pg oi^tf l/ELiSMZM^ g§§ Kopitarjevi aLb/UI ^^^^ jeva 6, telefon 2V9J Telelon! aredalitvai daeraa alolha 2«W — točil »H. ZM4 la MM --Izhaja nak dan »Jotraj. raiea ponedeljka la dneva p« prazniku Jetika - narodna nesreča Prejšnjo nedeljo je bilo v Ljubljani zborovanje Narodne protituberkulozne lige, ki mu je pu javnost posvetila le del vse tiste pozornosti, kakor jo proiituberkulozno gibanje pri nas zasluži. Vprašanje jetike, te uajbolj razširjene bolezni pri nas, nikakor ne sme biti zadeva samo nekaj idealistov in človekoljubov, temveč je že zdavnaj čas, da se boj proti ajej razširi prav na vse plasti naroda ^er da so v tem boju kar največ angažirane država, bnnovinn, občine ter vse samoupravne oblasti in korpo-racije. Čutimo dolžnost, da ponovno pokažemo na temeljno hibo protituberkuloznega gibanja pri nas, ker smatramo popolnoma pravilno ter se v tem oziru tudi strunja z nami vsak resno misleč socialen delavec, da jetike nc gre obravnavati kot povsem ločeno vprašanje, temveč kot izrazit in sestaven problem vsega socialnega vprašanja. Brez reševanja vsega celotnega vprašanja tudi ni in ne more biti reševanja jetike. Moremo se povzpeti celo do trditve, da je jetika bolj važna za sociologa in socialnegu reformatorja, kakor za higijeniku. Velika večina vseh jetičnih obolenj pri nas in po vsem svetu bi pričela naglo padati, ako bi se reformiral socialni položaj širokih plasti. Priznati pa moramo seveda tudi, du zasluži popolno priznanje ves zdravniški napor v obrambi proti jetiki in v zdravljenju že obolelih bolnikov. Po> olne stntistike jetičnih bolnikov v Sloveniji seveda ..imamo. Znano nam je, da je v Sloveniji samo bolnikov z odprto jetiko najmanj 12.000 Samo toliko so jih ugotovile zdravniške preiskave. Na vsakih 100 Slovencev io zdravuiki ugotovili I prime, odprte jetike, pravo število oboieuu pa je sevedu večje. V hvropi težko dooimo pokrajino, kjer bi bilo toliko te najoolj strašne oblike jetike. Stara zdravniška zahteva in pravilo je, da mora vsak bolnik, na katerem ugotovilo odprto jetiko, biti izoliran da mora biti pod stalnim zdruvniskim nadzorstvom in če mogoče v bolnišnici. Toda kam naj damo Slovenci teh 12.000 boln kov, ko bi niti vse slovenske bolnišnice ne nudile zanje dovolj prostora, tudi ako bi vse druge bolnike ven pometali. Še bolj strašno pa je število obolelih za drugimi oblikami tuberkuloze, zlasti za pljučno tuberkulozo. Znano je, du je prav za prav vsak človek v nevarnosti pred okuženjem, važna pu je pri tem njegova odpornost, ki jo nudi njegovo telo proti morečim kalem. Ža odpornost pa je predvsem potrebna zdrava prehrana in dobra prebava. Socialni položaj večine našega ljudstva nam je r.nan. Vemo. da trpi pomanjkanje. Za odpornost proti jetiki pa je potreben tudi vsaj minimum počitka, dovolj prilike zračenja in solnčenja, predvsem pa so potrebna tudi zdrava stanovanja. Ako bi naše ljudstvo vse to imelo, bi moglo biti boli odporno. Za prebavo pa je zopet potreben red, predvsem pa zdravo zobovje Nikjer drugje, kakor ravno pri vprašanju jetike, vidimo, kako so socialna vprašanja v tesni medsebojni zvezi, in ako načnemo eno vprašanje, se nam takoj odkrije drugo. Ako hočemo torej govoriti predvsem o preventivnem boju proti jetiki, moramo tudi tu ponovno povdariti dvoje glavnih zahtev slovenskega delovnega človeka, to je uvedbo maksimalnega delovnega tedna, ki naj bi v nobenem primeru smel presegati 48 ur, zadoščal pa bi tudi 40 ali 42 urnik. Druga zahteva pa je uvedba minimalnih mezd. Oboje bi preprečilo zlorabo delavstva ter omililo njegovo izpostavljanje jetiki. Delavec, ki je pri težkem delu zlorabljen z nkordnim sistemom nadur za minimalni dohodek po 12 do 16 ur na dan, tak delavec se ne more uspešno upirati kalem jetike. Doma ima slabo hrano, neprijazno stanovanje, pogosto mrzlo, slabo prezračeno, nobenega pravega počitka — kdo naj torej vrže prvi kamen nanj, ako zvečer po napornem delu stopi na šilce žganja ali kozarec pokvnrjencga dal-matinca, da se vsaj za trenutek razvedri, s tem pa seveda še poslabša odpornost proti bolezni. Po modernih mestih Evrope ure in ure ne vidiš človeka, ki bi pljunil na cestni tlak, niti v žepni robec ne. Pa pojdimo samo kako jutro po katerikoli ljubljanski cesti in videli bomo, kako trume upadlih delavcev, slabo plačanih trgovskih nastavljencev, da tudi žensk, celo pot kreha, se muči s kašljem in z izmečkom, dokler ne pride v svoje delavaice. V takih razmerah ima jetika seveda ugodna tla Jetiki je izpostavljena tudi mladina. Naša šolska poslopja — zastavo uosi Ljubljana — so kotišče jetike. Po dva, trije oddelki se vrste v šolskih poslopjih, dopoldne, popoldne in celo zvečer, šolske sobe se ue morejo zračiti niti čistiti, mladina vdihava smrtouosne klice vase iu tako ima sedaj v Ljubljani 6.5% otrok v sebi že znamenja resne jetike, nujno potrebne zdravljenja, v industrijskih središčih pa še več Vemo na primer, da v rudarskih revir jih otroci^ spe ponoči ua posteljah skupno z bolnimi starši in da te postelje prav za prav nikoli niso dobro prestlane, ker pride po štiri, pet oseb na eno posteljo. Sram nas mora biti naše kulture in civilizacije tudi že zaradi tega, ker je še vedno denarja dovolj za mnoge nepotrebne stvari in celo za luksus, naši revni mladini pa smo odvzeli še tisto skromno število brezplačnih jiorcij mleka, ki jih je dobivala za zajtrk v šoli. Ako naglašamo preventivni boj proti jetiki. ki je najbolj uspešen, seveda ne smemo pozabljati tudi važnosti zdravljenja tistih, ki so že nevarno bolni. Nihče, še tnko resno bolan, šc ni izgubljen, in sodobni način zdravljenja jetike daje velike upe slehernemu bolniku. Dispanzerji Narodne protituberkulozne lige so napravili doslej mnogo dobrega iu mnogim rešili življenje Nn žalost naši dispanzerji ne morejo slediti zgledu Masurvkove lige un Češkem, kjer dispanzerji bolezni samo ugotavljajo, bolnike pa oddajajo v bolnišnice. Pri nas morajo biti dispanzerji tudi mujhne bolnišnice kjer delijo bolnikom pnevmotorakse, injekcije in razne druge pripomočke To dispanzerje mora noša javnost rim boli pospeševati, uživati pa morajo tudi vso naklonjenost ublasti iu predvsem industrij. Z ogorčenjem smo slišali nu ljubljanskem občnem zboru, du je v nekem večjem industrijskem kraiu Slovenije veliko podjetje, največje Usodna odločitev na Koroškem? Ali naj odločajo o narodnih pravicah koroških Slovencev nemški nacionalni šovinisti in slovenski nemčurji, ali pa zdravo in verno slovensko ljudstvo? Protislovenska propaganda na Koroškem je zadnje čase zavzela povsem čudne oblike. V našem listu (ponedcljska izdaja) smo to gibanje verno zasledovali. S začudenjem smo beležili izbruhe narodne nestrpnosti, ki so se dogajali pred očmi avstrijskih zastopnikov oblasti v Dobrlivasi, kjer je na Slovence navalila, primorani smo reči, poulična masa, ki jih je psovala z grdimi priimki, ki niso žaljivi santo za nje, marveč tudi za jugoslovansko državo. Podobno se je zgodilo v Zitai ivasi. Mnogo pa jc primerov po manjših vaseh, ki v javnost ne pridejo, n ki vsi dokazujejo, da je najnovejša gonja sistematična iu da skriva posebne namene. K takšni trditvi nas opravičuje tudi dejstvo, da se je zadnje čase pojavilo v slovenskem ilelu Koroške neobičajno veliko število letakov, ki morejo prihajati iz istega vira, ker vsi na isti način žalijo .narodnostni čut Slovencev in imajo tudi vsi preveč viden namen žaliti Jugoslavijo. Dogodilo se je, da so fan-tailini od režimske stranke na javnih trgih slovenskih krajev prebirali letake, v katerih je bilo polno psovk proti Slovencem in ki so m?taH blato tudi imenoma na našo državo. Končno jc treba brati, če jih žc poslušati ili mogoče, tiste neštevilne govore, ki jih koroški heinnvehrovcl pod pokrovom domovinske ironte sipljejo zadnje čase nn raznih nacionalnih prireditvah. V njih sc zaganjajo z grdimi, odurnimi izrazi, ki pričajo, da se koroški Nemec iz zgodovine ni naučil prav ničesar, v Slovence, med tem ko pa povzdigujejo visoko zgled onih nem-čurjev, ki so obrnili hrbet silovenstvu in so postali Nemci. Kaj se za tem gnusnim valom proti Slovencem prav za prav skriva. To je vprašanje, ki si ga moramo staviti. Čut hvaležnosti ga gotovo ni dvignil, kajti pri hitlcrjcvskem puču so se pravi Slovenci zadržali lojalno napram svoji državi, ki ji hočejo ostati zvesti, med tem ko so nemčurji in helmwehrov-ski purši takrat svoji lastni vladi streljali v hrbet in so za to danes zopet na visokih vodilnih mestih. Kaj sc torej skriva za to sistematično gonjo, ki je izbrala plebiscitne proslave za povod, da udari proti Slovencem s podvojeno silo? Čuli smo, da hoče avstrijska vlada dati koroškim Slovenccin oni minimum kulturnih svoboščin, ki jim po mednarodnih pogodbah o zaščiti narodnih manjšin pripadajo in ki jih je katoliška država po svojj vesti dolžna manjšinam tudi dati. To željo moramo vsi pozdraviti. Toda kanelerjeve izjave, pri tem mislimo na obljubo velikega pokojnika d,r. Dollfussa v Beljaku in na izjavo sedanjega zveznega kanclerja dr. Schuscli-nigga v Celovcu, je pokril z meglo temnih slutenj nodkancler Starheinberg. ki je imel zadnjič, ko je govoril v Celovcu, besedo samo za tiste Slovence, ki so pri plebiscitu glasovali za Avstrijo, za one pa, ki so se poslužili pravic božjega in pozitivnega prava, ker so glasovali svobodno po svoji vesti, pa ni našel nobene. Že takrat smo slutili, da bo »kulturna zaščita« veljala samo slovenskim odpadnikom. Sedanja gonja, ki se je naenkrat dvignila proti Slovencem, nas pa v tej veri le potrjuje. Zdi sc nam, da se pripravlja čisto na- Izjava avstrijskega poslanika vaduo mešetarenje s koroškimi Slovenci. Vlada na Dunaju bi si rada oprala roke in s pristankom na »kulturne svoboščine«, med katere spadajo v prvi vrsti slovenske šole, razhohnala po širnem svetu, da je manjšinsko vprašanje uredila tako, da služi lahko za vzor vsemu svetu. Istočasno pa ima koroška deželna vlada — in posredno po njej koroški Heinnvehr, ki ga sestavljajo po krvi in po duhu potomci nekdaj največjih sovražnikov slovenstva, da ne rečemo, da so poleg tega še protI krščanskega mišljenja — nalogo, naj organizirajo po slovenskem Koroškem protestna zborovanja, da bo vlada potem lahko rekla: vidite, saj smo hoteli dati narodne svoboščine, a so jih sami odklonili, razen par »zapeljancev, ki silijo v Jugoslaviji«, ki jih je treba pa pravočasno terorizirati, da si ne bodo upali odpreti nst. Torej naj bi odpadniki od Slovencev, nemčurji imenovani, izjavljali v imenu Slovencev. da kulturnih svoboščin ni treba! In oblast naj hi mnenje nemčnrstva uzakonila proti Slovencem, ki jih niti za nasvet ni vprašala, še manj pa njihove pravice upoštevala. Takšno početje bomo razkrinkali! Naj si koroški Nemci no delajo nobenih iluzij. Stališče koroških Slovencev je jasno iu etično neovrgljivo. Na to bi morala avstrijska vlada polngati polno vrednost, razun če njeno krščanstvo ni fikcija. za katero se skriva stari protiverski liberalizem, ki trn jo podedoval Heinnvehr. Koroški Slovenci nc silijo nikamor. Ostati hočejo v svoji državi. Tudi Jugoslavija ne slega svojih rok po tem ozemlju. Povedala je to žc neštetokrat. Karte so na mizi. Ali po vsem tem kol državljani Avstrije in kot najbolj krščanski del koroškega prebivalstva nimajo pravice, da dobijo od svoje krščanske vlade brez zavijanja in hrei grdega mešetarenja, ki jc žc macchiaveli-stično, vse ono ali vsaj ono, kar jim daje božje in naturno pravo? Sedanje početje koroškega Hciinvrehra proti Slovencem je zaničevanj« vredno. Pričakujemo, dn bo zvezna vlada na Dunnju to-mu napravila konec. Če se pa strinja s to propagando, potem naj sc ne čudi, če ho do bila od kulturnega sveta pravilno oceno. Vladna kriza v Bolgariji Bodoči mož Kjoseivanov Sofija, 22. nov. m. Pred par dnovt je bila sporočena vest, da je zbolelo več aktivnih ] ministrov v sedanji vladi g. Toševa. Nazadnje pa jo bilo sporočeno, da je obolel tudi sam predsednik g. Tošev. Te vesti se spravljajo v zvezo s predstojecimi verjetnimi izpro-membami, ki se bodo najbrže v najkrajšem času izvršile v Bolgariji. V bolgarski pre-etolici se trdovratno vzdržujejo vesti, da se vlada Toševa že nahaja v krizi. Imenuje se f-di že novi predsednik vlade in to v osebi zunanjega ministra Kjoseivanova. Osebnost Kjoseivanova se v bolgarskih krogih smatra kot najpripravnejša za to mesto, ker uživa simpatije v vseli političnih, gospodarskih in družabnih krogih. V zvezi s temi vestmi o spremembah bolgarske vlade se že navaja v političnih krogih tudi, da bi bila vlada Kjoseivanova delovna vlada, v nobenem slučaju pa no volivna. Njegova vlada bi bila samo neko vrHto prehod k normalizaciji notranjem političnih razmer v Bolgariji. Ta vlada naj hi predvsem spremenila ustavo ter skušala likvidirati razno spore, ki so nastali i>o zaroti Damjana Vlčeva In tovarišev. Trdi se tudi, da bo nova vlada pripravila teren za povrnitev k normalnemu političnemu življenju v Bolgariji. Olede metode, kako hi se izvodla ta normalizacija, pravijo, dn se to ne bi izvršilo v obliki parlamentarizma v slari obliki, to pa radi tega no, ker sc smatra, da se v sedanjem trenutku rie sinejo izvršiti nobeno prenagle spremembe. Nova vlada, ki hi bila delovna, bi pripravila teren tudi za nove volitve. Prihod Kjoseivanov,-; na čelo državno uprave hi bil po zatrjevali iu političnih krogov sprejet s simpatijami eeio od bivših političnih strank, ki doslei znv/.e mnjo zelo astro stališče napram vladi To šova. Z abesinskih bojišč Čiščenje" Tembiena Severno bojišče Uradno poročilo št. 52 Agencija Štefani objavlja komunike št. 52, ki se glasi: Operacije v vzhodnem Temhienu se nadaljujejo. Italijanske kolone so porazile sovražne oddelke blizu Amba Bethlenia južnoiapadno od Mukale blizu reke Gcbo. Na abesinski strani jc bilo veliko število žrtev. Na naši strani so padli en oficir in dvn askara. Letalstvo opravlja izvidniške polete v področju Antala in Bu jo. 99 Z Jugoslavijo - dobri sosedi" Belgrad, 22. novembra. AA. Pooblaščeni minister in izredni fioslanik avstrijske republike v Belgradu Schmidt je sprejel zastopnika agencije Avale in mu je o oduošajih med avstrijsko republiko in kraljevino Jugoslavijo med ostalim povedal tudi tole. Moja država ve, kaj dolguje visoki ustanovi v Ženevi. Tega ne bo nikoli pozabila. Ce pa se Avstrija ni v celoti in v vsakem oziru priključila sankcijomstom, je to storila le zato, ter jo z Italijo radi svojih višjih gospodarskih interesov veže tesno prijateljstvo. Z razvojem avstrijsko-jugoslovanskih odnoša-jev pa sem lahko samo zadovoljen. Radi iskrene in odkrite politike obeli držav postajajo odnošaji med njima čedalje bolj vzajemni in prijateljski. Med obema državama ni noben?ga nesoglasja splošnega značaja, prav lako ni nobenih razlogov za nesporazum Mi smo sosedi in hočemo ostati dobri sosedi. Avstrija goji globoke simpatije napram Jugoslaviji. Njena stabilnost in napredek sta neobhodno potrebna za svetovni mir. Vsaka teh dveh držav ima svoje posebno evrepsko poslanstvo. Ti dve poslanstvi si ne nasprotujeta, marveč se nasprotno druga drugo zelo srečno izpolnjujeta. Zaradi tega so go- spodarski odnošaji med tema dvema narodoma izredno važi. Med obema obstaja srečna gospodarska odvisnost, kar je poshdica njunih gospodarskih sestavov. Zato moramo to gospodarsko soodvisnost ohraniti in pospeševati. Sosedstvo ustvarja obveznosti. Kljub gospodarski stiski in raznim gospodarskim nezgodam so gospodarski odnošaji med obema državama še zelo obsežni. Avstrija je na drugem mestu vašega izvoza in na tretjem v našem uvozu. Turistični promet med Avstrijo in Jugoslavijo je takisto prav važen. Reči hočem nekaj besedi še o odnošajih na nekem drugem področju, kjer obstojajo velike možnosti še tesnejšega sodelovanja. To polje je prosvetno. Avstrija je bila od nekdaj ponosna na to, da je mogla sprejemati in združevati duhovne vplive svojih sosedov. Srečni smo, ko vidimo, da jugoslovanski dijaki obiskujejo naše visoke šole in ko vidimo zanimanje, ki ga kažejo v Jugoslaviji za naše znanstvene in umetniške manifestacije. Jugoslovansko umetnost in znanost bi morali v Avstriji še bolje poznati. Na ta način bi se Ii dve državi, ki si lahko dasta druga drugi toliko, šc boljše se: znanili. S tem pa bi se zač.de še bolje spoštovati in ljubiti. v tistem kraju, ki je odklonilo prispevek bednih tO Din za vsakega svojega delavca za dispanzer, medtem ko so druge manjši in iustrije v tistem kraju boljše razumele velik pomen dispanzerjev. In končno: ali naj se lotimo še težkega vprašanja bolnišnice za tuberkulozne bolnike v Ljubljani. O tem se jc polilo po papirju žc toliko črnila, du pozna skoraj vsakdo vse vprašanje. Lepa je zamisel, da bi postavili pokojnemu kralju Aleksandru v Ljubljani spomenik v obliki velike plastike. Toda v izvršitev tega nn-črta bi znali morda čez nekaj let, ko se bodo upajmo — gospodarske in denarne razmere Sloveniji izboljšale, postaviti še lepši in večji spomenik, kakor je sedaj zasnovan V duhu našega časa pu bi ravnali ako bi sedaj namesto plastike postavili velikemu kralju vse lepši in veličastnejši. bolj človeški spomenik bolnišnico za tuberkulozne, ki bi nosila kraljevo ime. Nabrana je žc skoraj milijonska vsota in s tem denarjem bi sc dalo že kuj napraviti, ako resno mislimo ves boj proti jetiki. Slednjič naglasimo samo še eno: Karkoli žrtvujemo v preventivi proti jetiki in za zdravljenje jetičnih bolnikov, to jc najboljše naložen denar, ki se bogato povrača. namreč v zdravju, ! podjetnosti, marljivosti našega naroda. Le zdrav narod jc zmožen gospodarskega in kulturnega napredkal Makale, 22. nov. b. »Čiščenje« v gorskem masivu Tembien se nadaljuje. Ta masiv je poln globokih dolin in grebenov, kjer se skrivajo razpršene čete armade rasa Sejnina, s katerimi prihajajo italijanske napadalne čete neprestano v »popade ter jih preženejo. Ti oddelki se bodo morali udati, ker bodo sicer uničeni od italijanskih čet. Le enkrat so naletele r tem gorskem masivu italijanske čete nn hujši odpor ras Sejumovih vojakov, ki pn so jih Italijani tudi pogunli r bog. Italijanske čete so zuvzein važen vrb, visok nad 3000 m, ki vlada vsej dolini področja Tetnbien, Italijani hočejo očistiti ves teren od sovražnika. Pn vesteh iz sultanata Ause so napadli vojaki Bultana Jaje. ki je prešel k Italijanom, veliko abesinsko karavano, ki je prispela iz Amkoherja in imela s seboj veliko orožja in municije. Vojaki sultana Jaje so pobili vse regularno vojako, ki so spremljali karnvano. ostale pa so nagnali v beg. Ta zmaga je tembolj važna, ker so