Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošli pr»]emaa: sa
ce Io leto naprej 26 R — h pol leta » 18 » — » četrt > > 6 » 50 » mesec » 2 > 20 >
V upravnifrtvu prejema«: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 > — > četrt » » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za poSiljanjenadom 20 b na megec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroftnhj« In Inserit« sprejema upravnlitv« v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vratejo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkib ulicah St. 2,1., 17
Uhaja vsak dar. ,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 183.
V Ljubljani, v ponedeljek, 10. avgusta 1903.
Letnik XXXI.
Javni lj
akademičnega ferijalnega društva „ Adrija' v Gorici.
(Izvirno poročilo.)
Javni ljudski shod, katerega je priredilo akademično lerijalno društvo »Adrija« včeraj predpoludne ob deseti uri na Catterinijevem vrtu v Gorici, obnesel se je v vsakem oziru izborno. Bila je to res impozantna manifestacija vseh slojev našega slovenskega ljudstva, ki je pokazala, da se je začelo v polni meri /zavedati svojih narodnih pravic, katere hoče pri vsaki priliki ter odločno zahtevati, dokler jih ne dobi.
Na ehodu 3000 oseb.
Pri shodu zbranih nas je bilo gotovo blizu 3000 oseb iz mesta in iz dežele. Zastopani so bili vsi stanovi. Tudi dam bilo je vse polno navzočih.
Shod je otvoril stud. med. gosp. Reja kot predsednik akademičnega ferijalnega društva »Adrija«. Ko je v kratkih besedah razložil pomen shoda, predlagal je za predsednika shoda dornberškega nadučitelja gospoda Križmana, čemur ni nikdo ugovarjal.
Ljudsko Šolstvo.
Gospod Kri ž man prevzel je predeed-ništvo in pozdravivši vse navzoče dal je besedo gospodu stud. phil I pave u, ki je go voril k prvi točki dnevnega reda, namreč o slovenski ljudski mestni žoli v Gorici. Govornik je mirno irt stvarno opiBal razmere, glede slovenskega mestnega ljudskega Šolstva v Gorici ter s pikrimi opazkami risal krivice, ki se nam v tem oziru gode in na katerih nima krivde samo italijanska mestna uprava, marveč tudi vlada, katera bi morala gledati na tof da se obstoječi zakoni izvršujejo, česar pa ne stori, marveč mirno gleda, kako se naše pravice protizakonito od brezobzirnih Italijanov teptajo z nogami. Opisal je tudi dolgotrajni boj za slovensko ljudsko Šolo v Gorici, katero nam je moralo sodišče konečno vendar~le priznati, katero so pa naši italijanski nasprotniki postavili na skrajno perilerijo mesta, namreč v smradljivo tako-zvano Cstlšnellijevo vojašnico, do katere bi imeli slovenski otroci n. pr. z Grčine štiri kilometre hoda, tako da bi pri celodnevnem pouku morali to pot štirikrat napraviti, ter bi tako samo za hojo porabili štiri ure na dan. In to naj se zahteva od 6letnega otroka; je li to človeško ?
Poleg tega bi pa morali hoditi otroci v to šolsko poslopje po najobljudenejših in po najožjih mestnih ulicah, tako, da bi bili vedno izpostavljeni najraznovrstnejšim nevarnostim. Ali Italijani so vedeli, zakaj so odločili za šolo to poslopje. Vedeli so namreč, da ne bodo hoteli stariši izpostavljati svojih otrok takim nevarnostim ter da ne bodo zaradi tega pošiljali tudi otrok v slovensko mestno šolo. Njih namen je bil toraj prozoren, vničiti so hoteli s tem slovensko ljudsko mestno šolo, ali pa vsaj odvrniti od nje veliko število slovenskih otrok, ki naj bi raje obiskavali bližnje in italijanske šole ter se v njih potujčili ali pa naj bi sploh ne hodili v nobeno šolo in tako ostali vedno nevedni. Nakans, da ne obiskujejo slovenski otroci v Gattmellijevi vojašnici nastavljene slovenske mestne šole, se je Italijanom sicer posrečila, kajti v resnici obiskuje to Solo, ki je štirirazrednica, le 17 otrok. Ni se jim pa tako posrečila nakana, da bi slovenski otroci sploh ne obiskovali slovenskih ljudskih šol, in zato je skrbelo najprej politično društvo „Sloga", ki je zasnovalo najprej v ulici sv. Klare par razredov ljudske šole in otroški vrtec in jo potem v ulici Barzellini razširilo celo v osemrazrednico, dokler Be ni ustano vilo društvo »bolski dom«, ki si je sezidalo lastno šolsko poslopje, v katerem se nahaja zdaj poleg deške in dekliške obrtne šole, in poleg pripravljavnice za žensko izobraževa-lišče, tudi šeBtrazredna dekliška in trirazredna deška ljudska šola. A vse te šole, kakor tudi otroške vrtce v ulici Cipressovi in pod Kostanjevico vzdržavati moramo Slovenci z radodarnimi doneski.
Vpraša se, kako pridemo mi Slovenci do tako ogromnega narodnega davka, ko je vendar dolžnost goriškega mesta, da za vse to in posebno pa za slov. ljudsko mestno šolo skrbi, katera bi pa morala Btati na takem mestu, da bi popolnoma odgovarjala svojim namenom, ter bila pristopna našim otrokom brez nevarnosti. Tem razmeram se mora storiti enkrat konec, in ne smemo od nehati niti za trenotek od naših upravičenih zahtev, da se postavi slov. mestna ljudska šola na tak kraj mesta, kjer bode odgovarjala svojemu namenu.
Slovenska gimnazija v Gorici.
Drugi govornik bil je stud. jur, gosp. V o š n j a k. Govoril je k drugi točki dnevnega reda, namreč o slovenski gimnaziji v Gorici. Ustanovitev nemške gimnazije v Gorici, rekel je govornik, imela je namen našo deželo ponemČiti. O tem namenu se je cesarica Marija Terezija, kakor pravi nemški zgodovinar ^zSrnig, neprikrito izrazila, ko je v 18. stoletju ustanovila goriško gimnazijo. Germanizacijo nenemških dežel je nadaljeval tudi cesar Jožef II., ki je pa na smrtni postelji pripoznal, da ni potujčevanje nenemških narodov prava pot, ki bi dovedla državo do sreče. Pri vsem tem, da je sam cesar Jožef K svojo zmoto spoznal, se v Avstriji še vedno nadaljuje s poskusom po-nemčevanja, čeravno jo to popolnoma nenaravno in nezakonito. Nenaravno zaradi tega, ker imajo vsi narodi na svetu pravico do obstanka. nepostavno pa zaradi tega, ker imamo § 19. državne osnovne postave, ki določa jasno, da imajo prebivalci v deželah, kjer se nahaja več narodnosti, pravico izobraziti se v svojem materinem jeziku, ne da bi bili prisiljeni učiti se jezika druge narodnosti, živeče v isti deželi. Na Goriškem sta pripoznana kot deželna jezika le slovenski in italijanski jezik, iit ni nemščina niti deželni jezik. In vendar imamo v Go rici gimnazijo z nemškim učnira jezikom, toraj z jezikom, ki ni niti deželni jezik.
To je nenaravno; to je tudi nepostavno in zato tudi skrajno krivično. To je pa tudi na veliko gmotno škodo Slovencev, posebno pa na škodo našega slovenskega kmeta. Otroci našega kmeta, obiskujoči slovenske ljudske šole na deželi, morajo se po jedno ali več let posebej pripravljati iz nemščine, ako hočejo biti vsprejeti na našo gimnazijo. To pa ne stane samo truda, marveč združeno je to tudi z gmotnimi žrtvami. Ako tega ne store, obiskovati morajo pa priprav-ljavnico ter izgube na ta način jedno leto, tako, da rabi Nemec osem let, da pri rednem napredovanju dokonča gimnazijo, dočim mora naš kmečki sin, ki obiskuje pripravnico, porabiti v isti namen devet let A vse to v deželi, ki je po ogromni večini slovenska, in v kateri so Nemci le tujci, doSli vanjo s trebuhom za kruhom. Ako niso take razmere gorostasne, petem ne vemo, čemu bi se čudili na svetu.
Poleg tega pa so zahteve nemških profesorjev do slovenskih dijakov na gimnaziji tako pretirane, tako nenaravne, da je vsled njih napredek najslabši izmed vseh avstrijskih gimnazij.
Statistika nam kaže, da ne pride zaradi teh pretiranih nemških zahtev od 40—50 slovenskih dijakov, ki se jih vpiše v prvi razred, niti 13 do osmega razreda. To so nezaslišane razmere, katere provzročuje na naši gimnaziji nemščina kot učni jezik. Te razmere Be morajo odstraniti, nemščina kot učni jezik mora se umakniti slovenščini, in dokler se to ne zgodi, ne bodemo tudi mirovali. Govorniku so poslušalci večkrat burno pritrjevali.
Manifestacija za slovensko vseučilišče.
Tretji govornik, ki je govoril k točki slovensko vseučilišče v Ljubljani, bil je stud. jur. g. P a v 1 i č e k. Tudi ta govoril je med burnim pritrjevanjem občinstva stvarno in izborno. Ako smo, rekel jo med drugim, imeli v Ljubljani že pred dveBto leti slovensko univerzo, ako smo imeli leta 1813., za čaBa Napoleona I., ako smo imeli pravne tečaje že leta 1848, takrat namreč, ko nas
je avstrijska vlada hudo potrebovala, zakaj bi se nam kratila zdaj, ko so ž njo preskrbljeni že vsi narodi v Avstriji, in ako jo dobijo še celo Italijani, katerih živi v Avstriji le 750 000, dočim je nas Jugoslovanov 2 milijona. Saj imamo vendar iste dolžnosti kakor drugi narodi, zakaj bi ne imeli istih pravic? Na tujih univerzah se naši dijaki odiujijtk.svojertiu'narodu; na njih težje izhajajo, nego bi izhajali na domači v Ljubljani, sploh se pa tudi v tujem jeziku ni kakor tako popolno ne izobrazijo, kakor bi se izobrazili v Bvojem jeziku. In ako imajo drugi narodi pravico do popolne izobrazbe v svojem lastnem jeziku, imamo jo tudi mi, Slovenci.
