Z09. stevflln. I LMIjail, i Cetitsk, li. septembra 1917. L lelo. ^^h a^^K Ers« 9h H^l ^^H ^^^^^H ^^H l^B ^^h ^^^^^b IH ^^^h ^^^i^^^^k ^^^h ^^h ^^I^^h ij^^fisu^^s I^^H ^Bl ^^h B^h ^^H B^h .Slovenski Narod" Telia po pofttl: u Avstro-Ogrsko: za Nemfijo: «Io leto »kupaj naprej . K 30-— ćelo leto naprej . . . . K 34-— Četrt leta * ? .' .' [ 750 M Am^ko in vse druge dcžcle: na mesec m „ . . . 2-50 ce!o leto naprej . ♦ . . K 40.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnigtvo (spodaj, dvortšče ievo). Enaflova ulica st. 5, telefon it 85. Iiha|a vs«k dan *?e*2r isvzsašl nelelfe In praznike. Inserati se računaja po porab!jeti«iTii prostora in sicer: 1 m-n visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 3 rin., d/akrat no 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 viri., oarte in zati/ale (eaak prostor) 10 vio. Pri večjih ins«».rcija!i po dogovoru. Na pismena naroćiia brez istvlolme vpos!atve niračaine se ne ozira. „Narodni tiskaraa" telefon it 93. Upravnl&tvu naj se posiija;r> .laračnine, rekli nacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari. .Slovenski Marod* veli a v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : celo leto naprej . . . . K 28-— I četrt leta „ , . . .', , T-» r»ol leta „ .....14*— I na mesec „ .... 9 2*30 Pdsanszm Stai/ilka ve?ja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Uredništvo: Kaailova allca St 5 (v pritličju Ievo\ telefon &L 34. im Utka ia Ha Si. liaift. $¥• GabrUel Je v naših rokah. .talijanski letalci bombardirali Trst in Puli. NAŠE URADNO POROClLO. Danaf, 5. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZRODNO BOJIŠČE. V območju avstro - ogrskih čet nobenih posebnih dogodkov. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Devetnajsti dan enajste soške bitke je bil napolnjen od težkfh krvavih bojev. Pri Madonfh ^o zadele paše napadalne čete v prodiranju na globoko razporcden i talijanski napad ter so ga ustavile. Štiii nadainje napade so odbile, (iera Sv. Gabrijela stoji od včeraj znitra! iznova, v sre-dišču do skra*ii£ sile stopajevane borbe. SđvrairAk naskakiije vedno iznova skalnati vrh, ki .ie pade! opetovano v njegove roke, a kmalu nato ga je naša slave polna pehota zopet zavzela nazaj. Coi ki se vrši z obeh strani z najvep'o žilavostjo. traja do ure z neztnanjs&no silo. Pri Gorici so »zvršIII ItaUjarii ne-kaj brezuspešnih sunkov. Nekaj pri Selu in Medfi vaši v popravo naših pczlcij izvršenih podvzetfj naših čet je izzvalo 11a vsef kraški planoti silne spe-pade. Vsi od sovražnika izvršeni raradi so se vsled vstra?nega odbora naših, v bojih preizkušenih braniteljev Krasa zlomlii. Sto italilanskih čast-nikov in nad 4000 mož smo vjeli. Skupno število od početka bitke vje-tih znaša 15.000 mož. Itaiijanski letalci so zopet dva-krat napadli Trst. Sef generalnega štaba. NAŠE VECERNO POROClLO. Dunaj, 6. septembra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana poro-čajo: Včeraj popoldne sopo-puŠčalilJojizagoroSv. Oa-brijela. Gora je v naših rokah. • . • DOGODKI NA MORJU. V noći od 3. na 4. seotember je o&fožHo vecte število sovražnih letal Pu!j % nekako sto bombam!, ki so napravile v mestu ne4cai privatne škode. Majhno skladišče slame zunaj mesta |e začelo goreti. Vofaški objekt! so bili le malo poskodovani. Človeških žrtev ni bilo. Šef admiral, štaba mornarice. NEMŠKO URADNO POROClLO. BeroHn, 5. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča. Veliki* glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna fronta prestolo-naslednika Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskem se ie artiljerijsk! bo} ob obali In od gozda Houthoulst do Deule ojaćil, razširil in ie pritlo-bil na smofrenosti. Do sedaj nobeoe-ga fafanterfjskega delovanja. Armadna fronta nemUega prestolonaslednika. Pred Verdunora Ie bi?o na vzhod-nem ^^egu Mose strelknše čez dan tuđi stopnjevano. Trajalo ie ttidi po noći. Zelo močno delovanie letalcev \.* in metanje številnih bomb čez dan In po noći. Od oddaljeneJHh cPiev smo uspešno napadli z bombaml Dover, Boulogne in Cslais. Zbili smo 22 sovražnih letal. Poročnik Voss Je zi>U svolega Z% nasorotoik^ VZHODNO BOJIŠCc. Naše operacife vzhotlno od Rige so se razvile nadalje, kakor smo na-nieravali. Ust Dvinsk smo zavželi. Vp!cnili smo najtežje topove za ob-rzmbo obali do kalibra 30 5 crn, ki so biii nepoškodovani. Severovzhodno od Dvine snio dosreli do Vzhodnega niorja. Odsek Iivlandske Aa ie pre-koračen. Južno od reke stojeće ru-sHe poslednje čete smo unizili. So-vražnik se nadalje tunika proti se-Aerovzhodii. Od Dv!ne do Donave sicer nobenih vecjih bojev. MAKEDONSKO BOJIŠČE. Nobene izpremembe coložaja. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. NEMŠKO VEĆERNO POROClLO. Berolin, 5. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad noroja: Veliki glavni stan, 5. septembra zvečer: Artiljerijska bitka na Flandrskem in pred Ver-d u n o m. Ponočen letalski napad na London je bil u s p e š e n. Severno krilo ruske XII. armade se hitro umika. Na vzhodu je dospelo nemško zasledovanje na fronti pri Rigi do pokrajine Hincenberg ob cesti in železnici v Venden. Na ostali vzhodni fronti samo artiljerijski ogenj in delovanie patrulj. Število vjetih iz bojev južno od Pruta se je zvišalo na 4častnikein 229 m 0 ž, p 1 e n n a nekaj strojnih pušk. H r i b S v. G a b r i j e 1 a. Iz vojnih poročil: Italijansko armadno vodstvo precerjjuje strateg£ni po-men Sv. Gabrijela za razmotanje go-riške fronte in zato pošilja v boj za ta hrib bataJjon za bataljonom, samo da bi se ga polastilo. Napadi se vrše v polukrogu in zlasti z zapada in seve-*ra^je pritisk tak. đa hočeio Italijani kar z vso silo zaieti naše pozicije. Boj se razvija v besne spopade, zla-st! na severnem pobočju je strašno razvnet. Parkrat so Mi Italijani vdrli v naše jarke, pa so jili branitelji s proti šunkom zasnaH ven. Italijani se trudijo na vse kriplie. da bi naš d^-vož- preko trnovskega gozda ustavili, ljut je njihov artiljerijski ogeni na to Si-ran, pa uspeha ni imel. Ce\ te-den že se bije neizDrosni boj za Iirib Sv. Gabrijela. Italijani se nič ne ozi-rajo na ogromne žrtve. Z naskako-vanjem hribovja Sv. Gabrijela so se zvišale italijanske izeube od 120.000 na 150.000. Sv. Gabri.iel pa je vendar le hrib, kakof mne^gi drugi, izmed ka-terih se more vsak posamezni braniti tako kakor drugi. Ako bi bil nam odvzet, bi se radi tega naša obramb-na fronta ne omajala. Samo za hri-bom malo bi io preložili in bojna igra se lahko začne od kraja. Glede Trsta bi mu bil sovražnik ravno tako blizu in daleč kakor je sedai. Mi držimo vrh Sv. Gabrijela toliko časfc, dokler je mogoče brez nepotrebnega izgub-ljanja braniteljev. IzDrememJje ob-rambnega kompleksa sovražnik ne more izsiliti, kajti zadosti moči je na mestu. Italijansko časopisje je obđa-lc hrib Sv. Gabriiela z nekako glori-glOt da misli i talijanska javnost, kdo vć kaka velikanska pridobitev obsež-nejra pomena bi bilo zavojevanje tega hriha; doćim je stvar s tem hrlbom taka, kakor smo jo opetovano že razložili. Krvava in besna bitka na hrib u Sv. Gabrijela. Iz vcj-noporočevalskesa stana 5. septembra: Krvavo in besao kakor se nik-dar divja bitka na hribu Sv. Gabrijela. Za narad v masah je postavil Italijan včeraj zjutrai novcdošle čete. Posrećilo se mu je z najljutejšlmi boji predreti do najvišjega vrha liri-ba Sv. Gabriiela. Naša skrajno hrabra infanterija ga je vrgla doi s proti-sunkom in potisnila proti zapadu. Do včeraj zvecer je val oval boj za vrh hriba. Jeden napadalni vai je vrgel sovražnika na vrh, protival ga je po-medcl z vrha. Končno je ostal vrh v naši posesti in smo potisnili sovražnika dr> scverr.ega hribovega po-bocja. Kljub temu je sovražnik zopet napadel. Noč je biia mirna. Od 5. ure pa je zopet ljuta bitka. Naše severno ia južno Sv. Gabrljc!a priključene crte so bile včeraj in danes pod težkim artiljerijskim ognjem. Tuđi tam smo vrgli sovražne naskoke nazaj do zadnjega. Daleč v zaledje je ostal bojni prostor hriba Sv. Gabriiela pod naj-ležjfm artiljerijskim ognjem. Uspešen napad pri Selu. \z vojnoporočevals':s2a stana c. septembra: Tud? vr^^dno Gorice so bili včeraj boji. Zavirili smo napade r.a Sv. Katarino m Grčino; napad! na Fajtii hrib in Kostanjevico so se razbili ob hrabrosti junaških braniteljev. Pri Selu je zadel naš napad na ravno pripravljen itaiijanski naval. Pridobili smo več prostora in mogli smo iz-boljšati svoje pozicije. Poleg tega smo vjeli 100 oficiriv in 4000 mož. Ranjen itaiijanski general. Brigadni Doveljnik general-major Demarchie je bil težko ranjen na soškein bojišču. O itaiijanski ofenzivi sodi »Journal de Geneve^, da je ustavijena vrzpričo novih obrambnih pozicij avstrvi-ogrijke armade. Italijani so opustili upar»]ef da prebiiejo fronto, tako sodi »Nei'cs Pcster Journal«, ki izvaja, da kaže to opitstitev obstreljevanjc tržaškeoca mosta po italijanskih lotilcm in grožnje na list-kih. da bodo Trst sostrelii. Ravnotežje med napadom i n o b r a m b o. Iz vojirli poročil: Čeprav sovrnživk razpnla^a po-\*5odi s silno materiialno in stevilno premnčjo, se je vend?.r posrećilo našemu armadnemu vodstvu, da je napravilo ravnotežje med napadom in obrambo.Pojenjavanje bojev je p^sle-aica utnijen;a sovražnih četf Pokaže se skoro, ali ima italijansko vodstvo, ki je tako zelo zapravljalo svoje s;le zadnje tedne, zadostne rezerve, da bo moglo iradaJievati boi z jednako intcnzivn^stio. Ka vsak način je vi-sek sovražnih naradov prekoračen in izjalovljenje itali^anskecca cgroin-neg^a navala pomeni težak poraz ita-lnnnski. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 4. s c p t " i b r a. Od Stiltserskt.-a sedla do Trombona nnvadni patniljski boji. Na julij^ki fronti močno artiljerijsko in živahno letalsko delovanje. Preteklo noč je r-b u?:od'iih atmosferičnih razmerah preletelo 30 naših aparatov Pulj in obložilo vojaške naprave veli-kega pristanišča in v pristanišču in fa-sanskem kanalu zasidrano sovražno brodovje z bombami. Na razne cilje je bilo vrženih devet ton bomb, ki so pro-vzročUe razdejanja in velike požare. Ceprav napadeni po pomorskih letalih in ohstreljevani po odbiialnih baterijah, so se vrnili naši aparati neooškodovani na svoje postaje. Ponoći 2. septembra so izvršili sovražni aparati napad na nekatere kraje v ravnini med spodnjo Sočo in Taljamentom in so vrgli nekaj bomb, ki so provzročile med civilnim prebivalstvom in vojaskimi rekonvalescenti v okr;:v?.iišcih ž"tvc. (Sklicujemo se na današnje c. in kr. armndio poro, čilo »DogoCr:i na mi tj--« > Cesar na romunski fronti. Cesar je prispel dne 3. septembra k armadi generaiobrsta nadvojvode Jožefa. Na njegovi poti ga je prebivalstvo in vojaštvo povsodi en-tuzijastično pozdravljalo. V.olifov urad poroča: Rusi so že delj čas prlčakovali n e m š k i s u-n e k proti R i % i. Cutili so se pa popolncma varne in so se zanašali na obzirna rnocvirja na zapadu mesta in na široko Dvino. Tuđi so bile tu zbra-ne močne niske sile ter je stalo samo v mostišču na zapadnem breiju Dvine in v neposrednjih vzhodnih pozicijah 15 infanterijskih divizij in cna konjenioka divizija. Še 31. avgu-sta so bili v Rigi pozno tja na večer popolnoma mirni. V gledališču se je vršila predstava. Med gledalci je bilo mnogo častnikov, med njimi najbrže vrhovni pove^jnik sam. 2e 25. avgusta je bil posebni poročevalec lista »Đailv News« brzojav il iz Peirograda obširno poročilo o skorajšnji nemški ofenzivi na fronti pri Rizi ter poroča], da doslej ni nobenih znakov. da bi mogli Nemci do-seči kak uspeh. Rusi so bili torej pripravljeni na nemško akcijo, presene-tli pa iih je kraj, čas in sila te akcije. Dne 1. septembra zjut-r a j je začel z nemške strani silen artiljerijski egenj in ogenj min, ki je pjipravil rus^e pozicije za naskok. Pod zaščito te^a ognja je prekoračila nemška pehota rcko pri Bcrkovicih in Dinhofu. Še v sovražnsm ognju so T^iTici priČeh* Rraditi most. V naj-krajšem času so bili izgotovljeni trije mostovi čez 300 metrov široko Dvino ter so tak oj šle preko njih mečne čete na severni breg reke do malena Jcgla. kjer so se ustalile. Tak03 so pričeli Rusi iz Rige sem z brezobzir-nim napadom. Sledili so obupni napadi pclkov. Kliub vsem krvavim žrtvam se ni posrećilo Nemcev, ki so se žibvo oklepali pridobljenih tal, vreči nazaj. V nađaljnjem prodiranju so Nemci že 2. septembra dospeli do VelikegaIenili 36 topov, med njimi 6 težkih, 200 strojnih pušk in 73 možnarjev za strelske jarke. V teli številkah nišo všteti vjetniki in plen zaveznikov na Flandrskem. 2. septembra popoldne. So-vražnik je izvršil silen napad z ročnimi granatami proti najsprednjim postojan-'-■am jiTgo-zapadnc '-d JlavrincouTta.Po hudem boju smo bili najprej prisiljeni, da smo se umaknili, pozneje pa smo z malim! iz-riibami postojanko zopet.za-vzeli. Sovražna artiljerija je bila delav-11a vzhodno od Ypresa. 2. septembra zveče r. Po-skršene sovražne šunke smo preteklo noč severo - zapadno od La Basseeja z izgubami za sovražnika zavrnili. Obo-je^transko artiljerijsko delovanie vzhodno od Ypresa. DELO PODMORSKEGA ČOLNA. Dunaj, 4. septembra. (Kor. urad ^ Iz vojnega poočevalske^a stana: Ne-naš podmorski čoln, poveljnik linljsi-poročnik linijske Iadje vitez Trapp, I se je vrnil z večdnevnega podvzetja > Sredozemskem morju, je potopil te gas ~Mm "*. •SLOVENSKI NAROD", dne 0. septembra 1917. 20* stev. za kakih 30.000 ton bruto sovražnih tr- govskih ladij. Izbil je s torpedi oboro-ženi francoski parnik »Constance«, z 2460 tonami prostornine, obložen s ko-sovnim blagom, iz konvoaja lovcev za podmorske čolne; eri ako oboroženi angleški parnik »Kilwinning* (3071 ton) z municijo na krovu. S torpednimi streli so bili nadalje potopljeni kakih 8000 ton obsegajoč, najbrže angleški parnik in gboroženi angleški parnik »Nairn« s •700 tonami iz konvoaja ribiških parni-tcov, ki so bili prepodeni v boju. Zadnja žrtev podmorskega čolna je bil neznan oborožen parnik 10.00—12.000 ton, ki je bil potopljen kljub obstreljevanju podmorskega čolna s strani dveh par-Hikov iz konvoaja, ki sta bila zavaro-vana od dveh torpedovk razreda Fox-glove, z dvema torpedoma in artiljerijskim obstreljevanjem. AVSTRIJSKA PAKETNA LADJA ZAPLENJENA. Pariz, 4. septembra. Na avstrijski paketni ladji »Martha* (8400 ton), ki leži zasidrana v \Vashingtonu, je bila razobešena ameriška zastava. Ladja je bila zaplenjena ter dana na razpolago vojnemu departementu v transportne svrhe. Uradna izjava pravi, da Amerika sicer ni z Avstrijo v vojni, da pa do-voljuje mednarodno pravo uporabo Interniranih ladij proti odskodnini, ki se ća lastniku. Zadržan angleški parnik. London, 4. septembra. »Times« po-ročajo iz Valparaisa, da so Čilske oblasti zadržale neki prazen angleški parnik, ker je bil oborožen. »Times« vidi-fo v tem nemško intrigo. PROTI DELAVSKEMU IN VOJA-ŠKEMU SOVJETU. Curin, 5. septembra. »Petit Journal« poroča, da je provizorična vlada z odredbo odpravila vse đose-danje pred pravice delavskega in vo-jaškega sovjeta. S tem usrasne imuniteta delagatov. Tuđi stoje njih go-,vori odslej pod splošnim kazenskim zakonom. prisna zt HS3V 3\°eoHa Iz Petrograda poročajo, da namerava polj'eđe!ski minister Cernov, ki je stremil po radikalni agrarni reformi fn česar pacifi-stični sovGT na moskovskem kongresu je vzbudil pozornost, odstopiti ter ga bo nado-niestil seđanji notranfi minister Aksentijev. Kadet Kiškin naj bi prevze! notranje mini-strstvo. »Republikanski centru m* nai se imenuje nova ruska stranka, ki zahteva v svojem programu obnovitev močne vlade in 'discipline v vojski, nadalje van je vojne do ziriajjovitega konca in vpoklic ustavodajne-fea zbora. Petrograd 4 septembra. (X. u.) Kakor poroča glavni odsek zveze armadnih !n morna-riških častnikov, je zaprosilo mnogo častnikov vojaško upravo za degradiranje, ker jim sedaj vojakl pogosto odrekajo pokorsčino in ker upajo, da si kot navadni vojaki prićobe zaupanje ostalih. Petrograd, 4. septembra. (Kor. urad.) ilristi poročajo, da je vlada v zvezi s proti-revolucijonarno zaroto, odkrito v Petrogra-rdu. odredila, da je držati velika kneza MI-;haela Aleksandrovima In Pavla Aleksandro-^ča zaprta v njih stanovanju. Petrograd, 4. septembra. (Kor. ur.) Z odlokotn provizoricne vlade se ie v Rusiji ipriznal