vojaki sultana Jaje bili oboroženi samo s kopji, pa so kljub temo premagali abesinsko vojsko, ki se je pokazala zelo strahopetno. Tnko so prišli vojaki sultana Jajo do orožja in municije. ki jim ho dobro služilo v borbi proti centralni vladi, ki so jo vedno sovražili. Oh reki Tnkazi morajo Abesinci obvladati velike težkoče samega zemljišča, hkratu pu tudi sovraštvo plemena, ki živi na tem področju, ki je bilo vedno zelo vdano Italijanom, pa je sovražilo Abesince. To pleme z vsemi silami dela na to, da hi Italijani čimprej premagali Abesince ter He osvobodili svojega pravega sovražnika. To pleme se tudi ni hotelo odzvati pozivu za mobilizacijo in so sploh popolnoma odpovedali poslušnost centralni vladi in se niti en vojak ni odzval [»vabilu, da gre v vojsko na Italijane. Beli častniki Dopisniki inozemskih listov poročajo o b e, * lih častnikih v abesinski vojski. Tu gre v prvi vrsti za belgijske častnike, ki jih smatrajo Italijani za pustolovce in izdajalce bele rase, ki so šii za denar služit Abesincem in organiziraj obrambo proli beli rasi. ki ima jioštene namene. Teh belih častnikov pa ni mogoče opaziti, ker so se črno pobarvali in se tudi kot Abesinci oblačijoi tako da res zgledajo kol pravi Abesinci. Vsak lak pobarvun belokožec. ki ga bodo zajele italijanske čete, bo brez vsakega sodišča ustreljen, kakor pravi razbojnik, ker je izdal belo raso. Pred novim spopadom Kakor poroča angleška agencija Reuter je bil abesinski cesar na vzhodni fronti. Poset abesinskega cesarja se smatra kot znak, da je abesinska vojska končno pripravljena nn odločno borbe proti nasprotniku. Koncentracija abesinske vojske je tako na severni kakor nn južni fronti dovršena. Vse ka/e, da tudi Italijani računajo i motnostjo abesinskega protinapada, ker so na svoje polo- kije jntnn Makale p«Ht«vfli te*ke topove. Po »eki vesti iz Mukale t dne 17. t. m., ki se je p« .sej priliki zakasnila laradi cenzure, je ras Sejum lu se je sicer stalno izogibal borbi, kontu« sprejel bitko v Teiubijskih gorah. Ras Sejmu je bil pri siljen umakniti se. Poskušal je iuvršiti i večjim oddelkom napad na 15. bataljon askarjev. ki se je u taboril pod prelazom Abarom. Itas Sejnin je nato razvrstil svoje čete nu ugodnih položajih in sprejel Italijane z ognjem iz gorskih topov iu strojnic. Po borbi, ki je trajala nekaj ur, so sc Abosinei umaknili, njihove položaje so zavzeli oddelki italijanske vojske. Njihove izgube so bile precejšnje, vendar niso mane. ker so Abesinci odnesli s seboj svoje ranjene in mrtve vojake. Borba se je bila nn majhni planoti v višini 20(10 m oh vznožju znane prirodne trdnjave Ambe Salame, ki je še vedno v rokah Abesincev. Štirje bataljoni askarjev in eskadron nvV.ove konjenice so zasledovali rasa Sejuma in ga skušali obkoliti, preden hi dosegel svoja skrivališča r gorah. Vendar jim la poskus ni uspel. Južno bojišče Bitka pri Dagaburiu Itlidžiga. 22. nov. b. Iz abesinskega glavnega stana pri Dagaburju poročajo, da se vodijo tamkaj hude bitke. Ahcsineem se ni posrečilo samo obdržati mesta Dagahurja, ki ga Italijansko letalstvo st-alno napada, enako pa ga oblegajo tudi tanki in pehota, temveč se jim je posrečilo izvršiti eelo zelo uspešen prodor proti jugu. V tej bitki Ho Abesinci zajeli lopot štiri tanke ter pobili veliko italijanskih vojakov. Dokaz, da so Abesinci »are* Sospodarji položaja pri Dagaburju, potrjuje tudi ejstvo, da je vrhovni poveljnik ras Našibu dovolil dvema Angležema Aiidrew»u in pa Tajdorja, da »meta kot opazovalca t Dagabur. V Daguburju se nahaja š« ve, ki da so ga Italijani podkupili, da dela sedaj težave angleškemu imperiju v dolini Nilu. Naša javnost se jc pred 5. leti še tako navduševala t ' ' a _ * • t ' t 1,,,,,., ' ,,1! I/v',a ! url /v. I !m(/m' za Egipet in ji je bil tamošuji položaj vsled informiranosti našega časopisja znan do najmanjših po drobnosii, da bi med časopisnimi ljudmi bržkone nc našli koga .ki bi iskal življenjepisa »gospoda Wafda«, ki danes zopet razburja Evropo in Afriko. Wald, to je arabsko iuve za egiplsko nacionalistično stranko, ki si je |X>stavila cilj, da osvobodi Egipet od vsakega inozemskega vpliva in vpostavi na svojem ozemlju |*>polno državno in 1 Cesar o svoji inšpekciji narodno neodvisnost. Začetnik' nacionalističnega gibanja je sloviti Zaglul paša, ki je ravno pred 16. leti dne 13. novembra 1910 v imenu egiptskega naroda ne sei v palačo angleškega visokega komisarja v Kairu spomenico, v kaleri je občni zLor Wafda sestavil Adis Abcsa. 22. novembra. AA. DNB poroča: , jn obrazložil zahteve egiptskega ljudstva po obnovi ,t r > i i 11- i t hnti£čn io cesar Hnile Selasi držitvne in narodne svobode, ki je pred stoletji utonila pod turškim jarmom. Slovesna predaja S]K>-menice jc imela krvave posledice, kajti od lakral so sc množile male in večje revolucije po vsem Egiptu, dokler da nepomirljivi fanatizem Arabcev, ki se jc razbelil v histerijo, ni bil kos angleškemu otipom, leta 1023 je An glija na nasvet admirala Miilnerja, ki sc je nalašč v la namen mudil dalj časa v Egiptu, slednjič le pristala na to, da vrne Egiptu ustav«! s kraljem in parlamentom Kot vzorec je služila htdi tukaj belgijska ustava, ki je bila pomerjena za beligijske razmere in je tam tudi ugajala, a ki ni mogla odgovarjati meram egiptskega narodnega življenja in epi:piskih tra dicij. Poleg tega sf je Anglija pridržala pravice. imeti svoje lastne vojaške garnizije po Po svoji vrnitvi z bojišča je cesar Haile Selasi sprejel zastopnike tujih listov in jim dal izjavo o vtisih svojega Inšpekcijskega potovanja. Izjavil je, da jo s tem. kar je videl na lin jišču. zelo zadovoljen. Vojaško politični položaj na južnem bojišču je izvrsten. Ote so ga pozdravile r ogromnim navdušenjem. Obiskal je mnoge rn njeno«. Pri tej priliki je ustanovil fond za rod hine padlih vojakov. Rus ntač Alevlork. ki je liil med zadnjim letalskim napadom na Dagabur hu dn ranjen, ni hotel zapustiti svojih čet in je med njimi umrl. Cesar flalle Selasi je obiskal njegov grob ;ri položil nanj venec. V Diidžigi jo bila vaina vojaška koulnrenca. Cesar je sprejel sporočila po eameznib poveljnikov na južnem bojišču. Poročila potrjujejo, da italijanske čete šo niso prispete do Saeabnneha in da so še vedno na reki Fafani. v zaledju Sudana in z ogroženimi mejami ob italijanski Libiji za primer, da bi morala Anglija braniti svoje interese v Abesiniji proti težnjam Italije. Spor. ki jc izbruhnil med Anglijo in Italijo zaradi Abesinije in sploh zaradi križajočih se im perialističnih teženj v Afriki, je na eni strani omehčal voljo Angležev, da ustrežejo Egiptu, da bi imeli na tem silno vročem .ozemlju mir, na drugi strani pa je tudi zelo poostril njihov posluh za nolrebe svojega lastnega imperija, ki mu življenjska žila teče ravno skozii Egipet Kralj Puad in tudi Wafd sam so Angliji šli na roko ter pripo-znali, da je sedaj bol) važno skrbeti za varnost države, kot pa razmotrivati o ustavi, ki jo naj dobi. Toda naenkrat sta posegli vmes dve sili, ki sta vse račune popolnoma zmešali. Najprej je za čel arabski tisk, ki o z?oraj navedenih pogajanjih ui bil poučen in je tudi boljše bilo, da ni vedel ničesar, lomiti kopja za novo ustavo in napadati vlado, da to vprašanje zavlačuje. Tisk, ki je v Egiptu svoboden, je povzročil nacionalistično burjo med mladino, ki tndi ni vedela ničesar o pogajanjih in je bržkone, ravno tako kakor arabski tisk. dobila nekai denarnih injekcij od strani Italije. Spričo nenadnega izbniha nacionalistične žilice se je pa vlada Nessim paše takoj skrila za W.ifd rn nastopila ž njim skupaj proti Angliji. Na drus>i strani pa je novi angleški zunanji minister sir Samuel Hoare. ki jc drucače energičen, kot pa pohlevni Henderson, v pravilni slutnji, da nacionalisti nekaj pripravljajo iu da egiptska vlada ni prav trdna v svoji zvestobi do Anglije, kakor tudi v previdni želji, da Anglija potrebuje otipljivega piv voda za oboroževanje Egipta, ne da bi ii bite. pri tem ry>trehno ravno s prstom kazati na Italijo, imel v londonski Guildhall velik zunanjepolitični govor, v katerem je brez ovinkov dejal, da Anglija nc bo privolila v obnovo ustave iz leta 1023 in da ie Francija-Nemčija R^min i.«1.11 .u Milil«IIi...........II.......i......................I........ posojanja va da sme imeti svoje . ............. . _____.. Egikhi. da jih sme poljubno ponnioževati, če. bi poiskati druq» rešitev. Ta dva dogodka, ki mislila, da je to potrebno. Nadzorstvo nad Sueškim s(a skUpno položaj poslabšala, sta doslej tajna no- ' Mdeva g.ajanja za miren sporazum prekinila in premislila Pariz, 22. novembra, c. Nocojšnje izdaje listov se še obširneje bavijo s sestankom Hitlerja in Ponceta. /.animivo je dejstvo, da listi z uradne strani objavljajo velike naslove z ozirom na ta sestanek pod naslovom: »Francija se vz.buju k realnosti!« Listi pravijo, da Francija ne sme pozabiti, da ima za hrbtom veliko državo, s katero mora urediti vsa viseča vprašanja O včerajšnjem obisku se čuje. da se je govorilo predvsem o francosko sovjetskem paktu z ene strani in o oborožitvi Nemčije z druge strani. Hitler je obrazložil Fran^oisu Poncetu. da je za Nemčijo Iruncosko-sovjetski pakt največja ovira, da nc pride do resnično prijateljskih odnosov med obema narodoma. Z druge strani pa je Frunvois Poncet poudaril Hitlerju, da smatra Francija nemško oboroževanje za njeno največjo nevarnost. Poncet in Hitler sla v prisrčnem razgovoru skušala najti nekako kompromisno obliko med temi dvomi vprašanji, ki naj bi v resnici prinesla ureditev medsebojnih odnosov na prijateljskih in nezahrbtnih temeljih v korist narodov obeh držav. Francoski veleposlanik Poncet je skušal Hitlerja prepričati, da pakt s sovjetsko Rusijo ni naperjen proti Nemčiji. Seveda tudi Hitler ni poznliil takoj po-ndariti, da nemška oborožitev ni naperjena proti Franciji, ker je on že večkrat javno in pred vsem nemškim narodom v imenu samega naroda poudaril, da Nemčija nima nobenih teritorialnih aspirncij v Franciji ter da ravno iz tega vzroka ue more priti do spopada. Kolikor pa se more prodreti v tajne okoli zunanjega ministrstva, sc pn more ugotoviti, da sc laval pri teh ponudbah Nemči ji ni prav nič držal niti načelnih niti čnvstvenih okolnosti. Misli se, dn se hoče sedaj Ijivnl iz zagate, v katero je zašel med Anglijo in Italijo, rešiti nn tn način, dn se nasloni na Nemčijo. Najbrž ho moral zapustiti prijateljstvo z Italijo in se ho sedaj skušal zvezati z Nemčijo tnko, kakor se je včasih Breand otrese! italijanskega prijateljstva nn ta način, da se jc vezal s Stresemannoin. Nikdo krat vodila zasebno razgovore s predstavniki nemške vlade ali pa z voditeljem nemških bo ievniških organizacij. Levičarji mislijo, da sc hoče l aval z razgovori z Berlinom rešiti v no tranji politiki in sc še bolj naslon... na desničarje. »Temps« pa skuša pomirljivo vplivati na vso te komentarje in pravi, da je sporazum šc zelo daleč Gre samo za to. da se odstranijo največje težave zn delo. ki ga pn Francija z Berlinom ne murn upravljati brez pristanka svojih zaveznikov. List meni, da sc jc pri tem predvsem treba ozirati na stališče držav Mnle zveze. 7-ato je bil važen razgovor, ki ga je imel danes Laval z Osuskiin. Masaryka zadela kap Ugibanja o nasledniku Praga. 22. nov. m. V tukajšnji politični javnosti se je že par dni razpravljalo o vprašanju odstopa predsednika češkoslovaške republike Tomaža G. Masaryka. Njegovo zdravstveno stanje sc je, kakor znano, zelo zrahljalo in so bili vsi vodilni ljudje pa tudi vsa javnost v velikih skrbeli zaradi visoke starosti predsednika republike. Zatrjujejo, da sc Je g. predsednik hotel že večkrat odpovedati vsem svojim visokim funkcijam, dn pa je na splošno željo in zahtevo vedno popustil tor izvršitev svojega sklepa odlagal na poznejši čas. Vsi znaki pa kažejo, da prehaja sedaj to vprašanje v zaključno fazo. V dobro poučenih krogih namreč zatrjujejo, da se bo vprašanje novega predsednika republike rešilo ž.e v prihodnjih mesecih, nekateri pa celo trdijo, da 1» odločitev padla preje, tretji pa celo pravijo, da se bo ta zadeva uredila že v teku prihodnjih dni. Doliro poučeni krogi zatrjujejo, ila je sivolasega predsedniku republike zadela viScraj lažja kap in dn hoče sedaj 1111 vsak način odstopiti. Nekateri eelo pravijo, ila je žc podal ostavko na svoj visoki položaj. Javnost o Icm šc ni bila uradno ena prekopam "je ostalo izključno angleška zadeva obramba Sudana, ki se razteza do abesinskih gora, pa skupna skrb Anglije in Egipta. Wafd, ki je hotel vse. se s to pridobitvijo, ki ie bila sama na sebi že ogromna, ni zadovoljit Od 1023 do 1030 je upor sledil u|x>ru, poulične demonstracije pouličnim pobojem. Anglija je morala večkrat ostro posredovati. Sicer so se dobrodušne in idealom vdane laburistične vlade v Angliji posebno leta 1028, ko je sedel v angleškem zunanjem ministrstvu dobro voljček Henderson, trudile, da bi Vvaktu ustregle in je bila že neka pogodba, ki bi bila pravice Anglije omejila iz/kliučno lc na varovanje"Sueškega prekopa, gotova. Toda bržkone po nasvetih angleških konservativcev, ki 30 v zunanji politiki vse kaj drugega, ko vsem odpuščajoči laburisti. se je leta 1930 egiptski kralj Fuad proti volji angleškega zunanje ga ministrstva spuutal. napravil državni udar, raz-1 gnal parlament in razpodil Wafd ter ukinil tudi I ustavo iz leta 1°23. Zavladal je diktatorično in po državi sc je naseli! sorazmeren mir, Za vsak pri mer sta se usidrali v aleksandrijgki luki še dve novti angleški križarki. Toda Wafd, ki mu je stopil na čelo Nahas paša, je ves čas od leta 1030 dalje z veliko doslednostjo delal na to, da se zopet vzpostavi ustavni režim. Kakšen? Ali naj se oživi ustava iz leta 1023. s katero ni bil nikdo zadovoljen, ali naj se iznajde zopet kakšna nova. Pogajanja so se nadaljevala med Nahas pašo. predsednikom diktatorske vlade Nessim pašo in kraljem Fuadom. Na veliko začudenje Angležev se je kralj Fuad, gotovo sit neprestanega zajedavanja od strani nepomirljivih vvafdistov. od ločil, da j>redloži Angliji obnovitev ustave iz leta 1023. Angleži so seveda odgovorili, da to ni mogoče. Zakaj bi vlačili nazaj mrliča, ko ga nihče v Egiptu ni maral, dokler je bil še pri življenju? Po-iščimo rajši nekaj norega, so dejali kralju Fuadu. Tako so še pogajanja zavlekla, dokler ni na obzorju vstalo abesinsko vprašanje z nevarnostjo vojne debato tako rekoč zopet ulici, to je demonstrantom in angleškemu vojaštvu Kakšen bo nndalini razvoj dogodkov, je težko povedati Strasti Wafda so zopet zbuiene. Aiiglerlri odjxw, ki mu daje oznako 30.000 vojakov, ki tabo rijo ob Nilu, ter 60 bojnih ladij, ki mrko počivar> v Aleksandriii. pa jc bolj odločen. Bržkone bo ro r»et pametni kralj Fn-ad na podoben način kot leta 1030. razrešil vozel. Takrat je imel za seboj laburistične pacifiste v Londonu. Danes sediio tam trmasti konservativni imperialisli. Brez dvoma r>a je angleška vlada danes bolj kot kdaj odločena, da prepreči, da bi nadaljni razvoj Egipta v samostojno ustavno državo spremljale poulične krvrve demonstracije. Tudi o tem ni dvoma, da ii bodo pravi egiptovski rodoljubi pri tem šli na roko. Manevri brodovja Aleksandrija, 22. novembra, b. Ham egipiske vlade in sam prestolonaslednik so prisostvovali na težki britanski oklopnici »Queen Ehsabeth« velikim pomorskim manevrom britanske mornarice. Velikih manevrov sc je udeležilo skoraj vse britansko brodovje ter Sredozemsko morje šc ni videlo tako velikih vaj. Britansko brodovje je najprej izvršilo naf>ad na fiktivnega sovražnika, ki je prišel^pj} prtega morja. Sodekivala so tudi letala, ki jSČLle spustila z matičnih ladij. Naenkrat je napad>M|*»-vražnika skupina &0 letal. Britansko brodovje Je izstrelilo najprej velike svetlobne rakete v smeri, od kjer je prihajal dozdevni sovražnik, ki ga je britansko brodovje po tej razsvetljavi odkrilo, nakar so zagrtneli topovi z vseh ladij, letala pa 50 se spustila v borbo. Vsi člani egiptskega kabineta, kakor tudi prestolonaslednik so bili navdušeni nad ogromno pomorsko silo Velike Britanije. noče biti namreč prijatelj tistega, ki izgublja. I obveščena. Jasno je torn.i. da ho odločitev padla Kar se pa koncesij Nemčiji tiče. bi jih pa bilo 1 T najkrajšem fasn. Za najresnejšega kandidata l_L1____C— • • A „>ni|n ionvnvncl i twl/l-žu t K(> _ l :.. — „..l!Gonil> L r,,n*ili JntLnulnvaUU^ffa »11- Angleži ne vedo kam z denariem Ogromno posojilo Rusiji in Nemčiji ,,Kupčija je kupčija" - 60 miljard Din za narodno obrambo lahko najti. Saj je srednjeevropski položaj še zmerom nerazčiščen in tukaj bi lahko bilo plačati račun Nemčiji tako. da Francijo ne bi mnogo stalo. Levičarsko časopisje pa kljub temu ostro napada Lavala znradi njegove odločitve. Zamer-jn Lavalu. dn se odločuje za to politiko v trenutku, ko objavlja prodsedništvo organizacije »Ognjenih križev« ogromno številko svojega Hanstva. Ta oborožena desničarska organizaci ja ima sedaj že milijon članov. Ta organizacija, katere jedro tvorijo bivši bojevniki, je že reč- smatrajo v političnih krogih češkoslovaškega zu-nunjega ministra dr. Rdvarda Bcnoša. Potres na Havafshih otokih Honolulu, 22. nov. AA. DNB poroča: Včeraj je bil na Havajskih otokih močan potres. Več oto- vlJa kov je morje zaradi tega preplavilo. Valovje je napravilo na obali ogromno škodo. Veliko število ribiških čolnov in jadrnic se je razbilo ob skalovju. Ponekod je potres porušil tudi železniško progo. London, 21. novembra. SE. V banke london-skega City se valijo zadnje dni ogromni kapi-tuli. Zmaga konservativne stranke pri volitvah je dvignila zaupanje, in mnogo denarja, ki jc za vsak primer pobegnil na kontinent še pred volitvami, se sedaj vrača. Bančni izvedenci pra-ijo, da je prišlo zadnje dni okrog 120 milijonov fuutov (30 milijard Din! op. ured.). Bankirji se sedaj sprašujejo, kam s tolikim denur-jem. Našli šo doma že tri plodonosna polja, kjer mislijo naložiti denar, in sicer: V novo državno posojilo, ki bo razpisano Kilajske izgube v 40 letih AAIC, »-t S tf* BU.1K« }»in>0* A K * * nisma! ,.„ jf^jjjg jr»«t —ie HTOjBA PHt.ir««« >'"" f toei irmuvk« 11 Tokio, 22. nov. c. Japonska vlada je imela danes sejo in obravnavala položaj v severni Ki-'.sj-.ki. Odobrila je politiko ».innnjrgi, ministra in mu svetovala, naj poslej nastop« samo r sporn-umu J vojnim minutrom. Po Mji ja bil« poMbna seja vojnega, zunanjega, mornariškega in finančnega ministra. Na tej posebni seji je bilo proučeno Cankaišekovo stališče glede razmer v severni Kitajski posebno pa njegov* namer«, da brani suvc r«&Ml KiUjtk*. pod imenom »posojilo narodne obrambe« v znesku 250 milijonov funtov (okrog W> milijard Din). 