RAVNATELJ T J Jt, 172 ' P^tnnlmtt (C. G. V Trsta« « telrtak« 21« lullja W27« Posam Številka 39 cent. Letnik Lil postddjkt. NtroEnuu m I mtnc L ceto leto L 75.—• ▼ iaoMBStvo !i!kc 30 »to*. — Oglunina za I mm trgovske in obrtne ogfese L L—, j L 1.50, otftase denarnih zavodov I na prvi strani L 2.— Uredništvo in upravniltvo: Tr»t (3J, ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla- . macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo, Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. P od uredništvo v G o r i c i : ulica Giosuž Carducci št. 7, L n. — Telef. it. 327, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. j j Naša žena Če opasujemo in čitaano u-,vodnike nekaterih Halijansloh 'časopisov poslednje Čase, opazi-da se ti časopisi predvsem 'zanimajo za socijalno, higijen-isko stan le podeželskega naro-'da, a predvsem kakšno pot naj fri .j^vzeli v vzgoji, da bi kmeta priklenili na zemljo, da bi vzbudil v njem vso veliko ljubezen do remije, pač, da bi ne bezal v mestne zidove, kot je storil marsikateri njegov deželni brat. predvsem rešuje pedobna vprašanja potom svojih uvodnikov milanski «Corriere della Sera» Itn deloma tudi ePopolo d'Ita-lia». — Kmečko življenje danes :ni urejeno. Kmet sam živi v -redni gospodarski krizi. Njegovi dohodki niso tako gotovi kot oni, ki jih redno tedensko ali mesečno prejema tvorniški delavec. Vsa gotovost materialnega etanja v mestu je torej .predvsem zanj pri vlači j iva in torej on zapušča domačo grudo in ves izseljeniški tok je usmerjen v mesta. Mesta zoret na drugi strani so popolnoma de-.molirana. Če gledamo mesto s 'statističnega vidika, opazimo, •da je naraščaj mest v razmerju 7 nim, ki ga zaznamujemo na • želi, skoraj bi se reklo ničev. veda pri tem ni vštet dotok tožele. Marsikatero italijansko mesto — pfravi «Corriere deHa Sera» — sledi sistemu življenja raznih francoskih mest, •katera, mesto da bi se pomnože-vada na številu prebivalstva, •rapidno padajo. Dotok z dežele se pravega moralnega sistema Življenja ne drži, pač pa ravno-tako brez vsakega kriterija sle-,di demoraliziranemu meščanstvu. Število podeželskega pre-ibivalsfcva se krči in z dotokom z dežele se vzdržujejo mesta. !Ko bo dežela izčrpana, ne bo ;mogla več dati, tedaj se bo zagnal prvi po če te k propada mesta. Dejstvo, da je temu tako, so dokaz francoski slučaji. Ravno tega se vzgojni krogi italijanskega. naroda bojijo in hočejo predvsem vplivati na kmeta. V kmetu je treba vzbuditi vso veliko ljubezen do grude. Ta ljubezen do rodne grude mera biti še mnogo večja in trdnejša, kot je bila pri njegovih prednikih, kajti nevarnost, ki grozi danes podeželskemu narodu, je tako velika, da jo bo le neodolj iva i n gloi>oka ljubezen do grude premagala.« Vzgojna predpostavka pa je, da se začne pri korenini, ki dovaja šoke vsemu deblu. Ta korenina je mati, ki je podlaga vsemu nad-aljnemu snovanju. Toda tudi ona potrebuje predvsem vzgoje, da bo vršila ono veliko delo, ki je njej poverjeno: Vzbujanje ljubezni do rodne grude v svojem življenjskem tovarišu; utrjevanje neodoljive volje k delu, in končno najvažnejšo stvar, namreč pripravljanje, da bo znala vzgajati bodoči rod. mu vsejati v srce semena življenjskih resnic, vzbuditi v njem ljubezen do grude ter mu pokazati one korektne smeri poti, po kateri je sama hodila. Švica, Danska, Nemčija, Švedska in druge države imajo za dosego tega velikega namena razne institute. «Tudi v Italiji je potrebno podobnih stvari, tudi tukaj moramo dobiti sredstva, potom katerih se bo žena vzgajala za svoje veliko poslanstvo. To naj bodo prav posebni, zanjo ustanovljeni instituti, v katerih se bo poudarjala špeci-jelno ženska vzgoja. Zraven tega ji je treba še mnogih drugih pripomočkov: knjig, revij, predvsem pa vzgledov in primerov. Še vse to moramo pridobiti predno bomo vsaj delno dosegli svoj namen.» Največje zadoščenje za veliko delo, ki ga bo dovršila, pravi pisatelj on. Mareschalchi, bo to, da ji bomo vsi pomagali pri delu, ko bo ona zajemala potrebne vzgoje, da se bomo povsod in ob vsaki priliki zanimali in ji dali pomoč v sredstvih, k,i so ji potrebna za vzgojo bodočega rodu, da ji bomo stali ob strani, ko bo vlivala veliko ljubezen do rodne grude v svojega življenjskega tovariša, ono ljubezen, ki si jo je pridobila takrat, ko je vzgajala naraščaj in že vnaprej s tem zavarovala sredstva za eksistenco, rodno grudo.