Očita sa nam, da nimamo učnih sredstev in učnih močij. Vse to so prazni izgovori. Ako se nam dovoli slovenska univerza, preskrbljeno bode za dotične knjige , še predno bo ista stala pod streho, in učne moči se bodo tudi dobile.
Sicer se bode pa vse to polagoma spo polnilo, ko bodemo že imeli univerzo. Ko so pred sedemsto leti ustanovili Nemci prvo univerzo, znalo ni takrat niti toliko ljudi či-tati na Nemškem, kolikor knjig imamo mi Slovenci sedaj. Toraj te nemške univerze so se le sčaBoma spopolnile. Izgovori, da nimamo predpogojev, delajo se samo zaradi tega, ker je dotične činitelje sram nam kar naravnost oporekati pravico do univerze. Aii od te zahteve ne odnehamo Slovenci nikdar več, in naše zahteve po nji poBtajale bodo vedno manj uljudnejše in vedno bolj osornejše, ker nas Bkušnja uči, da se v Avstriji z lepa ničesar ne doseže.
Resolucije
Ko je končal govor g. Pavliček, predlagal je stud. jur. g. C'goj štiri resolucije, in sicer : tri, ki so bile sestavljene v smislu govorov, dočim se s četrto pozivljejo slovenski državni in deželni poslanci, da delujejo v smislu omenjenih treh resolucij vedno odločno in pri vsaki priliki. Dalje je predlagal, da se izroči prva resolucija, namreč glede slov. mestne ljudske šole v Gorici, goriškemu magistratu in namestništvu v Trstu, druga in tretja pa c. kr. naučnemu ministerstvu, vse štiri pa slovanskim državnim in deželnim poslancem.
Ko so bile resolucije po predsedniku stavljene na glasovanje in so bile vse z navdušenjem jednoglasno vsprejote, se je shod zaključil. Navzoči so potem zapeli znano slovansko himno »Hej Slovani« ter se mirno razšli.
Akademičnemu ferijalnemu društvu »Adrija. pa moramo na tem prvem, jako taktnem in dostojnem nastopu iskreno čestitati. Dospelo je tudi več brzojavk. Preči-tane sa bile med »Zivio« na drž. poslanca dr. G r e g o r Č i č a, mudečega se v Kamniku, ona dež. poslancav Grče in Jakončiča, izmed katerih je bil prvi službeno zadržan, a se drugi nahaja v toplicah.
Brzojavili so tudi: Učiteljsko društvo v Sežani, županstvo v Sežani, sežanska »Čitalnica«, podružnica učit. društva za kanalski okraj in drugi.
Kaj je z ogrsko krizo?
Minula dva dneva še nista donesla nikake jasnosti v zadevi silno zamotane ogrske krize in še daneB nihče ne more z gotovostjo napovedati, kako se bo grof Khuen re3il iz velike zadrege. O dogodkih minule Bobote je ogrski ministerski predsednik nekemu ogrskemu politiku podal naslednja pojasnila :
Grof Khuen se je v soboto opoldne vrnil iz Išla v Budimpešto ter ob 2. uri popoldne prišel v narodno kazino, kjerjekon-feriral z raznimi politiki. Popoldne ob 5. uri se je sošel ministerski svet, ki je trajal do 7. ure, nakar bo prišli vsi ministri v klub liberalne stranke in ondi naznanili, da ros obstoji ministerska kriza. Iz Khuenovega nastopa so mnogi sklepali, da je prav dobre volje in veBel, da se je znebil tako težke butare.
Nato je Khuen jel opisovati faktiSni položaj. Dejal je, da je odločitev na eni strani že gotova. Ministerstvo je res podalo ostavko
ter že vložilo dotično pismeno pro š n j o. Potem je pa nadaljeval: „Ze pred odhodom v Išl je bil storjen sklep, da odstopi celo ministerstvo. Razlogov je dovelj. V Budimpešto sem prišel s poštenim namenom, da mirnim potom zboljšam politiško parlamentarne razmere. Podpora mi je bila zagotovljena od vseh strani parlamenta: od liberalne, ljudske in neodvisne stranke. En del poslednje stranke pod Košutovim vodstvom je ostal zvest svojim obljubam, drugi se jim je pa izneveril. Ko se jo pa v zadnjih dneh tudi Košut pridružil obštrukciji, sem izgubil vsako nado, da bi bilmo-goč parlamentarni rod mirnim potom, in s tem je bilo d o k o n č a n o t u d i moje poslanstvo. Neresnične so pa vesti, da bi bil jaz mislil ali na najvišjem mestu predlagal kak nasilni korak ali celo razpust parlamenta v sedanjem ex lex - stanju. lato velja tudi orlede odgoditve parlamentarnega zasedanja. Demisija mojega kabineta jo nepreklicna. Kar se pa tiče načina rešitve krize, morem sedaj povedati le to le : Rešitev bo zahtevala mnogo več časa nego se je to mislilo. Vprašanja, ki čakajo rešitve, so silno komplicirane narave in vladar bo v to svrho brezdvomno pozval k sebi merodajne ogrske politike, da mu stavijo svoje predloge. Kdo bo mej temi politiki, je seve sedaj še popolno neznano; ve se le to, da bota med njimi brezdvomno oba predsednika ogrskih zbornic. Vladar je dobro poučen o veliki važnoBti in težkoči sedanjega položaja in se bo vsled tega v sredo povrnil iz IšlavSchOnbrunnin b o , če bo kazalo, prišel tudi v Budimpešto, da na licu mesta reši sedanjo krizo. Seve je umljivo, da bo treba v to svrho več silno važnih konferenc."
O načinu rešitve sedanje krize je grof Khuen vedel ali hotel povedati le to, da je odgovor na to vprašanje nemogoč dotlej, dokler ni določen nov ministerski predsednik. On sam ni predlagal nobenega naslednika, ter proglaša vse tozadevne vesti za izmišljene. Novi ministerski predsednik bo moral pridobiti za svoj program krono in parlament. Grof Khuen bo pa v bodoče ostal le navaden poslanec ter bo kot tak posvetil vse svoje moči domovini. Tako daleč segajo Khuenova pojasnila.
Danes se snideta po sklepu ministerskega sveta obe zbornici ogrskega parlamenta in ministerski predsednik bo naznanil da je kabinet podal ostavko i n d a jo je vladar tudi že sprejel. Z ozirom na dobo brezvladja pa menijo budimpeštan-ski viri, da ta ne bo tako dolga, in da se bo nova vlada že prihodnji ponedeljek predstavila obema zbornicama. Mej kandidati za Khuenovega naslednika se nahajata v prvi vrsti W e k e r 1 e in A p p o-n y i , potem pa tudi Szapary, An-drassy in C s a k y in ne v zadnji vrsti tudi S z e 11, ki ga je ravno te dni obiskal v Ratotu ministerski predsednik Korber, kateremu obisku pripisujejo gotovi krogi veliko važnost. Z vspehom, pravijo, se bo pa rešila kriza le tedaj, ako sledi 40 dnevni Khuenovi vladi močno koncentracijsko ministerstvo, ki bo prineslo seboj gotove narodnostne koncesije.
Veliko senzacijo vzbuja v vseh krogih dejstvo, da bo vladar prekinil svoj oddih v Išlu ter se vrnil na Dunaj ali pa celo potoval v Budimpešto. Nekateri menijo, da se vladar poda v Išl radi tega, da dohod napravi boljši vtis na opozicionalne Košute in Barabase, ki bo ob zadnji rešitvi radi vladarjeve nenavzočnosti silno prijemali gref« Khuena. Glede koncesij pripovedujejo, da bo nova vlada pritrdila opozicionalni zahtevi glede premestitve ogrskih častnikov in pa vojaških zastav. Kaj stori v tem oziru vojni minister, ki baje še sedaj vztraja na nasprotnem stališču, seve še ni znano. Govori seveda tudi še o raznih nadaljnih posledicah te krize, tako mej drugim celo o odstopu cesarjevem, a vsprejeti moramo vse take vesti z najvočjo rezervo.
Kaj je z vetom Avstrije?
llaini italijanski, nemški in tudi avstrijski listi so te dni poročali, da je avstro-ogrska vlada po enem izmej avstrijskih kar dmalov, bodisi Gruscba ali Puzyna, vloiila ob volitvi novega papeža veto proti izvolitvi kardinala Rampolle. Drugi zopet trdijo, da je veto prinesel kardinal Puzyna, izročil pa kardinal Gruscha. Po navedenih listih smo tudi posneli, da je kardinal Rampolla ob soglasnem pritrjevanju kardinal-ekega zbora protestiral proti takemu vetu. Veto avstrijske vlade, pravijo, je imel le to posledico, da so glasovi za Rampollo poskočili pri naslednji volitvi od 30 na 35. Poročila raznih zunanjih in domačih listov so bila sicer kmalu dementirana v polofici-oznih listih, vendar je pa, kakor pravi du najski »Vaterland«, nujno potrebno, da avstrijska vlada pridena danz vsak dvom izključujočo izjavo ter pove svetu, da veta ni uložila. Dokler se to ne zgodi, bo javnost opravičeno verovala soglasnim poročilom zunanjih uglednih listov, mej temi »Koln. Volkszeitg.«, »Germania« in italijanske cfioiozne »Tri bune«.
Z ozirom na takozvano veto pravo pripominja »Vaterland« prav dobro, da Av■ atrija take pravice nima ne sedaj in je ni imela kedaj poprej. Sicer je Avstrija svojedobno kot druge katoliške države sem ter tje res vlagala veto proti kakemu kardinalu in jse je ta — želja v gotovih slučajih tudi vpoštevala z ozirom dejanske politične razmere, a pravice za tak veto ni imela nikdar ne Avstrija, ne kaka druga država in je tudi nihče ni priznal.