2. V obnovitvena dela za c i v i I n o in vojaško letalstvo. 3. V zpradnje novih kanalov in pristaniških naprav. Poleg navedenih vložb, ki so namenjene domovini, imajo bankirji v City še namen posoditi veliko denarja v inozemstvo, predvsem pa v Nemčiji, Rusiji in na Kitajskem. Pogajanja z nemško banko Schro-d c r so se že začela in se po razgovoru med dr. Sehachtom in guvernerjem angleške Narodne banke Normanom ugodno razvijajo. Bankirji bodo menda zahtevali za posojila Nemčiji samo "5-odstotno obrestovanje. toda nu ta pogajanja so navezani tudi politični pogoji, med njimi tudi na pogoj po vrat ka Nemčije v prenovljeno Zvezo narodov, ki se bi ločila od versujske mirovne pogodbe. ludi pogajanja s sovjetskimi z n-s t o p n i k i so v najboljšem teku. Sovjeti bi radi nakupili velike množine blaga v Angliji in an irleški bankirji so pripravljeni odpreti potrebne kredite. Gre baje za vsoto 10 milijonov funtov (poldrugo milijardo Din), ki bi sc polugomu.zvišala in dosegla 60 milijonov funtov (P milijard dinarjev). Sovjeti bi posojilo obresto.ali po 7 in pol odstotka, od katerih bi se dva in pol odstotka stekala v poseben fond. iz katerega bi sc poplačali stari carski dolgovi. Sovjetska vlada je izjavila, dn ji ie vseeno, kako bodo uporabljali obresti, ki jih bo plačala, to pa zn to. dn ne bi mogel kdo reči. da jc Rusija priznala carske dolgove, v kolikor sc tiče angl. upnikov. Istočasno tečejo tudi pogajanja /a poravnavo spora z ozirom nn delnice /Inlonosne družbe na reki Leni. ki jih je sovjetska vlada svoje dni zaplenila. Rusija je sedaj voljna to poravnati, in sicer bo plačala takoj 60.000 funtov (15 milijonov di-nnriev). ostale "> milijone funtov (75 o v Belgradu Belgrad, 22. nov. m. Kakor že več lot sem, bo tudi leto« tukajšnje prosvetno društvo prirejalo prosvetne večere. Prvi tak večer bo v nedeljo. 24, t, m. ob pol 5 popoldne v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici. Na sporedu bo predavanje g. Frana F.rjavca in bo nastopil tudi tukajšnji pevski zbor Belgraishe vesti Belgrad, 22. nov, m. Trgovinski minister ie razrešil dolžnosti komisarja Mestne hranilnice v Ljubljani dr. Rudolfa Krivica, odvetniku v Ljubljani. Za novega komisarja je postavil dr. Vrtafc-nlka. predsednika upravnega sodišča v pokoju v Celju. Belgrad, 22. nov ul. Predsednik mlnistrskegr sveta je sprojel danes dojvoldne v kabinetu zunanjega ministrstva nemškega poslanika na našem dvoru g. Vlktoria von Hcrrena in turškega poslanika Ali Hnjderja. Belgrad. 22. nov. ni. Izšla ie uredba o tnhdti vojnega muzeja, ki ho bo ustanovil v vojnem ministrstvu. lz tega fonda bi se krili muterijatni izdatki zn vzdrževanje vojnega ntuzejn in zh zgraditev novega poslopja zanj. vse to pn v toliko, v kolikor ne hi zadostovala redna proračunske sredstva. V Maistrovi ulici št. 18 je 22. l. m. zveča ua pljučnici preminul gosp. Ione Rebolj, žel uradnik v pokoju. Na Polirežje ga spremimo v nedeljo popoldne. N. v m. p.! Dunajska vremenska napoved. Illadthj. Dc ievje traja naprej. Ponekod na obronkih Alo sneg. Sončni dnevi slovenske Panonije Blatno jezero, ob katerem je stala prva slovenska Kocljeva prestolnica. Bilo ie v cvetoči sončni pomladi leta 867. Slovenski knez Kocelj je imel iz svoje prestolnice ob Blatnem jezeru že nekaj časa živahne zveze s sosednjo Moravo. K njemu so prihajali glasovi o dveh svetih misijonarjih, ki oznanjata sveto vero v čisti slovenščini, opravljata službo božjo v domačem jeziku in z velikim uspehom zbirata okoli sebe učence, jih učita v slovenskih knjigah in jih pripravljata za svečeniški stan. Želel je, da bi »veta misijonarja prišla tudi v njegovo kneževino. To je lahko dosegel. Saj ie že prišel čas, ko sta te odpravljala na daljno pot, da dasta posvetiti »voje učence in končno uredita moravske cerkvene zadeve. Pot ju je vedla skozi slovensko Panonijo in še ljubo jima je bilo, da sta med potjo mogla uživati gostoljubnost slovenskega kneza in mimogrede uživati želie svojih apostolskih src. Poslušaj-mo, kaj pravi stari slovenski vir iz one davne dobe: Ko je (Ciril) štirideset mesecev prebil v Mo-ravi, je iri posvetil učence tvoje. Sprejel pn ga je med potjo Kocelj, knez panonski, in vzljubil močno slovenske knjige, da bi se jih naučil. Dal mu je do 50 učencev, da so se jih (slovenskih knjig) učilt. In veliko čast mu je skazal in ga spremil. Tako beremo r staroslovenskem Zitja Konstantina — Cirila. Ne vemo, koliko časa »o se panonski Slovenci po Kocljevi volji in po tvojih željah ogrevali ob toplih žarkih krščanske prosvete. Moralo je pač biti več mesecev, ker ie za tako šolo že treba nekoliko časa. Prehitro so minuli blaženi sončni dnevi. Sveta brata sta morala odriniti dalje proti jugu. Koceli ju je spremljal t vročimi željami svojega plemenitega srca in s tvojimi poslanci, ki so se morda kar njima pridružili. Gotovo pa je, da ie Kocelj pošiljal svoje poslance k Metodu in papežu v Rimu, ko se ie pogajal za ustanovitev slovenske panonske nad-ikofije. Ciril je v Rimu zatisnil svoje trudne oči. Bo-drilna beseda umirajočega in svetniška priprošnja umrlega Cirila je že obupajočega Metoda ohra-brila, da je na svoje rame sprejel težko breme ustanavljanja panonsko-moravske nadškofije. A bodril in podpiral ga je tudi idealni slovenski knez Kocelj. Poslušajmo drugi stari slovenski vir iz one davne dobe: Poslal pa je Kocelj k apostoliku (papežu) tn prosil Melodija, blatenega učitelja našega, da bi mu ga odpustil. In rekel je aposlolik: ne tebi edinemu samo, ampak tudi vsem deželam onim slovenskim ga poiiljam učitelja od Boga in od svetega apostola Petra, prvega naslednika in ključarja cesarstva nebeškega. In poslal ga je, napisavii poslanico to: Hadrian ikof in sluga božji Raslislavu in Svenlopolku in Koclju. Slava v višnjih Bogu in na zemlji mir, v ljudeh blaga voljn. Slikali smo o vas duhovne reč i... Sprejel pa ga je Kocelj z veliko častjo in ga topel poslal k apostoliku in dvajset moi, častitih ljudi, da ga njemu posveti v škofovstvo v Panoniji na prestol svetega Andronika (sremskega škofa). Kar se je tudi zgodilo. Tako staroslovensko Zitje Metodija. Papež je Metoda poslal Koclju in sosednjim slovanskim deželam najprej kot apostolskega misijonarja Koclju to ni bilo dovolj. S sodelovanjem Metodove državniške modrosti je dosegel, da je bila ustanovljena samostojna panonsko-moravska nadškofija z naslovom sremskega panonskega škofa. Metod se je po Kocljevem naročilu s častnim spremstvom številnega panonskega odposlanstva vrnil v Rim; tam je bil postavljen in posvečen za nadškofa. Leta 870 je Metod zasedel nadškofski prestol v Panoniji. Ko ie odšel v Moravo, da bi zasedel in uredil še moravski del svoje nadškofije, so ga zajeli Nemci in ga odpeljali v nemško ječo, kjer so ga imeli zaprtega poltretje leto. Dušno in telesno trpljenje sv. Metoda je bilo neizmerno. Sam Svetopolk je pri tem sodeloval vsaj toliko, da je to krivico dopustil. Knez Kofcelj pa je ostal neomajano zvest sv. Metodu tudi v njegovi nesreči, dasi je vedel, da zaradi te zvestobe tudi njemu grozi nevarnost. Iz začetka leta 873 sta ohranjeni dve pismi papeža Janeza VIII. knezu Koclju. Papeževi pismi odgovarjata na Kocljeva pisma glede tistih njegovih podložnikov, ki so »e od svojih žena ločili in so druge vzeli. Iz tega se vidi, da ie Kocelj pred letom 873 s papežem dopisoval v goreči skrbi za čistost družinskega življenja proti poganskim razvadam, ki »o bile takrat zelo razširjene. V tem ce razodeva zvesti učenec sv. Metoda, ki je bil prav tej ttvari neizprosno »trog. Posegal je torej na cerkveno polje osirotele panonske nadškofije, ko je sv. Metod trpel v nemški ječi. Ne moremo ti misliti, da bi pri tej priložnotti in tudi že prej ne bil odločno posredoval za osvoboditev Metodovo. Saj papež v teh cerkvenih zadevah ne bi bil odgovarjal svetnemu knezu razen zaradi nasilne odsotnosti cerkvenega kneza. Kocelj je torej neustrašeno posredoval za •v. Metoda. Sv. Metodu je bila Kocljeva iunaška Pri gotovih boleznih žolla in jeter, (ničnega kamna in zlatenca nrejuje naravna FR ANZ - JOSEFO V A jrenka voda prebavo in pospešuje izpraznjeni« črev. Cliniške iskušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz-Jotefova voda pomešana z nekoliko vroče vode. Reg. po ratn. »ne. pol. tn nar. »dr. » Kr. 1MW, B. V. zvestoba v največjo tolažbo in oporo. Nemci so to dobro vedeli in čutili. Ko so morali po odločnem papeževem nastopu izpustiti sv, Metoda, so Koclju zagrozili: »Ako bol tega imel pri sebi, ti ne bomo prizanesli.« Lepi sončni dnevi so zopet zasijali v Panoniji, ko se je vrnil Metod in hvaležno blagoslavljal kneza Koclja, svojega zvestega učenca in požrtvovalnega rešitelja. Toda Nemci so svojo grožnjo proti Koclju brez odlašanja izvršili. Leta 874 je idealni slovenski panonski knez izginil s pozorišča Scmčni dnevi, ki so slovenski Panoniji sijali sedem let, so zatonili za temne oblake Slovenska Panonija je bila poteptana. Plemeniti knez Kocelj je padel kot žrtev krščanske zvestobe in gorečnosti, kot žrtev slovenske narodne in državne zavesti Morebiti bi kdo rekel, da ie Kocelj, mali nemški mejni grof, padel kot žrtev svoje lahkomišlje- nostl. Toda poglejmo napis Hadrianove poslanice: Rastislavu in Sventopolku in Koclju!... To je bila močna trozvcza slovenske Panonije, moravskega Velegrada in slovaške Nitre. Ako bi bili vti trije vztraiali v toliki zvestobi, gorečnosti in narodni zavesti kakor idealni Kocelj, bi bila ta trozveza tako močna, da bi bil zemljevid srednie Evrope drugačen. Toda Sventopolk ni bil mož tolike moralne moči, ni bil tako velik krščanski značaj kakor Kocelj. Izdal in pogubil ie Rastislava. S tem je pokopal tudi Koclia. Blaženi sončni dnevi slovenske Panonije so utonili. Ne sme pa utoniti svetlo ime idealnega panonskega kneza Koclia, spomin vzornega krščanskega značaja in naiideatneiše knežje postave, kar jih srečujemo v orjaškem Cirit-Metodovem delovanju od Alp do Kavkaza. Dokler njegov spomin ni ovekovečen na platnu in v marmorju, moramo toliko bolj skrbeti, da bo živel v srcih našega ljudstva v blaženi družbi naših blagovestnikov. Saj ie padel kot žrtev velike ideje sv Cirila in Metoda, da bi mogli biti Slovenci prišteti tistim »velikim narodom, ki slave Boga v svojem jeziku« in da bi tako mogli v okviru vesoljne in edine Cerkve razviti vso svojo narodno individualnost v duhu vseobjcmaioče ljubezni Kristusove, Sai ie padel kot žrtev krščanske značainosti ter slovenske narodne in državne zavesti. V družbi panonskega kneza Koclia in naših blagovestnikov ne smemo pozabiti slovenskega cerkvenega kneza Antona Martina Slomška, ki je Koclju tako podoben po svoji plemeniti, dalinovidni preprostosti in ki ie prav s to značilno slovensko potezo rešil krajne obmejne ostanke slovenske Panoniie ter kot vzoren častilec sv. Cirila in Metoda pred vsem katoliškim svetom proslavil svoie in slovensko ime. Fr. Grivec. Sin: Ali Ti ni dobro oče? Šepetalec: (tiho) Za- kašljajtc! Zakašljajtel Oče: Ne morem, pravkar sem pojedel aonbon. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI 'Vale zobe boste obvarovali z ERASMIK MiLON iN PASTO ZA ZOBE Za ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRITJE PROIZVOD »UNION«, ZAGREB. Svojo hčerko je vtopila Mali, ki je skočila s svojo hčerko v Muro, pred sodniki Veliko zanimanje za razpravo Maribor, 22. novembra. Meseca avgusta smo poročali v našem listu o žaloigri, ki se je odigrala na Sladki gori. Danes se je zaključilo zadnje dejanje pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča, pred katerim se je zagovarjala 23 letna delavka sladko-gorske papirnice Zolija Lilek zaradi umora svoje 4 letne hčerke Marije. Za razpravo je vladalo danes znatno zanimanje zlasti med prebivalstvom iz okolice Sladke gore ter med delavstvom tnmošnje papirnice, ki je tudi potek preiskave spremljalo z živim interesom. Usodna ljubosumnost. Obtožnica opisuje obtoženko kot bolestno ljubosumno dekle, ki je nekaliko dedno obremenjena. Zofija Lilekova, ki je doma iz Svečine, je takoj po končani šoli prišla kot delavka v slad-kogorsko papirnico. Z 19 leti je dobila nezakonsko hčer, ki jo je imela pri starših na Sladkem vrhu Zadnje čase se je seznanila z delavcem Jožefom Cvajdikom iz iste tovarne ter začela z njim razmerje. Cvajdih je imel namen poročiti se z Lile-kovo, izpremenil pa je načrt, ko je uvidel, da bi bilo življenje z njo neznosno. Ženska je nenavadno občutljiva in nezaupna. Vse njene misli so se vrtele le okrog Cvajdika. Iz tega razpoloženja se je razvila njena bolestna ljuliosunmost, ki je morala privesti do katastrofe. Pazila je na vsak korak svojega izvoljenca. Zaradi tega ni bilo čudno, da je prišlo do sporov in prepirov med obema. S steklenico nad ljubimca. Razmerje med Lilekovo in Cvajdikom se je v avgustu ohladilo, ker se je začel Iant dekleta izogibati. To jo je še bolj podžgalo v domnevi, da je postal nezvest in dne 16. avgusta ga je pričakala v zasedi pri izhodu tovarne. Ko je videla, da prihaja v spremstvu delavke Notburge Pak, s katero se je samo v šali razgovarjal, je bila čisto iz sebe. Kot divja je skočila k Pakovi, ji iztrgala pivsko steklenico, v kakršni nosijo delavke v tovarno kavo, ter jo udarila z njo po glavi. Nato je metala za bežečo še kamenje. Nato se je spravila nad Cvajdika ter mu očitala, da jo zanemarja, nakar ji je odvrnil, da bo treba razmerje med njima končati, ker ne čuti več ljubezni do nje. Lilekova je nato odšla, zvečer pa je pričakala nezvestega fanta pred njegovo hišo ter ga napadla z nožem. Zasadila mu je nož v trebuh ter ga smrtno nevarno ranila. Cvajdika so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki komaj rešili življenje. Ii strahn pred posledicami — v Muro t otrokom. Po tem krvavem dogodku se je Lilekova iz-trezuila. Ustrašila se je posledic ter sklenila, da gre v prostovoljno smrt. Odšla je k staršem, vzela svojo štiriletno hčerkico Marijo ter se odpeljala z njo v Maribor, kjer je poizvedovala, kako je z Cvajdigom. Naslednjega dne se je vrnila nazaj na Sladki vrh, kjer je napisala poslovilno pismo, v katerem najavlja svojo prostovoljno smrt v Muri, nato pa je odšla z otrokom v narečju proti Selnici, kjer se je zgodilo strašno dejanje. Prič o tem dogodku ni. Obtoženka izjavlja, da je otroka, ki jo je milo prosil, naj ga ne nosi v vodo, zgrabila ter skočila z njim z nabrežja v reko. Tok ji je v vodi otroka iztrgal iz rok ter odnesel proč. Njo je nezavestno naplavilo na plitvino, kjer je obležala ter se osvestila, otroka pa je Mura pogoltnila. Sele čez nekaj dni je naplavila telesce v Prekmurju. Mati ni imela več poguma, da bi ponovno skočila v vodo. Vrnila se je domov ter se javila sauia orožnikom. Zanimivo mnenje zdravnikov. Pri čitanju obtožnice je bila Lilekova pojiol-nomn apatična. Prav tako je spremljala tudi potek razprave ter je jedva odgovarjala predsedniku na stavljena vprašanja. Nemirno je sedela na zatožni klopi. Državni pravdnik je predlagal zaslišanje zdravniških izvedencev, nakar sta bila jx>-zvana sodna zdravnika dr. Jurečko in dr. Zorjan. Do njunega prihoda se je razprava prekinila, potem pa zopet nadaljevala. Izvedenca sta prišla v malo nasprotje. Eden je izjavil, da je obtoženka duševno zaostala, drugi pa. da je duševno sicer zdrava, ni pa povsem razsodna. Oba sta se strinjala, da je bila v času izvršitve dejanja zmedena. Zagovornik je doprinesel dokaz, da izvira iz duševno obremenjene rodbine ter je že njena teta umrla v blazniei. — Zanimivo je bilo tudi zasliševanje priče Cvajdika, ki ne zna slovenski. Smeh med številnimi poslušalci so vzbujale zlasti njegove navedbe, kakšen strah je imel pred obtoženko in kako je takrat pobegnil, ko je napadla pred tovarno Notburgo Pak. SODBA: Razprava je trajala do četrt na 14. Po četrt-urnem posvetovanju je veliki senat razglasil sodbo. Zofija Lilek se obsoja na 6 let in 3 mesece robije in na trajno izgubo častnih pravic. Brez vsakega razburjenja popolnoma apatičnega obraza je p°" stušala obtoženka sodbo. Branilec pa si je pri-držal tridnevni rok za premislek. smrti Frančiške Zngnrjeve. Aretirali so tnkrai 18 letnega Francetu Jereta, ki je vpričo občinskih zaupnikov priznal, da je stari materi kritičnega dne res dal kozarček žganju in dn je pomešal med žganje 2 kroglici. O teh kroglicah je pravil, da mu jih je bil spomladi dal neki neznanec, ko se je vračal iz Ljubljane proti domu in mu tudi takrat omenit, da vsaka žival takoj pogine, če jih zavžije. Državni tožilec dr. llinko Lučovnik Je 18 letnega Franceta Jereta obtožil zločina umora, kvalificiranega dvojno, češ, da ga je izvršil po zrelem preudarku in s strupom. Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. I vana Kralja je danes ob 16 obravnavni ta slučaj, ki sliči 1111 enak zločin, ko je lani v litijskih hribih neka žena zastrupila svojega moža prav tako s strihninom, pri-mešanim žganju. Mož je takoj umrl. Žena je bila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojena na 7 let robije. Razprava je trajala od 16 do 18. Obtoženec napravlja vtis okornega hribovskega lanta, ki sploh ne ve, kaj je strup. Ker fiziološka preiskava vsebine ni dognala nikakih strupov v preparatih, je veliki senat sklenil, da se razprava prekine in nadaljuje prihodnji petek ob 16 popoldne, da se zaslišijo trije izvedcnci, tako oba zdravnika, ki sita izvršila raztelesenje pokojne Frančiške Zagarjeve in pa dT. Seliškar s fiziološkega instituta. Obtoženca zagovarja odvetnik dr. Voršiič. Družinska žaloigra radi vžitka Ljubljana, 22. nov. Pretirane in velike dajatve, ki so jih prevzemali prva povojna leta mladi gospodarji na svoja ramena, ko je bila drugače gospodarska konjunktura dokaj povoljna, so privedle že mnoge trdne domačije do razpada, zato so se zadnja leta odigravale mnoge družinske žaloigre zaradi pre-vžitka in so trajali prav dolgotrajni spori in prav de. Tam v hribovski vasi Javorju v občini Do-brunje se je letos julija razvijala družinska drama, ki je končala z eno smrtno žrtvijo, druga pa je prišla v kriminal. Trdna, velika in nezndolžena je kmetija Franceta Žagarja. Je to stara kmetija, kjer je vladal dolgo let krepak kmečki rod. Pokojni France Žagar, posestnik in uvideven mož, je posedoval t5 njiv. 10 travnikov in do 18 gozdnih parcel. Ze pred vojno je postal vdovec. Poročil se je z vdovo Frančiško liabičevo. Napravila sta notarsko pismo, kjer je bil točno določen delež in živež za vsakogar, kdor drugega preživi. Kmečki Iant Janez Jere je tudi pred vojno poročil Žagarjevo hčerko iz prvega zakona. Šla sta po svetu. V Ameriki je Janez Jere garal in s trdim delom prislužil nekaj prihrankov. Med vojno lela 1017. se jc njima v Ameriki rodil sinček France. Ko je ponehala bojna vihra po evropskih bojiščih, sta te vrnila v rojstno vas na Javor. Aprila 1. 