« Opazujoč našo manjšino bodisi iz statističnega, socialnega, ekonomskega vidika« bomo pa£ točno in jasno spoznali, da je pretežen del te manjšine krnet-skega stanu. Če nadalje Študiramo življenjski boj te manjšine in ga primrejamo z onim, ki ga bije italijanski kmet, bomo videli, da je borba prve na vsak način mnogo večja. Vzrok temu je, da italijanski kmet že skoro stoletja živi v svojem sistemu življenja ter je temu sistemu prilagodil bodisi svoje življenjske potrebe kot življenje samo. Naš kmet je poprej živel v sistemu življenja, ki je od italijanskega popolnoma različen, ter4 je moral jslediti onemu, v katerem živi italijanski kmet in se mu črez noč prilagoditi. To je pa s svoje strani zahtevalo tako moralnih kot ekonomskih težav. Naš kmet jih je s svojo trdno voljo in vero v uspeh pre- magBl ter pogumno zaoral v ledino, v kateri se tte danes nahaja. Velik dele* v tej, dejal bi skoraj gigantski, operaciji je doprinesla tudi naša žena. De Vuyst pravi, da žena dovrši 25 do 35 odstotkov dela, ki je potrebno za vzdrževanje kmetije, ter se torej v veliki meri oddolžuje materialni strani življenja. 60 odstotkov moči da pri vzdrževanju druMne in najmanj 80 odstotkov da pri delu za vzgojo naraščaja in s tem dovrši velik del srojega življenjskega poslanstva. Samo teh par številk pove, kako veliko in obsežno in predvsem nenadomest-no je efelo, ki ga vrši taa-matL Edino' ona je pač v resnici korenina, katera dovaja največ soka prvi človeški organizaciji, t. j. družini. HL H. Romunski kralj umrl Princ Mihajlo proglašen za kralla Regentski svet se ie sestal — Vlada bo preprečila povratek princa Ksrola minjajo njegove Želje, izražene v zadnjem Času, da bi rad obiskal Italijo tudi v svrho zdravljenja. Vprašanje prestolonasledstva na Romunskem povzroča resne skrbi, kajti kralj Ferdinand je preminul v dobi, ko je notranji položaj Romunske prav posebno delžkaten. Ker je novi kralj Mihajlo še mladoleten, se je sestal regentski svet. V nekaterih krogih se resno bojijo povratka bivšega prestolonaslednika Karola, glede ka* terega so mnogi prepričani, da mu je bilo po krivem odvzeto prestdonasiedstvo. Karol ima | mnogo pristašev in njegov po-' vratek bi znal pomeniti priče-"tek državljanske vojne. Položaj bi foet^ skrajno resen, Če bi Karol hotel priti v Bukarešt, da izkaže poslednjo čast pokojnemu očetu. BLED, 20. (Izv.) Kralj Aleksander oftpetuje jutri z Bleda v Beograd in od taan v BukareSt, da prisostvuje pogrebu romunskega kralja. Kralja bo spremljal na potovanju v Bukarešt njegov pobočnik admiral Priča. Na jugoslovanskem dvoru na Bledu in v Beogradu je bilo nocoj racgtačeno šestmesečno dvorno Žalovanje. Uradna vest BUKAREŠT, 20. N). vel, kralj Ferdinand je umrl to noč ob 2.16 v sinajskem gradu. *** BUKAREŠT, 20. (Irv.) Smrt romunskega kralja Ferdinanda je nastopila točno oh 2.15 zjutraj. Ob smrtni postelji se se zbrali vsi dlani kraljevske rodbine, In sicer kraljica Bffartja, jugeslo-venska kraljica Marija, bivša grška kraljica Elizabeta, princ Nikola, piincezinja Heana In princecdnja Helena. Nevo regentstvo tvorijo princ Nikola, patriarh Bfilroa Id pred« sednik kasadfskega sodišča Biudugam. Člani regontakog* sveta so takoj po njihovem Imenovanju položili prisego. Princ Mihajlo Je bil dmtes popoldne proklamiran za romunskega kralja. Parlannent je že na včerajšnji seji potrdil veliko število mandatov, tako da se sedaj lahko smatra za koostituiranega in bo torej mogel sklepati glede raznih vprašanj, ki so v zvezi s smrtjo kralja Ferdinanda. Predsednik vlade Bratianu je