Pod kupo valu a afera ua Ogrskem.
Preiskovalna komisija ogrske poslanske zbornice je v soboto zvečer završila prvo svoje delo, zaslišavanje prič. Zaslišani so bili v tej zadnji seji železniški kontrolor Hermann, pravnik Medve, ki je prebral neko, za Khuena in Szaparyja ielo obtežilno pismo, dalje grof Nikolaj Bai)fly in poštni tajnik Barkoczy, ki je kazal Szaparyja v najlepši luči. S tem je bilo zaslišavanje zaključeno. Mnogi člani komisije so izjavljali, da je dosedanji dokazni material nezadosten, drugi so bili nasprotno mnenja, da je Khuenova in Szaparyjeva krivda dokazana na celi črti. Za poročevalca v zbornici so določili poslanca Szivaka, ki bo sostavil poročilo in ga po odobritvi od strani komisije, zastopal v zbornici prve dni prihodnjega tedna.
Soc. dem. strankarska blagajna ob volitvah v Nemčiji.
Povodom zadnjih državnozborskih voli tev v Nemčiji je dobila uprava berolinskega „Vorvviirtsa« izredno mnogo darov v agita-cijske namene. V računu za mesec julij izkazuje list blizo 100 000 mark došlih darov. Pripomniti pa treba, da so v juliju dohajali darovi v že znatno manjši meri, ker se je vršila volitev v sredi junija. Reči se torej sme, da so obilni došli darovi igrali ob volitvah ne malo vlogo. Posamni listu došli darovi so dokaj znatni. Tako je dal berolinski šesti okraj 7500, hamburški tretji 3000, trije neznanci 4000 mark. List sam je dal iz či stega dobička 26.673 mark. Na ta način je bila agitacija silno olajšana in nobena meščanska stranka ni razpolagala z niti približno tolikim denarjem.
Napad na ministerskega predsednika Combesa.
Iz Marsilje se poroča, da je ondi ustrelil neki laški delavec dvakrat proti vozu ministerskega predsednika Combesa, ki se mudi ondi na učiteljskem kongresu. Nihče ni bil ranjen. Napadalci so aretirali. Druga poročila zopet poročajo, da je vrgel dotičnik proti vozu takozvano rajsko jabolko in zadel vojaka, sedečega na kozlu. Policija je zasledovala napadalca, katerega so njegovi tovariši branili. Nek njegov tovariš, imenom Piccolo, je 100 metrov oddaljen od voza ministerskega predsednika streljal. Oba napadalca sta aretirana.
Iz brzojavk.
Cesar se povrne pojutranjim, 12 t. m. iz Išla na Dunaj in se neki ne vrne letos več nazaj. Grof G o 1 u c h o w s k i je pozvan za 12. t. m. — »Magyr Hirlap« ve poročati, da bo odločitev krize preložena do srede septembra. — Umor ruBkega konzula v M o n a s t i r u. Iz Sofije dohaja poročilo, da bo Turki v Monastiru umorili ondotnega ruskega konzula Rostkovvskega. Podrobnosti še niso znane. Ta dogodek bo imel nove po-sledioe za razvoj razmer na Balkanu. — Krvavi nemiri v Rusiji. Iz Kijeva poročajo naslednji dogodek: Dne 5. in 6. t. m. so v Nikolajevu vojaške čete streljale na uporno množico. Ubitih je bilo 12 oseb, 200 pa ranjenih. Ranjen je tudi guverner. V kraj je odšlo nadaljnje vojaštvo. Število v zadnjih mesecih na raznih krajih Rusije ubitih cenijo na 200, ranjenih pa celo na 2000. — Z i d j e v Censtohovu. Vra-
tislavski listi poročajo, da židje b e ž e iz mesta, ker jim vlada ne da zahtevane vojne pomoči za 15. avgusta. — Vojaške načrte ukradel. V Belgradu je v vojnem uradu zmanjkalo načrtov za mobilizacijo. Dajanja sumljiv je nadporočnik M i h a j -1 o v i č. Pri njem so našli večjo svoto tu jega, baje avstrijskega denarja. — Vstaja v Maroku. Vesti o spopadu mej vstaši in francoskimi častniki se dementirajo. Nihče izmej Francozov ni bil ubit ali ranjen. — Angleško brodovje v portu-g a 1 skih I u k a h. Iz Lizbone javljaio, da pride v luke pri Lagosu v kratkem 78 angleških vojnih ladij. Tolike vojne moči Evropa še ni videla skupaj. Dogodek se spravlja v zvezo z angleško-portugalsko alianoo. — Koerberjeva vlada in Čehi. »Plzensky Obzor« javlja, da namerava Koerber z 20. avgustom zopet pričeti dogovore z voditelji češke državno-zborske delegacije. — Combes in učiteljstvo. Na učiteljskem kongresu v Marzilji je Combes poveličeval učitelje kot apostole republikanske ideje in napovedal, da treba še enega napora in mladina bo moralno in duševno osvobojena iz kongregacijskih spon (!) — Tajna zveza mej Rusijo in T i h e t o m , katere podrobne sti niso znane, vzbuja pri Kitajcih velik strah.
Dnevne novice,
V Ljubljani, 10 avgusta. Kronanje sv. očeta Fija X. sa je
vršilo včeraj dopoludne na najslovesnejši način v cerkvi sv. Petra v Rimu. Sloves nosti so se pričele ob pol 9. uri zjutraj in trajale do 1. ure popoludne. Navzočih je bilo v cerkvi nad 50.000 oseb, na tisoče oseb pa je kljub silni vročini vstrajalo na trgu sv. Petra. Množice so viharno pozdravljale sv. očeta.
Prevzvišeni P. Simeon Milinovlč, nadškof barski in primas srbski, frančiškan, je v soboto razveselil s svojim obiskom mariborski frančiškanski samostan. Maševal je včeraj ob 8. uri v slovenski cerkvi. Od tukaj odpotuje za nekaj dni v Rogatec, odkoder se vrne v svojo stolico.
Prečast. g. dr. Žigon, o katerem Bmo zadnjič poročali, da je opasno obolel, je popolnoma okreval, kar naznanimo z odkritosrčnim veseljem vsem njegovim znan cem in prijateljem.
Koledar katol. tisk društva sa I. 1904 se tiska. Dobe ga udje katol. tisk. dr. meseca septembra brezplačno in franko. Letos prinese posebno važen in koristen članek: zbirko šolskih postav in določb cerkvenih in državnih, katere treba poznati ka-tehetom v Avstriji in zlasti še na Kranjskem. — Da vemo, koga še smemo natisniti med ude, prosimo one gg., ki so z letnino zaostali že več let, da to zadevo kmalu uravnajo. Udnino sprejema društveni blagajnik g. kanonik dr. F. Č e k a 1. — Odbor.
—	Napad. Minulo nedeljo popoldan, t. j. 2. t. m., bil je v Zagorju ob Savi napaden Josip Z a b o v n i k , sin obče spoštovane družine. Napadalec je zadal Zabov-niku prvo tako grozno rano, da sa je takoj zgrudil in v groznih mukah drugi dan umrl. Storilec je baje neki Mikec, o katerem se trdi, da ni na dobrem glasu.
—	Služba učiteljioe razpisana je na dvorazrednici v Hrušici pri Podgradu v Istri s slovenskim učnim jezikom. Plača je letnih 800 kron in prosto stanovanje v šolskem poslopju. Prošnje vložiti je na c. kr. okrajni šolski svet Volovsko. V pomanjkanju učiteljic odda se isto mesto učitelju z letno plačo 1000 kron.
—	K velikim vojaškim vajam odšli so v soboto za dan 9., oziroma 10. in 11. avgusta k njih polkom poklicani reser-visti za dobo štirih tednov.
—	.Zaključek šol. leta na Spodnjem Štajerskem. V celjskem šolskem okraju (Gornji grad in sosedne šole) bodo letos šolsko leto zaključili 14 dni kasneje, t. j. še-le 15. septembra, ker so zaradi bolezni med šolsko mladino 14 dni s poukom prenehali. S Kranjskega odide s pričetkom šolBkega leta dve tretjini ljubljanskih abitu-rijentov tje v službo.
—	Za Marijine družbe križev pot
se je na željo nekaterih družb ponatisnil iz druge izdaje družbenega molitvenika. Dobiva se po 20 vin. Sto izvodov skup za 12 kron.
—	Boj orožnika s tatovi. Orožniški straževodja Anton Golner je blizu Materije aretiral štiri lante, ki so Be hoteli peljati v Materijo. Pri sebi so imeli polno ponareje nih ključev. Fantje so bb orožniku uprli. Prišlo je do boja, v katerem je orožnik Jožefu Hero iz Rojana porinil bajonet v trebuh. Kero je skoro na to umrl.
—	Is Zagreba. Kanoniku M a t u n -c i j u , malaronskemu zastopniku v hrvatskem saboru, izrekli so njegovi volivoi iz Vrbovskega neiaupnico. V kratkem času je ta že četrti mažaronski poslanec, ki je dobil nezaupnico. Le tako naprej! — Civilni ad-latus baron K u č e ra v Serajevem je podal ostavko, ki bo gotovo vsprejeta; menda se že seli iz Sarajeva. Nekateri smatrajo njegov odstop kot velik vspeh nadbiskupa Stadleria, ki je živel b Kučero v neprestani borbi. Bosanski katoličani bodo zapeli ob odhodu barona Kučera radosten »Te Deum«.
—	Stavka v Bohinju, stavkali bo kamnoseki v kamnolomu št. 1 v Bohinju, ker jim je bila plača odtrgana. Stavka je bila brezvspešna. Začeli so zopet delati.
—	Utonila je lOietna deklica iz Kom-njev, hči posestnika J Cerkovnika, Naslanjala se je na cestno ograjo pri Savi na Poljeb. Spodrsnilo ji je in padla je čez cgrajo in zid dva in pol metra visoko v vodo in utonila. Čaz pol ure potegnili bo jo mrtvo iz^ vode.