1921. je stari Žagar izročil lepo, nezadolženo posestvo zetu Janezu Jerebi. Sprva je vladal mir. Ko je nastopila stiska za denar in druge zadeve, so se pojavili spori in celo pravde pred ljubljanskim sodiščem. Pravdali so se za užitek, ki je bil v notarskih pismih točno in obširno določen. Leta 19.32. je stari France Žagar umrl. Po njegovi smrti je njegova žena Frančiška prejemala polovico vžitka. Stara žena, sicer miroljubna in delavna, je liotrpela. A nastali so zopet nesporazumi zaradi živeža. Izselila se je z domačije v svojo kočo v bližini hiše svojega sina Janeza Habiča iz prvega zakona. Spori zaradi vžitka so se ponavljali. Ženica, ki je bila pri 60 letih zdrava in krepka, pa ni nikdar stari. Jeretovi domačiji odrekla pomoči pri poljskih delih. Se letos 15. julija je jirišla pomagat pri žetvi na Jeretovi njivi. Ko se je žena proti večeru vračala domov, jo je počakal pri domačiji 18 letni France Jere ter ji ponudil kozarček žganja, češ, naj se nekoliko okrepča od dela. Žena je žganje izpila Sla je od tu nn svoj dom mimo Habičeve hiše. Tu je še hotela pomagati pri skladanju žitnih snopov. Mahoma pa ji je postalo slabo. Začela se je tresti in je sina Janeza prosila za vodo. Ko ji je prinesel vodo. je bila mati že mrtva. Orožniki v Štepanji vasi so bili o dogodku obveščeui. Uvedli so poizvedbe o vzrokih nenadne Iz Velenja smo prejeli naslednjo brzojavko: Msgr. Ivan P itner, tajni komornik Nj. svetosti, dekan dckanije Šaleška dolina, župnik v Skalah in duh svetnik je danes, 22. novembra po enoletni bolezni ixlšel k svojemu Gospodu, kateremu je služil kot goreč duhovnik 46 let, po večno plačilo. Pogreb dragega dekana ho v ponedeljek 25. t. m. ob 10 v Skalah. Naj n» sveti večna luči Vesf, hi ne sme ostati brez odgovora V nedeljski številki z dne 17. nov. priobčuje »Jutro« iz Pariza senzacionalno vest, da je uničil zemeljski plaz dve posiopji slovitega francoskega samostana Charteuse pri Grenobliu in povzročil menihom škode za 35 milijonov frankov, pri čemur pa ni vračunjena vrednost likerskih zalog -samostan izdeluje najslovitejši liker — v kleteh, ki znaša tudi kakih 10 milijonov frankov, in ki so tudi v nevarnosti, da jih zasujejo razvaline in uničijo. Visoke številke o nastali škodi vzbujajo nehote sumnjo o verodostojnosti poročila. Čudno, da list ni spremenil milijonov v milijarde! Članek bi bil gotovo bolj senzacionalen in pisavi lista še bolj primeren. Ze več let zasledujem katoliško francosko časopisje in mi je zadeva o samostanu lj (irandc Charteuse pri Grenoblju debro znana. Velik samostan z obširnimi zemljišči je že star iu jc bil zibelka kartuzijanov in materina hiša vse do ločitve cerkve od države leta 1905. Tu pa so bili menihi s silo izgnani in so se izselili v Italijo v samostan blizu Tur i na. njihov ugrabljeni dom pa je država nacionalizirala in ga preuredila v od-diihališče za utrujene in počitka potrebne intelektualce in umetnike. Tudi turisti si ga lahko ogledajo. Menihi so žc ponovno prosili in zahte vali, da se jim vrne po krivici ugrabljena lastnina in se jim da dovoljenje, da sc vrnejo v samostan. Dosedaj brezuspešno. V njihov pr.log so že nastopali državni poslanci, tudi zaman Katoliško časo-I pisje neprestano zahteva pravico za kartuzijane, kaže na ogromno škodo, ki jo jc državi povzročila nasilna nacionalizacija, ko je država oropana ne le dohodkov, ki jih je dobivala iz samostanskih davščin, ampak trpi tudi vsako leto težke vsote, ki jih stane vzdržavanje samostanskih poslopij in ki kljub temu samo propadajo in bodo zahtevali še bolj težke milijone od nje, da se zgodovinsko znamenita stavha ohrani. Pa tudii do sedaj brez-uspešno. Sedaj pa menihi v samostanu in vrtoglave visoke številke o vrednosti likerjev, ki jih imajo shranjene san*> v teh prostorih! Uboj v Klokočovniku sodiščem Celje, 22. novembra. Danes se je zagovarjal pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča 52 letni posestnik Olup Franc, ki je bil obtožen, da je dne 8. oktobra letos zvečer v Klokočovniku v konjiškem sodnem okraju ustreli! posestnika in sodarja 48 letnega Zgajnerja Josipa, p. d. Žepeka V torek 8. oktobra t. 1. proti večeru se je Olup pred svojo kletjo prepiral s svojo ženo Marjeto in jo udaril s palico. V tem je prišel mimo Zgajner, ki se je vračal z dela; za pasom je imel privezano kladivo Pristopil je k Olupil in ga pozval, naj pusti svojo ženo pri miru. Olup mu je odgovoril, da ga nič nc briga, kaj ima on s svojo ženo. Žgajner se jc nato napotil dalje proti sosedom Prahoviin. Olup je nato stopil v klet svoje viničarije, pa se takoj i/ nje vrnil ter držeč v rokah železne vile, zakričal proti Zjfujnerju: »Gromska strela, zdaj pridi sem!« Ko se je Zgajner vrnil, ga je obdolženec udaril z vilami po rami Zgajner je izdrl Olupil vile iz. rok in prišel k Prahovim, kjer je rekel, da bo odnesel vile na orožniško postajo. V tem je pu Olup stal pred svojo kletjo ia večkrat zavpil proti Zgujnerju: »Zdaj pridi sem smrkavec, če imaš koraž, uvbiks, jiojte vea, če imate koraž, če ne vas vse postrelim.< iu še »uvbiks smrkovci. zdaj vas jaz želim, zdaj pojte sem. zdaj, zdaj imam jaz pomoč.< Zgajner ie šel nnto z vilami v rokah proti Olupu. Kmalu sta počila zaporedoma dva strela, lianjeni Zgnjner jc še napravil nekaj korakov ter se zgrudil. Olup je nato glasno rekel: »Kar sem napravil, sem napravil« in odšel v svojo viničarijo, kjer je pričel pretakati vino. Po preteku 10 minut jc Zgujner umrl. Pri današnji razpravi je bil Olup Frnnc obsojen 1111 leti robije, na izgubo častnih pravic za 2 leti in ua yia£ilo puvBiečaine 1000 iiin. pred Drobne Kaj pravite? Dijaiek sklene, da se bo udeleiil občnega zbora drušlva Šota in dom, da bi tako vendar zaznal, kako se tam starti in profesorji pomenijo. Živel je v trdni veri, da vsi tam rmarijo sama proti dijačkom in da so povsem sporazumni. Čepel je mimo tam v ozadju in (akal usodnih odločb, ludu nemalo začuden pripoveduje svojim sotrpinom tako-le: »K tem društvu se je uradno dognalo, da absolventi osnovnih šol niso bat napolni, pal pa da profesorji, ki študirajo domiče univerze, niso bili pridni.* 1'ololnien, da uboga itudentovska para pred lako visokim forumom profesorjev in staršev ni brezpravna raja, je odšrl domov in sklenil, dn prejkoslej ostane pri iogobrcu kot vodilen funkci-jonar. Koledar Sobota, 23. septembra: Klemen (Milivoi' papež; 1'elicita. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla včeraj gospa Ljudmila Smrkoljeva, roj. kalalaii, soproga uglednega veleirgovca gosp. Albina Smrkolja. Bila je dobra žena iu skrbna mati. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne od doma žalosti, Mišičeva 2 na po kopwaiišče k Sv. Križu. Pokojnici naj sveti večna lu^ Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- V Ljubljani je umrl gosp. Ivan T e r z i nar, prometni uradnik. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! -f- V Kranju je unirl g. Peueš Franc, b? lel stari vpokojeui služitelj davčne upruve, svoje časno v Radečah pri Zidanem mostu, slednjič v Kranju. Rajni jc služil skoraj 15 let v armadi. Naj v miru poriva! Žalujočim naše sožalje! V Cirkovoih na Dravskem jiolju je umrl v najlepši moški dobi 45 let g. Jernej Kirbiš, posestnik v Starošincih. Rajni je bil člun načelstva posojilnice v Cirkovcih ter vzorna slovenska korenina. Bil je vzoren gospodar ter zaveden pristaš našega katoliškega pokreta in naročnik »Slovenca«. Zapušča žalujočo ženo z štirimi nepreskrbljenimi otroci. Bodi mu ohranjen časlen spomin! Žalujočim naše sožalje! ■f- Printskovo pri Litiji. Junežičeva Anica s Primskovega pri Litiji je odšla pred dvema tednoma v porodnišnico pa zdravniki niso mogli več rešiti njenega življenja. Ker ni bilo več upanja na okrevanje, so jo na moževo zahtevo pripeljali tlotnov, a je med vožnjo izdihnila. Pokojna je bila stara komaj 50 let in zapušča dva nedorasla otroka. S težko prizadeto družino iskreno sočustvujemo, rajni pa naj sveti večna luč! novice — Važna knjiga o sv. Cirilo in Metodo. Okrožnica jugoslovanskih školov ob tisoč in KiffO TEL. 22-21 Oanei ob IS, 19-15, »1-13 url nihče drugi kot Frančiška GaaS v svojem največjem film« PETEM Felix Breisart, Otto VVallinirg. 'lani larav "rcdprcidaia vstopnic od 11 —12 30 in od 15 ure dalje — Rudio-postajn Ljubljana ho priredila tudi letos v nedeljo I. decembra od tO—II dopoldne izseljensko uro s potrebnim pestrim programom. nu katerega opozarjamo vse naše izseljence širom sveta, ki morejo ujeti njene valove. da poslušajo sledeči program: I. Pesem. Bodi pozdravljena domovina. 2. Pozdravi oblasti 5. Pesem: Na tujih tleh. 4. Govor: Naši bratje in sestre v tujini, govori g. katehot Jože Premrov. 5. Pesem: Oj hišica očetova. 6. De-klamacija: Pesem izseljenca, spesnil Lojze Kaj-diga. 7. Pesem: Kje dom je moj. 8. Dekla-macija: Klic iz daljnega sveta, y>esnil Vovk Jože. 9. Pesem: Iz stolpa sem. — Pevske točke pojo učenci in učenke državne narodne šole Moste-L jubl jana. — Gospodinjski tečaj v št. Vidu pri Stični. Koncem tega meseca se konča v št Vidu drugi letošnji gospodinjski tečaj, ki ga vodi gospa Minka Odlazkova. Pomladi se je namreč priglasilo preveč deklet. Ker niso vse mog le biti sprejete, se je prišel pričetkom seplembra drugi tečaj. V nedeljo 24. novembra ho v nn-em Prosvetnem domu razstava ročnih del in kuhinjskih izdelkov. Pridite zanimivo razstavo pogledat! — Nadlogo beračenja. Z dežele poročajo: Nekaj groznega je, kako se širi bračenje |io-trebnih. med njimi pa tudi polno mladih po-stopačev in delamrznežev. na račun brezposelnosti. Nihče ne more kontrolirati teh ljudi, saj se jih vsak boji. Dan za dnem po deset, dvajset in še več najrazličnejšega tipa pritiska na kljuke iz vseh vetrov države. Pa. ko bi vedel, kdo jc res potreben, kdo pa je samo na jeziku brez-jioseln in brezdomec! Naj bi vendar enkrat oblast se zganila in rešila prebivalstvo pred to jioplavo! Vsaka občina naj skrbi za svoje reveže, ki jih najbolje pozna, ali so res potrebni ali ne. Prosjačiti bi smel vsak samo v svoji občini. Ako že to ni mogoče, pa ne preko svojega okraja. V tem slučaju pa bi vsak moral imeti legitimacijo od okraja, županstvo in župnega urada potrjeno, da je v resnici pošten človek in potlporc potreben. Orožništvo naj bi strogo pazilo na vsakega prosjaka, ako se bo zadeva kdaj uredila otl pristojnih oblasti. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef greneice«. — Prošnja železniškemu ravnateljstvu. Iz I). M. v Polju pišejo: Železniška uprava jc koncem oktobra t. I. ukinila lokalni vlak, ki jo odhajal ob 14.45 iz D. M. v Polja. Z istim dnem ie popolnoma prenehal obratovati tudi avtobusni promet na progi Ljnhl jana-Pol je-Vevče-Zg. Kašelj in obratno. Ker imamo na progi Zn log-l.jubljnna v času od 15—15.50 kar dva osebna vlaka. t. j. redni in lokalni, ki je zelo slabo zaseden, potem pa do 18 nobenega, tako, da kdor ima opravku v Ljubljani, mora peš ali pn žc ob 15.30. Ker je z ukinitvijo navedenega vlaka prizadeta večina občinstva, prosimo železniško upravo, da storjeno napako čimprej popravi in blagovoli zopet uvesti lokalni vlaknu progi Zalog-Pol je-Ljitbl jana. ki bo prihajal oh cca 15 v Ljubljano, kar I10 v korist železniške uprave in pa prizadetemu občinstvu Prizadeti! petdeseti obletnici smrti sv. Metoda priporoča knjigo: Slovanska apostola. Spisal dr. Kr. Gri-vec. Knjiga je izšla leta 1927 in dosegla izre_pin. Osnutki morajo bitii poslani nu pisarno | ki kupujejo prem0j, v vre£ah po 50 kg ali v • la prošnja za priznanje rodbinskih prejemkov SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4 naj- takozvanih karbonskih z.abojčkih po 20 do 25 □ Oddaja del pri novi šolski stavbi Mestni kilogramov. Zadeva pu je takšna, da v resnici svet je na četrtkovi seji oddal parketarska dela trgovci niso krivi teh razlik, leravre vse te cene za novo šolsko poslopje v magdalenskera okraiu diktira prodajalcem in trgovcem s kurivom IPD tvrdki Kane iz Mengša. Za oddajo kleparskih del sama. Trgovci sicer včasih res nekoliko riski- se je izvolil poseben odbor, ki bo proučil številna ponudbe. T Okoliško gledališko občinstvo opozarjamo ua prvo letošnjo nedeljsko popoldansko predstavo kasneje do 1. decembru 1955. — Železniškim vpokojencem in vdovam! ~ Podaljšanje legitimacij za leto 1936 se bo vršilo od I. decembra dulje. l egitimacije se morajo predlagati potom najbližjih železniških postaj. K legitimaciji moru vsak priložiti: I. čekovni rajo, vendar pa bi radi dobrim in stalnim plačnikom dajali premog ceneje. Tako pa morajo odrezek o prejemanju pokojnine 2. potrdila, j l)ajati sedaj odjemalcem pri vagonskih naroči-.... " "■ m, kosovec po 360 Din tono, kockovec po 330 Din, pri naročilih nad pet ton kosovec po 375 in kockovec po 345 Din, pri naročilih mul 500 kg ki so kolka prostu po čl. zakona o taksah zvezi s 5$ 105 in 102 o prometnem osobju, zn otroke nnd 18 let (roj. 1918) starosti; 3 znesek 2 Din za 24 režijskih voženj; 5. lastnoročno podpisano izjavo, da se (tudi ženu vpokojencu) ne bavi s protokolirano trgovino ali obrtjo, oni pn. ki se bavijo z neprotokolirano trgovino ali obrt jo, pa morajo predložiti prepis odloka oblasti. iii je izdala potrdilo. Protokoliruna obrl ali trgovina |>a izključuje uživanje legitimacij po režijski ceni Vsi v Ljubljani stanujoči vpoko-jenci in vdove morajo legitimacije predložiti tam kakor vsako leto najkasneje do 10. decembru, sicer jih ne ho mogoče do božiča pravočasno podaljšati. — Društvo železniških vpo-kojencev v Ljubljani. Ljubljana 400 letnica uršulinshega reda »Vihar v kozarcu«, ki se vprizori jutri ob 15. □ Žetev smrti. V Kacijanarjevi ulici 22 je . anirla hčerka kijuč. mojstra Kmetiča, mala 4 letna pu kosovec pn 39-» in kockovec po 345 Din tono. Danica. — V Jan Kolarjevi ulici 22 je izdihnila Kvečjemu pri plačilu v 30 dnevih imajo trgovci svojo dušo 72 letna zasebnica Marija Podlunšek pravico popustiti do 10 Din na tono. V vrečah - V bolnišnici je umrla 68 letna vdova strojevodje pa je 30 kg premoga kosovca po 26 Din, ako ga Ana Chlumsky. Naj počivajo v rairul voznik prodaja s koncesijo, pri naročilih pa po □ Smrt pod rogovi besnečega bika Smrtna 23 Din Trgovci so obvezani, da se drže teh nu- nesreča se je pripetila v četrtek popoldne v Braun- nimalnih cen, sicer izgubijo dobavne ugodnosti , švajgu v Racah. 301etni posestnik Anton Medved ter morajo v nasprolnem primeru sanu plačali je gnal bika v Maribor. Koinaj je spravil žival iz premog dražje. Pripominjamo pa, da trgovci nc hleva, je podivjala in navalila na gonjača Bik jc dobivajo blaga pri TPD pa kredo, marveč mo- zadal Medvedu smrtne poškodbe. Zlomil mu je rajo v razmeroma kratkem času plačati dobav- hrbtenico v vratu ter stri nekaj reber Napadene-ljeni premog, obenem pa morajo pr"d začet- I mu sta priskočila na pomoč njegov brat in oče pa kom kupčevanja pri TPD založiti primerno kav- ; je žjval navalila šc na ta dva ter ju cijo. Ne razumemo, zakaj TPD zahteva od pro- dovala. Bik se je nato dajalcev, naj se drže minimalnih cen, medtem ko bi bilo bo., pravilno, da bi se držalni ina- ...............', /T . . . 1 T V- i i™>aiu zapeljan v ooinisnico, kje i trgovec, zlasti tok, ki je bolj pod,cten b rad pa ,e tekom noči podlegel po secu decembru in januarju. Združenje trgovcev za J uprava Slovenca. okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v 0 Akademik-jurist brez vseh sredstev, prosi Celju opozarja vse člane, imetnike trgovskih loka usmiljene družine za brezplačno hrano opoldne ali lov, da mora delo v Irgovinah počivali v mesecu zvečer. Naslov pove uprava >Slovenca<- decembru in januarju sledeče dni: 1. decembra, Rokavice in nogavice, vseh vrst datnske mo- 25. decembra, 26. decembra, 1. januarja in 6. janti- ške in otroške, dobite dobre in trpežne pri tvrdki arja. Na nedeljo pred božičnimi prazniki t. j. dne ki!i_s iz____:x—?t. Cin.l t... Q \ 99 ,1. >,->> I,,K,-, I ;„ „1 ,,-1......... ,. ______-__. Danes ob 14. uri matineja P. Z. & barvanih šal « Micky mi$ko Za otroke • za ».rit n- odrasle - za vse Poldrugo uro smeha za 4'jO Dlll © 60 letnica šole na Grabnu v Ljubljani. K proslavi 60 letnice vabim starše šoloohisktijočih ol rok, gospode bivše učence, zlasti pu vse naše vrle Trnovčane in Krakovčane. ki tvorijo stalen kader dotoka mladiue šole na Grabnu. Upravitelj Josip Ambrožič. © Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice oh pol sedmih. 