civilni zakon. Proces Suhomlinov. Gen. Manikovski}, bivši drž. podtaj. vojne. Id je bil začet, vojne poveljrrik v Kronšta-tu. je izpovedal. da je bilo pomanjkanje municije tako veliko, da se je na ukaz vrhov-nega poveljnika prićelo jemati pri zalogah najvažnejših trdnjav velike množine municije na posodo, kar Je bojno silo trdnjav zelo zmanjšalo. Bila je nay?aka Suhomlino-va, da ni razumel niti dalekosežnosti, niti že zdavnaj srjoznanega tehničnega karak-teria vojne. Stevilni nadaljnji priče ?ovore o podrobnostih življenja v hisl Suhomlinova ter fzpovedo. da je njegovo gospodinjstvo* zahtevalo ogromne vsote. Proti stockholmski konferend. London, 4. septembra. (Kor. urad.) Rudarski kongres v Blackpoolu je z 2 milij. S49J00O glasovi proii 91.000 glasuvom odJo-čfl, da bi pod sedanjimi okolnostmi stock-'holmska konferenca ne obetala nobenega •iispeha. Zfi naredno ujedinjenje. Pod tem naslovom objavi ja po-slanec dr. Ivan Krek v v »Hrvatski Przavi« članek, vr katsrem pravi: Pomni Slovenec. Hrvat in Srb, da si sin enega slovanskega nan> da na ju£U Evrope in da ti • zavesti tega jedinstva ne more vzfti nikdo, ako si ga sam ne daš vzeti. Pomni, da si majhen; s separatizmom pa postaneš se manjši. Sepa-ratizem ti je zapreka kulturnega in ekonomskega razmaha v veliki beii 5VCt. Pomni: narodno življenje brez državnosti ni mogoče. Beseda o ravnopravnosti je stara. 2 njo se je varalo mnogo ljudi; realnost pa je dokazala, da ni ravnopravnosti brez svobodnega. samostojnegra državne-ga razvoja. Narodna avtonomija brez državnost! nima življenske močL Zato pa: Ujedinjenje in ujedinje-nemu narodu jedinstveno. samo-stojno svobodno državo! V obeh de-klaracijah (dunajski in zasrrebški) čitamo kat dodatek: pod habsburško-lotarinško dinastijo. To ni le priznanje, nego ie tuđi apel v najčistejši nameji. Ne boj se! Težnja po svobodi, pravičnosti, po dobrobit u tvojem in človeškem ni veleizdajalska. S u -ženjstvo je veleizdaja — ker izdaja Človeka, rodbina, narod in s tem tuđi državo. Ne boj se krika, da vodiš ententino politiko, čim za-htevaš ujedinjeno in svobodno svojo državo. Tvoje težnje po svobodi in samostalnosti so mnogo starejše nego ententa. Neprijatelj, ki se proti tebi pozivija na entento, dokazuje samo, da ni sposoben ražu meti logične in moralne potrebe, da SDremeni svojo politiko. Ne boj se ga, ker si mu duševno superijoren. V intelektual-nem oziru bo zmagala resni^a, v moralnem pravica. Gotovo in popol-110. Narod, veruj v to! In pa: ti nisi sam kriv, da je vprašanje tvojega ujedinjenja dobilo mednarodni značaj. Vsako tvoje dete bi bilo videlo rajše, da je ujedinjenje že davno resmčno; s tč:m bi bil postavljen močan temelj ev-ropskemu miru. Čuvaj nas. dobri Bog, tesnoprs-nih ljudi med glasniki naše politike! V tesnih grndih se skrivajo strah in sVcnsa in pasivnost brez dela, brez boja. Danes, ko se pripravljamo, da gradimo trdnjavo svobode, ne smeta biti pri nas več kot dve stranki. Fna močna po Številu, velika v veri in nadi, neomajna v delu. častna v slogi in disciplini združenih ljudi silnih prs, jasnih pogledov, ki trgajo raz sebe verige in se ne prepirajo, kaj bo napravil suženj, kadar mu bo sneta veriga, ki ne štejejo gavranov, zastirajočih nam svitaio-io zoro, tem-več ki trdno upajo, da bo solnee, čim se pokaže, veliko in sijajno. pre-gnalo me^le in gavrane ter izlečilo tesnogrude skeptike in nlašljivce — vso ono drugo, dal Bog, malošte-vilno stranko. Hic Rhodus, hic salta! Politične vesti. = Grof Czernin v Berolinu. Zu- nanji minister grof Czernin je včeraj odpotoval v Berolin. = Minister Zolger. ^Orazer Tag-blatt« se ne more pomiriti, da je po-stal dr. 2 o 1 g e r minister. Proglasa tra za jugoslovanskega ministra-k r a j a n a, dasi je iz cesarjevega lastnoroč. pisma razvidno, da ima 2olger ves drugačen delo-k r 0 g. Toda Zolger ie Slovenec in po »Grazer Tagblattu« ne srne Slovenec postati minister. »Grazer Tag-blatt« stoji namreč na stališču, d a slovensko-nemškispor ne srne priti pred ministrski svet, nego da morajo v vseh slovensko-nemskih stvareh v ministrskem svetu od-ločevati samo Nemci. Slovenci imajo le pravico, da smejo pre-livati kri v potokih in z brezprimer-no požrtvovalnostjo braniti z domovino vred tuđi nemško gosnodstvo v tej drža\i in da smejo nemške pro-fitolovce rediti. = Dr. Korošec o nov em kabinetu. »Hrvatski Dnevnik« objavi ja razgovor s predse>dnikom Jugoslo-vanskega kluba driem. Korošcem, ki se je izjavil o novi Seidlerievi vladi takole: V Avstriji smo torej zopet dobili novo miriistrstvo. Ministrski predsednik Seidler se nam je pred-stavil s kratkim programom. Mi nje-govega programa ne potrebujemo, kajti spoznali smo ga že iz sestave kabineta: Čehi nišo dobili v kabinetu nobenega mesta, Jugoslovanom in Rusinom so dali po enesca statista. Kabinet je tako sestavljen, da more ves svet spoznati, kako se proteži-rajo Nemci in kako se zanostavljajo vsi drugi narodi. Mi Slovani ne mo-remo ravnati drugrače kot z zavest-jo najstrožje opozicije. Tuđi če bi bil Seidler Doklical v svoj kabinet same Slovane, bi ne mogli pod-pirati objavljenega proerama. Narodna avtonomija nam je premalo. Naš program je deklaracija z dne 30. maja. Kdor ni z nami, je proti nam. Ni težko uganiti, kako stališče bo za-vzel Jugosiovanski klnb naoram no-vemu ministru.« Te krepke besede predsednika Jugoslovanskcga kluba bo vsa naša javnost pozdravila z naj-večjim zadoščenjem. ~ Konference v Šarale vu. Za- stopnika Jugoslovanskega kluba dr. Kprošec in dr. Krek sta v nedeljo konferirala v Sarajevu z onim i srb-skimi in hrvatskimi bosanskimi poli-tiki, ki stoje na stališČu jugoslovan-ske deklaracije. Predmet konference je bila jugoslovanska politika in posebno tuđi vzpostavitev ustavnih razmere v Bosni in Hercegovini. — Kakor zatrjuje zagrebška »Hrvatska Država«, se dr. Krek ne nahaja v Sarajevu, tem več potuie po Hrvatskem in se v kratkem vrača v Zagreb. = »Hrvatska Država.« Glasilo z,a narodno ujedinienie. Pod tem naslovom je pričela Starčevićeva stranka prava dne 4. septembra izdajati nov dnevnik kct oficijalno strankino glasilo. Na uvodnem mestu objavi ja »Ih D.fi dunajsko deklaracijo in izja- nopravno in ^pravno ujedinjenje Hr- vatov, Slovencev in Srbov. V pro-gramatičnem uvodniku pravi uredništvo: Konečni cilj političnega dela starčevićanstva je: vzpostavitev sta-roslavne hrvatske narodne države na teritoriju od Soče in Beljaka pa vse tam do Drine in Zemuna na vzhodu in v tej državi popolna ravnopravnost za vsakega sina našega naroda, naj se zove Hrvat, Slovenec ali Srb. Veliki čaši, v katerih živimo, v katerih se z ojačeno silo naglaŠa načelo francuske revolucije o svobodi in enakopravnosti, i z k I i u č u j e -jo vsako misel na hegemonijo enega plemena nad drugim. Mi vsi Slovenci, Srbi in Hrvati v habsburški monarhij ćutimo danes silnej-še kakor kedai poprej. da smo jedno, da smo jednokrvna in jednojezična celota in da po prirodi spadamo s k u p a j. Iz zavesti edinstva se je rodil čut potrebj, da bodimo skupaj, da se združimo, ako smo v okviru te monarhije, v posebno državopravno in upra\ no telo. v svojo narodno državo. Najprecizneiši izraz tega pokreta za naše politično ujedinjenje je deklaracija »Jugoslovanskcga klu-bav<, ki zahtevra ujedinienie na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava. Ujedinjenje vsega našega naroda ter njegova svoboda in državna samostalnost to so temeljne ideje du-najske deklaracije. Te ideje tvorijo tuđi bistveno vsebino političnega programa stranke prava, kakor sta ga napisala Ante Starčević in Evgen Kvatemik. »Starčevićeva stranka ;irava« izreka narodnim voditeljem združenim v Jugoslovanskem klubu, za njihov možati čin svoje priznanje in zahvalo ter hoče složno in za jedno ž njimi sodelovati pri velikem delu narodnega ujedinjenja in osvo-boditve. Ta važni narodni pokret je danes znan pod imenom jugoslovan-stva. Ta izraz ni točen in tuđi škodi naši stvari. Jugoslovanstvo kot politični pojem ni nič in ne Domeni nič. Jugosiovanski narod ne obstoia, temveč le narod slovenski, hrvatski, srbski. Takisto obstoia na iugu monarhije le politična organizacija hrvatskega naroda in nie.