še tekom noči pozval v Sanajo pravosodnega ministra Pope-scuja, da konstatira kraljevo smrt. Tozadevne listine so se sestavile v prisotnosti kraljice in članov dvora. Kralj Ferdinand, ki je bil Že včeraj zvečer izgubil zavest, je mirno preminul. Romunski kralj Ferdinand Viktor Hohenzollernski se je rodil 24. avgusta 1865 v Sigma-ringenu. Imel je torej sedaj 62 let. Leta 1886. je bil proglašen za romunskega \ prestolonaslednika, ko sta se njegov oče in starejši brat Vilhelm odpovedala prestolonasledstvu. V svojem 28. letu se je v Sigmaringu poročil s princezinjo Marijo, nečakinjo angleške kraljice Viktorije in carja Aleksandra. V tem zakonu je Ferdinand dobil šest otrok. Po drugi balkanski vojni je Ferdinand, ki je bil takrat prestolonaslednik, prvi krat javno nastopil. Prevzel je vrhovno poveljstvo romunskih čet, ko so se 1. 1913. borile proti Bolgarom za Dobrudžo. 11. oktobra naslednjega leta, ko je umrl njegov stric Karol, je Ferdinand postal kralj Romunije. Takrat je že tri mesece in pol divjala v Evropi svetovna vojna. Bilo je tedaj jasno, da Romunska ne bo mogla dolgo ostati nevtralna. V državi sta se bili pojavili dve struji: ena za boj proti Avstriji in Nemčiji, druga pa za boj proti antanti. Kralj Ferdinand se je odločil za boj proti imperializmu osrednjih držav. 24. avgusta 1926. jim je napovedal vojno. Romunski vojski sreča ni bila mila. Mackensen in Falken-hayn sta vdrla s svojimi četami preko Donave na Romunsko in zasedla velik del romunske zemlje — celo glavno mesto Bukarešt je podlo v roke sovražnika —, d očim se je morala romunska vojska umakniti! na Moldavsko. Kralj Ferdinand, ki je bodril in vzpodbujal svoje vojake, ni izgubil vere v zmago antantinih vojska. Odklonil je ponudbe za separaten mir in kljuborval do konca. In dočakal je tudi zmago. Sanje, ki jih je gojil že v mladosti, so se z mirovnimi pogodbami ude j st vile. Romunska se je za dvakrat toliko povečala, postala je « Velika Romunija* (Romania Mare). Poleg Solno-graške je dobila tudi Besaraiai-jo. Nakopala si je sicer neprijateljstvo Madžarov in sovraštvo Rusov, a njeni politiki so znali tudi za bodočnost poskrbeti: na eni strani z besarabskim garancijskim paktom, ki ga je pred kratkim podpisala tudi Italija, na drugi strani pa s tem, da se je tudi Romunska priključila Mali antanti. Poskrbeli so torej za izvrševanje mirovnih pogodb in za ohranitev «statusa», ki je bil ustvarjen s temi pogodbami. Kred j Ferdinand je svojo kraljevsko oblast uveljavljal tudi v notranji politiki in je večkrat odločno posegel v spore med raznimi strankami. Tako tudi pri zadnji menjavi vlade. Pri znajti je treba, da je pokojni kralj skrbel zmerom in povsod predvsem za blagor države, katere vrtovni poglavar je bil. V tem oziru ni poznal omahovanj. Čeprav afera prestolonaslednika Karola ni še povsem pojasnjena, je to ^kralj Ferdinand gotovo dokazal na jasen način tedaj, ko je bil radi notranjih prilik primoran postopati napram svojemu sinu kot vladar Romunske. — BUKAREŠT, 20. (Izv.) Vojni minister je izdal naredbo, da morajo vse čete še danes priseči zvestobo novemu kralju. Na vseh državnih poslopjih so bile izobešene zastave na pol droga. Bivši prestolonaslednik princ Karol je bil danes brzojavno obveščen, o smrti očeta kralja Ferdinanda. Obenem pa mu je vlada sporočila, da So njegov povratek za vsako ceno preprečila, kakor tudi onemogočila vsak korak, če bi se spuščal v kakršnekoli avanture. Vtis v Rimu RIM, 20. (Izv.) Uradno naznanilo romunske vlade, da je kralj Ferdinand preminul, je prispelo v palačo Chigi po 12. uri. Najčelnik vlade on. Musso-lini je takoj odposlal v Bukarešt sožalno brzojavko v svojem imenu in v imenu vlade. Odredil je tudi, da morajo javni uradi razobesiti zastaivo na pol droga, v znak sožalja radi smrti vladarja zavezniške države. V znak žalovanja je veža romunskega poslaništva zaprta. Sožalne brzojavke prihajajo z vseh strani. V posebno knjigo podpisov se vpisujejo razna za>-stopstva