0 Naše občinstvo je kritično ter zn« vselej pravilno ocenhi naše kulturne prireditve, zla telo Miloš Karničnik, Stari trg 8 Maribor □ Ban dr. Natlačen v Mariboru. Včeraj popoldne se je peljal skozi Maribor proti Ljubljani ban dr. Natlačen, ki se je vračal s svojega službenega potovanja po Prekmurju. G. ban se je ustavil v Mariboru za nekaj minut ter nato nadaljeval pot liroti Ljubljani. □ Mariborčani — v torek večer na Slomšeko-vo proslavo! Mariborska društva pripravljajo za torek, dne 26. novembra v unionski dvorani slovesno otvoritev Cirilmetodovega jubilejnega leta. Na prireditvi sodeluje zavod šolskih sester, Slom-šekova 1. dekliška meščanska šola, Frančiškova mladina, Danica, Ljudski oder, »Maribor«. Spominsko besedo govori dr. Fr. Sušnik. Krščanska ženska zveza vas te dni posebei vabi, da sprejmete njene članice, ki vam bodo ponudile vstopnice. Kamor bi morebiti ne prišle, prosimo, da tudi sami stopite po vstopnice v Cirilovo knjigarno na Aleksandrovi cesti 6. Lahko jih naročite tudi telefoničnol Vsiik naš človek naj opozori svojega prijatelja in znanca na to prireditev. Vstopnina je tako nizka (stojišče Din 2, sedeži od Din 5 sti koncerte. Doslej je bilo zadovoljno z vsa i .. , . . , ... . . kini časnikarskim koncertom, saj prireditelji i naprei), da v tem oziru ne more biti izgovora tega koncerta sestavijo vselej zelo skrbno pro- j Študent,e naj si preskrbijo vstopnice po Din t gram. Tudi letošnji koncert bo na umetniški j P™vočasno, ker se, pn večerni blaga,ni ne bodo višini. Sodeloval bo naš najboljši pevski zbor, i Pr°da|ale. nastopila bo primadona naše opere kot solistka, ! . □ Cerkvene slovesnosti ob otvor.lv. Lirilo- igral ho izvrsten orkester, zapel bo mladinski , metodovega ,ubile,nega leta v Mariboru se bodo zbor. ki je nastopil v svetovnem radijskem i l vs.eh župnijskih cerkvah ob ob.ca,nih urah ve- koncertu itd. Skratka, program bo zopet upra- i 6ermce' P" kalenh se UP0S avl Na,sveteiše ui se vičil vsa pričakovanja opravi molitvena ura za cerkveno edinost. V po- © Na jutrišnji razstavi v Jakopičevem pavi- I nedeljek 25. in torek 26. novembra se po glavni Ijonu bo govoril o umetniškem delu L. Kasimirja g. dr. F. Štele. Otvoritev bo točno ob enajstih; vabimo vse na lo kulturno prireditev. © Mick) Miška na današnji matineji Pro- jutranji sv. maši molijo lavretanske litanije z istimi molitvami. Vse gornje pobožnosti se sklenejo z molitvijo za beatilikacijo Slomšeka. V torek zvečer, na Slomšekov rojstni dan, priredijo maribor- svetno zveze. Dvorana kina Union se bo danes ! ska društva v veliki unionski dvorani večerno s floti 14. uri spremenila v paradiž smeha za otroke ! vesno otvoritev Cirilometodovega ,ubile,nega leni odrasle. Celo dolgo uro in pol jih bodo zaba- ta s Slomšekovo proslavo. vali hurkasti domisleki, akrobacije in zafrkacije j □ Živahen odmev in odobravanje mariborske čudežnega filmskega stvora Micky miške, ki bo ! na tej matineji priredila gala revijo svojih šal. Poleg najnovejšega zvočnega tednika z zanimivostmi iz Abesinije in iz vsega sveta boste vi- : deli pravljico o Janku in Metki v režiji inscena-ciji in igri Micky Miške. Za njo pride barvana šalu o Ireh praSičkih, ki je pravzaprav le uvod v čudovito barvano šaljivo pravljico »Svatbn v gozdu . ki prikazuje življenje cvetja in drevja. Za njo pride velika skrivnost programa, Mickyjevo izne-nadenje s temi vprašanji, potem nadvse smešne storijo o življenju živali v Noetovi barvi, seveda vse barvano in z muzikalno spremljavo. — Sedma točka Mickyjeve serije pa je parodija na holly wodske filmske zvezde z dreto Clarbo na čelu. osma na moderne šlagerje. Torej smeha in zabave za vsakogar in kar najvažnejše, po najnižji ceni. Vsi sedeži so namreč spet samo po 4.50 Din. © Film o Abesiniji igra dane« ob 15.30. 17.30 in 20 Kino Kodeljevo. — Za mestne uboge. G. in gn. Sumara Ivo in Ana sta darovala za mestne uboge 100 Din v počastitev spomina blagopokojne gc. Ljudmile dr. Rupnikove, — g. Cliristof fosip |>a je tlaroval za revne otroke ion Din v počastitev spominu 3 letnice smrli svoje hlugopokojnc so Droge losiuine. Srčua hvalal 22. decembra t. 1, je obratovanje v trgovinah dovoljeno po potrebi tudi ves dan. S ikar brez rok še vedno razstavlja v dvorani mestne hranilnice svoja dela in priporočamo občinstvu, da si razstavo ogleda. 7ft Tinin ' Žemperje, puloverje, * obleke in garniture od najfinejše do navadne volne izdeluje B. P u š n i k . Celje, Cankarjeva. Lilija Pocenitev mesa. Ker se je v zadnjem času ponovno znižala cena goveji živini, so litijski me-surji zadnje dni znižali ceno mesu tako, da prodajajo volovsko meso kilogram po 8 Din, telečjo in svinjsko 10—12, svežo slanino po 14 Din, domačo svinjsko mast jia po 18 Din. Krekova proslava. Ob 70 letnici rojstva dr. Janeza Ev. Kreka priredi litijsko prosvetno društvo v soboto ob 8 zvečer in ponovi v nedeljo popoldne ob 3, v dvorani na »Stavbah« Krekovo proslavo z deklamacijami, peljem, predavanjem ter Krekovo igro »Tri sestre«. Cene običajne. Občinska seja bo v nedeljo. Obravnavalo se bo vprašanje zopetne priključitve pred občinskimi volitvami nasilno odtrgane katastralne občine Ja-blanca, ki je že od nekdaj spadala k litijski ob čini. 90 odstotkov prebivalstva v teh krajih kategorično zahteva, da pride zopet nazaj pod litijsko občino. Zn nas je vseeno, kaj bodo sklenili na občinski seji. Mnenja smo le, da je treba upravičeni zahtevi prebivalstva k. o. Jablanca ustreči. Da se bo to zgodilo prej ali slej, so sedanji go-sjiodje svetovalci in odborniki litijske občino lahko prepričani. Jugoslovanska knjigarn« v Ljubljani i priporoča: Mladinske igrice: Albreht, Sestrica i gre, igrokuz v enem dejanju 8 Din; Takih pet I zn mladi svet, pet mladinskih igcrc, 20 Din; Bevk. Beduk Pavlek, šest otroških iger, 18 Din: javnosti je deležen odločen nastop mariborskega Golia, Princeska in pastirček, pravljica v petih občinskega sveta, ki se ie izrekel proti znižanju dejanjih, 12 Din; Golia. Jurček, pravljica v prejemkov mestnih nastavljencev, kakor smo ja- štirih dejanjih, 8 Din; Gregoričevu, Otroški vili v včerajšnjem »Slovencu« v poročilu o tajni občinski seji. Na slično stališče, kakor mariborsko mesto, se je postavil sedaj ludi Zagreb, ki prav tako brani svojo avtonomijo ter je nastopil proti znižanju nameščenskih plač, □ Cecilijansko društvo za stolno župnijo ima jutri zvečer ob šestih občni zbor v svojih prostorih. Člani in prijatelji vabljeni! □ Marijnnišče, društvo za podporo brezposelnih služkinj, irna jutri, v nedeljo, ob pol 17 svoj letni občni zbor v društvenih prostorih, Gregorčičeva ulica 18. Članice in vsi, ki se zanimajo za cilje in delo društva, prijazno vabljeni! O Izpremcmba v mestnem finančnem odboru. Podpredsednik finančnega odbora mestnega občinskega sveta g. Ozvatič je funkcijo zaradi prezaposlenosti odložil. Na njegovo mesto je bil soglasno izvoljen obč, svetnik g. Henrik Sabothy. Q Kriza v društvu magistratnih nameščencev. Kakor smo doznali, ie nastala v Društvu magistratnih nameščencev v Mariboru kriza, ker nameravajo nekateri člani vodstva svoje funkcije odložili, nekateri člani oa izstopili iz organizacije. oder, 12 igerc zu mladino otroških vrtcev in ljudskih šol, 8 Din; ITdtzel-Lehrmann, Punčke žive, mladinska spevoigra v treh dejanjih, 8 Din; Komauova, Sestrin varuh, mladinska igra v enem dejanju, Čarobna košara, mladinska igra v enem dejanju 4 Din: Korban, Živa voda. pravljična enodejanka s petjem, 14 Din; p Krizostoin, Otroške igrice, štirje otroški pri-zorčki, 3 Din; l.nvrenčič, Deca išče kralja Matjaža, otroška igra v dveh slikah, 4 Din; Lovšin, Desetnik in siroticn, mladinski igroknz s Jietjcm v treh dejanjih, 2(1 Din; Marica, Kralj Matjaž, mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v petih slikah, 7 Din, pevske točke k igri 9 Din; Palme, Palček potep, pravl jična igra v Ireh dejanjih, 5 Din: Pečjak. Kraljica z mrtvim srcem, pravljična komedija v štirih dejanjih. 15 Din, pevske točke 10 Din: Ribičič. Igrice, zbirka šcslili lažjih igcrc, 9 Din; Ribičič, V kraljestvu palčkov, otroška igra s petjem v Ireh dejanjih, 20 Diu, pevske točke 20 Din; Ribičič. Kraljico palčkov, mladinska igrica v treh dejanjih, 22.50 Din, Skrbinšek, Božji volek in drugo. sest mladinskih iger, IS Din. Gospodarstvo Sankcije in slov. lesna trgovina Ljubljana, 22. nov. Izvajanje sankcij proti Italiji se občutno pozna zlasti pri slovenski lesni trgovini. Hrvatski listi sicer poročajo, da se v dalmatinskih lukah les še naklada ter da ga odvažajo v druge.prekomor-ske dlžave, to je Irancoske kolonijo in Francijo samo in v Anglijo. Toda ta izvoz vrSi podjetje »Si-pad«, ki je državno podjetje ter je bilo že pred vojno, še bolj pa po vojni urejeno za dobavo na svetovni trg, za kar je sposobno tudi po svoji kreditni zmožnosti, kakor tudi po kvantitetnih in kvalitetnih zmožnostih dobavljenega lesa. Slovenija pa je svojo proizvodnjo lesa, sploh vso strukturo lesne trgovine organizirala na gospodarsko strukturo odjemalcev v Italiji ter je morala vpo-števati njihove zahteve po kvarteti in kvantiteti. Finančne razmere v Sloveniji ne dovoljujejo naši lesni trgovini onega, kar si more dovoliti »Si-pad«. V Sloveniji ni kreditne možnosti in naša lesna trgovina nima razpoložljivih finančnih sredstev. Vse finančne zmožnosti so pri nas mobilizirane deloma v kreditih v Italiji, deloma v kli- r, i ringih in deloma Se v neplačanih terjatvah v Italiji. Finančne razmere, v katerih žive lesni ekspor-terji v Sloveniji, ne zadoščajo niti za plačilo voz-! nine do Sušaka, še manj pa za plačilo morskih j voznin, tako, da ni mogoče »praviti slovenskega | lesa na druga tržišča kakor v Italijo. Vesti, da bi 1 bila tudi Slovenija udeležena pri novih možnostih | lesnega izvoza, so lorej mnogo prezgodnje. Naš producent ne more kreditirati, dimenzije lesa so vse drugačne, kakor jih zahteva svetovni trg, pa še druge ovire so pri izvozu slovenskega le»». Nujno potrebna je posebna anketa, ki bi ugotovita vse take možnosti in bi morebiti poskrbela za odpravo nedostatkov. Ves izvoz lesa iz Slovenije v Italijo je sedaj ukinjen, zlasti, ker Italijani sami ne puste uvoza. | V Sloveniji sami je že več tudi velikih lesnih podjetij ustavilo svoje delo in to v zadnjih dnevih. Splošni gospodarski položaj v Sloveniji po-vzročuje najboljše dejstvo, da mnoge banke zadnje dneve niti niso hotele dvigniti reeskomptov pri Narodni banki, ker v Sloveniji ni več kredita zmožnih odjemalcev denarja. Prijave za odmero dopolnilne prenosnetahse V včerajšnjem .Slovencu« smo objavili poziv finančnega ministrstva za predložitev prijav za odmero dopolnilne prenosne takse (ekvivalent) Z letoinjim letom poteče namreč petletna taksna doba v smislu našega taksnega zakona, za katero je bila predpisana dopolnilna prenosna taksa po cenitvi iz 1. 1931, za 1. 1936 pa začne nova taka taksna doba, za katero se na novo določi vrednost nepremičnin, ki so tej dopolnilni prenosni taksi podvržene. Katere nepremičnine spadajo pod to takso, \e v pozivu ministrstva točno navedeno. Sem spadajo vsa posestva tako imenovane .mrtve roke«. Pri nas pridejo v poštev predvsem razna cerkvena posestva, polem nepremičnine zadrug, delniških družb, družb z omejeno zavezo, nepremičnine društev. Od takih nepremičnin je bilo itak dosedaj potrebno plačevati dopolnilno prenosno lakso in je prizadetim znano, da so tej taksi podvrženi. Glavno je sedaj, da lastniki nepremičnin, podvrženih dopolnilni prenosni taksi, pravočasno vloie predpisano taksno prijavo, rok za prijave je določen od L—15. januarja 1936. Formularji, ki naj jih prizadeti uporabljajo za prijave, so predpisani. Če ni prijava izvršena v določenem roku. ima to hude posledice. Kot kazen se mora potem plačevati dvojno dopolnilno takso za vso taksno dobo, to je skozi pet lel, poleg normalne. Zato je v interesu vsakega, da je pri tej prijavi posebno pazljiv. Zakon zahteva, da se v prijavah navede točna prometna vrednost. Kaj |e točna prometna vrednost, na to je danes težje odgovoriti, kot je bilo to kdajkoli. Da je vrednost zlasti kmetskih zemljišč tekom zadnjih let znatno padla, to ve vsakdo. Ni še jasno, kakšno stališče bodo zavzemale pri ocenjevanju zemljišč davčne uprave, ne dvomimo pa, da bodo vodile račun o spremembi vrednosti v zadnjih letih. Dopolnilna prenosna laksa znaša za industrijska podjetja O.P/o, za ostale nepremičnine 0.2%, odnosno 0.4 od vrednosti, more torej predstavljati znatno finančno breme, zato ni vseeno, kaj bo vzeto kot prometna vrednost. Mnogokral nastanejo vsled dopolnilne prenosne takse neprijetnosti, ker lastniki tej taksi podvrženih nepremičnin ali pa njih zastopniki ne prijavljajo za odmero takse novih nepremičnin, ki pridejo v njihovo last tekom ene taksne dobe. Ne- premičnine je treba prijaviti za odmero takoj, čim se jih pridobi, neprijava ima za posledico kot že omenjeno očutno kazen. Ponovno znižanje rfisHonlo v Franciji Po pretoku dobrega tedna je bila Bamiue de France prisiljena, da ponovno zviša diskonlno mero, in sicer za 1% na 5%. Ta ukrep francoske narodne banke ki Ima namen, da prepreči nadaljnji odtok zlata iz njenih Iresor.jev in da zavre beg kapitala iz države, kaze. da je sila velika, vprašanje je, če ho s leni ukrepom uspelo francoski narodni banki da pridrži kapital, ki jo izgubil zaupanje m si išče varnejšega zavetja, kot pa nni ga nudi danes francosko gospodarstvo. Kritično stanje francoskega finančnega trga ima svoj vzrok predvsem v nestabilnosti notranjepolitičnih razmer, ki je še iiovečano valed mogočih zunauje-političnih zapletljajev. Ta vzbuja bojazen za poslabšanje franka in pa strah pred novimi davčnimi bremeni, zalo se kapital hiti pretvarjati v zlato. Poleg lega beži iz Francije vedno nestanovitni tuji kapital. Zvišanje diskontne mere pomeni za francosko gospodarstvo hudo obremenitev, obenem pa bo neugodno vplivalo na tečaj državnih papirjev, ki imajo nizko obrestno mero. Odpis zgradarine od praznih zgradb Dravska finančna direkcija opozarja lastnike hiš, da se sme v smislu določil člena 40. zakona o neposrednih davkih osnovni davek zgradarine odpisati, če se zgradba ali posamezni deli zgradbe ne vporabljajo, odnosno če so prazni, pod sledečimi pogoji: Stranka, ki želi doseči odpis osnovnega davka zgradarine iz gornjega razloga, mora vložiti na I pristojno davčno upravo v 14 dneh, ko postane i zgradba ali njen del prazen, prijavo, kolkovano s | kolkom za 5 Din in priložiti 20 Din za rešitev, ako jo zahteva, ker sicer se odpiše zgradarina šele od dne, ko je davčna uprava prejela prijavo, Ako je : zgradba ostala prazna še v teku prihodnjega leta j in redek tira stranka na odpis tudi za prihodnje leto. mora v smislu razpisa ministrstva financ, I odd. za davke št. 31.317-111 od 27. aprila 1935, vložiti najkasneje do 14. januarja vsakega leta novo prijavo, si.cer se ji osnovni davek zgradarine i ne odpiše ob danih pogojih za četo leto, temveč šele z. dnevom vložitve prijave. Ker je bila do se- ; daj pri davčnih upravah praksa, da se je odpis osnovnega davk- zgradarine na osnovi ene prija- J ve vršil iz leta teto, a ji '.o prakso ministrstvo j financ z gori cjt. razpisom 'značilo kot nepravil- I no, se hišni lastniki v izogib škode, ki jim sicer preti, na to i-ivno opozarjalo. Občni zbori. Privilegirana delniška družba za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevine Jugoslavije (Prizad) bo imela svoj občni zbor 23 dec. 1986 v prostorih Privilegirane agrarne banke. Jugo-guma a. d. Beograd sporoča, da je za 23. novembra sklicuLi občni zbor odložen, Ier se lio vršil 14. decembra. Sjedinjene tvornice konoplje i užarske robe d. d. Zagreb izkazujejo za 31. julij 1935 sledečo bilanco (v tisočih Din): Aktiva: blagajna Din 17.9, efekti Din 12.1, nepremičnine Din 626.8, električne naprave Din 296.5, stroji Din 378.6, obratne naprave Din 377.2, vozni park Din 31.7, blago 4.235.0, električni materija! Din 29.8, dolžniki Din 1.153.4, j zguba Din 11.9, skupna aktiva Din 7.532.2. — Pasiva: Delniška glavnica Din 1125, nedvignjene di-f vidende Din 2, rezerve Din 376, upniki Din 6.367,6, skupno pasiva Din 7.532.3. Občni zbor je sklican za 7. december. Italijanske represalije proli sankcijam. Poleg že objavljenih represalij, ki so jih v Italiji vpeljali proti državam, ki sodelujejo pri sankcijah, izvaja j Italija še druge represalije, o katerih javnosti ne j obvešča. Tako so tudi, ne da bi bilo objavljeno, i blokirali račune jugoslovanskih bank pri bankah j v Italiji, Transakcije na teh računih so mogoče le i z dovoljenjem deviznega urada. Privatni kliring z Nemčifo. Kot smo že poro- j čali, bo uveden z Nemčijo privatni kliring na ta ' način, da bodo uvozniki iz Nemčije mogli plačati | 50'"r svojih faktur s klirinškimi nakaznicami, ki jih bodo kupili od uvoznikov v Nemčijo. Ta način plačevanja stopi v veljavo 25. t. m. Sovražniki naših zob so najnevarnejši, če lahko neopazno vršijo svoje razdiralno delo, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakterij. Če postanejo poškodbe vidne, je že prepozno. Bolje |e se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorcdont, ki navzlic svoji izredni Čistilni moči, ne načenja občutljive zobne sklenine. Tuba Din. 8,— Jugoslovanski proizvod Uorzn 22. novembra 1936. Denni Ovrsta tendenca traja, razen Berlina, Trsta in Curiha, ki so ostali nespremenjeni, in Amsterdama, ki je popustil, so bili vsi drugi tečaji višji. Intervenirala je Narodna hanka, ki je oddala 3000 Lstg po 260 Din. Na ljubljanski borzi je ostal avstrijski šiling nespremenjen na 8.70 8.80, na zagrebški pa se je malenkostno dvignil, notiral je 7.716—8.815 (8.765), dočim Je v Belgradu popustil na 8.6557— 8.7557. Grški boni so notirali v Zagrebu nespremenjeno 28.65-29.85 (29). v Belgradu pn 28.90 29.60. Angleški funt je v Ljubljani notiral 249.20 —260.80, v Zagrebu je popustil na 240.20-2fi0.80 (260), v Belgradu pa se je dvignil na 292.68— 254.18. Španska pezeta je notirala v Zagrobu 6.20 den., v Belgradu pa 6.26 bi. Ljubljana. Amsterdam 2967.43—2982.03. Berlin 1756.08 — 17(59.95, Bruselj 743.11 - 748.17, Curih 1424.22—1431.20, London 216.48—218.58, Newyork 4365.36-4401.60, Pariz 289.53 -290.07, Praga 181.70 —182.86, Trst 354.67—367.75. Promet je znašal na zagrebški borzi brez kompenzacij 1,363.841 Din. Curili. Belgrad 7, Pnriz 20.36. London 16.27, Nevvvork 309.125. Bruselj 52.30, Milan ne notira, Madrid 42,175, Amsterdam '20« 35. Berlin 123.90, Dunaj 57.20. Slockholm 78.75. Oslo 76.75. Kopen-hagen 68.15, Praga 12.77, Varšava 58.05, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.30. HeUingfors 6.73. Uuenos-Aires 0.836. Vrednostni pnpirji Ljubljana: 1% inv. pos. 77—79, agrnrji 12 43. voj. škoda promplna 353-4)55, begi. obv. 81 — 63, 8% Bler pos. 79-81, 7% Bler. po«. 70-71 7% |k>8. Drž. hip. banke 78 -76. Zagreb: Drz. papirji: 7% inv. poe. 77 —79, agrarji 44—46, voj. škoda promtna 364—855, begi. obv. 60—61.60, 1% stali. poB. 78 den., 8% Bler. pos. HO—81, 7?; Bler. pos 70—71. 7% pos. Ižri hip. banke 74 den. — Delnice: Narodna banka 6(100 den., Priv. agrarna banka 229—281. Belgrad. 