—	Že sopet laška nasilnost Ni še tega mesec dni, kar so lahoni v gostilni A. Resmana vse razbili in napravili 400 kron škode. Neka laška druhal napadla je sedaj gostilno Trojar v Boh. Bistrici s kamenjem in razbila vsa okna. Vse se mora klanjati Lahom v Bohinju, kdor pa tega ne stori, ali kateri jim je malo na poti, mu razbijejo vse in bombardirajo hišo s kamenji, tako, da v dotični hiši ni nobeden varen življenja. Vprašamo pa g. Cecconija, ali bi ne bilo lepo od njega, da bi si domislil, da ae vsi živijo od avstrijskih milijonov in da bi malo bolj krotil svoje ovčice ? Zakaj so bile pa te laške »ovčice« od začetka bolj mirne, ko so prišle v Bohinj lačne, sedaj pa, ko bo bo malo najedle, mislijo pa, da morajo biti Bohinjci njih sužnji.
—	Umor prišel na dan. Iz Kamnika
se poroča: Dne 2. maja leta 1899 se je naznanilo oblastim, da so našli dne 2 maja 1998. leta Marijo Kecelj v njeni drvarnici obešeno. Pred enim tednom se je nakrat pričelo govoriti, da so jako premožno Marijo Kecelj umorili njeni sorodniki in jo obesili, da bi odstranili vsak sum. Te dni je radi tega orožništvo aretiralo Eiizabeto Kecelj in njene otroke Jožefo in Marijo, katere dolže umora.
—	Velik ogenj v Bovcu. V Bovcu je pogorelo sedemdeset hiš, mej njimi cerkev, občinsko poslopje, kaplanija, šola za klepljanje in ubožna hiša. Petdeset rodbin je brez strehe. Mnogo živine je zgorelo. Ena oseba je ponesrečila. — Da nes opoludne smo prejeli o tem iz Bovca naslednjo brzojavko : V soboto ob tri četrt na 4 uro nastal je ogenj. Ob 5. uri je bilo 70 poslopij v plamenu, ki so do tal zgorela. Tudi kapela na trgu je zgorela.
—	Zahvala. Vsem, ki se velecenjenim udeležencem 18 „velike skupščine" v Litiji dne 6. avgusta priredili na katerikoli način časten sprejem tako v Litiji, in sicer na levem in desnem bregu Save, kakor v Smartnem, zlasti še g. Viktorju pl. W u r z b a c h in njegovi preblagi gospi na izredni požrtvovalnosti izrekamo najtoplejo zahvalo. — Odbor litiiske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
V	Litiji, dne 9. avgusta 1903.
Je m«j Zupančič.
—	Samomor pri Mariboru. Oh Dravi pri Poberšu se je ustrelil 221etni pekovski pomočnik Kainz. Truplo je padlo v vodo.
—	Samomor na vojaških vajah. Na poti iz Trsta v Wildon ie počival pešpolk štev. 97 v Vipavi dne 6. t. m V noči od 6 na 7. t. m. se je ondi vstrelil infan-terist tega polka Fran Stibilj it Sturja pri Ajdovščini. Puško je naslonil na srce, a puška se mu je nekoliko izmuznila in strel ga je zadel v trebuh. Kroglja mu je šla skozi trebuh v želodec in prišla pri hrbtu ven. Osem ur se je mučil, predno je umrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Povod samomora je bil prepir b stariši.
—	Električna rassvetljava v Gorici je gotova. V četrtek so bile vse glavne goriške ulice električno razsvetljene.
—	251etnico čitalnice v Bovcu bodo praznovali 23. t. m.
—	Samomor kuharice. Umrla je v goriški ženski bolnišnici Cecilija Celik, o kateri smo poročali, da se je zastrupila na goriškem kolodvoru, kjer je služila v restavraciji za kuharioo.
—	Loteristovke Iz Gorice se poroča:
V	loterijo so stavili, kakor drugod, tako tudi v Gorici, po papeževi smrti in za časa konklava jako pridno. Okoli 6000 etav je bilo na Trst, 1035 na Line, 4000 na Gradec in na Dunaj 2600 Sedaj seveda služi pa novi papež loteristovkam v razmotrivanje sa razne številke.
—	Novi bosanski vojaki. Tekoči teden se formira bosanako-hercegovski lovski bataljon ter pride na Dunaj. Lovci bodo imeli isto opravo kot bosanska pehota, le znaki bodo zeleni.
—	Is Maribora, 9. avgusta 1903. Ko so danes prihajali okoličani v mesto, so radovedni poBtajali povsod pred razložnimi
okni, v katerih so razstavljene podobe novega papeža. Tudi z razglednicami je dobra kupčija, le škoda, da je na vseh razglednicah še podoba svetega očeta, kakoršen je bil pred 10 leti. — Dopoldne je bilo slovesno zahvalno opravilo v stolnici, bv. mašo je daroval premilostivi gospod knezoškof Napotnik sam. Slovesnosti so se vdeležili tudi uradniki, posebno lepo število je pa bilo častnikov. — Knezoškof Napotnik je izdal poseben pastirski list, kateri se je bral danes po vsej škofiji. V listu priporoča pre-milostni, da molimo za sv. Očeta kot svojega najvišiega učitelja in p»Btirja. Tudi je ob kratkem opisan tek papeževega življenja kot duhovnika.
—	Razpis vrtnaričine službe. Za otroški vrtec družbe 8 v. Cirila in Metoda na Jesenicah (Gorenjsko), kateri se otvori za Četkom šolskega let« 1903/4, se razpisuje vrtnaričina služba z 800 kron letne plače. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo pri podpisanem vodstvu do 25. avg. 1903. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda vLjubljani, 9. avgusta 1 90 3.
—	Razpis dobave lesa. C kr. trgovsko ministerstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da priredi monopolno ravnateljstvo v Belgradu, dne 25. avgusta t. I. ob 9. do 12. ure dopoludne v svoji pisarni javno dražbo za dobavo 500 m bukovega lesa I vrste. Dobavni pogoji so vsak dan od 8. do 12 ure dopoludne in od 4. do 6. ure popoludne v ad-ministraciiskem oddelku ravnateljstva na vpogled. Varščine je položiti 10%.
—• Razpisane učiteljske službe. Na petrazrednici v Toplicah-Zagorju je do konca tekočega meseca razpiBano mesto učitelja, na trirazrednici v Črmošnjicah do 28. avg. služba nadučitelja, ter na enoraz-rednici v Nemški Loki do 2. sept. služba učitelja.
—	Stavljenje pod kuratelo. Postavili so se pod kuratelo : 1) Marta Klobučar, samska kuharica iz Ljubljane, radi slaboumnosti ; 2) Anton Primšar, poštni ekspe-dient iz Ljubljane, radi blaznosti ; 3) Jurij Jenko, zidar in posestnik iz Zgornje Š ške hišna štev. 86, radi blaznosti, in 4) Jožef Strubelj, posestnik iz Stranskevasi štev. 18, sedaj neznano kje v Ameriki, radi zaprav-ljivosti.
Ljubljanske novice.
Ženo izgubil je včeraj popoludne delavec J. K. Obadva sta se bila v gostilni pri Lahu v Vegovih ulicah tako napila, da so ju komaj noge nesle. Domov grede držala sta se drug druzega. V Šolskem drevoredu sta se spodtaknila in padla tako, da je mož ležal nekaj korakov pred ženo. Ali pri padcu je bil mož potegnil svoji zaspani ženi z glave kito las in klobuk, kar je vse obdržal v roki. Mož se je kmalu pobral in šel naprej, pozabil pa je na svojo ženo, ki je obležala v drevoredu. Mož je krčevito držal v jedni roki kito las in klobuk in v drugi roki pa solnčnik svoje žene ter se je tako zibal proti domu na sv. Petra cesti, kjer ga ni prav nič preprijazno sprejela njegova tašča. »Kje pa imaš ženo?« je vprašala srdita tašča Bvojega zeta. »Tukaj jo imam,« je dejal pi-janček in pokazal tašči lase, klobuk in solnčnik, in ker ni bilo pri teh rečeh živega bitja, se je mož zelo začudil. Menil je res, da je pripeljal svojo ženo domov. L3 to pa so bili mej tem časom nezavestno pripeljali na rotovž, kjer so jo škropili z mrzlo vodo, da je prišla zopet k sebi in so jo mogli spraviti domov.
Vojaški koncert. Danes zvečer bo na vrtu Hafnerjeve pivovarne koncert vojaške godbe 97 pešpolka.
Preselilo se je začetkom tega meseca 60 družin in 90 posameznikov.
Pešpolk št. 97 je prišel danes dopoludne v Ljubljano.
Razne tatvine. Dne 7. t. m. je neznan tat ukradel Leopoldini Podkrajšek, hišini v hotelu »pri avstrijskem cesarju« na sv. Petra cesti št. 5 na hodniku viseče krilo iz li-etra. — Delavec Anton K., delujoč pri zgradbi novega vojaškega strelišča, ukradel je dekli Mariji Mastnak na Karolinški zemlji št. 1, par čevljev. Bil je kmalu po tatvini prijet, pa je ukradene čevlje že prodal. — Hišni posestnici Neži Rebernik v Kosezah št. 10 je v soboto dopoludne pred nunskim samostanom nekdo ukradel z vozička dve bluzi in en predpasnik. — Včeraj popoludne Bta bila deklici Mariji Zupanovi, stan. na Starem trgu št. 8 ukradena na Bregu dva solnčnika, katera je bila naslonila na ograjo, ko se je z drugimi otroci igrala.
V Ameriko. Dne 8. t. m. ponoči odpeljalo se je z južnega kolodvora v Ameriko 129 Hrvatov in 16 Slovencev.
Lekcija čevljarju. Pretepel je delavec F. S. dne 8 t. m. čevljarja F. M, ker mu ni pravočasno napravil naročenih čevljev. S. je prišel k njemu v delavnico in zahteval čevlje. Ker jih ni dobil, prijel je čevljarja, ga vrgel na tla in ga oklofutal, da bode vedel drugo-krat pravočasno izvršiti naročeno delo.