in meščani, ki prihajajo na poslaništvo. Vsi listi poveličujejo pokojnega vladarja kot ustvari tel j a veličine sodobne Romunske in njene moderne zgodovine. Kralj Ferdinand je bil odkritosrčen prijatelj Italije in listi se spo- Sožsffe MostoransKe elodc žalovanje na dvoru BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes popoldne od 17. do 19. ure se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bil4 posvečena predvsem sadev&m, ki so v zvezi s smrtjo romunskega kralja. J ugos lov enaka vlada se bo udeležila pogrebnih svečanosti po posebni deputaciji, ki jo bodo tvorili ministra dr. Mijovi^ in Ninko Peric, pomočnik zunanjega ministra Stevo Pavlović, šef protokola Adamović in ministerialni tajnik Lukič. Posebno deputacijo bo odposlal tudi 25. pešpolk v Tuzli, ki je nosil ime romunskega kralja», ki je bil častni komandant tega polka. Deputacijo Tfcvlo tvorili komandant polka, komandant bataljona ter po en vojnik in po en narednik. Ta deputacija, ki bo obenem zastopaj a jugoslo-vensko vojsko, bo položila na krsto srebrn venec. BEOGRAD, 20. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je odposlal romunski kraljici Mariji povodom smrti kralja Ferdinanda sledečo sožaljno brzojavko: «Globoko ginjen po tužni vesti o smrti prevzvišenega in spoštovanega očeta Vašega Veličanstva prosim Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti izraze najglobljega soŽalja.» Na romunskega zunanjega ministra Titulescuja pa je dr. Marinkovič naslovil sledečo brzojavko: «Izvolite sprejeti najiskrenej-Še sožalje povodom smrti Njegovega Veličanstva kralja Ferdinanda, kakor tudi željo na stično vladanje kralja Mihajla. Slarva kralju! Živel kralj!» Ministrski predsednik Velja Vukičević je poslal načelniku romunske vlade Bratianu j u sledečo sožaljno brzojavko: aGloboko ganjen ob tužni vesti o smrti Njegovega Veličanstva kralja Ferdinanda, Vam izrekam v imenu kraljeve vlade globoko sožalje in simpatije ter Vas prosim, da blagovolite sprejeti tudi moje zatrdilo, da delim z Vami veliko bol, ki je zadela prijateljsko in zavezniško Romunijo.« Turinskl poteitot demontira angleške izmišljotine TURIN, 20. Nekateri angleški Časopisi so prinesli fantastične vesti o neredih, ki bi naj bili nastali tu, v Turinu. Admiral de Sambuy je naslovil na «Daily Herald», «JManehester Guardian« in «New Stateman», ki so objavili one vesti, sledečo brzojavko: «V svoje veliko začudenje sem bil obveščen o vesteh, ki jih prinaša vaš list z ozirom na nerede, ki naj bi bili nastali v Turinu. Kot t urinski poteštat sem v stanu zatrditi, da nisem bil nikoli obveščen o sličnih neredih in da mi spričo tega žal ni mogoče naznačiti nobene okol-ščine, ki bi mogla potrditi obvestilo vašega lista. Apeliram na znano angleško lojalnost, naj se sprejemajo z večjo kritičnostjo slične vesti, ki jih s tem odločno dementiram. Opozarjam, da v slučaju, da se bodo še objavile slične obrekovalne trditve, sploh 4ne bom več izrekal de-mentijev napram inozemskim listom, ki so očividno protiitali-janski.* _ „Foglio d'Ordini" o dunajskih dogodkih RIM, 20. (Izv.) Glede zadnjih dogodkov na Dunaju prinaša Foglio d'Ordini», uradni buletin fašistovske stranke, beležko, v kateri pravi, da so takozvani evropski novinarski krogi tekom zadnjih 48 ur očitovali običajno neodgovorno nevrastenijo, ki odlikuje demo-socialni evropski svet. Govorili so nič manj kot o Revoluciji. Izkazalo pa se je, da ni bilo nobene Revolucije — pisane z velikim začetnim R — in da ni bilo niti nobene male revolte. Prišlo je samo do navadnega spopada (glede katerega noče sedaj nihče prevzeti odgovornost, ne komunisti, ne socialisti) med demonstranti in policijo. Govorilo se je, da je na tisoče mrtvih in ranjenih. Njih število je res veliko, a nikakor ne takšno, kot so pisali listi. o na Angleškem še naprej poslovalo pet ruskih trgovinskih zavodov. _ Austrijski ifržacnl z£or sklican za 25. julija DUNAJ, 20. Že nedelja in pondeljek bi bila dva povsem normalna