7% inv. pos. 79 iten., vojna Skoda 354.50—355 (354.76), dec. 364.50 den. (854.50), begi. obv. 03.50—63.76 (63.50), 7% stab. posojilo 80 bi., 1% Bler. |xis. 71 bl„ — Delnice: Narodna banka 5400 den., Priv. agr. banka 230—231 (220 —•231). Žilni trg Tendenca za pšenico je na trgu čvrstefta, bih je dosežena notacija 157.50 160 Din backa postaja. Tudi koruza je čvrstejša vsled izvoza t Avstrijo in Češkoslovaško, notiral« je naravno suha 105—107 Din. umetno sušena 92— 93 Din, in času primerno suha 03—95 Din banntska. V splošnem je mrtvilo. Cene moke so nespremenjene. Novi Sad. PSenira, hačka 158—162, bačka ladja Tisa Begei 166-168, slavonska 100—162, sreinska 158 -160. bnnaška 159—102. — Oves: n»-izprenienjen. — Rž: ne notira. — Ječmen: ne-izpremenjen. — Koruza: bnfka in sreinska 96— 118, banaška 95—07. — Moka: baika in banašk« Og, Ogg 235—256, šl 2 215-286, št. 6 195-215, št. 6 175 195. št. 7 145—100, St. 8 105—110. — Fižol: neizpreinenjen. — Otrobi: bački in srem-ski juta vreče 88—85, hanaškl juta vreče 82—fM. bački juta vreč« ladja 83 —86. — Tendenca čvrsta: promet srednji. Pri teiki stollci napetosti, glavobolu vsled ziprtja očisti ena do dve čaši naiavne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode prebavne organe Franc-JomelOVO vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ilc*. ix> oiin. hoc. pol. to nitr. idr. 8 br. V. It. Novo mesto V kapiteljski cerkvi popravljnjo in čistijo orgle, ki ie lepo število let niso bile očiščene in popravljene. Ob tej priliki bo nameščen n« kom tudi motor za električni pogon meha. SK Elan je pričel s tečajem smučarske gimnastike, katerega vodi prof. Dobovšek. Tečaj se vrši vsak ponedeljek in četrtek, skupno 10 večerov. Tečaj je dostopen vsakomur. Kulturni obzornik Naše strokovno šolstvo Pod naslovom »Strokovnošolska politika« je izdal nedavno inšpektor strokovnih šol dravske banovine M. Presl temeljito delo o našem strokovnem šolstvu, ki ga sicer skromno imenuje -študija«. Spis se odlikuje po svoji temeljitosti, ker je avtor z veliko marljivostjo zbral obsežen statističen material o celi naši prosvetni politiki, pa tudi po svoji aktualnosti, ker se bavi z najopaznejšim problemom naše dobe: z brezposelnostjo našega inteligenčnega naraščaja. V prvem delu svoje razprave, govoreč o sodobnih aktualnih problemih, opozarja, da ni vprašanje brezposelnosti intelektualcev morda samo naše vprašanje, ker imamo 30,000 brezposelnih intelektualcev, ampak da to vprašanje prizadeva težke brige po raznih državah. V Nemčiji je to število narastlo na 150.000, slično na Francoskem. Kot splošen vzrok za ta pojav se nahajajo zlasti: izpremenjene povojne razmere, hiperprodukcija inteligence, odpor mladine proti pridobitnim poklicem, redukcije uradništva, ženska konkurenca in dvojno zaslužkaratvo. Vsaka teh komponent obstojal v Jugoslaviji je bilo pred 7 leti na gimnazijah šc 71.5 moških in 28.5 žensk, danes se je to razmerje v Ljubljani Izpremenilo že v 60 oziroma 40 odstotkov, kar mimogrede omenjam. Kot važen socialen vzrok navaja oisatelj dejstvo, da se vsled neprestanega zniževanja prejemkov mladim inteli-gentom oneinogočuje ženitev, na drugi strani pa sili s tem tisoče deklet, ki bi sc sicer možile, da si iščejo lastno eksistenco, ki io tudi naideio, zlasti ker je njihova delovna sila izdatno cenejša kakor moških. Tako nastane krogotok, ki rodi vedno zlo iz zla. Analiza sredstev proti hiperprodukciji in brezposelnosti inteligenčnega naraščaja je zelo temeljita, Pisatelj obravnava izčrpno razna preventivna (izbor učencev, stroga kvalifikacija, numerus clau-sus, poklicne posvetovalnice in psihotehnična pre-izkuševališčal in paliativna sredstva (skrajšanje službene dobe. omejitev dvojnega zaslužkarstva, pospeševalne obrta in trgovine, izpopolnitev in reorganizacija strokovnega šolstva). V teh pogledih primerja visoko stopinjo strokovnega šolstva na Češkem z našimi skromnimi razmerami. Iz izčrpno sestavljenega statističnega materialn posnemamo, da se je še 1. 1921 pri nas preživljalo v javni službi le 151.117 oseb, z družinskimi člani 185.151 oseb, to je nekaj manj kakor 3% prebivalstva. Število državnih nameščencev pa ie pri nas do I 1933 porastlo nad 200 000 oseb in do 44.000 ba-novinskih nameščencev. Kot agrarna država so pri nas razmere za zaposlitev inteligenčnega naraščaja zelo omejene. Dotična statistika za Češkoslovaško nam dokazuje, da se morejo ustvariti za inteligenco novi eksistenčni pogoji, če se kmetijstvo intenzivira in racionalizira in ž njim vred pospešuje industrija, obrt, trgovina in promet. Statistični podatki o našem šolstvu, če jih primerjamo s češkoslovaškimi, nam dokazujejo, kako nujna je reforma celotne naše šolske politike v pravcu potreb praktičnih ooklicev. Število učencev gimnazii ie pri nas narastlo do I. 1933 v 15 letih od 42,000 na !00 000. Na Češkoslovaškem je porastlo v istem času to število za 10 000. še hitrejši je pri nas porast univerzitetnih slušateljev. V razdobju t3 let je končalo univerzo 13.000 visoko-šolcev, to je toliko, kolikor je vseh uradnikov prve kategorije. Neprimerno pa se je pri nas v lem času razvilo strokovno šolstvo, zlasti še v dravski banovini. V dravski banovini poseča šole 15% prebivalstva, na 12.4 srednizšolcev odpada 1 strokovno-šolski učenec, v celi državi na 16 25 srednješolcev. Nikar pa ne pozabimo, da je bilo v naši banovini strokovno šolstvo že pred prevratom lepo razvito. Število učencev ila strokovnih šolah celo pada od leta do leta, dočim .se je število dljaštva na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah podvojilo. Presenetljiv je padec števila učencev srednje tehnične šole od najvišjega stanja 762 na 609 učencev, razlagamo si lahko z gospodarsko krizo padec števila učencev obrtno-nadalievalnih šol od 8500 učencev na 5000 učencev. Od celokopnega števila vajencev poseča te šole 56 -60%, tako da ostaia 40?-6 učencev brez tega podtika. Kako slabi so izgledi za inteligenčni narašča) zlasti v dravski banovini, vidimo, če primerjamo število dijakov srednjih in visokih šol, lo je 20.000, s številom državnega uradništva l.—III. kategorije, lo ie 3000. Pisatelj postavlja zato opravičeno diagnozo. da je glavni vzrok brezposelnosti intelektualcev v Jugoslaviji hiperprodukcija srednje- in visokošolskega naraščaia in sorazmerno preveliko število ženske učeče se mladine, te danes lahko ugotovimo, da bi v primeru nove pro»peritete neizogibno nastalo pomanjkanje strokovnošolskega naraščaja, ki danes nazaduje. Pisatelj opozarja pravilno na važnost strokovnega šolstva in na napačno pojmovanje, ki favorizira sanro splošno izobraževalno šolstvo. Zlasti veha lo za nižje strokovno šolstvo, ki ga je treba spraviti v najtesnejši odnos in ne organizirati samo ob zeleni mizi. Od 600 absolventov ljubljanske srednje tehnične šole jih je 200 brez službe. Zato je potreben pri nas »gospodarski svet«. Ta bi dajal smernice z ozirom na evolucijo gospodarskega razvoja. Manj teorije, več prakse. Vzpodbujanje k delu in tehniško ustvarjanje — to je glavna smernica obrtnemu šolstvu. V upravnem in organizatoričnem oziru pome-njajo sicer zakoni, izdani v letih 1931 in 1932, velik napredek, česar pa ne moremo trditi o državnem budžetu. ki povzroča od leta do leta motnie v strokovnem poduku. Stroške za obrtne in trgovske nadaljevalne šole so morale popolnoma prevzeti banovine in občine. Pisatelj prihaja do zaključka, da imamo v državi zadosti dobrega trgovskega šolstva, dosti ženskega obrtnega šolstva, izvzemšt dravsko banovino (I), da pa ni zadovoljiva organizacija nižjih strokovnih in obrlnih, posebno pa obrtnih nadaljevalnih šol. Obsežna je razprava o obrtno-nadalievalnih Šolah, njih ustroju, pomanjkljivostih in razvojnih možnostih. Za primero navaja pisatelj stanje istih šol v savski banovini, kjer obstoje že 40 let. Najstarejšo obrtno šolo ima pri nas Zagreb, za njim Kastav in Ljubljana. Naiitarelšo tehniško srednio Solo pa ima Sarajevo, za njim Zagreb, temu sledi Ljubljana. Pisatelj razpravlia dalje podrobno s strokovnega stališča o javnih dvoranah za risanie in modeliranje, o gradbeni rokodelski šoli. o kovinarskem oddelku, o kiparski in rezbarski šoli, o elektrotehniški delovodski šoli in specialnih strokovnih šolah (tekstilni) in o srednji tehnični Soli sploh Dolžnost gospodarstvenikov ie, da z&sigurajo absolventom življenjski obsloi, la nar ne zadostuje še tako izvrstno pripravljen lični načrt. Končno ugotavtja pisatelj, da se naše trgovsko šolstvo s svojimi gremijalnimi in nižjimi trgo*-skimi šolami ter trgovskimi akademijami, kar se tiče organizacije in kvalitete, lahko kos« z najboljšimi inozemskimi trgovskimi šolami. Porazna je pa slika, ki jo za sedaj pisatelj samo Skicira, o našem ženskem strokovnem šolstvu, o čemer obljublja daljšo razpravo, ki si io čimprej želimo. Preseneča nas konštatncija, da je žensko obrtno šolstvo v celi državi najmani razvito v dravski banovini, a številke govore preve? odkrito in razločno. Usoda razprav, kakrSno je priobčil neumorni pisatelj, je pri nas po navadi ta, da jih je malokdo prouči, zlasti ker na videz odbija temeljiti statistični material. A izvajanja pisateljeva »o tako točna in jasna, dn mora vsakogar premagati t svojo logiko. Tudi kdor se ne zanima «amo z« strokovna vpraSanja, ampak za socialna in pro-svetno-politična sploh, bo knjigo s pridom proučil in si zaželel njeno nadaljevanje. G. J. Ljudski oder v Mariboru nam jr t soboto postavil na oder Pfeiferjevo vojno dramo »Rožmarine. Režiser in igralci so opravljali po«el pravljičnega slovenskega junaka, ki je iz sedem let se sušečegu lesa, hotel iztisniti kapljico vode. Drama je idejno in drumatsko sluha, razvoj oseb, zlusti Lenke, je psihološko slabo utemeljen. Umetnosti malo! Od igralcev najboljši je bil Liehmcistrov Tone. V prvem dejanju sicer ni ogrel, pač pa se jr v zadnjem dejanju povzpel v umetniške višine Numogovor v zadnjem dejanju predstavlja pač najboljše, knr nam je Eiehmeister dosedaj dal. [zboren v ntn-ski v igri je bil Tovornikov Lorenzi. katerega lik gre že privko diletnntstvu. Njemu enak je bil Medvedičev Listrati motila je le nekoliko pretirana gestikulneija. Gdč. Drolčeva je v t enki pokazala igralski lalenl in sc nam v njej obeta nadpovprečna igralka. 1'okrat «e ji jo še poznalo začetniStvo, zlasti v gestah. Ostale ose lie so bile nn površini, deloma nn nadpovprečni višini (gdč. Gorišekova v Moliti in kmetice'). I Mnogoštevilno občinstvo je bilo zadovoljno, kai je zasluga igralcev, ki so iz drami' izčrpali v-, kar je v skromni meri nudila. Želimo, du bi ■ nam Ljudski oder prihodnjič da! kako dram«i-I sko in idejno boljšo stvar —o Moskovska gospodinja gre na trg Nemški časnikar popisujo pot moskovske gospodinje, ki pripada izobraženim slo-join, ko hodi na trg iu po trgu nakupuje za svojo družino. Iz toga opisa, ki je zelo zanimiv, saj časnikar prebiva v Moskvi, posnemamo v kratkem tele zanimivosti: »Ne bom govoril o narodnem gospodar-stvu. Spremljali bomo na trg le gospodinjo in se borno zavedali, da to ni delavska žena, ki v sedanjih okolnostih le redkokdaj more kaj najpotrebnejšega kupiti, ampak mislimo na ženo inženjerja, ki jo recimo zadel v loteriji, ali pa je dobil kako nagrado, ker je svoje delo posebno dobro opravil. Tako jo mož svoji ženi lahko dal nekaj sto rabljev, dn je kupila nekaj nenavadnega, kar pa, kakor bomo videli, ni bil noben luksus. Ženo bomo imenovali Vasiliso Andrejevno. Danes si hoče privoščiti vožnjo v podzemski želoznici Ta vožnja jo sicer trikrat draž- prizadevanje. Vsa Moskva ne premore ene-Ka cilindra za petrolejko. Zato pa so vse trgovine dobro založeno z velikimi pisanimi senčniki vseh mogočih oblik in barv, ki pa seveda vsi spadajo k električni razsvetljavi. Prišla je mimo trgovine, kjer so prodajali gramofonske plošče. Ker Vasilisa ljubi godbo, je stopila v trgovino, da bi si omislila kaj takega, kar bi ju zvečer z možem zabavalo. V trgovini je stalo 5 prodajalcev. Tudi poslovodja in blagajničarka sta bila vsak nu svojem mostu. Toda prodajali niso gramofonskih plošč, ampak samo kovčege zn prenašanje gramofonskih plošč. Tako je zvedela Vasilisa, da so ti kovčegi naprodaj v štirih barvah Ln narejeni iz lepenke, ki je po zunanjosti, in trpežnosti podobna umetnemu usnju. Ker Vasilisa še ni imela torbice, s katero bi hodila na trg, je kupila tak koveeg, v katerem bo prenašala, kar bo po- svojo 5 letno deklico. Toda takih ni! Povedali pa so ji, da so te dni 559 otroških plaščev vrnili, ker jih niso mogli rabiti: eni so imeli rokave različno dolžine, drugi gumbe različnih barv, ali pa sploh nobenih itd. Tudi v oddelkih za žensko obleke je bilo ravno tako. Pusti vso skupaj in gre k starinarjem. Mimogrede stopi še v trgovino, kjer prodajajo kožuhovino. Saj ima nekaj sto rubljev v žepu. Plašč iz telečje kože in zajčjim ovratnikom bi ne bil napačen. Težak je, a lop. Toda cena! — »Prosim, lahko kupite na obroke! Plačate '25 odstotkov naprej, potoni pa bomo spravili blago v skladišču, dokler ne bodo vsi obroki plačani, nakar lahko dobite svoje blago!« Vasilisa pravi, da si bo stvar premislila in naglo odide. Zgubila je že vse veselje in je hotela kar domov. Med potjo je hotela v neki trgovini kupiti kaj posladka. V izložbi vidi lepe hruške in grozdje. Prodajalko v trgovini imajo krvavo rdeče lakirane nohte na rokah — to jc predpis za kulturne trgovine 7;i t n pa imajo na glavi poinečkane čepice in umazane bele predpasnike. V trgovini je naprodaj le nekaj napol gnilih sadežev. Iz izložbe pa no vzamejo nič, vzeli bodo šele takrat, kadar bo začelo gnlti. Vasilisa je kupila tri mehke hruške, katerih niti v časopisni papir ni mogla zaviti, ker ga ji niso dali. Želi še konzervo češnjevega kompota. Prijazno vpraša prodajalko: »Ali je sladak, ali kisel?« — »Državljanka, ali vzemete ali ne?«, se je zadrla manikirana prodajalka. »Saj vidite, da je zapisano kompotl« Doma pa je Vasilisa videla, da so bile v konzervi mesto češenj hruške. Sedaj pa se poslovimo od Vasilise Andre-jevne, ker mora hiteti na trg po krompir. V vrsti stoji že 40 ljudi, ki čakajo na meso za juho. Prva vrsta s kostmi in kitamL Tu se nič ne baranta. Če hočeš vzemi, ali pa ne. Knpi dva funta krompirja. Pa jo tako za- V grofiji Hampshire na Angleškem je skočil s tira vlak, ki je vozil mleko. čudeno glodajo, kakor da bi bila žena kakega defravdanta, zakaj drugi kupujejo samo po krompirčku. Kupi še pol zel j nate glave, pol kile korenja in pozno popoldne hiti domov. Doma bo pa iz vsega tega skuhala ljubljenemu možu najsijajnejšo rusko jed, ki se imenuje »šči«, kakršne pri inženjerje-vih že dolgo niso jedli.« Junaki, ki umirajo v prepadih Takole letališče za Zeppeline grade na Nemškem v Frankfurtu ob Maini. Od tod se Iki Zeppelin poslej dvigal na polet proti Ame riki. Poleg 120 m dolgega upravnega poslopja (v ozadju na sliki) bo tam 20 m visok st olp in hangar za 20 do 25 zrakoplovov. Letališče tlakujejo s kamnitimi ploščami. En mttiion frankov nagrade za novo letalo je dal francoski letalski minister iznajditelju Maknoninn, ki je izumil letalo, katero lahkos voja krila poljubno razpenja ali pa zopet skrije. Nato jc iznadilej dobil še naročilo. naj izdel'! lovsko leta lo, ki bo letelo 500 km na uro ja kot po cestni železnici, zato pa je seveda zelo imenitno se voziti po njej, zlasti kor je vse najmoderneje urejeno. Podzemska železnica naj bi bila Rusom vzgled roda in snage. Toda kaj, ko je vse tako hitro narejeno, da sedaj skozi marmorne in steklene plošče v tunelih uhaja mokrota in se plošče že luščijo. Gospa Vasilisa torej hiti najprvo v trgovino, da bi kupila nekaj belega in črnega sukanca. Možu je treba prišiti nekaj gumbov, pokrpati nekaj perila in mu prišiti podlogo pri suknjiču. Toda v vsej Moskvi ne dobiš sukanca, niti ne v veliki trgovini, ki so baha, češ, da v njej lahko kupiš 22.000 različnih predmetov. Ne kaže drugega, kakor kupiti svilek rdečih in rumenih nitk in zraven še steklenico črnila, s katerim bo te nitke pobarvala, da bodo nekako približno črne. To bo potem njen sukanec. Vse življenje je Vasilisa vajena težav, zaradi česar jo ta stvar no vznemirja dosti. Z možem stanujeta v edini izbi, v kateri kuhata, spita in prebivata. Vasilisa je pridna ženska in zelo skrbi za perilo, katero poprej tudi skuha. Zato potrebuje večjega lonca, kakršnega pa dosloj ni mogla kupiti. Sedaj išče tak večji lonec za kuhanje perila. Dolgo Lšče, pa nikjer ne najde. Povsod ji pravijo: »Nimamo in ne bomo še kmalu dobili«. Ko tako stika po vseh trgovinah, zagleda v neki trgovini polno polico samih pokrovk. Aha, si misli Vasilisa, kjer so pokrovke, so tudi lonci. Pa se je zmotila. Ta trgovina prodaja namreč same pokrovke vseh velikosti. Prav verjetno je, da je kaka muha krute usode v sovjetskem načrtnem grospodarstvu tako nkrenila, da so pokrovke prišle v Moskvo, k njim spadajoči lonci pa morda na Bajkalsko jezero, kjer jih pa seveda nihče ne pogreša. Ze dvajsetkrat je moskovski večerni list trdiL da je za hišno kurjavo v Moskvi to zimo dobro preskrbljeno. Sedaj imamo konec oktobra in jesen je nenavadno topla. Naravoslovci so ugotovili, da je letos listje 14 dni kasneje odpadlo, kakor pa navadno. Toda sedaj je že odpadlo, kar dokazuje, da je ponoči mraz. Toda še vedno ne sme nobena hiša uporabljati centralne kurjave. Ni še izšlo povelje moskovskega sovjeta. Zato vsak prenaša s seboj svoj nahod, sedi doma in v pisarni v plašen, ženske imajo rute na glavi in okrog vratu ter jih nikdar ne odgrnojo. Slekli se bodo šele takrat, ko bo prišlo povelje, da smejo kuriti. Zato je Vasilisa sklenila, da si kupi petrolejko, ki bo na eni strani svetila, na drugi strani pa tudi nekoliko grela. Res je čez nekaj časa našla nekje nekaj petrolejki podobnega. Toda cilindra ta petrolejka še ni imela. Zaman je bilo vse Posobni dopisnik »United Press« Webb Miller , poroča iz Makale o silnem trpljenju italijanskih vojaških šoferjev. Poročilo je poročevalec poslal po kurirju skozi Adigrat in Asmaro. Glasi se: Danes sem videl v mukah umirati enega izmed mnogih neznanih junakov te vojske, ki je umiral ob robu ceste. Eden izmed tistih mož, ki morajo v tej vojski izvrševati najbolj odgovorno nalogo, šofer tovornega avtomobila, velik fant s svetlimi lasmi. Njegov tovorni voz je bil napolnjen z bencinom, ko je vozil po teh neštetih ozkih ovinkih. Šele pred nekaj trenotki mu je zdrsnilo na Oddelek abesinskih dezerterjev uhaja k Italijanom. Filmske zanimivosti Storžek in njegovo burkasto življenje. Ljubimec vseh evropskih otrok, ki imajo v svojem jeziku to prelestno knjigo, in šaljivi sovražnik dolgega časa zav sakogar, se tudi ni mogel ubraniti apetitu zvočnega filma. To mojstrsko Lo-renzonijevo literarno delo, ki ga imamo tudi r lepem slovenskem prevodu, so filmali Italijani. Ne kot navaden film, ampak risani film, po vzoru Michy Miške. Zdi se, da bo to delo eden izmed redkih uspehov italijanskega filma, ki mu lavorike kljub vsem naporom in investicijam niso nagosto sejane. Z njim bo Evropa dobila svoj mehanični filmski stvor. Avtor tega prvega ncnmerikanskega »trik«-filma s humo-ristično vsebino je slikar Ettove Cavallini, ki je za delo uporabil vse zadnje fotografske, zvočne in barvne pridobitve. Film je barvan in dolg 2400 metrov, torej izpolni program ene cele redne predstave. Karla Mnyn roman »Skozi puščavo«, je tri mesece posnemala v sirskih, mezopotamskih in egiptovskih puščavah posebna ekspedicija berlinske Ufc. To bo prvi film po delu velikega pisatelja izmišljenih pustolovščin. Ker je njegovo delo tako splošna last nemške in evropske mladine, dn imamo o vseh Mavevih junakih čisto določne zunanje predstave, niso za film izbirali igralcev med poklicniki, ampak so po vsej Nemčiji iskali človeških tipov, ki tem splošnim predstavam najbolj odgovarjajo, lako bo prvi film po Karlu Vlayu kazal docela no\a imena in nove obraze in bo vsaj s lega stališča zanimiv, ker ae bo nič »zvezdniški«. ostrem ovinku in z grmel je 50 m globoko v prepad. Ko smo mi s svojim avtomobilom obstali, je šofer ležal ob robu ceste v neusmiljeno žgočem soncu. Njegove roke in noge so bile polomljene in ostro kamenje je v njegovo glavo napravilo polno lukenj. Naglo je umrl. Okrog njega pa je stala skupina razburjenih tovarišev. Ponesrečeni voznik je eden izmed tistih mnogih, katere ima na vesti ta morilska cesta. Med Masavo in Makalo, torej na nekako več kot 300 km dolgi poti se cesta nenehoma dviga ter vije v ostrih ovinkih, kateri so po večini speljani čez prepade, ki so več ko 500 m globoki. Ponekod je prah do kolena visok in tako fin, kakor moka. Dviga se v lesketajočih se oblakih, nekaj časa visi nad ozko cesto v zraku, od sonca razbeljenem in slepi voznika, ki si zaman prizadeva, da bi videl pred seboj cesto. Večkrat je pot za dva voza preozka. tako, da hitrejši vozovi počasnejših ne morejo prehitevati, pa tudi srečajoči se, se ne morejo izogibati drug drugemu. Zaradi vsega tega se nesreče množe. Zaradi neprestanega tresenja in udarjanja so se pri mnogih vozilih žarometi polomili in vozniki morajo po noči voziti v svitu tistih voz, ki vozijo za njimi ter v temi tavati po sledi tistih, ki vozijo pred njimi. Vztrajnost in pogum teh »vojakov ceste« je vredna vsega občudovanja. Nisem še videl tako zamazanih ljudi, kakor so ti. Umazanija in olje se ua debelo drži njihove kože. Vsi nosijo dolge in raz-mršene brade, a po njihovih telesih in obrazih vidiš rumenkasto prašno skorjo. Jedo ln spe le takrat, kadar jim vojaško stanje to dopušča; kdaj pa se bo to prihodnjič zgodilo, tega nihče ne ve. Zakaj z vojaškega stališča je ta cesta in dovoz po njej tako neizmerno važen, da morajo ti siromaki zaradi vojaških ciljev prenašati vse to. Ta cesta s svojimi nevarnostmi je namreč edina zveza, po kateri je mogoče čete generala Santinija v Abesiniji oskrbovati z živežem in strelivom ter drugimi potrebnimi stvar-mt In čim globlje bodo Italijani prodirali v Abesinijo, toliko važnejši bo dovoz, zato pa tudi toliko težji, * »V Ameriki so sežgali pol letošnjega kavi-nega pridelka«. »Pri nas pa smo krompir vrgli v vodo.