, med njimi ena ženska, Ida RothsUln, organizatorka Trade Union Unity lige, je bilo obeojenih na šest meaecev zapora vaak na ohtošbo Izgredov v zvezi z demonst real Jam! proti deportacljl štirih članov komunistične atranke. . Unija sa ameriške civilne svobodftčine Je vUfžlla prlziv proti olModbi na ap*latno sodišče. Zamern ae orgaaiziraje Galdsden, Ale. — Ta dni je bile organlairana krajevna unija zamorskih delavcev, v katero Je pristopilo dvesto članov In Je le prejele čarter «al Ameriške delavake federacije. Akcija Je v teku, da ae organialra unija aamorskih delavk, kl so u ae r Ukatilnl tovorni. Podaljšanja «ovoikoga iivlionia m vidika Novo odkritje na pelju medicin- ( hlcego, — Dr. Irving S. Cutter, deksn medieinake fakulte na NorthwrsUm univerzi In nsd-sornlk Paasvant bolnišnice, Je Ul. t. m. izjavil, da medicinska veda polagoma dobiva kontrolo nad telesnimi USkačaml, kt po-apešujejo starost človeka. Rna glavnih teškoč Je v ledicah In medicinski izraz za njo Je "oedema". Kakor hitro se pokvarijo led ire, začne zaoeUJati voda v UleMi In izsledka tega Je "oedema", ki povzroči, da se človek hitro |N»stara In onemore. Dr Cutter Je rakel, da so zdaj v teku Intezivne pnakušnje z novo metodo zdravljenja v »vrho, da pride delovanje ledir pod lumtrolo In da se poljubno odstranjujejo vode Is U lesnega si-stema.VKakor hitro bo to doae-fteno, ostane človek mlad. čvrst In »Irsv dolgo dobo. V «vezi a kontrolo ledir Je potrebna tudi kontrola raznih šlez. kl proizvajajo trleape kemikalije. Vozniki taksijev ? mednarodni ■nI jI Pittsburg, Pa. — Vozniki Uk-aljev v Pittsburghu so se pridru-—šili mednarodni uniji kot poroča nj#a |Midpredaadnik W. J. Kell« > Unije šUJa nad šeatato član<»\ To Je rseulUt organizatorko. kampanje, kl ie oladiU ps aUvki voenlkav taksijev, kl Je trajala veš mseeeev in je končala a kompromleom. — PROSVETA THK ENLIGHTENMENT iUUUU) IM LASTNINA SU»K*SK8 MABOUNB PODPOB- NE JEDNOTS mt mmd ,mklM br XintaiMi » Z4n.to«« Srtov. bilja tamo mora da bode dobro, kako to g. Hoover naziva prosper! tetu. Ali kad čovjek malo dublje za viri i t>oematra ovu situacij u koj<4 be mi radnici dana zimo, onda se dobijo sasvim drukdijl dojam o cijeloj stvari. Ov* kolonij u je bezposllca u-h vat Ha isto onako kaa i druge državo i kolonije. Sama tur-Žoaaka statistika govori, da je sada ovdje u Detroitu, preko 200 Mljada radnika bas posla. I kad 4Sovjek posmatra kako ti radnici svakim danom letaju od tvomice do tvomias, tražeči rada sa ssmog sebe i svoju fa-miliju, da usdrži na životu; ali s ve usalud, pred koju tvornicu došao da tamo češ nači na hi-Ijade radnika gdje stoja u vrsti, u nadi očekujučl da može bit dobije kakovu radnju. Ali sve usalud I bez svaka nade nema nlšta. I šta ae onda dobijo na mje-sto radnje? Kad kompanije vide da radnika sve viša i više dolazi pred tvomice, trafteči sa-rade, onda kojekakovi kompa-nijski špijonl in dohuikivači i policija navali na one siromašne radnike, sa puškama u ruci i, batlnama, a na više mjeata upo-trebljivadu i štrcaljloft čime va tru gase. Na tako vi brutalni način rasčjersdu ons radnike koji traže zsrade, i koji proda-vadu svoju snagu poalodavcu. Kompanije ne pitaj u dali ovi radnici imadu da se Čime pre-Žive sa svojom familijom ill ne, nego ae jih preganja na naj proatačkiji način ito može da upotrebe. Radi se gore aa rad-niclma sada, nego se je to redilo za vrljeme robstvs, kad je radnlk morao da radi badave svome gospodaru; ako se je slučajno suprot atavio, onda ga je »Ičevao I mučlo na avakojake načine. Pa tako i današnji tako rekuč clvllizovani gospodari rade aal svojim radnlcima, jošte na boljl i civlllzovanljl način. A u slučaju da ao koji radnlk zaradi; Hi pa oni koji jošte na milost l nemilost rade, oni onda rade fcod naj gorim u slovi ma i ito si čovjek ne bi mogao zamislit, po 10 i 12 sati dnqyno, i to pod naj^orlm in| prečjeranim radom, I to uz onu mizernu pla-ču koja mu ne zadostuje za njegov slromaški potrošak, da u-zdrži sebe I svoju familiju na ilvotu. I sad kad čovjek posmatra današnje uredjonje ovoga sistema, onda mbra da dodje do zaključka, da je nešto poarijedl, i na ovakovi način se neče moči da-eko da Ide. I*ašto radnici pokra j svega dobara na ovoj km-glji aemaljski moradu da strada-ju in gladuju, onda aije ni čudo da se radnici buna I traže izla-za ss opatanak avoga života, Jedinl lalaz sa radldčku klasu jeat, a to je da sa dobro zajed« nlčkl organizira, I navjeti rat svome neprljatelj«, 1 to da se organizira u borbene radničke unija, kso na prlmjer ovdje u Detroitu, u Auto Workers Uni-ju. gdje če radnid «ami te unije kontrolirat Samo as orga-nlsovsnlm radom iMn<> da uspi-Jemo 1 pobjedlmo svog neprlja-telja, kako nam ona stara poslovi ca kaše, u organizaciji jeat moč. Toga gesla ss ml radnici treba da držimo. Onda č« po-bjeda da bud* na MŠoj strani ( ni kako drugačljo. ■Lati«. Rumunska komična nič ne era je res lepa in ravan . . priât ae? toliko izšolanju sa "white-col-lar" poklice — klerke is siku« — msrveč upoštevajo tudi «Če-nje rokodelskih strok — mehanike in podobno. Glede poročil o slogi v naših naselbinah, naj ponatisnem sledeči kitici, kstere je priobčil Svetosar Banovec v prvomajski izdsji P roleta rca: ČMai* t vaj varno dr« raklo ¿ca iMika sslsa» v dalj« aesaaao hiti. pride II erefae v isbeaal Ca ga zaloti vikar la ga saaeae da velikih skal ... «k -MU «ogel krmar ' aataviU ga, da ae treftfl e akalT" Ker smo Slovenci del delovnega razreda v tej veliki deželi ogromnih industrij, je vrsdao, da to vrstice globoke je premislimo. Imajo globok pomen za stvarno in složno delo, potom katerega lahko dosežemo nekaj, kar bo nas in naše potomce spominjalo, da smo tudi Slovenci graditelji boljše človeške družbe v tej veliki in bogati deželi. Pesniki nas opominjajo na težko borbo življenja, na žrtve, ki jih doprinaismo v boju obstanek; ampak če bo nas premalo, ki bi jih razumeli, e-stanejo njihovi opomini pozab, Ijeni in s tem vse grenkosti, ki jih delsvstvo doprinaša na in-duatrijaklh bojnih poljanah. 