^a tisoč-letno državno pravo. Ce se torej govori opolitienem jugoslovansi-vu, potem to ni nič dniRSsr.i kakor politično hrvatstvo. Jugoslavija ni nič drugoga, neq:o Hr\Tatska, v kateri raj bo ravnopravan vsak sin našega naroda, pa naj se sam naziva Hrvata, Slovenca ali Srba. V tem zmislu deklaracija Jugoslovanskega kluba ni nič drugega, kakor politični credo pravaških očetov Starčevića in Kva-ternika. Poleg političnega pa mora imeti izraz »iugoslovanstvo« tuđi še znanstveni in geografski po-men. V tem zmislu Domeni jugoslo-vanstvo rasno in jezično jedinstvo Hrvalov, Slovencev in Srbov ter geografski položaj njihovega ozemlja. = Pollska kriza. Načelnik polj-skega kluba dr. Lazarski je naznanil klubovemu predsedstvu, da se misli odpovedati načHstvu. == Valuta. V duanjskih finančnih krogih zatriujejo, da hoče vlada skli-cati posvetovanje o valuti. Stvar je največje važnosti in strokovnjaki so spisali o njej že dolge in zanimive razprave, toda v bistvu ni vedel nihče nič takega nasvetovati, kar bi nam res pomagalo. Tuđi napovedana posvetovania ne bodo rodila nič takega, kar bi premenilo raz-mere. — Izjava Vatroslava Jagića. Neki mohamedanski član bosansko-her-cegovskega sabora se je javno skii-ceval za utrditev svojega separati-stičnega stališča na velikega slavista, vpokojenega vseučiliščnega pro-fesorja in dvornega svetnika dr. Vatroslava viteza Jagića, češ. da je tuđi on priznal jezikovno razliko med Ju-goslovani in priporočal imenovanje bosanski jezik. Z ozirom na to je zdaj V. Jagić priobčil izjavo, v kateri piše: »Res je, da sem v avstrijski delegaciji I. 1894. predlagat provi-z 0 r i č n o imenovanje deželnega jezika za bosanski jezik kot zemlje-pisno pomoč v sili, ki ne dela škode enotnostisrbo-hrvat-skega književnega jezika. IzrečnoinodloČno sem pa na-p.lašal, da je ta takoimenovani bosanski jezik natančno tišti jezik, ki se v Belgradu imenuje srbski, v Zagrebu pa hrvatski jezik. S tem konstatiranjem sem hotel name-noma poudariti vsaj v literaturi enot-nost tvarjajočo vez jezika. Združe-vati in ne ločiti. kar etnič-noskupaj s p a d a. to ie bilo moje prizadevanje v mojem, zdaj že skoro šestdesetletnem literarnem de-lovanju. Temu načelu se nisem nik-dar izneveriU ne meneč se za to, če je po volji vsern krogom in vsem iaktorjem. Jaz seveda ne morem ni-kogar siliti, da bi izvaial iz 3 e z i -kovne enotnosti nadaljne kon-sekvence, a ne morem si kai, da bi ne izrekel želje, naj bi bosanski Ma-hamedanci uvideli, da bi bilo tu-di žanje najbolje, da goje skupno^t vseh interesov z roiaki dru- ge vere. Toliko sem hotel povedati, da zajezim vsa napačna sklepanja in vsa napačna sklicevanja na moje ime. = Dunaj. V kršćansko - socijalni stranki, ki vlada dunajsko obČino, je nastal razpor. Liberalni okrajni predstojnik dr. Biasel je objavil pismo na kršćansko - socijalne^a mestnega svetnika dr. Matajo, v katerem mu naznanja, da sprejme njegovo ponud-bo na skupni boj proti fcrščansko-so-cijalnem vodstvu in proti županu dr. VVeiskirchnerju toliko raje. ker zatrjuje dr. Mataja, da ima na svoji strani većino občinskega sveta. Kaj bo, se ne da Še presoditi. — Dunaj dobi nove občinske doklade in nove ob-činske davke. Občinski svet prcdla-ga, naj se pobira na državni davek še ?Orfc občinske doklade. To je posne-manja vredno in se bo na Dunaju posebno obneslo, ker so Dunajčani napravili največje vojne Jobičke. A uvesti hočejo še mnogo drugih do-klad: na dohodnino od podjetij, kl morajo javno polagati račune, na javne priredbe, na državne davke od nepremičnin, na pristojbinski ekvivalent, na avtomobile, na služkinjc, na klavirje, na nezazidana stavbišča, na okna, na bilarde in kvarte. Teh bre-men se Dunajčanje seveda branijo. — Če se premožnim Dunajčanjem tuđi med vojno dobro godi ,se ni čuditi, a pomanjkanje v nižjih slojih mora biti veliko, ker se iako znatno množi umrljivost. Samo na grizi je umrlo v enem mesecu 75 oseb in se stevflo slučajev te bolezni čedalje bolj množi. = Vo'ilna reforma na Ogr- skem. Iz toli slovesno napovedane volilne reforme na Ogrskem menda ne bo nič. Predpriprave za splošno vo-lilno pravico so jako klavrne. Časo-pisje državnozborske većine piše proti volilni reformi. Demokratje pa govore o kompromisu z većino. Kadar Madžari najbolj kriče, da kaj hočejo, ta-krat tega prav gotovo nečejo. Pred mesecem so demokratični listi Še pisali, da nečejo nič slišati o kakem kompromisu. Zdaj pa se ti listi vesele, da priđe do kompromisa. Pri ta-kem kompromisu bo morda većina nekoliko odnehala, še bolj pa bo od-nehala demokracija. Uradno se je razglasilo, da začne ministrski predsednik sele ta teden s pogajanji z većino, a zasebno se zatriuje, da so dogovori že uspešno končani. Vlada se je od-ločila, da izvede volilno reformo s se-danjim parlamentom in da se ogne novim volitvam. Wekerle sodi, da najde kompromis, ki zadovolji većino ne da bi ogrožala zahteve demokracije. Wekerle mora v tem slučaju uza-dovoljiti demokracijo. Menda hočejo omejiti splošno volilno pravico in sicer na škodo nemadžarskim narodnost im. Zakon bo baje določil, da dobi glasovalno pravico le kdor je zvršil državno ljudsko solo. S tem bi bile nemadžarske narodnosti uprav izključene od volilne pravice, ker imajo skoro same cerkvene sole, ki jih same vzdržujejo, dočim so državne sole madžarske. Največ državnih sol je še med Slovaki in med Saksi. Sicer pa zahteva većina, da naj bo znanje mad-žarskega jezika pogoj za volilno pravico. Če se to uresnici, bodo Slovaki in Romuni zopet enkrat prikrajšani in ogoljufani. — 1 talijanski glas o »ngoslovan-skem problemu. Urednik »Message-ra« dr. Falbo izvaja v svojem članku o jugoslovanskem problemu: Ruska revolucija je spremenila situacijo, ker je odpravila veto Petrograda proti jugoslovanskemu ujedinjenju. Tako je prišlo do dogovora na Krru. Pašič ni hotel priti v naskrižje z londonskim dogovorom, ker ga je tuđi on podpisal. Dr. Falbo pravr Nas aksijom je, da moramo želeti kolikor večje uničenje Avstrije. Uvcijeni smo, da se Jugoslovani obrneio k tri-jalističnemu ali fedcrnlističnemu sistemu in da bodo naimo^nejši element v pomlajeni Avscro-Ogrski, ako ne uspe osnova, da se naoravi vse-srbsko carstvo. Radi tega se ne sme-mo in ne moremo zoperstavljati Pa-šić-Trumbićevenui dogovoru, ker ta se ne dotika italijanslcih asuiracij in ker se nimamo bat! radi JugosiavSe za našo vojaško prcinoč na Jadran-skem morju. — Madžarščitia 811 italijanŠčina na RekL Novi reski guverner Jekel-falussi je izjavil uredniku lista ^>Az Est« v Budimpešti med drugim, da pri državni policiji bo poleg: madžar-ščine tuđi italiiansčina uraoni jezik. Torej madžarščina in italiianščina na Reki, ki pripada pravzaprav Hrvatski! Guverner je rekel nadalje, da med Hrvati in Italijani vladajo dobri odnošaji in da je vojna zbližala narodnosti. Vojna je že res zbližnla narodnosti- ako pa bo guverner izdaja! take jeziKovne odredbe, l.akor gorenja, bo deloval za sovraštvo med na-rodnos^ni in ne za zhli:?anje. = Nemškl državni zbor se se-stane zonet 26. septembra popoldne. Razpravljal bo o Wilsonovi noti, o alza^ko-lotarlnškem vprašanju, o reformi drža^vnozborskega volilnega zakona ter o raznih notranjih za-devah. = Papež in vo:na. Lugano, 5. septembra. (Kor. urad.) Svoj Čas je list „Corriere dei Friuli", ki izhaja v Vidmu (Udine) prinesel članek, v katerem je tolmaćil papeževo mirovno noto in zlasti poudarjal, da bo vojna nepotrebno klanje. Italijansko armadno poveljstvo je za kazen ustavilo za 14 dni izhajanje tega lista. Zdaj je priobčil „Osservatore Romano" nasled-njo izjavo. „Sveta stolica je z bolestjo dognala, da so nekateri tako inozem-ski, kakor italijanski časopisi dali dne 1. avgusta na voditelje vojskujočih se narodov naslovljeneni oklic neopra-vičeno in predaleč segajoče tolmačili in prav posebno je obžalovati članek, ki je izšel v „Corriere dei Friuli* pod naslovom „Strelski jarek naj odgovori". — V svrhe javnega pograjanja takih razlag je Njega Svetost, uvažuje Čustvo obžalovanja, ki je je zaradi re* čenega članka izrekla duhovska kra-ievna oblast, naročila, da imenovani list, ne giede na vse druge podobne takoj ustavi svoja priobčevanja, — Dočim očita „Secolo* tej papeževi izjavi le to, da je zakasnelo izšla, jo hvali „Corriere della sera* brezpo-gojno." ~ Mednarodna »zjava katollča-nov. V Svi ci obstoii odbor mednarod-ne^a združenja katoličanov. Ta odbor se snide te dni. da sklepa o mednarodni manifestaciji katoličanov za papeževo mirovno akcijo. L Vesti Iz »liMisKib U. Dopisnica iz Gorice. Včeraj smo \ideli dopisnico, katero je pisal neki oče iz Gorice svojemu sinu, ki se nahaja v begunstvu .na Kranjskem. Naslov sinov ima, torej je bi dobil svoj čas njegovo obvestilo, kje se nahaja, nato pa sedem mesecev nobenega glasu, kakor piše na omenjeni dopisnici dne 7. avgu-sta, dasi je sin ponovno pisal. Pravi, da mu gre dobro. Stanuje v ulici Bagni poleg mestnega vrta. Dopisnica je došla na Kranjsko dne 3. septembra. Iz Gorice je šla najrpvo v Rim na Rdeči križ, od tam preko Sviće v Avstrijo. Dopisnica ima poštni pečat: Gorizia, Poste italiane. Smrt med begunci. Andrej Radina, posestnik v Svetem 122, prej v Ravnah št. 77, obč. Bate, je dne #4. septembra t. I. v ljubljanski deželni bolnišnici umri. Pogreb je bil danes. 