dneva, da se ni nadaljevala stavka železniških in poštnih uslužbencev. VĆeraj pa, k o je prenehala tudi ta, se je življenje na Dunaju in sploh v Avstriji spet povrnilo v svoj stari tir. Avstrijski notranjepolitični pa tudi mednarodni položaj vsled jx>slednjih dogodkov nista utrpela nikakih jk>-sledic. Šiling je stal>ilen, kot je bil prej, in dr. Seipel stoji trdno kot prej in morda celo še bolj. Avstrijski parlament je sklican in se bo zasedanje pričelo v pondeljek, 25. julija. Razmotri-val bo predvsem o postopanju policije in njeni odgovornosti za krvoprelitje. Pa se bo zadeva rešila menda povoljno. Listi so pričeli že včeraj spet redno izhajati. Njihovo pisanje je zelo umerjeno in vse v prek naglašajo, da je zavladal na Dunaju spet mir in popoln red. Sacco lo vanzettl vztrajata pri gladovni stavki NEW-YORK, 19. Sacco in Van-zetti se odrekata že tri dni vsaki jedi. Jetniški organi v Mas-sahusetts pa si ne vedo razlagati, ali delata obsojenca to nalašč ali jima vsled velike vročine jed res ne tekne. Kot poročajo listi, je Sacco v zadnjih dneh popil le malo vode in nekaj skodelic kave. Tudi leta 1923. se je Sacco ob neki priliki odrekel vsaki hrani, pa je to svojo stavko opustil, ker so ga hranili s silo. Ženevska pomorska konferenca ŽENEVA, 20. Sinoči se je nenadoma razširila vest, da odpotujejo nekateri člani angleške delegacije pri konferenci za o-mejitev pomorskega oboroževanja v London, kjer se nameravajo posvetovati k vlado o razčiščenju sedanje situacije. Lord Cecil je sinoči res odpotoval in davi ob 5. uri sta mu sledila prvi lord admiralata Brid-geman in komandant VVilfre. V Ženevi pa o-stane admiral Field, načelnik tehnične komisije. Domneva se, da se omenjeni angleški delegati ne bodo mudili v Londonu preko sobote in da se bodo pogajanja in pogovori izvrševalne komisije i>o-morske konference znova začeli že v pondeljek 25. julija. Zrušitev še nedograjene stavbe TRIDENT, 19. Tekom poslednje noči se je zrušilo občinsko in šolsko poslopje v selu Zam-bana, ki je bilo še v gradnji. Preiskava je dognala, da je rušenje poslopja !povzročila poslednja nevihta. Velike množine vode so mu izpodkopale temelje. K sreči se je skoraj dovršena zgradba porušila ponoči, tako da ni bilo nobenih človeških žrtev. Malte m Me „EDINOST" II. cfiDlin»T> v Trsrn, ime zi. jaiija 1927. DNEVNE VESTI bksu i tisi!) * imm Kot smo sporočili na kratko v včerajšnji številki, je bil objavljen v «Gazze«a Ufficiale» od 16. VII. 1927 zakon od 16. junija 1S27, št. 1170, ki v&ebuje nor-jne o sprejemanju služb v inozemstvu s strani italijanskih državljanov. Danes hočemo podati vsebino posameznih členov tega zakona. Čl. 1. Vsak italijanski državljan, ki namerava sprejeti v kraljevini ali v inozemstvu kako javno službo pri katerikoli inozemski vladi ali njeni ustanovi pri mednarodnih zavodih Sn javnih uradih, mora to najprej sporočiti zunanjemu ministrstvu v Rimu ali pristojnemu Italijanskemu i diplomatskemu oblastvu, če se prizadeti nahaja v inozemstvu. V tej naznanitvi se mora označiti, za kakšno službo gre in kak&ni so sprejemni pogoji. Čl. 2. Vlada lahko prepove državljanu sprejem službe in onega, ki se že nahaja v taki službi, lahko pozove, naj jo za-pusti. ČL 3. Ukrep, s katerim vlada prepove sprejem službe ali pozove državljana, naj zapusti tako svojo službo, je brez utemeljitve in ne dopušča ni kakega priziva ne upravnega ne pravosodnega značaja. ČL 4. Državljan, ki sprejme kaiko javno službo v nasprotju z določbami čl. 1. ali ki ne izstopi iz službe, potem ko mu je bil sporočen poziv, naj jo zapusti, se kaznuje z globo od 1000 do 5000 lir. Obsodba ima za posledico začasno izključitev od javnih uradov. Ako pa/ državljan ostane v tat-ki službi (če gre za javno mesto) iudi fcpotem ko dobi foijmaleta. poziv, da jo ima zapustiti v določenem roku, se kaznuje z ječo od treh mesecev do enega leta. Poleg tega, da velja določba čl. 8, št. 3. zakona od 13. junija 1912, št. 555, ima obsodba tudi to