2ivljenje je polno bojev. To pa ne pomeni, da naj bo človek brezobziren. Posebno za delavskega agitatorja je važno, da se bojuje strpno, debatira in argumentira atvamo. Načelo, a-ko nočeš biti pristaš moje iznajdbe danes, ti moram dati priliko, da ai jo ponovno ogle-daš ob vsaki priliki, to načelo je potrebno imeti vedno pred očmi. Življenje človeka je tako kratko, da ae rea ni vredno jezi U. - ko aem svoje čase občeval z Nemci v njih deželi in tudi tukaj, navadno na nedeljskih sestankih pri čaši piva, je bila njihova zadnja beseda: "Mi Nemci' še vodno enega popijemo, prodno se razidemo." V teh besedah je zapopadena aloga in skupno delovanja na kateremkoli polju, kar je prvi pogoj za napredek. Z uma sv iti i m mečem skuša j-mo doseči svoje pravice na industrijskem polju; zahtevajmo jih, a obenem pa skušaj mo dokazati, da smo jih vredni. Izo-gibajmo se početij, ki bi naa ponižala v naših lastnih očeh kakor tudi v očeh drugih narodov in aodelavcev. Geslo železarskih kraljev, "Udari ga z lopato po glavi In vrzi na cesto," je postalo kriminalno ln se ga moramo izogibati poaebno v medsebojnem občevanju. S pomočjo strojev je človeštvo zmožno produciratl za vso dovolj. Ako delo naših rok sedaj ni pravično razdeljeno, ako nam trgajo zaslužek, se to dogaja po naši lastni krivdi. Vet skupnosti ss dosego skupnih interesov, več tolerance med da* lsvstvom ln msnj psovk ter ponašanja z lastnim "jaz", pa se bomo otresli hib, ki nas tepejo In a skupnimi nastopi bomo dosegli nsše pravice in boljšo človeško družbo. Imejmo pa vedno pred očmi boj za naše pravica;' temu se moramo posvetiti t večjo energijo kot v preteklosti, ker v to nas silijo že same razmera. Tisti, ki ss dsnes ns strinjsjo s nami ln nam delajo ovire, bodb prej ali slej spregedsli in stopili v naše vrsta. j^^aa uudskjglas piSUfpJ o t va* (a namigavati, da sem jaz povzročil istega v aferi A. For-tuna.«*- Na Kogojev klid, naj pridem aa dan, naj mu povem, da se nisem in se nO bom skrival in da pišem to pri belem dnevu. Kar ss tiče pisma, ki sem ga pisal F. Blantzu, članu št. 29, ni nobeno klepetanje, pač pa pojsaalln. On se je namreč izrazil v Prosvsti, da so mu razmere znane na obeh straneh. V pismu sera ga hotel prepričati, da je v zmoti, in da je A. F. tukaj počenjal reči, o katerih on ne ve ničesar. To sem pisal obenem tudi z namenom, da prihranim društyu it. 29 nepotrebno laj-faaje. Kakor ae vidi je bilo to t>o-jssnjsvanje brez uspeha vssj pri John Kogoju, ker on vztrajs pri tem, da je bil njih protest potreben. AJco je verjeti neki pripovedki, so svoj čas v neki starokrajaki vasi "žajfali" in u-mivali črnega bika, misleč, da bo s tem postal bel Eametni so seveda zmajevali s glavo in se smejali. Na Thomasu, W. Va., se godi nekaj podobnega, in v Johnstovvnu se smejejo. Od moje strani je ta stvar zaključena, odgovarjal bom le v skrajni potrebi. John Kogoj o-beta, da bo še pisal in mi bral levite. Osebne ga ne poznam, po njegovi pissvl pa sodim, da jo potreben, da se še ksj nauči, prodno bo smožen učiti druge. John Langerhok, član št. 82. Imeti la Izvir antrliUk Misli po sbani J H/ Hermtal*. p*. — Zelo pohvalno se Je vredno Igraziti o de. troiftakih Slovencih. Osmo zborovanje J S/, nam daje misliti, da taoMnjl rojaki snajo ceniti delo, katerega smo zastopali. Med njimi je nekaj rojakov, ki ae borijo v delavskih In soclall stičnih vratah le «Strt stoletja, ns primer brsta Msntonljs. k! «ts ob zaključka «bora fmsls vzpodbudne govore. Ravno tako tudi aodrug fismrov. ki je •Icer mlajši, vendar pa js nje-povo izvajanje vredno op« tanja On je namreč pripor*, čtl, naj starši as silijo otrok (KIiti»wh' John Kogoju la drngbM Jsbaatatra. Pa.—"Ne pri-sksj tam. kjer le ne srbi," pravi star pregovor. Ko bi se J. Kogoj ravnal po tem pravilu, pa bi ne bilo tega nepotrebnega pisanja, Uredite vi tam v W. Va. svoje stvari po svojsm. toda v johnstoarnske «s na vtikajte. To bomo uradlll ml tukaj. Človeka, ki akufta Jemati dobro ime dragim. nikar as zagovarjajte, ako nočete ponlftati samih esbs. Koliko vas jo na Itamasa, ,W. Va^ ki b| bili v stanu bHI arllateljl s človekom, ki vsm zahrbtno ba&s škodovali? Dvomim. da js kateri lakaj si potem upa J. Kogoj v ovojem do- PONDEUEK, 16. JUNUA. Nič ni tako značilnega sa raz-noličnoet izvira ameriškega naroda kot imena ameriških mest Vsak val imigracij? je zapustil svpj Žig na zemljevidu Severne Amerika, morda ne še tako vidljiv, kar se tiče nedavnih priseljencev, ampak tem bolj odločen in neizbrialjiv, kar ae tiče prvih naseljencev in raziskovateljev. Zlasti Angleži, Francozi in Spanci so usadili avoj prapor ob obalih naravnih luk ali v važnih točkah Notranjosti. Najstarejše mesto v Združenih drŽavah je ST. AUGUSTINE v Floridi.' Bilo je ustanovljeno od špsnskih kolonistov v 1. 1606 ln ima sedaj kakih 7000 prebivalcev. Imenovano je bilo tako, ker vodja kolonistov Pedro Menendez de Avilis je zagledal kopno na dan Sv. Avguština, dne 28. avgusta 1665. Drugo staro mesto je RICHMOND v Vtrginiji. Prva etalna naselitev je tukaj začela 1. 