44 slučajev legarja je bilo v Trstu v času od 25. avgusta do 1. septembra; umrlo je 17 oseb. Kdo ve kaj? Družina Čibron iz Gorice, sedaj v vaši Vrtovči št. 160, pošta Šmarje pri Ajdovščini, išče svojega sina. Pred vojno je prodajal žganje, potem so ga odpeljali na Štajersko. De-lal je v tovarni za konzerve. Kdor bi kaj vedel naj poroča na zgoraj navedeni naslov. — Išče se Julka Makuc, stanujoča prej v Volčjidragi Št. 58. Kdor bi kaj vedel o nji, naj blagovoli sporočiti na naslov Jožef GaŠparčič, če-tovodja, Geb. H. B. 1/13. Pri »Posredovalnici za goriške be-gunce v Ljubljani- se nahajajo dopisnice \z yjetni§tva na te - Ie naslove: Batič Alojzij, Šeinpas 143; Franc Vodopivec, Dornberg 324: Alojziia ŠušmeU Ravnica - Sedavec 39; Batič Emilija. Šempas 1; Marija rivala, Trnovo 80 pri Gorici: Mifaelj Cecilija, Volčia-drag'a; Kristjančič Ana, Gorica, ulica Buffo-Hni 12; Antonija Oruden. Sv. Mihelj pri Jenpasu 51; Aloizija Cigoi, Solkan 13; Katarina Pičulin, Solkan 13; Sever Štetan, Orchovljc - Bilje: Katarina Bensa, Sempas 187: Pavlina Faganel, §empas 187; Jožef Kra5a?i. Šemnas 15: Masten AloizlJ. Voj-šćica 57 pri Kostanjevici; Uršula Padovan, Gorica, ulica Del Bosco 36; Terezi ja Pelt-con, Sempas 81; Lovrenc Berce, Dornberpr 186: Vinko Vodopivec. Kronberg pri Gorici; Alojzija Slejko. Dornbers; Leopolda Fakin, Komen - Škrbina: Kristjančič Alojzij, Gorica, ulica Buffolini 12: Jožefa Gorkič, Do!. Vrtoiba 126; Vincenclia Lovec, Volčjadra-sa: Pavlina Jevšček, Banjšice 83; Zavadlav Albina, Dol. Vrtojba 7; Alojzija Klanjšček, Bate - Sveto 130: Anton Plesničar, Ravnica - Podsozd: Anton Drašček, Banfščice Sv. Duha: Ivan Lupin. f^tandrež; Kavčič Vikto-rija. Lipa pri Knstanjevici; Andrej Humar, Bate S: Slizana Martelanc, Vogrsko 92; Josip Bre?rigar. učitelj. Doberdob; Jožefa Žiž-mond. Št. Peter pri Gorici; Ivan Grgolet, Dobfđob 35: Fornazarič Marija, Šempas 72: jMarija Melihen, Log 29 pri Tolminu? Anton Mačius. k. u. k. Landst. - Baon. 147, 1. Korop : Arjdrej Kravanja. Bovec 367: r!li-zpbeta Mlckvž, Bovec 118; Marija1 Lipov-5čck, Bovec 226. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križić 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci je dobi! nadporočnik 17. pp. Franc Ditrich. Novič so dobili sig-num laudis z meci stotnik Alojzij Co-sulich de Pečine 97. pp., stotnik Evgen Puteany pl. Drauhain 7. lov. bat., nadporočnika Vladimir Vauh-nik in Rudolf Ortner 17. pp. — Odlikovanja, Srebrni križec s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izvrstnesra službovanja pred sovražnikom 50 prejeli višji re-spicijentje finančne straže: Fran A r k o, Fran K u k a r in Ivan Eržen. — Oprostitev od vojaške službe. Nastavijenci v privatnih poklidh in podjetjih ter posamezne privatne osebe, ki so kot vodilni ali važni funk-cijonarji v javnem interesu od višje komisije v ddmobranskem ministrstvu začasno oproščeni, (s pripombo: dal- 204. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. septembri 1917. Stran 3. nje oproščenje se zgodi pri nesposobnosti za službo na fronti), se morajo, če žele dalnjega oproščenja, zglasiti en ali dva meseca pred potekom opro-stilnega časa pri najbližji vo-jaski evidenčni oblasti. V svrho kon-statiranja službene sposobnosti pod-vreči vojaškozdravniški preiskavi. Vo« jaškim evidenčnim oblastim je nalo-ženo, da prošnjam čim prej ugode in mesta, ki prosijo, obveste o uspehu preiskave. Naznanjeni vojaški izvid je v izvirniku predložiti novim predlo-gom (prošnjam) za zopetno oprostitev ali evidenčnim listom o oprostitvah. S tem je dana možnost, ohraniti začasne oproščence, če so nesposobni za službo na fronti, na drugi strani pa, če so sposobni za službo na fronti, pra-vočasno poskrbeti za nadomestila. — O delovaniu tirada za \ojno skrbstvo je izšlo sedaj poročilo in si-jer za čas da konca marca 1917. Urad je skrbe! za vojake na bojiščih, za invalide in ?a vdove in sirote vo-jakov. Nabral je nad 7! milijonov kron. Vojaki na boiiščih so c"obili za 43'4 milijonov kron razhčnili stvari, zlasti smotk in cigaret. Odposlanih je bilo 125.720 zaboiev v QS0 viigo-nih. Za Božič je bilo poslanih 186.U00 oficirjem in b*4 miliiona vojakov daril v vrednosti 6*4 milijona kron; poslana so bila v 37.NVU zaboiih in z 351 vagoni. Posebno pozornost je urad nosveča! preskrbi volaštva s perilom in toplimi oblačili. Posla! je 1US milijonov parov vofncnih nogavic, 486.000 naprav za lilnike, 211.000 ob-vez za trebuhe itđ. »Tad je tuđi po-polnoma opremi! 629 vojaskih do-mov. Tuđi je urad nabavil 2**0 stro-jev za popravljanje starih, nerabn>h čcvljev in jih popravi na dan tisoč parov. — Legitimiranje nezakonskih otrok in premernba imen ne vest pad-Hh vojnikov. Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je đovolilo, da sinejo imeti nezakonski otroci padlih vojni-kov — v kolikor to ni v kvar javni morali — imena svojih nezakonskih očetov, ki so. bodisi padli v bojih ali umrli vsled voin. štrapacev na fronti ali v zaledju. K tem ne pripadajo samo akti\-ni vojaki, temveč tuđi oni, ki so bili vpoklicani kot vojne dajat-ve. V takih zadevah se ie obraćati na pristojna sodišča. ki bodo sporazumno s poiitičnimi obiastmi sklepala vse v poštev prihajajoče raz-rnere, sosebno če bi bilo zo nezakon-skemu otroku v korist ali ne. V posebnih, ozira vrednih slučajih, se do-voli tuđi nevestam padlih vojnikov, za katere je dobro znano, da sta imela trden sklep se poročiti. pre-meniti svoj dekliški Driimek v ženi-novega. Take ženske se potem ne bodo nazovale gospodične, marveč go^pe ali kakor je sploh v dotičnem kraju običajno. — Dolžnost delodajfalcev povr-iiiti nagrade za prijetje pobegiih vof-nlh vjetnikov. Po ukrepu c. in kr. voj-nega ministrstva se irnajo naložiti stroški za, prijetje pobeglih vojnih vjetnikov vedno đelodajalcu. Pristojno taborišće vojnih vjetnikov bode tedaj pozvalo v vsih slućajih, v ka-terih se prizna za prijetje pobeglih vojnih vjetnikov nagrada ali so pa sicer stroški nastali in je vojni vjet-nik pobegnil od delodajalca. ki je v zmiclu »Določb« dolžan skrbeti za njegovo varstvo, tega delodajalca, da povme znesek. ki se je izplačal kot nagrada kakor tuđi druge stroške, ki so nastali s prijetjem vofnega vjetni-ka, ker bi se sicer navedni zneski cdtegnili od kavcije. — Surovo ravnanje z občinstvom na gorenjski železnfci. V nedcljo dne 2. t. m. ob odhodu večernega vlaka iz Vižmarij je neka ženska sprevod-nica gospo LM ki je hotela vstopiti v vlak in sicer na zunanii hodnik ne-kega vojaškega voza. ker so bili vozovi za civilno občinstvo prcnapol-njeni, s surovo silo potegnila z voza, ji napravila pri tem Škodo na oblelti, \\ razbila deset jaje. pokvarila vre-člco, v kateri so bila jajca, in jo vrhu-rega obkladala s *ferđamano babo« ter ji rekla, da jo »zum Trutz« ne pusti vstopiti v vojaški voz. Gospa L. na te surovosti ni odgovorila ničesar in se tuđi ni pritožila Dri službujo-čem uradniku. Pribiti pa je to v javnosti, ker je na