« »Zakaj pa?« »No, da smo ga mogli skuhati« Točno. Mati-vdova vpraša svojega sina: »Tone, kaj bi rekel, če bi se omožila in vzela strička?« — Tone: »Teta.« >Moj mož ni nič rekel pn vendar ie vem, da je bil močno presenečen.« treba. Ko je šla proti domu, je ravno precej lilo. In ko je Vasilisa prišla domov, je držala v rokah samo še držaj tega kovčega, lepenka se je bila namreč v dežju prijazno razlezla. Doma manjka električnih žarnic. Sovjeti so v malo letih silno pomnožili izdelovanje električnih žarnic. Toda za sedaj so v Moskvi na prodaj le žarnice po 16 in 300 sveč. Ene so za razsvetljavo prešibke, druge pa premočne; vrhu vsega teg^a so pn žarnice po 300 sveč tudi oblastveno prepovedane, češ, da porabijo preveč električnega toka. Pač pa bi Vasilisa potrebovala električni likalnik, pa tudi električni kuhalnik je že od nekdaj njena srčna želja. Lepo jih je bilo gledati, ko so stali lepi kuhalniki v trgovini. Toda prodajalec je uvideven mož in vsakemu kupcu pove: »Državljan, tale posoda je za napetost 220 voltov, a v Moskvi imamo samo 120 voltov.« In radovedna Vasilisa je žalostno odložila tudi to pridobitev druge sovjetske petletke. Povejte mi žensko, ki bi se ne zanimala za modo. Zato je Vasilisa skočila v zgornje nadstropje trgovine, kjer prodajajo obleke. Saj je brala, da je moskovska oblačilna industrija letos pripravila za zimo 150 novih modelov. Rada bi kupila otroški plašček za Speti Brzoturnir na Jadranu V nedeljo ob 18. url. Kakor smo že poročali, priredi SK Slavija v nedeljo ob 13 na Jadranovein igrišču nogometni brzoturnir, pri katerem sodelujejo polog prireditelja tudi Ilirija, Hermes in Jadran. Ker bodo moštva nastopila v uaj-močnejših postavah, pričakujemo vsestransko lepe in faire igre, take, ki gledalca res zadovoljijo. Prepričani smo, da bodo vsi, ki si bodo ta turnir ogledali, gotovo prišli na svoj račun, ker ima borba za predvideue nasprotnike zadnjih dveh tekem večna rivala Ilirija : Hermes in Jadran : Slavija, vabljiv cilj: z dosego zmage pridobitev lepega da- " '^Pristaši nastopajočih klubov, ki bodo gosto obkrožili zeleno polje, na katerem bodo njih ljubljenci predvedli igro. kakršne si somi želijo, gotovo ne bodo razočarani. Prav tako kot Ilirija in Hermes, bosta tudi Jadran in Slavija dala napeto in ostro, ampak faire igro. Pokalni turnir SK Slovana Slovan : Svoboda; Grafika : Mars V nedeljo, 24. t. m. popoldne se igra zanimiv pokalni turnir ua igrišču S. K. Slovana s sodelovanjem zgornj imenovanih klubov. Ker smo pred zaključkom jesenske sezone. se nudi prilika vsem ljubiteljem nogometa. ila si ogledajo dve zanimivi tekmi. Ker je za ta turnir razpisanih dvoje lepih daril,' bo borba tem bolj napeta, ne glede na to, da se bo vsako moštvo skušalo revan-žirati za eventuelni neuspeh v prvenstvenem tekmovanju. Oh 13 nastopita Slovan in Svoboda, oh 14.30 pa Grafika in Mars. Ker je vstopnina nizka, je poset tekme vsakomur omogočen. Primorje ima smolo. Z nedeljsko nogometno tekmo je bila za Primorje zapečatena usoda za prihodnje ligino kolo. ker so ga kvalifikacijske tekme izločile. Sedaj pa prihaja od jugoslovanske lahkoatletske zveze tudi za lahkoatletsko sekcijo Prtmorjn neugodna vest, kajti ta .ie namreč na svoji j seji, dne 13. t. m. odobril predlog kazenskega odbora, da se Primorje izključi za dobo 9 mesecev, t. j. do 7. maja 1936. Vzrok izključitve ie nastop bolgarskih atletov tla mitingu Primerja, ki ga .io jugosl.'labkoatlet-ska zveza prepovedala. Gozdni tek SK Reke. V nedeljo 17. t. m. odpovedani cross countrv sc vrši to nedeljo 24. t. m. ob vsakem vremenu, tekmuje se na 5, 3 iu 2 km. Start točno ob 10.30 na Strelišču pod Rožnikom. Za člane smučarske sekcije kluba obvezno. Drugi tekmovalci uljiidao vabljeni. Prvi vsake kategorije prejmejo lične diplome. ^ 500 m je pretekla v 67.4 sekundah znana Pollak inja Stella Wals v Varšavi ter je postavila s "Tel* nov svetovni rekord na tej progi, ki jo ženil«* bolj malo tečejo. " ' Stari rekorder v plavanju na 1500 m Awie Borg, je že pet let poklicni trener ter je bil naj-zadnje zaposlen v Antwerpenu. Sedaj ga je pa poklicala švedska plavalna zveza, da bo treniral švedske plnvače za olimpijske igre. Švicarji pošljejo nn letno in zimsko olimpi-jado okrog 250 aktivnih športnikov v Berlin, oziroma v Garmisch-Partenkirchen. <"e pomislimo, dn ima Švica samo štiri milijone prebivalcev, pomeni ta številka prav za prav rekord. Zanimanje zn telovadne tekme v Berlinu je tolikšno, da' bo kmalu zmanjkalo vstopnic. Pa znajo Nemci tudi svojevrstno reklamo napraviti. Sedaj so razposlali vsem sodelujočim narodom film, ki pokaže vse obvezne vnje na vseli orodjih in proste vaje. Tudi v Ljubljani smo ga že videli. .Ie izboren pripomoček za tekmovalce, na drugi strani so pa Nemci pokazali, da njihovi telovadci že dobro obvladajo obvezne vaje. Ker smo že ravno pri telovadbi, bi še omenili, da Nemci niso popolnoma zadovoljni s pred pisano tvarino za ženske telovadne tekme n olimpijskih igrah. Dvovišinska bradlja jim nc diši. greda jim ne prija In Se nekaj drugih stvari; so pa že tudi nemške telovadkinje skoraj tako dobro pripravljeno kakor njihovi moški kolegi. Hočejo pač na celi črti zmagati in se menda ne motimo, če trdimo, da se bo to skoraj gotovo tudi zgodilo. V severni Norveški je že loliko snega, ila so mogli skakalci že pričeti s treningi. Na skakalnici pri Dokka so dosegli že 53 m skoke. Japonci ko svoje kandidate za olimpijske Igre razdelili v dva razreda. Znanega skakalca s palico Nishido, so izločili iz olimpijskega moštva. Saj je ta skakalec že sam v Berlinu pripovedoval, da ne pojde na olimpijske igre, kor bo moral k vojakom. Je pa težko verjetno, da bodo tega odličnega skakalca pustili Japonci doma, kajti on Je izborno zastopal barve svoje domovin« v borbi z Amerikanct na zadnji olimpijadi v l.os Angeles. Lep uspeh je dosegel pri neki predolhnpijski prireditvi v Montrealu (Kanada) lahkoatlet Hi-chardson. Skočil je v daljavo 7.63 in, na 100 m je zinagul s časom 10.5 sek. Iz južne Afrike pa poročajo o nekem novem atletu po imenu Soore, k ije pretekel 440 jardov (402 m) v času 47.3 sek. 500 dobrih italijanskih športnikov je sedaj pri vojakih. Toda — tako pravijo Italijani — njihovi najboljši se pa temeljito pripravljajo za predsto-ječe olimpijske igre. Italija se bo udeležila vseh tekmovanj, sicer ne z velikim številom, toda s športniki in športnicami, ki se bodo častno odrezali. * Tcikaatlctska sekcija SIi Ilirije, biva važni se-Ktanek, danes 7>večer ob pol S v kavarni ».Evropa-. Udeležo naij se vsi 'Mani sokolje, radi dogovor« zu n»-daljni trening na volesetmu. I. O .SK Slovan. V«t terraiei T. nioAtvu u.aj bodo oti pol 1.1 na teriš^u rndi odiigranjn pokalne tokom « Svobodo. STK Moste (nogometna sekcija!. Itadi prodnU»Jočc prvenstvene tekme z SK Brodoin drevi oh 30 strogo obvozen so^tajiok vsah nogometašev. Ob iSJNl «eja odbora nogoniot.ne sekoije. Vsi in lo^no. Naznanila Dr. Ivan Knifie: Okrog AMhe Liubliana 1 Zvočni kino l iS. Dane* ob 20 dvojni spored i običajuo vstopnino: Pesem OriootA« in Fr« Di&volo-, tor zvočni teiluik. 1 Kino Kodeljevo igra danes ob 15.H0, 17.80 Ln film o Abesiniji. Kot. predigra -LJubUaivskl evhnri stični kongres in barvana suiešitica. i Slovensko stenografsko druitvo, Ljubljana, bo imelo v sredo 27. t. m. ob 8 tvečer nn trgovski aluule-miji dobatni veOor /n svoje člane im vse ono, ki sc zanimajo zo razvoj stenografije. Ako s* Javi ^ nekaj interesentov, bodo v začetku decembra istotam ©tvor-Jeni tečaji za -slovensko, srbohrvaško in nemško stenografijo. 1 Frhoiioslovnu društvo priredi danes svoje. U. predavanje v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Govori g. univ.- prof. dr. ing. A. KraJ o temi: Tekoča voda — vir energije. V«i člani ln prijatelji društva so vabijo k čira loviliupjSi udeležbi. V*top profrt, za kritje stroškov se lwvio i>obVrali prostovoljni prispevki. Zadetek ob 18 1 li< larski kulturni večer: Ob 70-lot.nici dr. Kreka kateri bi so Imel vršiti v nedeljo ii4. t. m. ob JO. uri v dvoran; I). Z., je vsled teh-ničnih ovir preložou na soboto 7 decembra ob ?0. url r. istim sporedom in v istem prostoru Krajevna skupina Mladinske zvec.e .ISZ Ljubljana. 1 ("'e* kosi o venska Obec v Ljubljani. Jntri v no-deljo ob lfi v Narodnem domu predstav« lutkovega jjleilallfičn. N* sporedu pra-vljlea Hana in povodci mož . (tos-tje dobrodošli. I Močno sluiho imajo lekarne: mr. Su&ttik. Marijin trg 5; mr. Knralt, (lotsposveuka r. 4 in mr. Robi n er d od.. Rimska e. SI €erhveni vestnih Fantovska konijreuacija Matere dobrega sveta na Kodeljevem bo imela danes ob 10.1"» sestanek. Poizvedovanja I' mestni hranilnici ljubljanski J*i bul najden munjfti znesek denarja. Eventuelni roflektant naj se zglasi med uradnimi urami. Radio Programi Radio Liublianat Sobota, 28. novembra: Iž.iHi PesUsr veneok veselili napevov (ptuS'e) 12.46 Vremenska napoved, poročila 1.1.110 Nairovisl časa, objav« si>oreda, obvestila 14.M Pester veučuk veselih napevov (plošče) It.mi \ ro-luensko poročilo, borz-ill tečuji te.110 Nn dotoimst! (Radijski orkester) IS.40 Pareča zunanje politična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar) 111.011 Napoved Časa, vremenska napoved, pr.ro.dltt, objava sporeda, obvo stila W.;m Nnc. u ru: Pesnik Laza Kontič (Miloš Cr-n j i| nak i I* netgrnda) a).t«i Itozervirano za prenos iz Splita (Akademija .. priliki blagoslovitve novolta sv.--t lintka v spomin NJ. Vol. kralja Alok»andru I. Zi>-dinitoljK) 'JI W Ualmati-liskl zvoki. Pojo ga. Mari?! a Uujlicuič, pri klavirju k. itah« Rajlioilič in Itadijoki I.riiester 2J.0() Napoved -n. vreintuiskft nn.iwvpd, |io roflln. objava sporedu 22.16 OrBlieo in harmoiiiV« (gK. Stanko Avgust. Pfttnu, Konc ob i Drugi programi: ■ Sobota, 'U, novembra: Halama: lii.iiu Prano.-, i« Solita 21.00 Golili« kraljeve garde '.'».Uli Narodno pokml Dunaj: 1(1.20 KiinnokeJev« operrla Rodoljub r d" tel«.' 54.10 Klav.ir 3S.no Plesni orkcstui 34.00 Plošče -IIIidhnpi^la: Iti 40 Vasololgrn 21.lu Plesun giasbu 32.:W Orkestralna clasl.n .vUau-Tr/t: -».sil Koncertni val&ki 31.W Radijska laiitHZij« 200" lei plesu 31.4.1 Operetna gluaba 22 SO Plesna glasba Him Bart: 20.TK) Orkestralni, in violinski konrort 21.45 Franckotli-ieva opereta Nainiko Sun. — Praga- 15.00 Oskar St.ransSova operota ..Vulekov sen 17.55 Mandoline in kitare 18.15 ZI>o*civaki koncert »,15 Lahke glasba '20IK1 Zborovski koncert 2.1.00 Radijski polpuri 22.15 Plo«če 22 30 Plesna glasbil -- 1'arHara: 2111*0 Snil,.tiČTii koncert 22.00 Orkestralno glaabn - llrrHn-Ktinhi*hcri). lAptka-Franktart-Stullgart: 20.111 Sodobni nemški komponist xun. Za MarseiMom, SO. sept. »Imk. luk„, Ink!« so se vzpodbujali angleški otroci, ko smo se vozili proti Genovi, pa ue k pijači, ampak k ogledovanju naravnih lejxit dotik -- glej). Iz morja je prirast la samotna gora. brez rastlinstva in prebivalstva,, Moiite Christo. Xa zahodu je sonce osvetljevalo nizek otok brez vzpetosti; na njem smo videli mesto z belimi hišami, stolpi Lu svetilnikom. »Pianosa«, je povedal strokovnjak. »Tod so najhujše ječe. 'Pod je umrl Luec.heni, morilec cesarice Elizabote.« Za otokom so so dvigale visoke gore frnn-coske Korzike, nekoliko zuruoglene. Da ne ho zmote: zameglena je bila Korzika ne naše oči. Saj ni bilo povoda. Prejšnji dan je »poslovilni večer« minil tako vsakdanje, kakor da ni več idealov na svetu. Edino presenečenje je tvoril »pečeni sladoled«: v testo so zavili slaščico in postavili v peč; testo se jo opeklo, da jc dobilo rumenkasto skorjo, znotraj pa .ie ostal sladoled. Odhajajoči so nam rekli: »Mahlzeitl« in šli urejevat kovčege. Oudno se čuje beseda Mahi zeit fc kosiio) koncem obeda; je pa ta iki-zdrav med Nemci zelo v navadi. Praviloma bi morali reči: Gesegnete Mahlselt! (Hog vam blagoslovi kosilo!) Od tega lepogn ščila so ohranili le zadnjo besedo. Ne desni se je prikazala Elba ln nam dolgo časa z gorami zakrivala celino. Na Korziki so nekateri hoteli videti mosto Ba-stia; tovariši so jih zavrnili, da je le meglica Kaj vse napravi sugestija! Prejšnji dan so najdalekovidnejši trdili, da Stroinholi bruha in sc kadi iz njega, kar pa nI bilo res; drugI so videli na pobočju še žarečo lavo, ki pa je bila le skala, razsvetljena od jutranjega sonca. Popoldne smo se vozili ob laški Rivieri. Vrstili so se: Rapallo, S. Margherita, Porto-fino, Nervi in manjši kraji. Nato se je prikazala mogočna Genova. Kdor je ni videl z morja, ne ve, kako lepo leži ua pobočju hribov, katerih vrhove zavzemajo trdnjavice. Kakor v amfiteat.ru! Genova ni samo z Ne-aplom vred najimenitnejše laško pristanišče, temveč tudi močna trdnjava. Mosto je zelo veliko: ima nad 600.000 prebivalcev. Vsi smo se zbrali na krovu, ko smo polagoma drseli skozi ozek prehod v prostorno luko. r7, glasnim šumom s kora« — godba je neprestano svirala na gornjem krovu — smo pristali blizu kolodvora. Doki so še novi. zelo pripravno urejeni. Laške oblasti so stroge; vsi smo jim morali predložiti potne liste, kar se doslej še nikjer ni zgodilo. Kdor je hotel iti v mesto, je moral dobiti visum, rajhovci zastonj, jaz kot Jugoslovan som plačal »prehodnega«, ker z Italijo nimamo drugačne določbe. Včasih sem se na kakem konzulatu pritoževal nad visokimi taksami, pa so me povsod jezno zavrnili: »Kakšno šele Jugoslavija zahteva od naših držaljanov!« O mostu samem le par besedi; saj je marsikomu dobro znano, posebno obiskovalcem Riviere in romarjem v Lurd. Ima mnogo prav lepih corkva. Najlepša je stolnica sv. Lovrenca na gričku: njena stolpa in kupola se bleste daleč na morje. Hiše so vobče jako visoke; veliko je petnadstropnih. Starih palač je v obilifii, pa tudi novih, mogočnih stavb. V višjih logah vidiš moderne vile z. ograjenimi vrtovi južnega drevja. \ zpe-njače dvigajo radovedneže v višine, odkoder je zanimiv razgled na mesto in pristan. Za hribi, v dolini, je svetovnoznano pokopališče (Campo Ran to). Cicerono, ki so mi je vsiljeval, pa sem se ga otresal.. mi .ie zatrjeval, da se v njem lahke izgubim, kar pa se ne more zgoditi, ker ni preobširno. V Genovi nas je zapustilo 40 tovarišev; dobili smo zato fitl novih, kar .ie pri skupnem številu 200 precejšnja pregrupaeija<. Mt od »stare garde«, ki se je skrčila od začetka do sedaj na 50 oseb. smo si zatrjevali, da vztrajamo do konca, če nas bodo tudi premetavali jesenski viharji. V podkrepitev zvostobe nas je nekaj šlo v prizemsko klet, kjer smo se močili s Ohiantijem m Marsalo. Slovo od Italije .ie bilo istotako sumno. sredi popoldneva. Žal. da smo pluli nekoliko predaleč oil obrežja, (la bi natančneje opazovali lepo Riviero, laško in trancosko. Močno razsvetljeni San Rcmo, Ventimiglla, Mentone, Monaco so nam izginjali izpred oči, prodno smo legli k počitku. Ko sem zjutraj stopil na krov, smo pluli že v inarsejskem zalivu, prav mimo skalnatega otoka Ohatoan d'If. Majhna trdnjava je bila nekdaj ta gola skala; prostore so pn kesneje spremenili v hudo ječe /a politične zločince. Dumas Klin jih opisuje v roina nu »Grof Moiite Christo«. Med vojsko je tod v ujetništvu bival nekaj časa lazarist dr. Zdošar; trdo so ga imeli. Pred leti sem si ječe ogledni. Ko je vodnik razlagal imena, so bila — ihi romanu — navzočim Francozom seveda dobro znuua. Meni pa je ostalo v spominu, ila so po celicah nabite prošnje, naj nihče prostorov ue onesnaži; so namreč v ia namen zelo vabljivi. Pogled na Marseille je tudi prav lep. Z griča nas pozdravlja sloveča cerkev Notre Dame de la Garde; iKizlačeni kip M. 11. vrhu zvonika se vidi daleč na morje. Novo pristanišče je zolo razsežno In pripravno, saj je Marseille najmogočnejša frnncosku iuka. Mesto samo bo kmalu doseglo milijon prebivalstvu če t^a še ni. Vso nedeljo smo si ogledovali mesto. V palači Lougcbamp sem obiskal oba muzeja, umetnostnega in naravoslovnega. Zu palačo je vrt z zverinjakom, za svetovno mesto — premajhen. Lepa je prefektura, justičnn palača, glavni kolodvor, borza; preskromna je mestna hiša. Krasna je stolnica sv. Lazarja; stoji pa na neprimernem kraju in je bila, vkljub prazniku, dokaj prazna. Meščani se hnhajo z najbolj prometno ujieo Canebiore, ki vodi od starega pristanišča v mesto. Tod so lani umorili našega kralja. Iskal sem spominsko ploščo; ogledal .