1609. Ime Richmond je mesto dobilo od kspetana William Byrda, katerega potomec je slavni admiral Byrd, osvoje-vatelj severnega fn južnega tečaja. 1 BOSTON je bil naseljen 1. 1630, večinoma po puritancih Iz Lincolnshire na Angleškem, kjer se nahaja mestece Boston. BUFF Al/), ustanovljeno 1. 1780, je bilo izvirno indijanska vss. Tukaj je pleme Kahkwas lovilo in ribarilo ob tamošnjih rekah, dokler niso bili uničeni od drugih Indijancev, Irokezov. Neki angleški družbi, ujeti od Indijanoev, se je zdelo, ds so roko nasivsli z imenom, ki je bilo sliÇno besedi buffslo, In naselbina je dobila to Ime. DENVER, razmeroma novo mesto, js bilo naaeljeno 1. 1868 od slatokopov. Imenovano j« bilo tako v čast generala J. W. Den vera, govornerja Kansasa. SAN FRANCISCO v Cali-fornijl je bilo ustanovljeno od Spancev in je spadAo k Mehiki do 1. 1848. L. 177« sta frančiškana Combon in Polou zgradila prvo stalno naselbino na polotoku, kjer mesto laži. Začetkoma se je naselbina naslva-ls Yerba Buena (meta). • Španski naseljenci, ki so ss nsastili okoli Alta, California, so Imeli navado pokrstltl rasne kraje po cerkvenem koledarju. Zato. ko js bila brana prva maša na sedanji legi mesta LOS ANGELES v l 1781. jo kraj dobil Ime Nuestra Señora Reina de los Angeles (Naša Gospa. Kraljica AngsUov). Kaa ne je je bilo ime akraJ«aao na Los An-j»«*; * PITTSBURGH jo Ml tako po. vsled nasveta George f čast inikMMM Pittu. Seveda je ta bilo pred revolucijo. Washing-tpn, ki je Ml tedaj angleški čast-~~ je bil odposlan od virgin- _jI guvernerja, da posvari Francoze, ki so bili zgradili trdnjave (Fort Duquesne) tam, kjer se rati Allegheny in Mo-nongahela zlivata v reko Ohio. Ko so Angleži odgnali Francoze so spremenili ime v Pittsburgh. NEW YORK je doživel mnogo sprememb. Po priporočilu Henry Hudsona, ki je prvič vstopi! v reko, ki nosi njegovo ime, je bila zgrajena trdnjava na Manhattan otoku približno tam, kjer je sedaj South Ferry. Kapetan Christensen je s kakimi šestimi ljudmi držal to trdnjavico, ki je postala prva naselbina belokožcev v New Torku. Bilo je to h leur Kasneje je holandska zapadno-indijeka družba odposls)a 80 družin iz Amsterdama na otok Manhattan. Péter Minuit je bil imenovan načelnikom naselbine. On je kupil ves otok Manhattan od Indijancev za 24 dolarjev in je pokrstil naselbino v New Amsterdam. L. 1664 so Angleži o-svojili mesto in Karl II. je podaril mesto svojemu bratu Jamesu, yorškemu vojvodu, kateremu v čast je bilo mesto pre* krščeno v New York. NEW ORLEANS-v Louisiani spominja na prisotnost Francozov. L. 1718 je bila tam ustanovljena postaja, da čuva vhod v dolino Mississippija. Francozi so imenovali naselbino Nouvelle Orleans* v čsst francoskemu regentu, orleanskemu vojvodu. Čudno se zdi egiptovsko Ime MEMPHIS, ki ga je dobilo največje mesto v državi Tennessee. Ime je bilo izbrano radi sličnosti lege ob reki Mississippi z ono slavnega mesta ob reki Nilu v Egiptu. Ime mesta PROVIDENCE v državi Rhode Island spominja, kakor mnoga druga mesta v Ai merikl, na verske »begunce. L. 1636 je puritansko mesto Salem izgnalo Roger Williamsa lz dežele radi njegovih verskih nazorov. Zbežal je in se naselil ob zalivu Narragansett ter imenoval naselbino Providence v priznanje "božje previdnosti". SANTA FE (Sveta vera) je po starosti dmgo mesto v Združenih državah. Bilo je uata-novljeno okolo 1. 1606 na kraju zapuščene indijaneke vasi (ptXè-bk>). 26 let kasneje je imklo prebivalstvo 260 Špancev in 200 Indijancev. Danes ima kakih 7600 prebivalcev. MINNEAPOLIS v Minneeoti ima romantično ime. Ižvire iz Minnehaha, kar v indijanščini pomenja "smehljajoča voda", ln iz starogrške besede "polis" (mesto). Oče Louis Hennepiir, francoski jezuitski misijonar, je odkril in poimenovat slap St. Anthony 1. 1680 ter ustanovil naselbino ob reki Miasissip-pi, kjer se sedaj nahaja Min-neapolis. .;< SEATTLE v državi Washington je bil imenovan po indi janskem načelniku Sealth, prijatelj belokožcev. Tudi indijanskega izvora je ime SPOKANE, mesta v državi Washington, naseljenega 1. 1872. Spokane je Ime nekega indijanskega plemena in pomenja "o-troci solnca". PHILADELPHIA je bila pr vič naseljena 1. 1686 od Švedov. L. 1681, ko je William Penn postal lastnik pokrajine (Pennsylvania), je odposlal tis nekoliko kvakerjev in dal naselbini Ime Philadelphia, kar v grščini pomenja "mesto bratovske ljubezni". ■ CHICAGO je indijansko ime negotovega izvora, ali bržkone izhaja is indijanskega narečja Ojlbwa, v katerem pomenja "kraj divjih čebul". Prva nase-ljenca sta bila Louis Joliet ln oče Marquette I. 1678. Ali le le I 1887 je Chicago postalo in-korporlrano mesto In njegov fenomenalni razvoj datira od tega leta. CINCINNATI v državi Ohio je Ml naseljen I. .1788 od priseljencev Is New Jersey a. Ime jO bilo izbrano v Čast Cincinnati, društva bivših Častnikov revolucionarne vojne. To društvo je dobilo svoje ime I« okoUčine. ds ti talbiki. kakor slavni Rimljaa Cincinnatua, ao bili zapustili avoj plug. da alule domovini, la as povrnili k plugu, čim tNemaga v zraku Nikjer, piti v n$jodljudenejših krajih, nad neskončnimi pragozdovi, nad brezk rajnimi oceani ali nad večnim ledom polarnih krajev ni zrak nikoli popolnoma čist. Povsod plavajo v njem delci organskih in neorganskih snovi, praživi ln dmgo, kar kratko imenujemo prah in dira. Tudi v najčistejšem zraku je vedno nekaj prahu ali dima. Seveda pa se množin* teh