Tata sliv. V soboto ponoči sta bila na posestvu Franceta Cerarja na Opekarski ce-
sti St. 10 ključarBki vajeneo A. 8 in delavec 'F. V. zasačena ko sta kradla slive.
Nezgoda na sejmu. Posestnika Janeza Viranta iz Pluake obilna Šmarje je v soboto na sejmišču vdarilo žrebe v desno stegno in ga precej poškodovalo.
Ubogi upniki. Mizar I F. je šel v soboto zvečer terjat kurjača A S. za mali dolg. Sprejela je mizarja kurjačeva žena, ki pa je, komaj je slišal?, po kaj je prišel, vsipala na moža vse polno psovk, ga prijela za brado in ga suvala, na kar je pristopil ša njen mož in zgrabil svojega upnika, da bi ga vrgel iz sobe. Le ta ga je pograbil itak in vdaril kurjača po desni roki tako, da mu je takoj zatekla.
Izgubljeno in najdeno. Marjeta Žagar, delavka, stanujoča na Karolinški zemlu štv. 10, je izgubila včeraj zvečer na Karolinški zemlji 15 K 90 h. — Z.fija Zaje, šolska učenka, stan na Pokopališki cesti štv. 29, je izgubila včeraj dopoludne na poti po Marijinem trgu, s?. Petra in Radeckega cesti do Pokopališke ceste zlat uhan. — Na Mostnem trgu je izgubila v soboto dopo ludne vdova Pavla Božič, stan. v Križev niških ulicah št. 2, denarnico, v kateri je imela dva jilata po 20 K in bankovec za 20 K — Šolski učenec Rafiel liane, stan. v Frančiškanskih ulicah št. 16, je izgubil S. t. m. na poti po Časti na Rožnik in skozi pri strelišču do Zgornjega Rožnika srebrno uro. — Delavec Vincenc Jeraj, stan v Cerkvenih u icah št. 21, je našel včeraj popoludne na Mirju pred Jakopičevo hišo sre-berno uro in zlato verižico. — Na južnem kolodvoru so bile v minolem tednu najdene sledeče reči: 1 par očal in dve palici.
Radi eksplodirane sifonske steklenice v smrtni nevarnosti. Gostilničar »pri kolovratu« pred škofijo Tomaž B i z i 1 j, kateremu je pri vodovodu eksplodirala ra7greta sifonska steklenica in ga ranila po obrazu, je v bolnici v smrtni nevarnosti Pred tremi dnevi je prejel bv. poslednje olje. Zdravniki menijo, da mu je košček stekla zašel v notranjost telesa.
Semenj. Dne 8. t. m. bilo je na semenj prignanih 844 konj in volov, 351 krav in telet skupaj tedaj 1195 glav. Kupčija je bila pri govedi, posebno pa pri konjih jako živahna, ker je prišlo več vnanjih kupcev.
^Ljudski zbor" M. Stergerja, ki bi se imel vršiti včeraj v Aurovem salonu, je vlada prepovedala. Ker tudi udeležencev ni bilo, izjavljal je g. Sterger, da so gotovo uradniki agitirali proti njegovemu zborovanju. Kakor se je videlo, mož ne odneha od svojih fiksnih idej, o katerih je izdal tudi silno konluzno brošuro in pravila.
Iz hrvatske opozicije.
Sumljivi glasovi prihajajo iz Zagreba. Dne 5. avgusta je bila seja osrednjega odbora hrvatske opozicije, na kateri je prišlo do burnih prizorov. Frankov organ je namreč pisal pred nekaj dnevi, da s cer sprejme na zadnji veliki skupščini za jedinstvo opozicije sprejeto ime »hrvatske stranke prava", da si pa bode tudi zanaprej pridržal tradicije in načela čiste stranke prava. Ta izjava je provzročila v opozicionalnih krogih veliko nezadovoljstvo. Dr. Derenčin je zato pred lagal pri zadnji seji, da naj dr. Frank v prvi številki »Hrv. Prava« izjavi, da vsprejme za svojo stranko samo resoluoije velike skupščine za jedinstvo in program od I. 1894, združeno opozicijo pa da priznava po vsem novo, od dosedanjih tradicij neodvisno stranko. Dr. Frank ni hotel pristati na ta predlog, in dr. Derenčin je baie izja -vil, da izstopi iz stranke. Dr. Ante Radie in nekateri drugi klicali so dr. Franku, da ne verujejo v njegovo opozicijonalstvo. Prišlo je do burnih prizorov in samo posredovanju predsednika Breščenskega se je posrečilo, da se ni že pri tej seji formalno razbila združena opozicija. Pravijo, da je ban P e j a č e v i c nagovoril dr. Franka, naj vztraja pri svojem stališču.
Za enkrat se sicer vzdržujemo vsake sodbe, ker popolnoma avtentičnoga pomočila o tej seji 9e nimamo, opozicijonalni zagrebški listi pa trdovratno molče. To pa kon-statiramo lahko ob vsakem čbbu z mirno vestjo, da je dr. Frank oni kamen smutnje, ki ovira vsako pozitivno delo med Hrvati. On je zakrivil, da se na Hrvaškem eelo desetletje vsled notranjih bojev ni prav ničesar storilo niti v politiki, niti na gospodarskem polju. LetoB je žrtvovala needvisna stranka in stranka prava svojo taktiko, poslednja tudi svoje glasilo, da pridobe Franka za skupno delo. In Se mu ni prav. On ni zadovoljen, da z drugimi zaslužnimi osebami skupno vodi opozioijo, on si želi neomejeno vodstvo in potem je pripravljen puBtiti tudi »etarčevicanBke tradicije in nadela«. V novejšem času je dr. Frank največja nesreča za Hrvate.
Dojodki v Srbiji.
Kralj Peter I. menda ni ravno preveč zadovoljen. Velike preglavice mu delajo častniki njegove armade. Razdelili so se namreč v dve nasprotni stranki. Prejšnji zarotniki in
morilci kralja Aleksandra zahtevajo za svoj junaški čin najbolja mesta zase, dočim jih veČina častnikov, ki obsojajo umor, prezira in zahteva od kralja, da morilcem ne da prevelikega vpliva v vojski. Pred nekaj dnevi je bil imenovan s kraljevim ukazom vojaški ataše v Cirigradu, podpolkovnik Lašnjanin, dvornim maršalom. Komaj je bil uradni list, ki je donesel to imenovanje, razdeljen, že bo biteli orožniki in policaji za raznašalci in po hišah ter pobirali razdeljene Številke urad nega list«. Koj na to je izšlo drutjo izdanje, kjer ni bilo sledu o kakem imenovanju, ustniki namreč, ki bo bili vdeleženi pri umoru kralja Aleksandra in ki zavzemajo Bedaj visoka mesta, protestirali so proti temu imenovanju, ker je bil LaSnjanin ljubljenec pokojnega kralja, — in kralj Peter se jim je vdal. Ta dogodek vzbudil je v Balgradu veliko senzacijo. — V takih razmerah se Srbiji in njegovemu kralju ne obeta najlepša bodočnost.
V	zvezi s tam dogodkom sa poroča, da so vsled imenovanja Lešnjanina takoj podali ostavko peneralni adjutant P o p o v i č pol kovnik Mišic, major Lazarevič in drugi. Ko je kralj svoj dekret opozval, ostali so seveda tudi imenovani častniki na svojih mest h. Avakumovic bode vsled tega baje odložil predaedništvo liberalne stranke.
Iz pinalne mize majorja Aleksija Dimi-trijevida je ukraden dokument o mobilizaciji 7. kotar. zapovedništva. Podčastnik Kuzman je ovadil nadporočnika Petra M i h a j -1 o v i č a, da ga je videl, kako je poskušal odpirati komandantov piaalnik. NadporočniUa so takoj zaprli. Mihajlovič je nemškega po-koljenja in je imel pri sebi 113 avstrijskih goldinarjev, zato je sumnja proti njemu baje opravičena Listi napadajo vojnega ministra, da s'abo čuva tako važne dokumente.
Vstaja na Balkanu.
Revolucija v Makedoniji raste z vsakim dnem. Ker spomladanski atentati z bombami in dinamitom niso prinesli pričakovanega vspeha, spremenili so vstaški načelniki svojo bojno taktiko. Pričeli so z novo vstajo ob ostrovskem jezeru, ob katerem vodi solun-sko-monastirska železnična proga. Začetnik novega upora je zopet Boris Sarafov. Za zadnjih atentatov se je prepričal, da ne pomaga veliko, metati brezumno bombe okoli sebe. Do tega uverenja so ga baje priveli tudi migljaji nekaterih višjih oseb, ki makedonske VBtaše z denarjem podpirajo. Sedaj se je spravil na železnično progo, ki vodi iz Soluna v Monastir in ono iz Soluna v Carigrad. Da ne bi zbok atentatov trpeli krščanski potniki, opozoril ie Sarsfov ravnateljstvo železnice, naj ne dovoli več prevažati osebnih vlakov po teh progah.
Poroča se, da se pripravljajo tudi revolucionarni armenski odt> ri na novo vstajo.
V	monastirskeoi okraju so vstaši sežgali veliko število pristav in žitnic. Na več krajih prišlo je do krvavih spopadov med vojaki in vstaši. V Kruševu razrušila je di namitna bomba konak; ubitih je 30 uradnikov.
Napad na ruskega konzula v Monastiru. V soboto javil je brzo-jav, da je ruski konzul v Monastiru umorjen. Podrobnih poročil še ni. Ustrelil ga je baje neki turški orožnik, ker ga je konzul Rosthovski opozoril, da ga mora pozdraviti. Ako se ta vest uresniči, bati se je novih za Turčijo usodnih komplikacij. Vstaši bodo kajpada z največjim veseljem pozdravili to novico.