posledico, da zgubi prizadeti državljanstvo, če gre za službe, ki so podeljene od ustanov, katere so direktna emanacija inozemske vlade, ali od mednarodnih zavodov ali javnih uradov. ČL 5. Državljani, ki se nahajajo sedaj v takih službah brez dovoljenja vlade, morajo to nav znaniti zunanjemu ministrstvu, oziroma diplomatskemu ali kon-sularnemu oblastvu svojega kraja v inozemstvu v šestih mesecih po objavi pričujočega zakona*. Morajo dalje se podvreči odločitvam, ki se jim sporočijo. Zanje veljajo kazni, ki so določene v prejšnjem členu. Čl. 6. Ostane v veljavi čl. 8, št. 3 zakona od 13. junija 1912, št. 555 glede vojaške službe v inozemskih državah. Ffsikm oa. frse?Mi oai?erzi Po izpitih, ki so se vršili na tukajšnji trgovinski univerzi od 14, do 18. t. m., so bili promovirani za doktorje trgovinstva in gospodarstva sledeči kandidati: Fortunat Becafigo, Atilij Ta-bouret, Robert Erber, Franc Ženi, Alfred Kaspar, Viljem Mala rc i ch, Ivan Maraz, Ivan Ver-dier, Julij Carnaaia, Henrik David Baustein, Josip Vernouille, Aldo Fantini, Anita Bonetti, Sergij Miloch, Jan. Krstnik Sar-leri, Anton Tommasini, Filip Ktinstler, Josip Vidi, Franc La-hainer. Silvij Presser, Sperber Hersch Leib, Kleon Marangos, Gvidon VVindspach, Ana Volpe, Stanislav Norbert Reizes. Člani izpitne komisije so bili, poleg članov akademskega sveta, tudi gr. uff. Arch, tržaški poteštat, sen. Salvatore Segre-Sartorio, gr. uff. Margara, prvi predsednik prizivnega sodišča, glavni državni pravdnik Man-druzzato, dr. Marko Gosulich, predsednik pomorskega in trgovinskega sodišča, dr. Cezar Ma-rinig, erarialni odvetnik, dr. Mann, odv. Remigij Tamaro, dr. Arnaldo de Frigyessy, ravnatelj Riunionc* Adriatica di Sicurta. Pozor ladastrljiici, ki pltiaiejo sindikalni davek! Ministrstvo za korporacije je določilo, da se sindakalni prispevki (tributi sindacali) od prvega julija naprej ne plačujejo več štirinajstdnevno, pač pa le vsaika dva meseca in sicer v sledečem redu: Za dobo od 1. julija do 31. avgusta je treba plačati do 5. septembra 1927, za dobo od 1. septembra do 30. oktobra se plača do 5* novembra, za d oho €u\ 1. novembra do 31. decembra pa 5. januarja 1927. Pogreb Včeraj popoldne se je vršil pogreb delavca Mihaela KreSeviča, narodno zavednega moža, ki se je — kakor smo poročali — pretekli pondeljek smrtno ponesrečil pri delu. Pogreb je pokazal, kako je bil pokojnik priljubljen in kako globoko sočutje je vzbudila njegova tragična usoda med vsemi, k! so ga poznali. Na stotine prijateljev in znancev je korakalo za krsto v žalnem sprevodu, v katerem smo opazili tudi našega poslanca drja Wilfana ter drja Slavika. Od mrtvašnice mestne bolnišnice je žalni sprevod krenil v cerkev pri Sv. Jakobu, odkoder so bili zemski ostanki pokojnika po blagoslovitvi prepeljani na pokopališče k Sv. Ani. Nekaj o muhah Govori se, piše in priporoča po vsem civiliziranem svetu, naj se ta grdi in nadležni mrčes uničuje povsod, da se ga kolikor mogoče iztrebi. Lahko je govoriti in pisati, težje pa izpolniti ta priporočila. Živim na deželi, kjer je ta prenašaJka bolezni doma in je ta brezštevilna. Že v začetku «sezone» sem jim nastavila pasti iz lima in stekla, kupila cevko in prah. S temi sredstvi delam vztrajno in s precejšnjimi stroški. A kaj pomaga ves moj trud in strošek, če pa tudi drugi v vasi ne delajo tako? Pri kmetih si gotovo ne bodo delali takih stroškov radi tega sitnega? mrčesa, posebno ker se jim zdi to tako naravno, da s poletjem prihajajo tudi one v deželo. Vsak ob svojem času: ptice in muhe. Zato bi bilo treba,, da bi vplivala kaka zdravstvena oblast, da se preskrbijo ljudem brezplačno taka sredstva za uničevanje te zalege, kajti s samo čistoto jih ne spraviš iz hiše. Nadalje, da bi se v poljudni besedi razložilo ljudem, kaj vse lahko pride iz umazanosti teh živali. Če bi tako radikalno pričeli z iztrebljanjem, potem bi prišli do dobrega uspeha, s samo pisano besedo pa se ne bo doseglo dosti. — Gospodinja. Iz tržaškega