snovj, ki onečiščajo zrak, močno izpreminja od kraja do krajs. Nsjbolj nečist je zrak nad gosto obljudenimi kraji. Nečistoča v zraku utegne biti zelo nevarna človeškemu organizmu. Zato posvečajo oblasti, ki skrbe za higijeno, veliko pažnjo prahu in dimu. Važno je najprvo dognati, koliko tefti škodljivih snovi je prav za prav v zraku. V ta namen se poslužujejo posebnih priprav, « katerimi je mogoče množine prahu in dima neposredno meriti. Rezultati teh meritev so zelo zanimivi: Dognali so n. pr., da plava nad New Yor-kom do višine 60 m vedno okrog 2,200 ton prahu v obliki trdih snovi: množina, ki je tudi za tako ogromno mesto kot je New York, vsekakor velikanska. Nič manj zanimiva od množine je pa sestava prahu. Ugotovili so, da je v tem oblaku nesnage 66 odstotkov ogljev-ja, 16 odstotkov rudninskih drobcev in pepela, 20 odstotkov odpade pa na organske snovi, v katerih so vračunane neštevilne množice bolezenskih bakterij in drugih praživi vseh vrst. Ogronma množina ogljenlh delcev, ki plavajo v zraku, jasno govori o skrajno negospodarnem izkoriščanju kuriva, bodisi premoga, bencina, nafte ali drugih goriv in pogonskih snovi. Vse ogljevje v zraku je izgubljeni premog domačih gospodinjstev in industrijskih obra-% tov, neizkoriščeni bencin tisočerih avtomobilov in izpuhtelo mazalno olje strojev. Ako bi mogli vse to ogljevje, ki neprestano plava in se izgubljs v zraku, še enkrat zbrati in pokuriti, potem bi Imel New York lahko četrtino električne energije, ki jo porabi, zastonj. Se bolj zanimive podatke o "čistoči" zraka velemest In velikih industrijskih krajev dobimo iz statistike o deževanju saj in prahu, ki je v takih krajih dokaj .pogosto. Množina taloga saj, ki polagoma lega na zemljo, je tudi dokaj zanesljivo merilo čistoče zraka nad dotičnim krajem, zakaj čim več dima je v zraku, tem več ogljevja spere dež ali pa samo leže nazaj na zemljo. Danea sicer povsod v industriji skrbe za to, da gorivo zgori čim bolj popolno in da daje čim manj dima, navzlic temu pa fc nadloga saj v vseh industrijskih krajih še vedno neznosna. V Plttaburghu, ki je eno največjih ameriških industrijskih mest, znaša vsebina saj na kvadratni kilometer 400 ton letno. Angleška, ki je kakor znano tudi ena najbolj "zakajenih" dežel na svetu, je začela sistematično meriti sajaste Usedline v posameznih krajih države. Za Glasgow jk> izračunali, da pade leto povprečno 880 ton aaj na vsak kvadratni kilometer, do-čim znaša povprečna množina v Londonu le 100 ton na enako veliko ploskev. V nekaterih krajih poznajo tudi "prašni dež", Pri tem padajo z neba z dežjem pomešane ogromne množine prahu. Posebno znan je prašni dež, ki so ga opazovali I. 1901. Prah so zsnesli v zrak silni zračni vrtinci nad Saharo, odkoder je prišel z rednimi zračnimi tokovi nad zapadno Evropo, kjer se je jel po 400 km " dolgi poti usipati na zemljo. Kakor se je dslo vsaj prlbllžno-oceniti, je padlo takrat na Evropo v pičlih 4 dneh okroglo 1 milijon, 800 tisoč ton prahu, de bogateje pa je bilo ob tej priliki obdarovano Sredozemsko morje, kamor je baje padlo 160 milijonov ton mmene sshsr-ske sipe. Sahara je vobče zakrivila skorsj vse "prašne nalive", kar jih je bilo zabeleženih v Evropi. Samo sadnji veliki praini dež, ki je padal aprila 1928 je bil dmgega izvora. To pot so namreč vetrovi zavrtinčili v zrak od aolnca ožganih in izsušenih planjav južne Ru-aije, od koder ga je zaneslo prav do Vzhodnega morja. Samo na Poljakem ga je padlo na tis 1 več ko za pol drugi milijon ton. Prah, ki ga raznaša veter, počasi izpreminja obliko naše zemlje, prav tako, kakor odloi-nlne in naplavnlne vodovja. Na Kitajskem so na primer neizmerno prostrane pokrajine, ki ao pokrite z nekaj 100 in cek> 1000 metrov debelo plastjo neke fine rumenkaste semlje, ki ji pravimo prhljica in o kateri domnevajo, ds *o jo nanesli semkaj vetrovi iz puščav osrednje Azije. Tudi v mnogih drugih krajih nahajamo take odkAnlne. Važno vlogo igra veter tudi v poljedelstvu. Zaradi vetrov se namreč sestavs semlje neprestano Izpreminja. Veter nenehoma odnaša nekatere sestavino in nanaša novih iz drugih krajev. Zemlja ss na ta način polagoma a neprestano obnavlja, kar je za poljedelstvo neprecenljivega pomena. Ameriiko življenje 1 166. Prekibtfaftl as se aamasaM Is Kanade je prišel truck In smuknil čez mejo pri Gouverneur ju, N. Y. Tmk je bil ksj-pada sumljiv in dvs prohibičnika, ki *U »trs-žila cesto, sta se zsgniala v dir na motorcikljih za njiipfc • "8toJ 1 Kaj imaš v trnku T Arthur Wilson, kl je sedel sa krmilom, j« ustavil. Stražnika sta naglo odgrnla plahto ns trukn — in odakočila kakor divja s krikom: "Vosi dalj«, izgubi se brž od tukaj, vragi" Trak je bil naložen s čebelnirai panji is «al roj čebel je šinil v moša suhe postave, ki >ta ss obupao otepala šs dolgo potem, ko je trak I« izginil a PONDELJEK, 1«. JUNIJA. FgOBVUTtf** ** Vesti iz Jugoslavije ( Poroča valakl biro Proevete t Jugoslaviji.) BEOGRAJBKI PROCES Ljubljana, 22. m/vja 1930. I Na predvčerajšnji razpravi ao bile zaslišavane priče, ki naj iz~ povedo, da ao res našli pri hišni preiskavi pri Močna ju inkriminirana pretilna pisma. Zaslišana gta bila dva detektiva, ki sta vršila preiskavo in ki potrjujeta, ^ gta pismo a pretečo vaebino našla pri hišni preiskavi na Mocnajevem stanovanju. ■ Predsednik aodišČa sporoča, d» je senat osvojil predlog državnega tožilca, a se obtožnica proti Gašparcu razširi glede razžalitve kralja in predsednika vlade. Dr. Maček prosi, da sme govoriti