V	bližini S k o p 1 j a se pripravlja do 600 vstašev, da napade mesto. Vlada se pripravlja, da odbije napad. — Po tur ških poročilih požgala je 100 mož broječa vstaška četa v todenskih gorah pri Solunu več mohamedanskih hiš in vso letino. — Brzojavna postaja v vasi Prača med Marto-vim in Palanko je razrušena; v Palanki in bližnjih krajih pomorjenih je veliko število Turkov. — Maršal Omer Raždi Paša je odpotoval iz Prizrena v Monastir, da potlači upor.
Nova poročila iz Makedonije potrjujejo, da nova vstaja ni samo lokalnega pomena. Na praznik sv. llije (2. avgusta po novem koledarju), proglašen je bil splošen upor v Makedoniji in v drinopoljskem okraju. Skoro vse prebivalstvo, ki more nositi orožje, priključilo se je vstaškim četam, žene in otroci so zbežali v gore. Poziv k uporu je nabit po vseh vaseh, oelo po turških džamijah in na vladnih poslopjih. Tri dni po sv. Iliji se je organiziralo do 200 čet, ki vodijo boj po stari taktiki. £etev je deloma že pri kraju, po nekod pa fie ne. To je za vstaše kakor navlašč. Kjer ne bo fie kruha, pobrali bodo žito s polja.
V	Monastiru so prisegali bolgarski mla« deniči pred bolgarskim konzulatom, da ostanejo zvesti vstaši. Več bolgarskih učiteljic in deklet se je ponudilo, da pojdejo ranje-nikom streči. Iz Bolgarije je prišlo v Makedonijo več višjih častnikov, ki bodo vodili vstajo.
Turška vlada se boji, da pripravljajo vstafii na dan 31. avgusta, ko se praznuje obletnica, odkar je sultan zasedel prestol, zopet kake strahovitosti. — Turški častniki
in vojaki silijo, naj se jim vendar dovoli udariti na bolgarsko prebivalstvo in ga iz-tirati, da bo že enkrat mir.
Književnost in umetnost
4 »Mali vitez«. Te dni je izšel 15. sešitek romana H. Sienkievvicz »Mali vitez«. Cena sešitku 40 h. Dobiva se v knjigo-tržnici Ig. pl. K I e i n m a y r & Fed. Bamberg v Ljubljani.
izpred sodišča,
Izpred deželnega sodišča.
Tepež in nevarno pretenje. V nedeljo 19. apHa t. 1. je bilo v Kocjan-čičevi gostilni v Černivcu dokaj živahno, med mnogimi gosti bili so tudi fantje iz Brezja in Černivca, sedeli so pri svoji mizi m kaj pisano gledali na sosedno mizo, kjer je sedel Jože Kocjan, Matevž in Tine Zvab in te trije drugi g09tje. Pri odhodu je Jože Kocjan posestnika sina iz Brezja po licu nekoliko pogladil in to je bil povod, da je več Brezianov skočilo za Kocjanom in njegovo družbo, in da je prišlo do tepeža V tej ra-buki je bil vdarjen Jože Kocjan in Tine Zvab, prvi je dobil vsled pretresa možgan težko, dru^i le lahko poškodbo. Ker je bila zmešnjava velika, se ni dalo določiti, kedo je Kocjana udaril. Ta in Matevž Zvab sta stekla v Križnjekovo hišo m sta vrata za seboj zapahnila. Za njima so se pridrvili oboroženi prej omenjeni Finžger, hlapca Tone Lovše in Janez Stefe iz Č9rnivca, posestnika sina Janez Grilc, Janez Triplot iz Brezja in Andrej Jerašič, čevljarski pomočnik v Mošnjah; ti so zahtevali, da jim hišo odpro. Ker se njih zahtevi ni vgodilo, poskušali so s silo udreti. Stefe je pristavil lestvo ter plezal v družbi Grilca čez butare in čez seno, da bi udri v hišo. Obdolženci so zahtevali Kocjana in Zvaba, češ, da jih bodo pretepli. Le po posredovanju župana in enega občinskega moža je bilo mogoče odstraniti pretečo nevarnost. Anton Lovše in Andrej Jeračič nista osebno k razpravi pri šla in sta bila in contumaciam obsojena prvi na 1 leto, drugi na 4 mesece težke ječe; Finžgar in Stefe sta dobila vsak 4 mesece, Grilc 3 mesece. Triplot 10 ted. ječe. — Tepež. V noči od 3. na 4. januvarja t. I. vršil Be je na Pšati tepež med dvema s'iu pinama fantov. Ena skupina je stala pred Petračevo gostilno, in ko druga skupina mimo odide, začeli so jih prvi izzivati b klicem »auf«. To je dalo povod k tepežu in kakor se zagovarja obdolženec Tcne Zaje, tovarniški delavec in znan pretepač, da je on fante vprašal, kaj da to pomeni, ker so vsi domačini in da se je na to vnel pretep. Tone Zaje je Lojzata Janežiča, delavca iz Pšate, z odprtim nožem sunil v desno roko, da mu je takoj omahnila ter brizgnila kri iz rane. na to ga je pa še dregnil v hrbet in v glavo Pa tudi Tone Zaje jo je skupil, kajti dobil je tako močen udarec preko leve strani glave, da je bil takoj omoten. Za ta udarec se je mislilo, da mu ga je Zadal Lojze Janežič, a se mu ni moglo dokazati. Sodni dvor je obsodil Zajoa na 10 mesecev ječe. S steklenico po glavi. Med Avguštinom Kosmačem, dninarjem, in Francetom Božičem vlada dalje časa nekaka napetost. Dne 28. junija zvečer sta bila navedena v Moravčevi gostilni v Idriji. Pričelo se je s psovanjem, na kar je Božič Kosmaču privoščil nekaj zaušnic in ga na to še ob tla vr gel. Kosmač je pograbil steklenico ter ž njo Božiča po glavi udaril, kar tudi sam priznava. Sodni dvor ga je na šest tednov ječe obsodil.
Proces Humbert.
V soboto opoldne se je začela znamenita pravda proti rodbini Humbert. Dvorana je bila prenapolnjena. Sodni svetnik Bonuet je predsedoval. Za vzdržavanje reda so bile stroge določbe. Pr»a je stopila v dvorano Tereza Humbert, ki se je obnašala zelo samozavestno. Njej so sledili Friderik Humbert in oba Daungnac a; oba zadnja sti se držala, kakor bi ju cela stvar čisto nič ne brigala. Zapisnikar je prebral obtožnico.
Tereza Humbert je ugovarjala proti mnogim mestom ; toda predsednik ji zapove, naj miruje.
Ko je bilo poklicanih 106 prič, je za-slišal predsednik Terezo Humbert.
Z veliko spretnostjo govoreč, je trdila, da Crawford živi in da je zelo lep človek, kar je vzbudilo občno veselost. Zatrdila je tudi, da bo plačala vse dolgove. Izjavi pa tudi, da ne bo prej govorila, predno niso zaslišane vs9 priče. Potem je napadla tudi iustičnega ministra in predsednik je komaj ustavil tok njenih besed, da jo je poprašal o njeni rodbini in o njeni mladosti. Konečno je predsednik Bam podal sliko o njenem življenju od poroke dalje; pri tem ga je Tereza Humbert motila z raznimi mej-klici. Govoril je tudi o njenem razkošnem življenju in kako se je zadolžila. Temu nasproti pa je izjavila Humbertova, da ni ubo-
žala po zapravljivosti, ampak uničili so jo oderuhi. Vsled velike vročine, ki je bila v dvorani, je izjavila Humbertova. da ne more več govoriti, ker je utrujena. Nato prekine predsednik obravnavo.
Ko se je obravnava zopet začela, je bila Humbertova še vedno utrujena. Sedaj jame predsednik obravnavati sfero Crawford in poda njeno zgodovino. Ko je končal afero Crawford, je izjavila Tereza Humbert, da bo dokazala svojo nedolžnost.
Potem je bil zaslišan Friderik Humbert. Odločno je izjavil, da ne ve ničesir in da se ni nikdar ukvarjal z rečmi, katerih je tožen. Zaslišanje je bilo potem prekinjeno in se nadaljuje danes v ponedeljek.
Lst .Matin", ki je priobčil pisma nekdanjega ministra Flourensa na Terezo Humbert, bo sodnijsko zasledovan, ker je objavljal sodniiske akte.
Kazne utvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Katastrofa cirkusa. Pri Du-randu pri Michiganu je trčnil vlak, ki je vozil cirkus »Wallace Brothers« z drugim vlakom. 21 oseb je bilo mrtvih na mestu, 30 težko ranjenih. Iz razbitih vozov se je čulo tuljenje ranjenih divjih zveri. Nato je pričel vlak goreti. Samo nekaj ljudi so rešili. Mnogo divjih zveri je všlo v gozdove.
—	Kralj romunski je došel v Išel.
—	Danska princezinja v smrtni nevarnosti. Iz Kodanja poročajo, da bi se bila prinoezinja Lujiza Danska, soproga kneia Schaumburg L:ppe, kmalu utopila. V Charlottenburgu se je namreč princezinja v plavanju upala predaleč v morje in ko je hotela zopet plavati proti obrežju, so jo zapustile moči tako, da je morala klicati na pomoč. Ko je to videl neki uslužbenec, je skočil v morje in jej rešil življenje. — Spomenik župniku K n e i p p u so včeraj odkrili v Woris-hofenu. — Spomenik papežu Leonu XIII. postavijo češki katoličani na Moravskem. Dotični oklie je že izdal poslanec dr. Hruban. — »Saharski cesar«. Milijonar Lebandy, ki je v Sahari ustanovil »svoje cesarstvo«, je združil s svojim podvzetjem tudi trgovske interese. Troja bo baje ime njegovemu mestu. — Delavska kolonija pogorela. Iz Barcelone se poroča: Velikanski požar je uničil delavsko kolonijo v Ejparranguera. 3000 delavskih družin je brez strehe. Več delavcev je zgorelo. —Nesreča v gora h. Na Waadtland Jura je ponesrečila soproga gimnazijskega učitelja V i 11 a n a iz Biela. Padla je v prepad in se ubila. — Burski polkovnik Schiel jo umrl v zdravilišču Reichenhall. — Utonil je v Laggo Maggiore amerikanski pisatelj dr. M e n g e r. — Nagloma umrl je v Rimu na cesti zadet od srčne kapi tajnik velikega ponitenciarija Vannutellija mnsg. Celi i. — Kardinal H e r r e r o bo ozdravel. Zdravje se mu boljša. — 2 50.000 delavcev stavka v ruskih mestih. Meseca julija v 24 ruskih meBtih od delavcev povzročeni požar je napravil škode več milijonov. Zavarovalne družbe so radi tega zvišale svoje premije za 50 odstotkov. — Umrl je znani historik in dvorni svetnik O. K 1 o p p na Dunaju.