življenja Železničarjema nezgoda. Sinoči je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 35-letni železniški strojevodja Hugo Risaliti, ki je imel zmečkan palec na levi nogi. Risaliti je povedal, da je včeraj popoldne vodil lokomotivo vlaka št. 8772, ki je vozil iz Cervinjana proti Nabre-žini. V bližini te postaje se je med vožnjo hotel prepričati, če stroj redno deluje. Da bi bolje videl, je stopil na nastavek ob strani stroja; pri tem je neopaženo položil nogo pod vzvod ki služi za manevriranje stroja. Nesreča je hotela, da je kurjač baš tedaj premaknil vzvod, tako da je llisalitiju zmečkal palec. Ponesrečenec je bil sprejet v ki-rurgični oddelek. Moral se bo zdraviti najmanj 3 tedne. Mož jo je pretepal. Včeraj zjutraj zarana je prišla iskat pomoči v mestno bolnišnico 44-letna Joslpina Zoch, stanujoča na Cor>o Garibaldi št. 14; dala si je izlečiti številne bunke in praske, ki jih je imela na raznih delih telesa, zlasti po glavi. Ženska je povedala, da jo je na ta način zdeia! u j en mož. ki ravna zelo grdo 2 nj:» ia jo za vsako malenkost pretepa. Tako se je zgodilo tudi predsinoč-njim Sirovež je prišel domov močno vinjen ter jo brez vsakega povoda pretepel. Tatinski obisk. V začasni odsotnosti Josipina Do-rini, stanujoče v ulici Pozto del Mare Št 13, so se neznani zlikovci vtihotapili v njeno stanovanje ter ukrad.'i nekai perila in razne predmete v skupni vrednosti kakih 300 lir. Porinijf-va je javila tatvino na bližnjem policijskem komisarijatu. TELESNA VZGOJA SPORT T. V. L. A.- Seja 19. VII. 27, - Sklepi — Vfcied obširnega programa in številnih prijav prične lahkoatlet-sko prvenstveno tekmovanje v nedeljo 24. t. m. točno ob 8. uri na igrišču Adria in ne kot prvotno javljeno. — Odobri se prijava k tekmovanju: M. D. Sparta - M. D. Zarja -D. K. N. Tommase - M. D. Prosveta, Trst - M. D. Zora. — — V tekočem Bportnem letu se proglasijo rekordom S. U. — najr> boljši lahkoailetski rezultati doseženi na letošnjih tekmovanjih S. U. — Seja T. V. L. A. se vrši v petek ob 20.S0 uri v uradnih prostorih. — Gg, ki nameravajo sodelovati v juriji, so vabljeni, da se seje ude-lefcp. --------------T V L A. Lahko atletsko prvenstvo 1127 Ioriiče Adria: nedelja 24. VIL 27 ob 8. ari zj. Po informacijah dobljenih od S. U. je za navedeno prvenstvo doslej prijavljenih nad 40 lahkoatletov in 20 lahkoatletinj, ki bodo startali za naša najmočnejša športna društva: Šparta, Zarja, Zora, Prosveta, Tom-maseo. Iz prijavljenih imen lahkoatletov in lahkoatletinj je razvidno, da bo letošnji lahkoatletski boj izredno oster. Sklep S. U., da se letošnji najboljši rezultati proglasijo rekordom S. U., bo brezdvomno dosegel znatno zboljšanje vseh dosedanjih rezultatov, kar nam jamčijo tudi imena prijavljenih tekmovalcev. — Glede izgledov na zmago v posameznih disciplinah, bom poročal pravočasno. m. f. M. D. P. - Test - lahkoatletski po«-odsok. — Jutri zjutraj training. — Načelnik. ŠPORTNO UDRUŽENJE* Tehnično vodstvo nogometa. {Uradno poročilo — seja 19. VII.) Odobrene tekme: FINALE ZA KUPO «NA& GLAS>: Primorje - Prosveta 2-1. Srebrna kapa družinske revije «Naš Glas» pripade S. D. Primorju. Finale tekem za prvenstvo rezerv: Obzor - Prosveta 8.0. Prvenstvo si |e pridobilo S. D. Obzor. Redovan je rezerv: Obzor 10 10--40 : 1 20 Prosveta 10 8 — 2 18 :12 16 Šparta 10 5 — 5 10:12 8 Rocol 10 4 — 6 12:17 0 Opčine 10 2 — 8 4:21 0 Sv. Ivan 10 1 — 9 3 : 22 0 T. V. N. PLAVANJE Pravilnik plavalne«« meetinga 1.) Meeting organizira D. K. N. Tommaseo. 2.) Vrši se dne 7. avgusta 1927. 3.) Izvajajo se sledeče discipline: prosto plavanje: 50 m, 200 m, 400 m in 1500 m; prsno plavanje: 100 m; '' v" hrbtno plavanje: 100 m; prosto plavanje dam: 50 m, moška štafeta: 4 X 50 m. 4.) Tekmovanja bo sodila in nadzirala jurija, ki jo imenuje D. K. N, T. v soorazumu s komisarjem S. U. 5.) Tekmovati smejo: vsi pravilno udruženi člani S. U. in vsakdo drug, ki pa mora biti javljen juriji v svrho verifikacije do 31. julija. 