Gašparcevfm zagovornikom, kar mu ugodijo. Nato zagovornik predlaga sodišču priče, ki naj jih sodišče zasliši in ki naj izpovedo, da niso slišale Gašpar-ca zreči nobenih žalitev. Predlagali sd priče ki ao z Gašpar-cem v isti celici. Državni tošitelj se protivi temu, da bi aoobtožen-ci nastopali obenem kot priče, dočim dr. Trumbič to utemeljuje za možno. Nastane dolga debata. Sodišče sklene zaali&ati sojetnike, ki niso aoobtoženci GaŠpar-čevi. Na včerajšnji razpravi pa je prišlo do burnih scen, tgko da je sodišče kaznovalo, nekaj obtožencev kakor tudi zagovornikov. | Ob 6tvoritvi včerajšnje razprave je predaednik najprej a poročil nekaj sklepov na razne predloge zagovornikov in obtožencev. Med drugim je sodišče u-godilo zahtevi otjfambe, da novi strokovnjaki pregledajo peklenske stroje in ugotovijo njih ja-kost, odbilo pa je predlog, da naj se polaganje in eksplozija peklenskega stroja na fctfnjevcu rekonstruira. "Prav tako botjo zaslišani novi strokovnjaki za pregled pisave v inkriminiranih grozilnih pismih. | Nato je predsednik odredil razpravo in zatrfUšavanje Gašpar-ca glede žalitve kralja. Gašpa-rec na kratko zanika, da bi bil kaj prepovedanega k žaljivega rekel ter predlaga priče. Oli državnega tožilca predlagana priča podporočnik Jovano- 13. t. m. protestirali v celicah proti odvzemu časopisov. Kričali so in prepevali. Gaiparac pa j< v svojem kričanju žalil kralja. 1'ri zasliševanju te priče je prišlo do ostrega prerekanja med zagovorniki ln pžlčo ter obtoženci, tako da je predsednik zagrozil. da bo vse kaznoval, če ee ne pomirijo. Ker le ii bilo miru, je lil kralja. Enako izpove Hadžija. Potem so prešli k čitanju poročila zagrebškega policijskega šefa dr. Bedekoviča, ki izjavlja, da je prof. Jelašič prostovoljno vse priznal ter tudi sam diktiral zapisnik, priznal, da je dobil denar od dr. Mačka za teroristične akcije i. t. d. K tej izjavi se je razvila spet živahna debata. Odvetniki so zahtevali, da se pozo-ve dr. Bedekoviča kot pričo pred sodišče, da mu bodo odvetniki lahko stavljali razna vprašanja, ki so zelo važna. Državni tožilec se temu protivi, češ da je dokazni materij al dovolj jasen in obsežen. Sodni senat se je umaknil, da sklepa o raznih predlogih. Potem je predsednik razglasil, da je sodišče sklenilo kaznovati dr. ZaniČa s 500 Din globe, dr. MarkotiČa ter dr. Grguriča pa s po 800 Din,- ki jih morajo plačati tekom 24 ur. Pritožbe ni. Kaznovani ao radi nedostojnega vedenja. Obtoženca Prplča ter Bana pa kaznujejo s tremi dnevi posta in odvzemom časopisov. Glede Incidenta s Stražičičem pa je sodišče odredilo enega sodnika, ki naj zadevo preišče. Glege zasliševanja Bedekoviča pa bo sodišče sklepalo naslednji dan. .Drobiž z vseh atrani Avtomobilska nesreča pri Grosupljem. — Iz Zagreba sta se vozila v Ljubljano Konrad Pučnik, zastopnik neke tvrdke, ter tvrd-kin šofer Mato Stampanja. Avto je vodil Pučnik sam, dočim je šofer sedel poleg njega. Pri vasi Blato tik Grosuplje pa je prišlo do nesreče. Na naglem ovinku ni Pučnik obvladal volana ter je avto zavozil na neko njivo, kjer se je prevrnil. Stampanja je obležal p od avtom z "zlomljenima nogama, dočim se je Pučniku le roka izpahnfla v ramenu. Na kraj nesreče se je pripeljal takoj grosupeljski zdravnik, ki je obema nudil prvo pomoč, nakar so poklicali ljub. rešilno postajo. V bol niti so ugotovili pri __ Stampanji težkd telesne in tudi £ ljuti'se"nam? dvigniti in izvabiti iz teh delav skih grl kar največ barvitosti., Spored včerajšnjega koncerta je bil v prvi polovici posvečen slovenski zborovski skladbi (povečini narodni motivi), drugi (fel pa je bil posvečen srbsko-hrvat-ski zborovski literaturi. Peli so Jobstovo skladbo "Na vaar novejšega datuma, Prelov-čevo "Bela rdeča je gredica", A-damičevo novo harmonizacijo narodne "Je pa davi slanca pa-la", koroško narodno o pomladi "Juhej" v Devovi harmoniaaciji ter Bajukovo narodno, Žaloatno-težko "Srce je žaloetno". Tu Je zlaati ugajala Je pa davi ter Juhej. Potem je barltoniat Albert.Zupan zapel dva solospeva, Sere-nado Hatzeja (Kad u veče noči tajne....) ter Prelovčev narodni niotiv za bariton-aolo "Ti al ur-ce zamudila....". Z obema je barltoniat Zupan lepo uepel in Jih preprostno in pristno podal. DrugI del zborovskega petja je dosegel svoj najboljši uspeh s Gotovčevo "Pod jorgovanom" (Pod španskim bezgom), skladbo za moški zbor in tenor-solo, ki ga je pel član zbora Stane Kremžar. S to pesmijo ai vsak zbor osvoji publiko, če jo poda le količkaj živo in doživeto. Kri-sto Perko je je dobro naštudiral in je bila pesem od publike apre-jeta najbolj prijazno. Tekat sam pove, kako lepa utegne biti ta pesem zapeta. Naj navedemo tekst: , Pod jorgovanom Ko ti ščeri poklda djerdane, ko ti proau biser i merdjane? Jutros rano Ja u baštu, mati, odoh prve jordovane brati, za djerdan mi zape rosna grana pa ae proau ispod jorgovnna. A što au ti mutne oči tako, ko da nlai spavalo nikako? Negdje slavulj pjevaše ae grane, pa ga slušah ave do nore rane. Moja ščeri, moja tuge, jao! a ko ti je n jedra raakopčao? Ne karaj me, majko, A notranje poškodbe, dočim Pučnikova poškodba ni težka. < I Surova mačeha pred sodniki. — Pred dvema dnevoma se je morala pred novomeškim sodiŠ- vič izpove, da ao obtoženci dne čem zagovarjati Ivana Hrovato- va iz Stranake vasi. Janez Hro-vat se je po smrti svoje prve žene že po treh tednih oženil s obtoženo Ivano, ki je doma iz Pri-atave pri Podgradu. Pokojna prva žena je zapuetfla dva majhna otroka, ki ju mačeha