Barbarska usmrtitev. Na barbarski način j? bil v Pekinu usmrčen kitajski časnikar Šan-Čien. Čeravno je bilo malo dokazov zoper njega, je vendar priznal, da je delal pred tremi leti v Ijauknru za revolucijo. Zaradi tega je bi! Šan-Čien na dvorišču kaznilnice v Pekinu do smrti mučen. To je bila najgrozovitejša epizoda vv glavnem kitajskem mestu od leta 1900. Šan-Čien je dejal, da je pripravljen umreti in je mirno korakal na morišče; na posebno povelje ce-sarice-vdove ni b i obglavjen, ampak tolkli so ga toliko časa z batinami, da je umrl — vzgled drugim kitajskim prekucuhom. BiH so ga dve uri, da je bilo meso nesrečnikovo na rokah, nogah in na hrbtu raztrgano popolnoma, kakor cunje. Ko ni dal nobenega znamenja življenja več od sebe, so mu privezali rablji vrv okoli vratu, jo krepke nategnili in potem bo ga pustili ležati Šan-Čien je bil star 30 let in je imel mnogo prijateljev med tujezemci.
Sveži zrak tudi v grobu. Ker se je ie prepogostokrat dogodilo, da so tega ali onega živega pokopali, se je posrečilo sedaj iznajti aparat, ki bo takemu nesrečnežu dovajal potrebnega zraka. To nalogo izvršuje vzvod, ki je pritrjen na mrličeva prša, tako da Be najmanjši dih lahko prenese po tem vzvodu na neko peresce, ki povzroči kroženje zraka. Ob jednem je z vzvodom v zvezi tudi zvonec, ki obvesti duvaja. Tako opravlja ta naprava dve nalogi: prvič dovaja grobu čistega svežega zraka, drugič pa opozori paznika, da prihiti na pomoč. Velja to tudi za reveže ?
Opičji trebuh — blagajnica.
Pred enim letom se je preselil neki starček v malo, revno sobico v šestem nadstropju v Rue Caillč, najrevnejšem pariškem delu. Dejal je, da s a piše Yvon Kerlek, doma iz Bretagne in živi od milosrčnosti ljudij. Ho-
dil je le v bližnje gostišče -in dobil ondi revno kosilce. Kot rednega spremljevalca je vodil seboj opico, ki mu je pred kratkim poginila. Od tedaj je postal starček tih in ni šel skoraj nič več vun. Že nekaj dni ga hišnica ni več videla, zatorej je šla trkat na njegova vrata — toda nič odgovora. Oove stila je o tem policijo. Ko so vrata odprli, so našli starčka mrtvega na postelji, z rokami je objemal vrat nabasane opice. Med tem so pokopali starčka kot reveža. Ko so napravili inventar o njegovi ostalini, so opazili, da je trebuh opice prerezan ; kmalu so potegnili iz njega listek, v katerem prosi umrli za odpuičenje, da je goljufal cel svet in prosil podpore; to je storil le iz strahu pred tatovi; živel je vedno kot rentier. V opičjem trebuhu so našli 25 000 frankov v vrednostnih papirjih in 5000 frankov v bank-notah.
K aferi poročnika Modugno Kakor znano, je bil poročnik Modugno po svojem prihodu iz Kitajske aretiran, češ, da je umoril svojo soprogo. Kakor so pa kot priče zaslišani vojaki izpovedali, ima Modugno še več grehov na vesti. Pravijo, da je ropal kot najhujši ropar. Če se mu je kdo ustavljal ali pa ga hotel izdati, ga je kar — masa-kriral. Na svojih ropih si je »prihranil« kar cele vozove dragocenosti], katere je potem odposlal domov v Evropo. Modugno je sedaj pred vojaškim sodiščem.
Nemiki abstinentje se zbero te dni v Berolinu. Ta shod obiščejo abstinentje vseh stanov. Antialkoholično gibanje združuje sedaj v Nemčiji okrcg 35 000 ljudij.
Nepriličen šport V Londonu je bilo v najkrajšem času toliko tekmovalcev v hoji, da je bila policita prisiljena, prepovedati ta »beo«. Bati se je bilo namreč kake nesreče, pa tudi promet je bil več ali manj oviran.
Društva.
(Veselica v Vodmatu). Tam-buraški in pevski zbor Bralnega društva v Vodmatu priredi dne 15. avgusta 1903 svojo ustanovno veselico v novo urejenem senčnatem vrtu gostilne g. Iv. Flegarja prej Trškan na Zaloški cesti št. 7. Uhod v Cegnarjevih ulicah štev. 2. Vspored tambu-raške godbe: 1. U. Broš: »Naprej«. Sušačka koračnica. 2. I. Bartl: »Ljubičin sen«. 3. I. Kezele: »Natalion valček«. 4. I. Bartl: Venec yojaških narodnih pesni. 5. I. Kezele: Pozdrav slovanskih nspevov. 6. U. Bros: »Strunam", valček. 7. Iv. pl. Zaje: »U boi!« 8. M. pl. Farkaš: Terezin valček. 9. I. Barle: Champagner valček. 10. U. Brož: Le petit Carneval, polka hitra. Vspored petja mešanega zbora: 1. P. H. Sattner: »Studenčku«. 2. P. H. Sattner: »Na planine«. 3. P. H. Sattner: »Prememba«. 4. A Nedved: »Naša zvezda«, baljiva pošta in srečolov. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 vin. K mnegobrojni udeležbi vabi odbor. — Canjeno občinstvo se opozarja, da je gostilničar g. I. Flegar pred kratkim prevzel Trškanovo gostilno in je prostore vse prenovil in vrt povečal, da je za take veselice prostora dovolj na razpolago. Za izborno postrežbo, ceno jed in pijačo pa jamči že njegovo ime.
Merry del Val.
Monsignor Merry del Val, katerega je Leon XII. namenil za nuncija na Dunaju in je bil tajnik konklave, je sicer še mlad po letih, ker šteje šele 37 let. a ima že veliko diplomatiško izkušenost Rojen je bil v Londonu, kjer je bil njegov oče španski poslanik, dne 10. oktobra 1865. v mašnika posvečen dne 30. decembra 1888. Ze 1. junija 1887 ga je imenoval Leon XIII. tajnim komornikom. Mesto komornika v službi z naslovom oskrbnika garderobe, čegar posel je novoimenovanim kardinalom dejati na glavo kardinalski klobuk, mu je poveril papež 1. januvarja 1892. Potem, ko je dovršil svoje diplomatiške študije z izvrstnim uspehom, je bil imenovan 1. marca 1897 hišnim prelatom in še tisto leto poslan kot apostolski odposlanec v Kanado. Od 19. aprila 1900 je Merry del Val tituliran škof nicejski. Dosedaj je vodil kot predsednik »akademijo cerkvenih plemičev«, v kateri se mladi plemiči izobražajo za papeževo diplomatiško službo. Ob enem je svetnik kongregacije indeksa. Posebno odlikovanje ga je zadelo s tem, da je bil poklican za tajnika v konklave. Ker se je imenovanje definitivnega državnega tajnika nepričakovano zavleklo, je imenoval Pij X. njega za namestnega tajnika. V kratkem prejme najbrže kardinalski skrlat in potem mogoče državno tajništvo. Novi namestni tajnik je visoke postave in finega, nekoliko reserviranega vedenja v občevanju. Merry del Val je kontur oruskega reda b krono, vitez avstrijskega Franc Joželovega reda itd.
Telefonska In brzojavna poročila.
Kini, 10. avgusta. Vzdržuje se govorica, da bo imenovan držav, tajnikom kardinal Vinoeuo V a n n- u t e 11 i.
Rim, 10. avgusta. Kardinal Rampolla se je popolnoma izselil iz Vatikana.
Rim, 10. avgusta. Včerajšnjega slovesnega kronanja sv. očeta Pija X. so se vdeležili tudi njegovi sorodniki, ki so stali ob desni strani papeževega prestola. Pred cerkvijo je delalo red vojaštvo.
Milan, 10. avgusta. „L' Osserva-tore Cattolico" poroča, da je Pij X. bil izvoljen že 3. avgusta zvečer, torej v šestem skrutiniju. 4. avgusta zjutraj je samo sprejel izvolitev. Torej niso prav poročali listi o sedmih volitvah.
Budimpešta, 10. avgusta. (C. B.) V poslanski zbornici je ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary izjavil, da je z ozirom na to, ker se ni izpolnila nada, da se odstranijo ovire in nastopijo zopet normalne parlamentarne razmere ter dovoli vsaj skrčeno število vojaških novincev, vlada čutila patriotiško dolžnost ter podala kralju ostavko, ki je tudi sprejeta. (Opozicija kliče: »Živel kralji") Khuen je dalje naznanil, da pride kralj v bližnjih dneh na Ogrsko, da se osnuje nova vlada (Eljen-klici). Nato se je zasedanje odgodilo do nastopa nove vlade.
Carigrad, 10. avgusta. Na železniški progi Monastir-Solun so vstaši podrli več mostov. Turki pravijo, da imajo vstaške čete, ki divjajo okolu Perlepe in Dibre, bolgarske uniforme in Manli-cher-puške. Prebivalci mnogih vasi so se pridružili vstašem. Turški vojni minister je odredil mobilizacijo 24 redif bataljonov. Iz Bolgarije je došlo nad 3000 Bolgarov vstašem na pomoč.