Imenovani železnici tako ravnanje nekaterih železniških uslužbencev z občinstvom že na Cnevnem redu in sploh postopa želez-nična uprava z občinstvom prav tako, kakor da bi bilo zasužnjeno. Zlasti pri nedeljskih vlakih se dogajajo naravnost mučni prizori. — O e i -vid e c. — Zasebni urađniki in uradnice. Prihodnji teden bode se vršil usta-novni občni zbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«. Ker se bodo na tem ob-cnem zboru volili odbori tuđi posa-nieznih strokovnih skupin, kakor skupine uradnikov denarnih zavodov, skupine uradnikov zavaro-Valnic, skupine uradnikov trgovine, obrti in industrije ter skupine odvet-niških in notarski-i uradnikov — se uradn'ki in unuJnice posarneznih vrst pozivljajo, da ze poprej med sabo do- ločfjo, katere tovariše, oziroma tova-rišice bodo volili v ie odbore in katere bodo poslali kot delegate v glavni društveni odbor. Ker caka celo-kupno društvo kakor zlasti odbore posamezjiih strokovnih skupin te-žavno in ogromno delo, naj vstopijo v odbore predvscm take osebe, ki imajo veselje in čas za društveno de-lo. Nadalje se pozivljajo vsi oni urad-niki in uradnice, ki dozdaj poslanih pristojbin še ni?o podpisali, da to ta-kaj store ter jili pošljejo ali predsed-niku pripravljalnega odbora gospodu Hitru v Mestno hranilnico ljubljansko ali jih pa prineso s seboj na usta-novni občni zbonkatere^anatančnejši kraj, čas in spored s€ bode po listih še objavil. — Zvišaiije odvetniškilt pri-stojbin. S 15. decembrom nastep: pre-cejsno zvišanje odvetniških pri-stojbin. — ZaČ-ciek sole na c. kr. H. drž. gimnaziji. Učenci v prvi razred se vpisujejo v neueljo, 16. septembra od 9. do 11. dopoldne v poslop-ju I. državne gimnazije, Tomanova ulica 10 pritličje na levo; istotam se vrše sprejemni izpiti za prvo solo 17. septembra (ponedeljek) od °. do 12. dopoldne. Učenci tujih zavodov, ki hočejo biti nanovo vpisa-ni na dru^o drža\iio, se vpisujejo v ponedeljek, dne 17. septembra od 9. do 12. dopodne. Stari učenci lastne-ga zavoda se vpisujejo v torek od 9. do 12. dopoldne. Dne 19. septembra služba božja, 20. septembra redni pouk od 8. do 12. Jcpoldne. — Vpisovanje v I. razred deške oziroma dekliške vadnice tukajsnje-ga . kr. ino^ke^a *n /en^PejTa učite Ijišča je v petek, dne 14. septembra ob 8. dopoldne, v ostale razrede obeh vadnic v pripravljalni tečaj in vse letnike moškega učiteljišča v po-nedeljek, dne 17. septembra dopoldne, v višje letnike ženskega učitelji-šča popoldne ob 2. Sprejemnega iz-pita v I. letnik ženskega učiteljišča ne bo v tem terminu. — Obleka za begunce. V listih je bilo, da naj se potrebni begunci zgla-se za obleko pri mestnem magistratu. Interesentje se tem potom opozarja-jo, da magistrat dosedaj §e nima to-zadevnih navodil in da tedaj ne more še dajari nakazfl za obleko. Priča-knje se pa. da jih dobi še ta mesec, kar bode porom časopisov naznanje-no. Do tedaj pa si naj begunci ne de-lajo nepotrenih potov. — Storje za ležišča, Vojaška uprava potrebuje štorie za ležišča, napravljene po v armadi vpeljanem načinu iz slame, trstike, praproti, bičja, event. Iesene volne itd. V prvi vrsti se ozira na one dobavitelje (tuđi korporacije in društva za preskr-bo brezdela^-nih in domačih delav-cev), ki morejo potrebni materijal sami preskrbeti. Ako potrebno, pre-skrbi materijal vojna uprava. Za to delo ni treba strokovnega znanja, marveč Ie kratke vaje. Navodilo za delo in vse potrebne podatke daje okrajna pristojna intendanca voja-škega poveljništva. — - Ubogi kadllci. Z Ounala po-ročajo: Prlhodnje Ani l»o vlada pre-povedala prodajanje ra/nih iz listja itd. napravljenih robačnih nadonic-Mi!. Seveda gre tu za interes tcbaČ-nega monopola. — C. kr. finanjna deželna hln-gatna v Ljubljani na cesarja Jožefa frgu, bo dne 11., 12. Li 13. septembra 1917 zaradi glavnega snaženja urad-nih prostorov strankam zap; a. — Prisilna uprava v Belgradu. V Belgradu je bila postavljena pod prisilno upravo neka trsrovska firma že-lezne stroke. Natančnejši podatki se dobe v pisarni tukajšnje Trgovske in obrtniške zbornice. Prijeti Cigani. V gozdu pri Tlovi gori so prijeli orožniki 6 ciganov. Našli so pri njih razne ukradene reci. Dva cigana sta pobegnila, stirje so izročeni sodniji. Tatvine. Nekemu posestniku v Lajsah je bilo ukradenih ponoči 2200 kron, na Žirovskem vrhu so odnesli tatovi Mariji Ferličevi raznih živil za 260 kron. Mariji Turkovi v Bezovljaku in Mariji Storovi so odnesli neznani tatovi vsaki enega lepega pujska. Zastrupila se je v Gmajni pri Celju posestnica Uršula Stalehar. ker je imel njen mož z deklo ljube-zensko razmerje. Kdor količkaj pozna nravuostne razmere voinega časa, se bo kar čudi!, da se dobi še žena, ki si zaradi moževe nezvestobe konca življenje. Slovenjegraško okrajno glavar-stvo. Pišejo nam: Od kar je za^ustil Slovenji gradec okrajni glavar baron Neugebauer, gre tu vse narobe. Na Neu^ebauerjevo mesto je prišel mlad mož, ki je preskoči« ćelo vrsto v*pn-sobljenih, dr. Hagenauer. mož, ki se svojih let predpriprave ni končal. saj še nima niti naslova in dostojanstva c. kr. komisarja, marveč je sele kon-ceptni praktikant. Fes je, da v?lja gospod Ie kot »uradni \; dja«, ni p£? ICS. da bi moialo vJe4 iega tifitit kar troje političnih okrajev, kot so to Slov. Gradec. Šoštanj in Marenberg. Prebivalstvo že itak :rpi neizmerno vsled vojnih razmer »n zato treba, da je politični uradnik ki mu stoji na čelu, svoji nalogi tud: kos, ne pa, da dela z odredbama ki jini manjka prav mnogokrat ravnotako nog kakor glave, zmeJ.o se večjo. Dr. Ha-fc,'enauer je sioer iz sorodstvu harnna l'ecka, vendar ;o Drav čisio nfč ne o^avičuje njegove eksisience med parni. Maribor. Pred tedni smo poročali o stavki delavcev v kurilnici in delavmcah Južne Železnice, ki se je vršila zadnje dni meseca juiija, a končala za delavce brez vsakesa rezultata. K temu se nam poroća Se neko podrobnost, ki prav v posebni luči kaže, kako se ie na eni strani igralo z de-lavstvom. na drugi strani pa, koliko je bilo prcdpostuvljciiim. da se delavcem izboljša njih stanje. Dan, Ko so bile delavcem od-vzete njih legitimacije, je pozval višjl čast-nik, ki je imel nalog se z njimi potrajati, de-lavske za^iopnike predset dd stisi njih pri-tožbe. oziroma da jih zopet pripravi do de-lavoljnosti. Ker m> bili njegovi poskusi brez-uspešni. je dospel dan kasneje drugi voja-ški zastopnik in pogajanja so se pričela znova, oziroma se nadaljevala. Tu se Je na splošno začudenje pokazalo« da se od strani obratne ga vodstva niti del delavskih pritožb ni predložil vojaškj oblasti tako, kakor bi se moral, vsled česar je bila vojaška oblast v bistvu popolnoma napačno informirana o delavskih zahtevah. Većina delavskih zahtev niti ni bila ome-njena, ali pa Ie nekako mimogrede. Drugi posredovalec, visok častnik, je moral torej poseči po novem zaslišanju delavcev, ki so mu svoje pritožbe znova podrobno predložili, nakar je stavil vojaški zastopnik na odgovor uradnike obratnega vodstva fn načelnika obratnega vodstva in so se delavcem vrnile njih legitimacije. Od takrat je minil že ves mesec avgust in delavstvo še sedaj ne ve, je li kaj doseglo, oziroma Če ima upati, da se mu uresniči vsaj del njegovih zahtev. Na eni strani je bilo torei dclav-stvo k stavki opogumljeno potoni vodstva socijalno - demokratične stranke, ki se ie potem, ko je bilo treba priskočiti na pomoć, uinaknilo s tem, da je odpokllcalo svojega tajnika v Gradec, na drugi strani pa so predpostavljeni delavstva Igrali prav čudno igro, ki je povsem podobna spletki, zlasti še. če pomislimo, da je med uradnikl zlasti eden, ki je že v časih pred vojno skušal na vse možne in nemožne načine nagajati delavcem pri njih poskusfh in bojih za zbolj-šanje svojega Rmotnega položaja. Da se je to tuđi sedaj zgodilo, je dokaz, da se gotovi ljudje, kf jim gre tuđi med vojno prav izborno, nišo 5e ničesar naučili, oziroma ničesar odvadili. Razumljive pa so danes iz Kori navedenega tuđi razne priprave, ki so se bfle takrat vršile. Sreča delavcev Je, da so s svojim mirnim nastopom preprečili uporabo, oziroma izvedbo teh priprav. Eno je gotovo: da nikdo danes ni vesel izida