ni mogla trpeti ter je surovo ravnala ž njima. Ni se brigala prav nič za vzgojo, ni se brigala za prehrano otrok. Sosedje ao ae radi ¡¡jte Je senat odšel na poavetovanje. Sklenili so, da kaznujejo obto-fenta Bernardiča a tem, da tri •Ini ne bo priaoetvoval razpravi. Žandarji so odpeljali takoj Bernardih v sosednjo sobo. Proti temu so odvetniki in otboženci protestirali, zato Je predsednik vnovič pretrgal razpravo. V odmoru pa je prišlo do no-Vl'Ka incidenta. Odvetnik dr. Markotič je oatro nastopil proti dopisniku zagrebških "Novoatj" Stra/.ičiču, češ da poroča neresnično in pristransko ter de imenuje odvetnike za neresne. V prepir so se vmešavsll tudi drugi odvetniki ter novinsrjl, ta-ko da je nastal v dvorani glasen hrup. . , » • j Ko je predsednik spet otvoril razpuvo, se Je odvetnik dr. Mar-k"ti( p, itožil proti Stražlčlču ln «ahtevsl, da ga predaednik odbrani iz dvorane. Predsednik je "Javil, da tega ne more, ker ae je incident Izvršil v odmoru. Proti t«*mu so spet dvignili odvetniki hrup, nakar je predaednik de-da bo sodišče sklepalo o tem predlogu. ''alje so bile zaslišane le raz-n<- priče glede Galparca. Oroi-"Mka «tražarja sta lapovedsls. d* "ta Mižala Gašparca isgovo-nl1 inkriminirano žalitev, do-njegovi sojetniki, ki so, bili *« >*sni kot priče. Izjevljajo, ds tegs ališaU. I''.'edaednik devoli. da ae kot J^i uališita tudi dr. Maček ln "•diija. daal ata obtoženca. Po-J«, naj pod čantno besedo "poveata kar vesta. Dr. Maček da so bili vsi zelo razbur-ker so Jim odvzeli časopise. °W«ienel ao v celicah kričali. JapevaB hrvatake pesmi, da pa * Padel noben vzllk. ki bi bU fta- PKdsednlk prekinil razpravo ter! surovoatl pritožili na županstvo, a nI nič pomagalo. Mačeha je pastorko Marijo ln Ivana mučila dalje, ju atradala in pogosto pretepala. Dokler ni pastorek Ivan umrl v svojem 1« mesecu. Sodna obdukcija je dognala, da je imel otrok zlomljeno desno roko ln desno nogo, ki sta bili nepravilno zraščeni, ker niso klicali zdravnika. Telesce je bilo'brez podkožne masti, Ihlrano do skrajnosti in je bilo moči razlikovati vsako koščico. Na temelju tega pregleda Je državni tožilec obtožil mačeho, ki Je danes bila obsojena na 0 mesecev zapora. Drugega otroka pastorko MsriJo ps Je sodišče mačehi odvzelo ter jo dalo v rejo otrokovi stari materi. Koncert detsvskegs pevskega društva "Cankar" LJubljana, 22. maja 1930. Sinoči je priredilo delavsko pevsko društvo "Cankar" v LJubljani svoj vsskoletni koncert v filharmonični dvorani Delavsko pevsko društvo "Cankar" Je znano med publiko in glasbenimi krogi že neksj let. Vsako leto priredi svoj koncert in od koncerta do koncerta ae zbor zboljiuje In Jemlje vedno težji repertoar. Daai to društvo ni staro, kale mnogo volje. Je precej močno v evojlh glasovih ln Meje med boljše ljubljanske zbore. Ima krog 20 glasov močan moAki zbor, ki ga vodi pevovo-dja K ris to Perko. ki je avoj čas vodil in vadil tudi več delavskih pevskih zborov v revirjih. Ts u-prsv z navdušenjem vedi ln vodi svoje pevce, začel Je a preprostejšimi skladbami, zdaj pesi u-pa zbor segati le po težjih, mo- puce, majko — popacale same t Mati torej vprašuje hčerko, kdo jI je raztresel in potrgal biser je. Dekle (zbor) odgovori, da je šla trgat Ipansld bezefc pa jI je veja raztrgala blserje ln ao ae razsuli pod grm. Mati vpraša vnovič: A kako da imaš tako motne oči, kakor da bi nič ne spala. Dekle premeteno odgovori: Nekje Je alavec pel z veje, pa aem ga poslušala do zore. Tedaj pa mati zadnjič vpraša: Joj, hčerka, a kdo ti Je nedrn odpel? Dekle odgovori naglo ln zasače-na: Ne karaj me, gumbi ao ae sami potrgali (puce — zaponke, popucati — raztrgati, raapočiti ae). Pesem, ki Je glasbeno tfko lepo podana, zahteva uapeh. Od Istega komponista Gotov-ca so za konec izvajali tudi "Primorsko suito", ki je prav tako u-spela. Koncert je imel uspeh, tudi kritika ga je pohvalila in čeati* tala delavcem k temu uapehu na umetniškem polju. Koncert Je predajal tudi Ijubljanakl radio. fle en primer amvmtL-—Prsd mariborskim sodiščem ae je zagovarjal 25-letnl zidar Alojz Ljubeč iz Grajene pri Ptuju, ker je lani decembra aunil Frana Krepka z nožem in Je Krepek radi tega umrl. Obtoženi ae Je v Krčevini pri Vurberku pretepal nekega dne, a ao ga domaČi Tan-tje napodili. Obtoženec ae je potem akril v neki Jarek ln ko Je alučajno prišel mimo Franc Krepek, ki je tel obiaket svojo ae-stro, in ki ni bil udeležen pri pretepu, se mu Je Ljubeč pridružil, žel nekaj časa a nJim, potem pa nenadoma potegnil nož ter aunil t nJim Krepka. Prerezal Je glavno žilo in Krepek je kmalu po prevozu v ptujsko bolnico Izkrvavel. Napadalec Ljubeč je bil na sodišču obsojen na dve leti težke Ječe. Kraigherjeva nevs drama "Na fronti sestre fclveM, ki Je islls V Tiskovni zadrugi v Ljubljani, je doživela svojo krstno predstavo v mariborskem teatru dne 17. t m. Drama ni dosegla popolnega uapeh a kljub dobri režiji In dokaj dobremu igranju. V men» je kritika našla hibo, ker pušča vprašanje odprto, ki ee po-ma tudi na odru. Je ps Kraigher ABECEDNI ZAZNAMEK t \ j napačnih oblik, b^vd In kon atrakcij našega knjižni sika. Kar etojl ae) znamenjem*, je pravilno, oslroma bolje! Navedeni ae ta «i slovenski Izrazi aa nekatere tujke 4 u- francoski* francoski garjev* garjav. gkuaom poročila* po poročilu glasom uradnega ukaaa* a radnim ukazom. I gnječa* gneča; gnjus* gnus' gnjtt* gnil. gojiti upe, nade, gojiti načrte i t. d.