Belgrad, 10. avg. 0 umoru ruskega konzula Roskowskega iz Mona-stira se poroča: Konzul je napravil izlet v Bukovo. Pot vodi mimo neke artilerijske vojašnice. Na povratku je ondi srečal nekega turškega orožnika, ki ga ni pozdravil. Konzul ga je pozval na odgovor, nakar je pričel orožnik streljati v konzula ter ga ustrelil.
Petrograd, 10. avgusta. Na brzojavko ruskega poslanika v Carigradu o umoru ruskega konzula v Alonastiru ter kot odgovor na sultanovo sožaljno brzojavko na carja je odgovoril zunanji minister Lamsdorft' poslaniku, naj se ne zadovolji z napovedano najstrožjo kaznijo za morilca ter odpustitvijo valija v Monastiru, marveč naj zahteva od turške vlade popolno zadoščenje ter takojšnje kaznovanje vseh za zločin odgovornih oseb. Turški veliki vezir je poslaniku osebno izrazil sožalje. — Alo-rilec je policaj; ustrelil je konzula radi tega, ker ga je vprašal po imenu. Stražnik ga namreč ni pozdravil.
Berolin, 10. avgusta. Pri požaru lesene hiše posestnika Nendela v Renten-grunu je zgorelo šest posestnikovih otrok, ki so .spali pod streho. Oče jih je skušal rešiti, a je bil težko ranjen.
Umrli «o:
2. avgusta Anton Fijavg, brambovec, 24 let, Ambrožev trg 3, se je ustrelil.
3 avgusta. Ana Poljane, detektiva hči, 17 dnij, Florjanske ulice 24, Catarrh. gastro in testin.
4.	avgusta. Marija Tominc, mizarjeva žqna, 33 let, Poljanska cesta 45, jetika.
5.	avg. Ana Heking, strojevodjeva vdova, 46 let, Dunajska cesta 41, vsled raka na jetrih
6.	avgusta. Ivan Roje, prevoznikov sin, 7 mes., Rimska cesta 5, Črevesni katar. — Josip Hauptman, mesar, 45 let, Sv. Martina cesta 22, kap. — Ana Carman, sprevodnikova hči, 1 mes., Jenkove ulice 16, Enteritis acuta.
7.	avgusta. Marjeta Kral, strojevodjeva hči, 21 dnij, Hranilnična cesta !), driska. — Helena Dražil, hišnega posestnika žena, 41 let, Na Mirji 6, Morbus Brigthii — Fran Leben, zidar, 47 let, Hradeckega vas —, jetika, splošna slabost in srčna kap.
V bolnišnici: 6. avgusta Alojzij Gabrovšek, pomožni uradnik, 20 let, jetika.
Žiit
do
ne cene
dn<S 10 avgusta 1903. (Termin.)
Na budimpoštanski borzi:
PSenica za oktober ...... K	7-33
„ april........7 57 ,
Rž za oktober........C16 >
Oves za oktober........5-35 „
„ , april................558 »
Koruza za avgust........6-10 >
» » september.....>	611 »
, „ maj 1904 ....... 90 »
(Efektiv). Dunajski trg.
PSenica banaška.......K	— do
Rž južne železnice........7-fifl ,
Rž.............6-45 »
Ječmen , .........6 70 „
ob Tisi.......„	6 40 .
Koruza ogrska.........6 60 ,
Cinkv&nt...........7 SO „
Oves srednji........,	5 90 „
Fižol............ ,
7-34 7-f-8 6 17 5 36 6-o9 611 612 491
8.5
6-tO 760
7-50 6-70
8-6.10
Št. 5441.
Zahvala.
Povodom XVIII. velike skupščine družbe svetega Cirila in Metoda v Litiji, dne 6. avgusta t. leta javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na ta ali na drug način do tako sijajnega, presijajnega vspeha. Imtnoma pa se zahvaljuje preč. gospodu dekanu Antonu Ž I o g a r , blag. gdč. Ani M e š e k o v i , blagor, gosp. trškemu županu I. Damjanu, preblagorodni gospej Ani Dietrichovi, slav. litijskemu in Smartinskemu učiteljstvu; blag. gosp. županu Leopoldu Hostnik, načelniku gasilnega društva blag. gospodu Gregorju Porenta, pevovodji društva »Zvone blag. gosp. Rudolfu P leskovi č in učenki Ani Knafličevi za njihove navdušene vsprejemne nagovore; veleč. gosp. župniku Jerneju Zupančič za vzvišeno Bogoslužbo v lepi litijski cerkvi; sl. litijskemu in Smartinskemu cerkvenemu mešanemu zboru, prvemu za prekrasno petje pri sveti maši, drugemu pa ob posetu veličanstvene šmartinske dekanijske eerkve ; slavni litijski godbi za lepo in pridno sviranje; sl. društvu >Zvon« za posebno ubrano petje; slavnima gasilnima društvoma v Litiji in Šmartnem, čč. damam, dekletom, tržanom in vaščanom litijskim in šmartinskim na prijaznem sprejemu na kolodvoru, v veličastno okrašenem trgu Litija in vasi Šmartno ter za poklonitev lepih šopkov; preblag. gosp. F r. Slane, ki je postavil v poče-ščenje skupgčinarjev krasen slavolok z napisom : »Le k nam, ker naši ste !« preblag. g(spema Kristini dr. Gregorčičevi in Karli P o n i k v a r -j e v i ter vsem govornikom za navdušene napitnice; preblag. gospej A n i d r. K r a u t o v i , gdč. A n i M o č n i k o v i za skupila pri razglednicah in litijskim Slovenkam za skupila družbinih znakov v ma-terijalni prid družbe; vsem dopošiljateljem laskavih nam brzojavk; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem; vsem čč. delegatom naših posameznih podružnic; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali oh zares slovesnem in prijetnem našem bivanju med čč. tržani in vaščani narodne in prijazne Litije ter narodne in prijazne vasi Šmartno.
Vodstvo družbe bv. Cirila in Metoda.
»SLOVENEC
a
se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih
tobakarnali: Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 5?
Iz|la je knjiga
„Lar$l^i čudeži".
Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil
Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
Meteorologiftno porodilo.
Viiina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak /36-0 nur>
3	Cu »pa- 10 TUJ ju	8 tanje barometra. T mm.	Temperatura CeUiju	V.tr.Tt	N.bo	ji!
8 , 9 »več. | 737-8 | 20-1				sl. jvzh. 1 sk. obl.		0-0
9	7. ijutr. 2 ooonl	7.H7-6 7361	lb-2 27-1	brezvetr. sl. svzh.	megla jasno	
'J | a. zveč.		/3o-3 | 22-(i | brezvetr.				o-o
. i 7. ijutr. |2. popol.		73H-9 731 4	18-1 3.1-4	sl. jvzh. sr. jug	megla del. obl.	
wn,uuja iciupciaiuin ouuuic a\J a , uuiIIJalc IfJ t
Srednja temperatura nedelje 21 6°, normale 19*3°
Dunajska borza
dnd 10 avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....100 35
Skupni državni dolg v srebra.....100-25
Avstrijska zlata renta 4% .....120-80
Avstrijska kronska renta 4 %.....100-65
Avstrijska inv. renta 3'/» % ..... 92 95
Ogrska zlata renta 4%.......119 95
Ogrska kronska renta 4%...... 88 95
Ogrska inv. renta 3'/»*....... 90 25
Avstro-ogrske bančne delnico.....15'8b
Kreditne delnice..................660 75
London vista..........239-27'/»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-371/,
20 mark............23-48
20 frankov...........19 06
Italijanski bankovci........96 iS
C. kr cekini...........11 28
Javna zahvala.
Vsled prošnje tukajšnjega šolskega vodstva je podarilo veleslavno vodstvo kranjske hranilnice 100 K za zboljšanje šolskega vrta na Mirni. Za ta velikodušni dar se prav prisrčno zahvaljujeva:
Matej Jenko,
nadučite j in šolski voditelj.
Martin Kolenc,
predsednik krajnega šolskega sveta.
Na Mirni, Dolenjsko, 8. avgusta 1903.
Lnskinasto-oldopna barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 524 4 12—11
Rogaški Styria-vrelec
|B
zdravilna voda
zoper uljesa v želodcu in krče, zoper Brightovo vnetje obisti, zdravnt*ko katare v sapniku, priporočeno! v želodcu in črevah izvrstni kislinasto diatheso,	1009
zdravilni sladkorno use. bolezen, u"Pehl! teles, zaprtje, bolezni v jetrih.
ALOJZIJ LUZKTIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrouje dobro
harmonije
domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 H 2
VaJA ae tudi na obroke.' N« r.uhtevunje sc pušiljnjo ceniki brezplačno.
Najden vol!
V ponedeljek je zaostal v Medvodah vol, hrvaška buša. Kdor ga je izgubil, naj se pri županstvu v Medvodah oglasi s; potrebnimi dokazili, da je vol njegov.
Franc Svolsak,
1027 3—2	župan v Medvodah.
Naznanilo in priporočilo.
p. n.
Za dosedaj mi v veliki meri izkazano zaupanje se prisrčno zahvaljujoč, naznanjam ob jednem častitim odjemalcem, da ne potujem več za Brača Wortmau v Snšaku, temveč sa domačo tvrdko
/. Richar,
lastna žganjekuha in trornica likerjev v Zgornji Šiški pri Ljubljani ter prosim, da mi dosedanjo naklonjenost tudi v prihodnje ohraniti blagovolite. Podpirajte domačina! Zagotavljam najboljšo postrežbo z dobro, pristno robo.
Velespoštovanjem
1033 i—i	Ignacij Gauser ml.
__Nakup in prodaja
vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promeae za vsako Irebanje. Kalantna iivrSitav naroill na b o r s 1.
Menjaribna delniška družba
„M K B C U H"
l„ follzella 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2.
__Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
Stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasvttl za dosego kolikor je mogoč« visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
fflavnlo.	134 230
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.