-<'in -.tone vseh sosednjih poslopij, posebno borze, pa je nisem našel. Vprašam policista, ta mi jo pokaže. Na stebru svetilnika za štiri obločnico sta pritrjeni dve bronusti plošči, ne veliki, z enakim napisom: »Icl... Tu sta pndla zn mir in svobodo jugoslovanski kralj Aleksander L in zunanji minister Harthou 9. oktobra 1934.« Ob vrvežu, ki vlada tod, ploščo malokdo opazi. Svetilnik stoji blizu norzo, na nasprotni strani ceste. Popoldne je vse hitelo izven mesta na Prado. Po električnih vozovih so stali In — viseli izletniki. Koncem septembra je v Mar-seillu jesenski velesejem: gospodarska in obrtna razstava, za mlade in živahne ljudi ugodna prilika veseljačenja. Tudi »plaža« — morsko kopališče — je bila prenapolnjena. Dobil som utis, du je Marseille zolo veliko, prav lopo, bogato, obrtno mesto r številnim delavstvom in veselim meščanstvom. Danes (ponedeljek) smo na vse zgodaj odjadrali proti španskim Halearom. Celina jo kmalu izginila. Morje med Marseillem in Španijo jo zloglasno vsled viharjev; nam je prizaneslo. Ozračje se nam zdi hladno; je pač zadnji dan septembra in pn afriške gor-kote smo se preveč navadili. V Marseillu nas .ie zapustil misijonar oče Leon, skromna tiha duša. Eno leto ima »počitnice«. Predaval bo v Alznciji o svojem misijonn, ila dobi novih sredstev za vzdrževanje cerkve in šol. Pravi, ila se bodo afriški misijoni v par desetletjih spremenili v redno župnije po vzgledu evropskih. Naj; bolj je hvalil katehiste; to so najvzornojši kristjani, desna roka misijonarjeva. Oni poučujejo rojake v verskih resnicah in tudi sicer pomagajo v dušn^in pastirstvn: šolo so prevzele sestre: misijonar pn .ie vodja vsega verskega življenja. Le glede zamorcev-duhovnikov je črnogled: pozna pač značaj črncev bolie kot mi. Ne samo nn. tndi drugi so mi pravili, dn Afričani neradi slišijo ime »zamorec«; oni so: črnci, harvanci: najbolj pa jim uga.ia pridevek: domačini. Mod mnogimi spomeniki v Mnraeillu mi je naibolj nirnial oni novi ki stoji ob skalah morske nabrežne ceste (CornieheL ima po dobo odprtih vrat in nosi napis: Aux po ihte d'Orient, vojni snomenik francoskih vojn kov Jutrovcev. fPoilu — kosmatim pridevek francoskih vojakov med vojsko.1 \ WK\ ?ANSKO GLEDALIŠKE DRAMA Začctrk oh 20 ; SolH>ta, 28. novembra: Hratomor nn Metavi. Hod A. ! \odelja, "34. novembra ob iS: Frak ali od Krojaeka f)utis. Izven. Znižane cene. | Ponedeljek. 25. novembra- Zaprto. OPERA. Začetek ob 20 Sobota, 23. novembra: Pri belem konjičku. I%ven. trio- l»oko znižane cene od '34 Din navzdol. Medolia. 24 novembrn ob 15: Mamzcle \itonehe l7,v«n Znižane eeno: ob 2(1 Madame ttuttcrflj/. 17.v novembra: Zaprlo. Torek. 26. novembrn: Aida. f?pd A. Hredn, 27. novembra: Fnust. Go^tnJ« Josip RiJ»ve» Izvon. MARIBORSKO GLEDALIŠKE Sobot«. 31. novembra ob 30: Fih.tr v kozarcu. Red K. Nodelja, 24. novembra ob 15: I "i hitr v kozarcu. - Oto 20: Majda. Krstil« predatSv« San Rohmeri 23 Skrivnost dr.Fu-Mancuja »Poskrbel bom, da vas spravimo nod prHVO zaščito,« sem rekel odločno, toda glas m bil čisto moj. »Smešno je govoriti o suženjstvu tukaj v Angliji. Vi ste svobodno bitje, ali pa ne bi mogli biti zdaj tu. Dr. Fn-Manču ne more nadzirati vaših dejanj.« >Ah!« je kriknila, pri tem pa zaničljivo vrgla glavo nazaj, pri čemer se ji jc razvezal ii ramen las, skozi katere je zožarcl iz draguljev narejen lasni nakit. »Ne? Ne morem? Ali veste vi, ka) pomeni, biti suženj? Tu v vaši svobodni Angliji, ali veste kaj pomeni ropurski napad, potovanje po pustinji, biči gonjačev. hiša trgovca, sramota! Bali!« Kako krasna je bila v svoji ogorčenosti! »Suženjstvo je odpravljeno, si mislite vi. mogoče. Vi ne verujete, da danes — danes — petindvajset angleških funtov kupi dekle plemena Gnila, ki ie rjavo, in »- šepetaje —< dvesto petdeset jih kupi čerkesko, ki je belo. Du ni suženjstva! Tako! Kaj sem pu juz'< Odgrniln si ie plašč, in dobesedno sem si začel meti oči, ker sem napoi mt.nil. da sn-11 jam. Zakaj pod plaščem je biln opravljena v • nujtanjšo svilo, ki je kaj popolno izražala njeno vitko postavo; opasana jc biln s pasom, posutim z dragulji in okrašenim z najbolj čudnimi okraski; bila je slika, ki ic bila primerna /a Staml.ulske vrtove, slika, ki je bila čudovita in nedoumljiva v vsakdanjem okviru mojega stanovanja. ,. »Nocoj sc nisem utegnila obleči v angleško miss,« jc dejala in se spet urno zavila v plašč. »Vidite me. kakršna sem.« Njena oblačila so izhlapevala lahen vonj. ki me jc spominjal že na nek" minulo srečanje z njo. Zrl sem v njene izzivalne oči. »Vaša prošnja je le pretveza.« sem ii rekel. I »Zakaj neki čuvate tajne možn. ako pomenijo 1 smrt tolikih ljudi?« »Smrt! Videla sem svojo sestro, kako je v puščavi vsled mrzlice umrla - videla sem, kako ' so jo kot mrhovino vrgli v peščeno jamo. Videla sem moške, ki so jih bičali, dokler niso i prosili za smrt kot rešitev muk. Bič «rm spn-j znala sama. Smrt! Kaj za to?« Neizrečno ogorčenje se me je polastilo. Ko I ie bila spet ogrn jena s svojim plaščem in jo je lo njen rahel naglas izdajal, je bilo strašno, čuti take besede od dekleta, ki bi glede na njeno nenavadno lepoto moglo veljati za omikano Evropejko. »Pokažite, da res želite zapustiti službo pri tem možu. Povejte mi. kaj je umorilo Strozzo in Kitajca!« sem dejal. Zmignila jc z rameni. »Tegu ne vem. Toda | če me iiočete odvesti« — živčno se me je okle-: nila — »toku. da sc nc bom mogla braniti, zu-! prite me in zaklenite, da vam ne bom mogla uiti, bijte me. ako vam drago, potem vam bon; ; povedala vse. knr vem Doklei pa je on moj | gospodar, ga ne bom nikoli izdala. Odpeljite me od njega — s silo. razumete, s sito. in moje ustnice nc bodo več zapečatene. Ali. toda saj me ne razumete, vi z vašo pravo zaščito' — j z vašo policijo. Policija' Ali. dosti sem povedala.' Od nekod se je oglasPu ura. Dekle sc je ' preplašilo in mi še enkrul položilo roke na rame. Solze so i i blestele med dolgimi, črnimi trepalnicami. , , . ,Vi me nc razumete.« je znscpetalu a »ii. nli me nc boste modi nikdar r znmeti in osvoboditi njega! Zdaj moram iti že tako sem ostala predolgo. Poslušajte' Odidite ven brez odlašanja! Ostanite zunaj - v kakem hotelu, nli kjer si že bodi. samo ne ostanite tukaj'« In Nnvlnnd Smilli?« • Kaj je on meni. tn Nnvlnnd Smith:' /akni mi 'nočete rn/ve/uti usi? V; \ nevarnosti al1 me iiijete. v nevarnosti 'Miilite .ultod -r nocoj'i Povesila i. roke in zbežala iz sobe. Nu p runu sc jc šc obri.Ua in /. vnemo : udarile z nogo ob tla. .Vi imate roke in noge,« je zavpila, »pa me vendar pustite iti! Bodite torej posvarjeni, pobegnite odtod--< Glas se ji je pretrgal z nečim, kar je zvenelo ko stok Nisem se niti f^nnil, da bi jo zadržal. — to prekrasno pomočnico nadmorilca Fu-Mančujs. Slišal scin njene lahke stopinje dol po stopnicah. slišal sem. kako so sc vrata odprla in zaprla ~ vrata, ki niso bila dr. Fu-Mančujn nikaka zapreka. Negibno sem stal. kjer me jc zapustila, in sem še vedno stal tako, ko je v ključavnici zaškrtal ključ in je v sobo pridrvel Navland Smith. ... .. »Mi si jo videl?« sem začel. Njegovo lice mi jc odgovorilo, da jo ni videl, in hitro sem | mu povedal vse o moji nenavadni obiskovalki. ! njene besedo in njeno svarilo. I ' .Kako je le mogla v svoiem oblačilu skozi | London'« sem vprašal začudeno. ,Odkod neki je prišla?« Smith je skomignil z rameni in si , začel rlevnli široko narezano mešanico v preklicano pipo. . ,. •Nemara se je pripeljala z lzvosčkom ali avtom.« je domneval; »nedvomno na je prišla naravnost iz hiše Fu-Mančuja. Moral bi jo l.il | zadržati. Pctrie. Tokrat jc že tretjič, da svn I imela to Žensko v rokah, že tretiie sva |o pn- . ! stila uiti.« ... i d.: •Smith.« sem odgovoril, nisem mogel. I rt- j šln te iz lastnega naeiba. dn me posvari. Ona , me razoroži.« I -Ker lahko vidiš, dn jc zaljubljena v tebe.« ; jc nadaljeval in bruhnil v enega njegovih red- ; kili smeliov, ko mi je vsled jeze kri sinila v lice. »Pa je. Pctrie - zakaj b, «c delni slepetra , - ti ne poznaš orientalske du?r. tako kn jaz. i toda jnz popolnoma razumem dekletov položni. Boji se angleških oblasti, bi sc pn podvrgla tebi kot jetnien' če bi jo bil lc pograbil za lase. jo zavlekel v kako klet. jo podrl na tla m / bičem sin! nad njo. ti bi bila povedala kar ve. iu si tako ooravičile vzhodniuško \est /. iz- govorom, da je bila prisiljena h govorjenju. Ne šalim se, je tako. ti zagotavljam lil zaradi tvoje surovosti bi te oboževala ter te imela za moč nega in silnega!« »Smith,« sem rekel, »bodi resen! Ti veš, kaj je pomenilo njeno svarilo « »Uganem, kaj pomeni zdnj,« se je zadri »Halo!« Nekdo je srdito zvonil. »Nihče doma?« je vprašal prijatelj. »Pojdem jaz. Mislim, da vem, kaj je.< Nekoliko minut kn-neje sc je vrnil in prinesel s seboj velik pravokoten zavoj. >Od Weymoutha.< jc razlagal, »prinesel ga je okrožni sel Pustil sem ga bil v pristanišču, in ukrenil je vse potrebno, dn mi pošlje sleherni dokaz, ki bi ga našel To bodo deli mumije.« »Kaj! Mar misliš, dn so mumijo ukradli?« »Da. v pristanišču. Tega sem i-otov; in v rakvi je bil nekdo drugi, ko so jo prinesli v hišo sira Lionela. Taka rakov je po mojem mnenju skoraj za zrak neprepusten, tako dn je jasno, da gumijlst zamnšek potrebuje za prezračevanje. Kako je tista onebn umorila Strozzo, moram šele zvedeti.« »Tudi, kako je ušel iz zaklenjene sobe. In kaj je z zeleno meglo'« Navland Smith je /. zelo zgovorno kretnjn razprostrl roki »Zelena megla. Pctrie. se lahkr razlaga nn več načinov. Zavedat' sc r>n moraš, da nam je o tem pravil le en človek. V naj boljšem slučaju je le negotova Inmncvn. kateri nc smemo pripisovati knke namišljene vn/ nosti.« Vrgel jc ovoj nn tla in potegnil za molvozno zanko, ki je biln v pokrovu pravokotne skrinje ki je zdnj stolu nn mizi Nepričakovano se j« pokrov dvignil, r njim pn svinčena pločevi nnsta prevleka, kakršna je običajno pri zn bojih /a raj. Pločevina jc bila delno pritrjen.' oh enem boku skrinir. tako dn ic pločevina, k" ie motvoz oopustil. dvignila in nagnila pokrov. MALI OGLASI V malih oglasih velja »»aka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 1'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi te plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnačaja se računa enokolonaka S mm visoka pelllna vrstica po Din 2'30. Zn pismene odgovore glede malih oglaaov treba priložili znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. Odprto do Štirih zjutraj, (h) Izurjena šivilja absolventka krojnega tečaja, gre šivat na dom. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14493, (a) Trgovski pomočnik mešane stroke, priden in pošten, vešč slovenskega, nemškega in madžarskega jezika, zmožen nekai kavcije, želi premeniti službo c 15. decembrom. Naslov v vseh poslovaln. »Slov,« pod št. 14449. (a) Službodobe Inštruktorja ta gradbeno delovodsko stroko, iščem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 14404. Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 I! Pohištvo i Halol Spalnice, orehove, imiti-rane 3500 in 3800 Din; korenina, politirane 7000 Din; iedilnice korenina, politirane 5800 Din; kuhinje pleskane 900 Din; otroške postelje, gardero-bin, stojala, domske pisalne mize, fotelje, mize, stole - po zelo nizki ceni Malenšek — Dravlje, pri slepem Janezu. (šj IG Izjava Podpisani Perko Anton, posestnik iz Zminca, obžalujem in preklicujem vse neresnične obdolžit-ve, ki sera jih govoril o Kumru Ivanu, gostilničar-jevem sinu iz Zminca in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. -Perko Anton. (o) Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mest-n'; hranilnice, Ljudske posojilnice itd.). §0DC IŠČEJO: Večjo sobo s štedilnikom, aH manjšo sobo s kuhinjo in elektriko - iščemo. - Križman. Resljeva cesta 26. (s) ODDAJO: Opremljeno sobico oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14450. (s) Prazno sobo s centralno kurjavo oddam Pismene ponudbe v upr. •>Slov.« pod »Center« št. 14491. (s) Preklic Podpisani Zupan Josip, posestnik na Hudem št. 4, preklicujem in obžalujem vse neresnične vesti, ki sem jih razširjal o Rožiču Francu, posestniku na Hudem, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Kranj, 11. XI. 1935. - Zupan Josip, 1. r. (o) Razno V nedeljo vsi na Govejek v Dom Jugoslov. obrtnikov, kjer se dobijo krvavice in peče-nice ter pristni dolenjski cviček. - Za obilen obisk se priporoča oskrbnik F. Sluga. (r) Ce avto svof stari pruOu/uS oP motorja bi znebil se rad brž kuncev ti mnogo priient Stnvrnčev rta rman i.P inserat Uruutn ugiuz r posestvo ti hitro proda; če ze ne z gotovim denarjem pač kunca ti s kniiirco da. Goveje meso po 4 Din kg bom prodajal v soboto popoldne. -Sitar, mesar, Šolski drevored. (1) »Kraljica peči« patentirana peč za premog ali drva, ki pri enkratnem polnenju gori ves dan, se dobi v železnini A. Semenič in drug, Ljubljana, Miklošičeva 15 _a) Sukanec vrvice, igle vseh vrst — dobite v novi trgovini Slavan Ribarič, Maribor. Glavni trg (rotovž). (1) Stavbišče v tihi vrtni tegi, z lepim razgledom proti Rožniku in v bližini cestne železnice - ugodno naprodaj. Pojasnila v St. Vidu nad Ljubljano št. 38. (p) Dvonadstropno hišo 5 minut od glavnega kolodvora, ugodno prodam. Vprašati: Aleksandrova c. tt. 81, Maribor. (p) Duhovniki-penzionisti V Petrovčah blizu cerkve ugodno naprodaj majhno posestvo. — Hiša ie bila nekdai last duhovnika. -Ponudbe v upravo »SI.« v Celju pod »Ugodno« št. 14507. (p) Gozdno veleposestvo v Sloveniji, do 400 johov v enem kosu, naprodaj blizu železnice. Mlad sadovnjak, nekaj njiv in travnikov. Hiša za luga-ra. Resne ponudbe upravi »Slov.« pod »Sijajno naložen kapital« št. 14482. (p) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi naiugodneje in naiceneie tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Jaftni Drandu (Eier-Cognac) Zelo poceni na debelo in drobno. „ALKO" Gosposvetska cesta št. 13 dvorišče Koli/.eja Nogavice dobite poceni v novi galanterijski trgovini Slavan Ribarič, Maribor, Glavni trg (rotovž). (1) Hubertus nepremočliiv, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din. dobite pri Preskeriu, Sv. Petra cesta št. 14. (II Pozor! Športne in vsakovrstne čevlje, ročno delo. dobite v moji delavnici po znižanih cenah. Popravila se izvrše hitro in točno. Postrežba solidna. Ogled neobvezen. Mohorič Anton, zaloga čevljev in delavnica. Gosposvetska cesta 13, Kolizej. Vsak dan sveže kislo zelje v priznano dobri kakovosti pri I. Sirk, nasl. Josip Skaza, Maribor, Glavni trg, rotovž. (1) ČRESlTEtniO^ Najlepša Miklavževa darila kakor: slike, kipe, križe s svečniki, albume, pisemski papir, nalivna peresa, slikanice In vse šolske potrebščine, kupite najceneje v trgovini H. NIČ MAN - Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 OROŽARNA J. PASTUOVlt Zagreb, Jurišlceva ulica 1. Zastopstvo sa vso Jugoslavijo tovarne F. N. (Fabrlque Natlonale. Herstab. Koncem avgusta letos smo Izdali novi cenik &tev. 3, ki Je po isblrl ln cenah najugodnejši. - Preprodajalcem, lovskim in strelskim druatvom poftljemo cenik brezplačno, sicer pa vsakomur, ki nam poftlje Din 3 — v pofttnlh znamkah. Lovskim ln strelskim drufitvom dajemo 5 do 10 odstotkov popusta pri večji množini. NOVO! NOVO! SLOVENSKI PRAVOPIS Izdalo in založilo ZNANSTVENO DRUŠTVO V LJUBLJANI Po pravopisnih in pravoreCnih naglih, ki jih je odobrila pravopisna komisija Znanstvenega druStva, izdajo priredila A. BREZNIK in FR. RAMOVŠ VSEBINA : Pravopisna in pravorečnn pravila (20 strani). pravopisni slovar, obsegajoč 22.000 besedi (300 strani). Cena mehko vezani knjigi v celem platnu Din 60'— Naklada pri Jugoslovanski knjigarni r. z. z o. z v Ljubljani. Naroilla sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Zapustil nas je za vedno po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni sin, brat, gospod Ivan Terzinar prometni uradnik Pogreb bo v nedeljo 24. t. m. ob treh popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 22. novembra 1935. Žalujoči starši, brat in sestra. Umrla nam je naša najboljša soproga, skrbna mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Ljudmila Smrkolj roj, Katalan soproga velet rgovca v petek, 22. novembra, po kratkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, 24. novembra 1935 ob 4 popoldne od doma žalosti, Mišičev« cesta št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. novembra 1935. Albin Smrkolj, soprog: Josip in Rarbara Kntalan, starši: Stojnn, Tatjana, Samo, Borut, otroci; Slnvica, Gro/.dann, Darinka por. Tavčar, sestre in ostalo sorodstvo. NAPLACILO DIN 180"-IN 18 OBROKOV PO DIN 135'— POOBLAŠČENI TRGOVCI V VSEH VEČJIH KRAJIH DOSPEL JE NOV MALI SIERA... 26 Enostavna manipulacija 3 najmodernejše cevi KRATKI, SREDNJI IN DOLGI VALOVI Odličen sprejem tudi na sam zemljovodnik Razsvetljena skala z označenimi postajami Dinamični zvočnik Možnost prikljnčenja na vse napetosti izmeničnega toka Cena za plačilo v gotovini skupno Din 2250- Ugodna dolgoročna odplačila ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO: »SIERA«-RADIO Bruno Klemencic, Ljubljana, Miklošičeva 30 Tinčkove in Tončkove prigode 187. H kraljici) Po dolgem, napornem plezanju so dečki slednjič vendarle preplezali orjaško steno, ki je obkroževala prestolnico skrivnostne kraljice. Vrhu obzidja jih je že čakal črn orjak in se jim je zarezal v obraz: »Dobrodošli, mili gostje! Zdaj pa izvolite iti po teh stopnicah!« Rekši je orjak pokazal odprtino, ki je zevala sredi obzidja. »No, ta je pa lepa!« se je razjezil Tinček. »Najprej moramo plezati kakor mačke po pečini navzgor, zdaj, ko smo na vrhu, pa moramc spet skozi to luknjo navzdol. Meni se zdi, da smo zašli v kraljestvo samih prismojencev!« Tako je rekel vrli naš Tinček, upirati pa se oriaku kakopak ni upal. Kako tudi! Sto takšnih drobljancev, kot je bil on, bi orjak po-hrustal takorekoč za zajtrk ... V odprtini so bile stopnice, ki ®o držale neznanokam v globočino. »Previdno stopajta!« je Primožek opozoril svoja dva tovariša. »Stopnice so iz slonove kosti, gladke kakor steklo.« »Oh,« je vzdihnil Tonček, »da bi človek vsaj vedel, kaj hoče ta skrivnostna kraljica od nas.« »Na vsak način moramo biti pripravljeni na vsel« je resno zastavil svojo besedo Tinček. Spotoma so dečki srečati vse polno majhnih opic, ki so se prv kucevale križem kražem, radovedno zijale vanje, jih obmetavale t kamenjem in lupinami od melon, ter presunljivo vriščale. Dečki pa se niti zmenili niso zanje. Vedeli so, da se jim opit ni bati. Vse strašnejše reči so pričakovali na koncu svoje dolge, skrivnostne poti... Opozarjamo na MALI OGLASNIK v nnšem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!