* upati, nadejati so, imeti načrte 1.1, d. na čem* aa čim; umrl je na bolečinah* za bolečinami, na čem* česa; kmetje bi radi manj plačevali na davkih* bi radi plačevali manj davkov, nndaljnl* nadaljnji (glej dalnjll) je- uadkriljevatl* prekašati pree» gati. naenkrat* iznenada, na mah, nenadno, v hipu. aaaaj priti, dati i. t. d.* vrniti ae, vrniti; ne bo več prilel nazaj* ne bo ae več vrnil; daj ml nazaj* vrni ml i. t. d. Vrnil je naaaj* vrnil ae Je (brez na-aaj). nek* neki; zmiael tega zaimka je vedno nedoločen, a oblika je vedno določna: nekll Nežikov* Nežlkln; mati Nužlko-vega fanta* Nežlklnega fanta. nr gotov biti a čini* dodelati atoriti, aobeden. noben* izpade v prima- narediti, končati a čim. gotova obleka* atorjena oble! t a gotovi naaMni 1.1 d. »neki, nekateri, nekak; n. pr. radi nekaterih (ne gotovih) zalev ae le pogovorimo; a neke (ne gotove) strani nam pšročajo i. t. d. gre se za to in to* gre za to la to; meni se gre aa plačo* meni gre za plačo. kUUna* hišna; hlllna Je poapra-vila aobo* hišna je poapravlla sobo. Itak* tako; saj Itak ne verjameš* aaj tako ne verjameš. Izbegavatl, Izbeči (hrvatlzml)* umakniti, ubežati, bežati, ogibati ae. \ -izdati* žaleči t moja beseda izda nekaj* zaleže nekaj. \ izgledati* videti je biti; izgledaš slabo* alab al videti, slab al. igpsstl* uspetk volitve so Izpadle* volitve ao ae izvršil^ ao u-apele. Izpolniti željo* ugoditi, ustreči želji. Izrecno* izrecno; izrecno naj pohvalim igralca N. N.* izrečno naj.... "i 1 izseljenih, IzseljenUkl* izseljenec, izseljfjtaki! Jeden* eden./ ' 1 " jenjatl* prenehati, nehati, kon-(Nadaljuje ae.) čati. Juri* (hrv.)" naskok, napad, (predlog); pred g in k se piše k n. pr. 1) ¿paščaku atopim, h kovaču aem lel. i( (»»»Ti ■ kakor* kakršen v takem-le primeru: socialist, kakršen (ne kakor) Je Janea, ki ni naročen ne na Proletarca ne na Prosve-to, ni aoeiaUst. klnčati* krasiti, lepšati; ..klač* kraa. ^ klaftra* aeženj. /' kleveta* obrekoVanje, ' . klina* rezilo, ostrina, klopllč* klobčič vrvi.; kejl, kejega (brv.)* kateri, ki, katerega.' komaj* šele v primerih kot n. pr.: komaj ob dveh je prišel domov* šele ob dveh Je prišel domov, kot; znan kot poatopač biti* za poatopača; •; preoblečen kot klovn* preoblečen v klovna.^ kregati* zmerjati, oštevati; kregati ae* prepirati se. kritlčar* kritik, akademik 1.1 d. kriv biti na čem* kriv biti česa; jaz niaem kriv na prepiru* nisem kriv prepira, kroglja* krogla. krvoprelUje* krvolitje, prelivanje krvj (ker mora biti Izvedeno lz nedovršnlka prelivati, ne dovršnika preliti), kviške* kvišku (iz k višku), kuplčltl* kopičiti (iz kopice), lakota, umreti od lakote* umreti za lakoto, lestvica* lastovica. (kot avojllnl zaimek)* avoJj.lz lastne volje* lz avoje volje. IJubsv, ljubaven roman, ljuhav-no rszmerje (hrvstlaem)* ljubezen, ljubezenski roman, ljubezensko razmerji' (turško)* čeprav, četudi, demih komadih. Dirigent ume __. . ^ tudi Interpretirati akjjj^ ^ t v njemu lastno JB^ta^^lPbi J® knlie. rlh: Nisem noben tat (po nemškem; Ich bin keè* Dieb)* ni-aem tat. ^ noter, notri; treba je razločeva* ti: noter na vprašanja kam. notri na vprašanje kje; atopil sem noter ln aem bil do večera notri. obelodanil* objaviti, priobčiti natlanitl. oblstlnltl* uresničiti, obltelj* družina, rodbina, otlgted, vočlgied* spričo; vočl« gled dokazov* spričo dokazov, eêuvatl (hrv.)* obdarovati. | od; 1) obleko vrači od aebe* raz aebe, a aebe (ker jo nosim na aebi) ; pravilno pa -je: vržem robo od sebe (ker aem jo no» ali pri aebl) ; kamen mi Ja padel a area, ne od area (ker ml je ležal na areu.) 2) aapuetitl moram mesto v roku od 84 ur* v roku 24 ur (brei od) ; dekle od 17 let* dekle 17 let; to )e od velike važnoatt za našo atranko* to je velika važnoat!.... 3) pripovedoval Je od avojega prijatelja* o avojem prijatelja. 4) trgovec, od katerega aem aa dal za nos potegniti* kateremu aem aa dal.... B) trg je obdan od hiš* a hišami, (Dalja prihodnji«.) ____________ . GREEN SE 0GL4&JL PRI PREDSEDNIKU Apeliral je nanj, naj vlada «po-eM delavce, ki so bili sdakavlje-al la vladnih delavnic Waaklngton. D.-C. — ( t>w« into ohosch se*«* AHD too.KAMK Mo CHOiCe o ( 3u6T AS I TfcooÀrtr.» J, Kit* A PRAMSOPI V ¡S fH«y Awrr LAüohin'Í /jtFOC* MOTHiH'.— < X ôu es* I'm m Foa / U« OKB ^»AOWUU* \ CuBANINô.--\ /. If fu. «BT TMBOB« A \ A íA^aOoa. WWlHt>/ J -GO 9 J 1 AfvJk pponeßc' / BÄ^ry^itwi aw* AH*** . ÔOHMA &QOAT Right Heae . «AUI HAUÜ- Hoott Otfcj.* xx)ouiy uiicc OAWE *CM itf ,at«*T neae. V^'ÂOÏ-ca ROSA M, Id Js Mis f IKersrsesi b»t«H Povest o dvth ženah Spisal Angelo Cerkvsnlk EKOBVETX — Reci mi ti! I'mrle bom in bom »rečna. Tako bom srečna, Rosa ljubljena. — Saj ne bo* umrla, Tanja! Ne «me* umreti. Rosa je odhitela na pošto in oddala dr. Springerju brzojavko. Zaprosila ga je, naj pride čim hitreje v Ljubljano, ker sta teiko bolna moi In najljubša jI prijateljica. flpringer se ni «»botavljal. Prihodnji dan zvečer je bil ie v LjidDlJani. Zmajal je z glavo. — Ljuba sestra Rosa, saj dovolite, da vas. še vedno tsko kličem, to nista najtežja primere med obolenji, ki so mi blls kdaj poverjena, da jih ozdrsvim, a odkrito vam priznam, ds 'se mi je marsikatera operacija, ki je bila videti čisto nenevarna, ponesrečlls, klsvrno iija-lovila. Bojo je skoraj sigurno zgubil glss, Is čudež bi mu ga mogel povrniti. — Poskušajte, gospod doktor, tako zelo vam bom hvaležna. — Zdravnik sem, sestrs Ross. • — In Tsnjs? — Bomo videli... Jutri... čez osem dni. Molče sts stopala po temni cesti ob Ljub- IJsnici, vssk v svoje misli pogreznjen. — Kako se je vse to