stavke: ne uprava južne železnice, niti obratovodja: pa tuđi delavstvo ne! Vojaški koncert. V soboto in v nedeljo bo v kavarni >Evropa« kon-certirala soška kapela, vselej od 4. do 7. zvečer. Cisti dobiček je na-menjen v dobrcdelne namene. Srednjeveliko škatljo z obleko je pustila gospa Mirni B a r 11, Gledali-ska ulica 7, v Metliki na kolodvoru dne 28. avgusta pri popoldanskem vlaku.Kdor je škatljo vzel. naj jo po-šlje na zgoraj navedeni naslov proti povrnitvi stroškov in nagradi. Izgubljeno. Rdeča flanelna otro-§ka bluza je bila izgubljena, oziroma puščena v neki prodafalni. Odcta naj se proti dobri nagradi v upravništvu našega lista. Aprovizacija. — Meso na rdeće i2kamice A in na rumene izkaznice A. Mestna aprovizacija bo razdeljevala v petek dne 7 t. m. popoldne meso strankam, ki imajo rdeče izkaznice s črko A in rumene izkaznice s črko A. Na vrsto pridejo od pol 2 do pol 3. Prinesite s seboj rodbinske izkaznice. -f- Meso na rumene izkaznice B. V petek dne 7. t. m. prejmejo meso stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko B. Na vrsto pridejo od pol 3 do 3 štv. 1 do 200, od 3 do pol 4 št. 200 do 400, od pol 4 do 4 št. 400 do 6Ć0, od 4 do pol 5 št. 600 do 800, od pol 5 do 5 št. 800 do 1000, od 5 do pol 6 št. 1000 do 1200, od pol 6 do 6 št. 1200 do 1400, od 6 do pol 7 št. 1400 do konca. Rodbinske izkaznice prinesite s seboj. 4- Prodajalci sladkorja v I. do V. okraju se vabijo, da se zglase v petek 7. septembra 1917 v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lillegu radi sladkornih nakazil. Stranke iz teh okrajev dobe sladkor od srede 12. septembra naprej. -r Prodajalci sladkorja v VI. do X. okraja dobe sladkorne izkaznice istotam prihodnji teden. Dan izdaje in prodaje sladkorja se pravočasno objavi -r Premog. V državnem zakoniku je izšla naredba o norabi premoga in briketov ter o prihrani plina, elektrike in goriva. Za preskrbo prebi-valstva je vpeljan sistem kon-tingentiranja. To pomeni, da bo določena gotova množina za pre-bivaJstvo, za gotove zavode in pod-jetja in bodo te množine odkazovala deželna oblastva. Premog se bo d o -bival na posebna nakazil a, a s temi nakazili še ne bo zagotov-ljeno, da dobe odjemalci v gotovem času gotovo množino. Koliko se bo izdalo, razglase okrajna politična oblastVA, Nakaziia dote samo U'kJat^ katerih zaloge ne presežejo gotove mere. Deželna politična oblast ima pravico, da v slučaju potrebe zaple-ni posebno velike zaloge posamezni-kov. Sole, državni uradi, državni zavodi, železnice, plinarne in elektrar-ne bodo dobivali premog neposredno od delavskega ministrstva. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Začasno je stopila 1. septembra y veljavo še druga naredba o hranjenju. Ta p r e -poveduje do 15. oktobra sploh kurjavo, seveda z goto-vimi izjemami, in prepoveduje napravo novih plinovih in električnih napeljav. Kurjavo javnih in zasebnih prostorov je treba oinejiti na najpo-trebnejše mero. V privatnih stano-vanjih je dovoljeno kuriti kvečjemu v treh sobah in v kuhinji. Za porabo obstoječih kurilnih naprav je treba oblastnega dovoljenja. Foraba plino-vih peči ni omejena, pa se lahko za-ukaže. V hotelih, koi)ališčih itd. je dovoljeno kuriti za kopanje Ie tri-krat na teden in v nedeljo dopoldne. Naredba obsega dalje ukaze o z a -p i r a n j u trgovin in hiŠ za čas od 17. septembra do 31. marca. Trgovine, izvzemši prodajalne živil, se morajo zapirati ob 7. zvečer, g o -s t i 1 n e se morajo zapirati ob 10., ka var ne pa ob 11. uri, slašči-čame smejo biti odprte Ie do 10. ure dopoldne in od 4. do 7. ure zvečer. Vse te določbe stopijo v veljavo 17. septembra, ko se začne zopet zimski čas. Za gledališča, kine mato-grafe, zborovanja, koncerte, zabavi-šča itd. so določne izjeme. Zelezniško ministrstvo je poobla?>čeno, da srne če treba omejiti promet na lokalnih železnicah. -f- LIreditev vporabe petroleja in prometa s petrolefetn na Kranjskem. Uradni list objavlja obširen ukaz de-želnega predsednika o ureditvi pora-be petroleja. Petrolej se bo oddaja! v bodoče Ie tištim strankam, ki so edi-ncAe navezane na petrolejsko raz-svetljavo. Petrolej za druge svrhe bo nakazovalo na posebno prošnjo trgovinsko ministrstvo. Za petrolej bodo uvedene posebne nakaznice. Promet s petrolejem se bo strogo nadziral. -)- Posvetovanja o prehrani. Na Dunaju bodo 6., 7., 8. in 10. t. m. posvetovanja o prehra-ni. Ministrski predsednik bo osebno vodil ta posvetovanja. Razpravljalo se bo v preskrbi krompirja, žita, moke, sočivja, jaje, mleka, mesa, sadja, krme in slame. Zaslišani bodo zastopniki konsumen-tov, trgovine in kmetijstva. Občna sodba je, da je že vse tako zavo-ženo, da se kraj najboljše volje ne da dosti popraviti. + Živila Iz Galicije. V Galiciji bi radi sami siti bili in zato se pri-pravljajo, da prepovedo izvoz živil. Dunajski kršćanski socijalci so z ozi-rom na to odločeni zahtevati, naj bo Galicija prisiljena, da sama preživi vse gališke begunce, ki žive v Avstriji. Izpređ scđlsčtL Izpred liubijanskega izjemnega sodišca. Nevaren cigan. Tekom zadnjih me-secev se je izvršilo do kranjskem in kamniškem okraju več drznih vlomov, slede katerih se je takoj sumničilo ci-gane kot storilce. Med drugimi je neznan tat v Zalogu vlomil v Bidovčevo hišo ter odnescl za 446 kron vrednih reci, dočim se mu vlom v Urbančevo hišo, čeravno je že omrežje odstranil, ni posrečil. Bolje so se mu posrećili vlomi pri posestnikih Knificu in Cedil-niku v Rasici, kjer je tat odnesel razna živila, več kuhinjske posode, perilo in odejo. V Trsteniku je tat zaklat v hlevu Jožefa Gregorca temu lastnega prašiča, a «a iii mogel odnesti, ker je bil pre-poden. 2c drugi dan po tem dojcodku so orožniki y bližnjem Vojvodinjem gozdu izsledili okoli 40 let starega Cigana, kateremu se je pa posrećilo po-begniti. Kakih 14 dni potem so orožniki v Suhadoleh aretirali 121etno čitanko Marijo Brešćak, v kateri so spoznali tisto deklico ciganske tolpe, ki je v družbi še ene deklice, enega dečka in .^9 let starega cigana v gozdu Pogore-lec pred orožniki pobegnila. Dopustivši v svojem taboru več stvari, ki so izvirale od tatvin, izvršenih v Zalogu in Ravnah. Mlada Ciganka je takoj priznala, da je bila oni dan v družbi ci-gana Karla Brešćaka in njegove prilež-nice Ivane v ",ozii» Po^orelec, da je te stvari, katere so cigani pri begu popustili, prinesel Karei BreŠčak po izvršeni tatvini v Rećicah. Končno se je Ie po-sreČilo orožnikom tega nevarnega cigana aretirati. SpoČetka je trdil. da mu je ime Edmund, kasneje pa, da je Raj-mund in da sploh Karla ne Marije Bre-ščak ne pozna. A to tajenje ni pomagalo, ker ga je orožnik natanko spozna! kot onega cigana, ki je v gozdu Pogo-relec pobegnil. Umevno je, da obdolže-nec prav do cigansko taji vse tatviue, a v gozdu nađene reci dovolj ja^no pri-čaio o njecr >vi VrivJf So1f;!^ je Karla Breščaka obsodilo na 10 mesecev tež-ke ječe, potem se bode pa oddal v prisilno delavnico. Nepoboljšljiva tatlca. Marija Kosir-nik, 52 let stara, omožena delavka, brez stalnega bivališča, je bila kazno-vana že sedemkrat zaradi tatvine, zaradi drugih dejanj pa še večkrat, med dcugiiBi dc^tkrat zaj*di pret>Qve pa Irakor tri obdolženka, ker ;t bila pijana. Soi'iče ji je priznalo za kazen 2 leti težke ječe in sposobnost, da se odda po ?rostari kazni vi prisilno delavnico. Reiaren slepar. Anton Kuštrin, ti^ govski pomočnik iz Dobrave, je ogolju-; fai 17 strank za 938 K 40 vin. na ta način, da jim je pravil, da iim bode od svojega očeta, ki je bil trgovee v GoTi-ci, preskrbel iz Novega mesta živila, kar so mu ljudje verjeli ter mu dajali predujeme in vreČe. ObdoTženec Jfrn Je ćelo povedal kraj, kam da naj ga pridejo čakati. Seveda je bilo vse to zla-Kano. Obsojen je bil zato na 8 mesecev ječe. Tuđi kazni jo nišo poboljšale. Ivana Meden, 25 let stara delavka Iz Blzo-vika, je bila Že štirikrat kaznovana za-, radi tatvine, zadnjikrat meseca junija t I., a vse to lo r.i spamet^^ala. F'ri tat-' vinah ni bila izbirčna. vse ji ie bilo dobro. Na neki njivi je nabrala 15 kg airoMe?:a fižoN »jf^* terkl je vzela stročjega fižola, neki perici je vzela sr a jeo, v Hrušici