zgodilo, sestrs Ross? Ross mu je vse povedala. Omenila je celo spojo najnepomembnejšo misel, ki je menila o njej, da je v kakšni — čeprav — rahli zvezi s to tragedijo. Med pripovedovsnjem sta prišla domov. Dr. Springer Je še vedno poslušsl in mol-čsL Prižgal si je pipo in si grel roke v ksmi-nu. Molk. — Sestra Ross, mnogo prepsmetni se mi dosdevste zs to dobo in zs okolico, v kateri živite. — Prepametna? — Ds, prsv tsko kakor Kristt Zsnj bi niti dsnsšnji čas še ne bil, kaj šele tedanji 1 — Ne morem rszumetl te čudne prispodobe. — Nspsk ste me razumeli. To ni prispo-dobs; sgolj asociacija misli je. —» Razjasnite mi! — Vi hočete nekako ločiti spolnost od ljubssni, odreči se spolnemu isživljsnju, češ ds Je ljubezen dočista od spolnosti neodvisen po-jsv. Pri vsem tem ps trpite, ker tisti, ki gs \ljubite, ni nič drugegs nego predmet spolne strssti neke druge ženske. Trpite ali ne trpite? — Trpim; priznam. Želim pa najprej, da mi razjasnite tisto asociscljo misli. — To je preprosto. Pazite: Kristus je dejal: CeAe kdo udari po levem licu, izvoli mu pripraviti še desno ... ne vrniti, marveč dvakrat sprejeti, torsj pasivno vrniti . . . Pazite, tukaj je nekoliko hudobije vmes! Ce te mož enkrat udari in mu vrneš, sta oba približno enaka grešnika, če mu ps ti pomoliš še drugo lice, je drugi strašen grešnik, ti pa al svetnik. To je naravnoet zapeljevanje h klofutanju . .. — Gospod doktor, vi ae Is resnih stvari norčujete. Vaše tolmačenje Je popolnoma napačno, kajti ta nauk velja za vse. Ce bi ga vsi (spolnjevali . . . — Bi bil nepotreben! Prav tako nepotreben, kakor vaš nauk o spolnosti! Da so vsi takšni, kakršni ste vi, bi bila najprej — do- volite, da zelo konkretno povem — takšna tudi Tanja in nadaljnja posledica bi bila, da bi vaš mož bil samo — vsi. — Temu ne oporekam. Vendar pa sta dva važna argumenta, ki mi velita ravnati prav tako, kakor sem ravnala. Prvi je, da Bojo zame kot spolno različno bitje ne obstoji, že davno ne. Cesar ni, si pričarati ne morem. Drugo pa izhaja iz prvega: da me Bojova spolna strast, ki jo morebiti očltuje nasproti drugim žensksm, ne more tangirsti zbog tega dejstva ssmega. Čakajte, da najdem primerno prispodobo . , . Recimo ... Jaz sem pocestnica ene milijarde dolarjev in Bojo nekega lepe-ga dne daruje komurkoli kakšno mojo obleko, ki sem jo že davno zavrgla ... Jaz se razjezim. Ali se morebiti rszjezim, ker čutim zaradi zgube tiste obleke takšno pomanjkanje? Ne zato, marveč zgolj zavoljo dejstva, ker sem jaz bila zakonita latinica tiste obleke. Tako je tudi z ljubeznijo. Resnična ljubezen ne sme in ne more zahtevati niti povračila, nit plačila. Ljubezen mora neobhodno, Imeti svoj sedež samo v — tistemu, ki ljubi... Spolnost? Priznam ... je kakor retorta v kemiji. j — Rosa, teoretično imate prav, toda praksa govori dočista drugače. — Vem. Praktično ljudi, ki bi res ljubili, ljubili razumete, vsaj do danes sploh ni. Jaz samo poskužavam ljubiti! — Jaz, vidite, sem iz celo drugačnega jekla. Jaz bi svojo ženo na mestu ustrelil prav tako, kakor tisti Rus. — Vse to me tembolj spodbuja k afirmaciji moje ljubezni, k zmagi duha nad materijo. — AH ne razumete, da vodi eventualno vtelešenje te vaše misli k rojstvu tiste zloglasne svobodne ljubezni, k nekakšni javni hiši, dostopni vsem in vsskomur? Alf res ne razumete, da bi bilo to skrajno nemoralno, ker bi bilo nehigienska? — Vse to sam že pretehtala, skrbno tehtala, gospod doktor in sem ugotovila, da bi vtelešenje moje misli vodilo k smrti spolnosti kot užiktu. Spolnost bi se izločila. — Fantazija I Ni naravno, isdlnole spolnost kot užitek je jamstvo spopolnjevanja človeške družbe ln — ohranitve človeške družbe. — Ce danes še ni nsravno, more postati nar^no Jutri! Čemur prsvite vi: naravno, ni nič absolutnega, «marveč je docela relativno, garava In naravno nestajata, se presnavljata, sta v vsaki dobi svoje vrsta. — Dovolj, dovolj! Zaradi pomirjenja moje vesti, gospod doktor, Ju rošite in zavoljo tega, ker obojico tako zelo Uubim. > — Kako morete ljubiti Tanjo? — Vse, prav vse, ki ljubijo Boja, imam rada. Ker vem, da ga Tanja zelo ljubi, ljubim tudi jaz njo selo. — Čudno, sestrs! Začenjam verjeti v resnico vaših besed, ko bi le vsakdanje življenje ne govorilo povsem drugsčcl — Vsskdsnje življenje? Vsakdanje življenje je argument preteklosti, argument seds-njosti nam mora biti — bodoče življenje! — Aforišem, ki ga podpišem, ker je morebiti nekoliko resničen, ker je prijetno ališati gs, s po njem nsj živijo — drugi I I"'" of bead-achee. aearalgiaS4earitit. etc. It b«lpe brea)^ ep • coM, a ad aaothea irritated throata. even inch aevere um» aa follow toaail operatioaa. If your draggiet doea aat hare Dillard'a Aep*rgem. Mad (or free aaaaple to Health Producta Corporation. Dep«. A. II) Noetk Uth Street, Newark. N. J. For pforrhea For prevsatioB) against gum lafss-tiona, uae Zonite, the new powerful antiaeptie. Ala« guards against colds, coughs and more aerioua dia- throat Honor HCOM vMMvna pa "A TBTV ' ( ' "■ » Tiskarna S. N. P. SPREJEMA VSA I TISKARSKO OBIT SPADAJOČA BELA Tlaka vabila sa veaalica in aKoda, vizitnice, fajmika, knjiga, kolo-dar}% letaka itd. ▼ alovanakem, hrvatskem, alovaškem, čeftkem, nam-ikem, angleikem Jedka in drugih yODWnrq TOKARNB APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa poja«l!a dale vodetvo tiskana. Cono unljsko delo prve vrste. S.N.P.J. PRINTERY »57-59 So. Lawadale Avenue CHICAGO, ILL. yf . « % v TAM 81 DOM NA ÎXUO TUDI VBA URTMBNA POJASNILA