je odpeljala ročni vo-ziček itd. OLicloSŽri^k'*. k! vs* cčitane ir tatvine prizniva. ie bila obsojena na fO mesecev težke ječe. Kazne stvari * Mrliske obleke iz papfrfa $6 vpeljali pogrebni zavodi na Nerrr-j škem, da se tako prihrani čirn na|več sukna in tkanin. * Rodbinski dogodek na pru«-kem dvoru. Soproga nemškega pre-stolonaslednika Cecilijaje povila 5. septembra princezinjo. Mati in dete sita zdravi. * Kaka bo prBiodnja zhna. NT^ch zemski znanstvenik dr. Easton je na| podlagi dolgoletnih opazovanj izra-ćunal, da bo v prihodnji zimi hujšj mraz, kakor je v normaJnih letih. * Sarajevo brez konj. Sarajervn ski vozniki so naznanili vladi, dal ustavijo s 3. septembrom vse vožnje! s konji, ako jim oblasti ne nakaiejnj dovolj krme. Konji vsled glađu pogi-* njajo. * Nova {talijanska zračna fodja. ^Corriere della sera" poroča iz Rima o osemurnem posrečenem poskasnem, poletu nove vojaške vodljive zračne ladje, ki jo je zgradila milanska družba, „Leonardo de Vinci" po naČrtih inže-| nirja Forlaninija. Ta zračna ladia plove v visini 6.000 m, more dvigniti t seboj dve do tri tone eksplozivnih snovi m1 orožja do normalne bojne visine, vozi nad 1.000 kilometrov in se spniča gor in dol hitreje kakor letala. * Odstranjen! tujcL V Buđrnipen šti morajo vsled pomanjkanja stanoJ vanj vsi tujci, ki tam žive, tekom 14j dni dokazati, čemu so tam, a kdorj ne dokaže, da ima tehtne vzroke zal ^prebivanje v Budimpešti, mora me-> sto zapustiti. Tuđi v Pragi, v Gradc^ in na Reki pripravliajo take odredbe! in tuđi v Zagrebu so začeli delati, naj se kaj podobnega ukrene. »Obzora se zavzema za to, naj Zagreb ohranj ^ostoljubnost Ie ljudem iz Dalmacije; iz Istre in sploh iz slovanskih pokraj jin. Zagreb ima pravico izbfrati, k?r>» mu dovoli gostoljubnost. Draginja iej v Zagrebu že danes velika in lahkpj bi nastala še večja, če bi prihajali vj mesto premožni tujci, K\ bi za razn^f potreb^čine plačevali vsiJHio ceno. ----------------------------Jti^ GospodcirstvcL — Za vinogradnlke In sadjarie. Ravnateljstva deželnega kmetijsko-kei mičnega poskuševaliŠČa in preskuševa^ Hšča živil za Kranjsko y Ljubljani naši • prosi objaviti, da bo kljub vsem težko^* čam oddajalo vinogradnikom in sadjar-^ jem twdi letos samo čiste vinske drožt (čistorejne vinske kipelne glivice) zbl pokipenje vinskega in sadnega mošta^ Ena cevka s samočistimi droŽmi stan^j 80 vinarjev in po pošti 1 krono. Zneseli je plaćati naprej, ker se sicer posnamd po povzetju, ki podraži cevke za po-* vzetne str .^ke.Ena cevka i sa:n^čistimf vinskimi drožmi zadostuje za pokipenjei 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnegal mošta. Naročiti je samočiste vinske droži vsaj 5 dni pred njihovo uporabo. S pravilno rabo samočistih vinskih drož so zajamčene vinarstvu in sadjarstvu velike koristi. Ne samo, da pospešujejo čistorejne vinske droži čisto in zane-sljivo kipenje mošta, ampak s pomočjo teh pridelani kipelni proiz\rodi se tuđi hitreje čistijo ter imajo mnogo boljši, vonj in okus. Na to dejstvo se opozar-jajo zlasti sadjarji, ker obeta biti sadna1 letina izredno bogata in ima sadjevec danes vinsko ceno. Izdajatef) In odgovorni uredoHg: j Valentin Kopitar. ^fej Sftan 4._______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 6. septembra 1917. __________________________________ 204 štev. Zobna krema . Sargf Dunaj. Revna sivilja im bolo perilOf se priporoča za delo na domu. 2989 NtSlov se iiTe v upr. »Stov. Naroda«. ** * "" kuharica za dve osebi na Dunaju. Prednost imajo begunke — Ponudbe pod „kuharica 14 2967M na upravn. »Slov. Naroda«. Smtf Frano Knkmac, narednik, vroko en z invalidno penzijo .4 K na mesec, sprsfmem službo bančnep sluge. ponudbe je nasloviti na Gajeva ulica st 2, ćerlfarski mofster, L; ubijana. 2988 ^.---------------_---------------------------------- i Već zanesljivih == gozdnih delavcev cajtaje goriških be^unce? za flapraro drv sprejme tako! v trajno đelo Franc Jakše v Novem mestu. ===== Kupila a* ===== dva fotoorantna aparata 10 15. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 2954 Piacilna natakarica za ka vam o, ae apiejsMe. 2986 Naslov pove uprava. »Siov. Naroda«. TJČGnka se srrefme proti lastnl oskrbt pri sivilji Favli Tavćar, Tu, Krojačka ui. 8. Pomoćnice in učenke do!>ro izurjene, sprejme Rosa Međved, kroiaćica, Mestni trg štev. 24 III. nadstr., Ljnbl|ana. PRODAJALKA mešane stroke z dobrimi sprićevali, želi službe najraje kje na deželi. Kdo, pove upravn. »Slov Naroda«. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Frana Puca c. kr. poštnega oficijala za krasno darovano cvetje, ter za obilo udeležbo pri pogrebu izrekamo vsera našo globokočutečo zahvalo. Žalujoti ostali. 2990 ItaM pogrebni zavod f LJub-janL VI • ■ • I v vseh barvah a 10 vinarjev za meter Klin I III I IflPfl Hifllflifl m se mi ^hko dopošlje;o po poStnpm II li U111 l!\\ff-llll!lll/U ° l hc v Dalje želim liu|iiui IIJJII IIIUlULC Pom^N * vzorci plosnatih in mivvm 1IIV1WUV otlih motozov, svilenih in vol-nenifi port, svilenih in volnenih herkules-, lama- in atpaka ttremenov, mohair porte in motoze za moetrce z naved. količine JULrlJA »A»VARI, OUNAJ II., Gr. Schiffgasse 11. ^^ ^» ^^^^^ ^^^^^» ^^^f^» „_^ Pri poveljsttu tresshe skupina v Ljubljani v parku pod Tivolijem se bode SldtacilsMm potom prodalo ¥ srodOf 12. sopt 11. •li •• ori dopoldne, ohrorj 300 žrebet Na kup je ciovcljen Famo osebam, ki se izkažejo s potrdilom od okraj-Hega giavarstva, da so poljedelci oziroma konjerejci. Prekupčevalci s konji in mešetarji so izključeni. PRVA 111 .Hin DRU ^ parfumerija, foiografična manufaktura itd. Olstiene torajoiaoa prodala slruunv. Ustanovljena leta 1897. LJabljana, Židovska allca 1. Ccniki na lazpolago. Ceniki na razpolago. VABILO na Iziionrediil občnl zbor DelniiKe stavbinsbe Kružne „Union" v LluMiani ld se vrši dne 24. septembra 1917 ob 4. ori popoldne t „Rožcah" hotela „Union". DNEVNI REDi 1. Sklepanje o razširjenju podjetja v smisla § 13 b, d. druŽbinih pravil. 2. Sklepanje o eventuelnem zvišanju delniške glavnice ▼ smisla § 13 c in o načinu izdaje novih delnic v smislu § 13 k družbinih pravil NB Deloičarji, ki bocejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo pet dni pred občnim zborom položiti deloice ▼ pisarai hotela »Union«, MikloliCeva lasta« od 11. do 12, ure dopoldoa. 3000 I Učenka ia trf^Ha«, ao tetol spr*|m#. Kje, pove upravniitvo »Slov. Naroda«. 2985 Spro|mo m sovra, aaaoat#|aa KUHARieA ki zna opravljati tuđi druga dom. dela. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. odložene obleke pa dobrlk e#aali. Zadostuie dopisnica, da pridem v hi-^o. Harfi ■ B#r§«rf Javormlk ŠL M9 JftMuftc«, 0««rtta(sk«. 2^7 Sprejme se tafcoj oridne, lanesljiva ifi poit««n« postreinica. Ponudbe na upravn §tvo »Slov. Naroda« pod „poitOff 2974". 2974 Hiša naprodai še davka prosta, ni dolgo kar je bila nova, v lepem trnovskem okraiu, um tekof proda sa ceno 2800O E. — Več pojasnila da|« lastnik Franc Martiaae, mestnl tesar*kl motster, Prule it a, Lfabllaaa. 2837 >«e7e ^onovaniTln vorstuo za tri dijake (dve sestri in brat), pri boljši rodbini. 2964 Naslov pove UDravn »Slov. Naroda«. Za 15. aept iičam ia nabavo leaa za korlvo, voite In spretne delavce. Dnevna mezda 12 kron brez hrane, s hrano 6 kron. — Gozdo^i <^o v blizini Postojne. Naslov Alborte Paber, Trst. BoljSa gosi)odi6na iŠ£e stanovanje \ hrano pri uglednejši rodbini. 2962 Ponudbe s crno Da uprav »Slov. Naroda« pod „Hrana 120". Zastopniki ki so dobro vpeljani v industrialnih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudni-kih, poljedeljskih zadrugah in veleposest-n;kih, dobe kon\tonosno zastopstvo v ke-inični tovami Bugoa Pollftkf Krl Vinogradi. Prag«, Jungmann nliea it. 33, Ćeiko. 2957 Vešč! ielezostrugarfl. kljočavnlčarjl in po- možnl delavci dobe dobar in tralon zaalniek. Kranjska iovama za iolaio v Kamalk«, Kraa|ako. Kostanjev in hrastov les ▼sako mnotino, od 10 on dobo-losti naprof, knpi po nafTlill conl Josip Cizel, na Polzeli, Štajersko. 2374 jrOnrtJe Sehon ^V Ounaj, lM Flscharstiege itv. 8. dobavljalo po naliHIJHi cofiah, pri rmtmtnk m toCnl poalrolM i svilene tra