6.) Tekmovalci smejo tekmovati po svoji volji za katerokoli društvo, pa tudi kot — prosti. 7.) CIani istega društva morajo imeti enako barvane čepice. 8.) V slučaju, da bi se priglasil h kaki disciplini en samcat tekmovalec, bo moral preplavati celotno progo, da se lahko proglasi zmagovalcem. 9.) Prt prostem plavanju je dovoljen vsak način plavanja; pri hrbtnem plavanju se morajo pla-vači držati izključno hrbtnega načina; pri prsnem plavanju pa mora vsak tekmovalec plavati v vodoravni legi. *J 10.) Vsi tekmovalci se morajo strogo ravnati po navodilih juri je. 11. Redovanje: I.—5, II.—3, III.—1 točka; štafeta I.—10, II.—5, III.—3 točke. 12.) Darila: Prri in drugi zmagovalec dobita veliko oziroma malo bronasto svetinjo. Društvo, ki doseže največ točk, dobi kupo, drugo redovano društvo pa spominsko ploščo. 13.) Tekmuje se po pravilniku «F. I. R. N.». 14.) Vpisovanja sprejema D. K. N. T. do 31. t. m. ob torkih, sredah in sobotah od 19. do 21. ure zvečer. 15.) Vpisnina znaša za vsako progo L 1.—, za štafeto L 2.—. 16. Vodstvo si pridržuje pravico do eventuelnih sprememb predsto-ječega pravilnika. 17.) Vse ostale informacije se dobe v prostorih D. K. N. T. v dnevih, označenih pod točko 14. V. P. P. — D. K. N. T. Vesti z Goriškega GorISke mestne vesti Himea. G. dr. Anton ŽnidarSič, sin gosp. ravnatelja Žnidaršiča se je poročil danes z gospodično Zorko Čer ne, iz znane družine svetogorskih Cer-netov. Mlademu zakonskemu paru želimo prav iskreno popolno uresničenje njihovega življenskega sefa in želj! Odredba. Goriški prefekt se je poslužil kraljevega odloka, ki doveijuje ;/refektom novo-ustanevl jenih pokrajin rekvizicijo stanovanj ter je izdal odlok, s katerim rekvirira za tri leta poslopje «Trgovski dom» v Gorici. Izpred goriške sodni je. Obsojen je bil na deset dni zapora radi pijanosti neki Kolarič Anton iz Medane, star 51 let. — Neka Teršič Rosa, stara 22 let, doma iz Logatca (Jugoslavija), se je kljub temu, da je ime-la nalog zapustiti državo in se odpraviti domov, zopet vrnila v Gorico, radi česar so jo zaprli. Odsedeti bo morala 50 dni zapora. Strah na PiazzattL Zadnje čase se je v Gorici začela širiti vest, da v neki hiši na Piaz-zutti (staro poslopje grofov Coro-nini) vsako noč straši. Slišijo se baje zelo čudni in strašni glasovi. Zdi se, kakor bi se po vrtu pedila cela čreda konj, in včasih se čuje celo ropot vozov. Cuje se Šumenje in lomljenje vej v drevju. Zapazili so to tam blizu stanujoči ljudje, kmalu pa se je raznesla ta novica po celem mestu. Od nedelje, kmalu semkaj prihaja vsak večer na dotično mesto vse polno radovednežev, katerih število vsak dan narašča. V pondeljek zvečer je stala tam obilna množica, nad sto ljudi, ki je čakala strahove. Nekateri celo do ene ure zjutraj. Pa se ni nič kaj posebnega prikazalo. Kaj in kdo bi bil ta strah domnevajo ljudje na različne načine- Nekateri pravijo, da jih nekdo vleče prav pošteno za nos, drugi zepet da dela sum in ropot pes, ki je na dvorišču tretji lahkoverneži pa trdijo, da prihaja nazaj umrli grof Coro-nini-Kromberg. Kdo je, ki tako razvnema ljudsko domišljijo, se bo morda ugotovilo v naslednjih večerih. Nesreče T VOdA. — Prihaja poletje, kopanje, soln-ce, voda in — nesreče v vodi! V teh dneh sta se dogodili dve. V Teki Vipavi je v tonil v torek, dne 19. t. m. Stanko Povodnik iz Rupe št. 26. V vodi ga je prijel krč, izginil je v vaiovju in tok reke ga je odnesel izpred oči njegovih tovarišev, ki ga niso mogli več rešiti. Njegovo truplo so našli pol kilometra daleč proč od kraja nesreče. — — Podobna nesreča se je zgodila v pondeljek nekemu železničarju, po imenu Orlaute Biaggio, staremu 25 let, nastavljenemu na postaji v Avčah. Tudi on se je Šel kopat — pa v Sočo, pri čemer mu je prišlo slabo in je tako tragično končal v vodi. Ti upla utopljenca še niso našli. Obmejne Izkaznice Za prehod meje iz italijanske države v sosedno državo je treba kot znano, potnega lista z vizumom konzulata sosednje drŽave« Prebivalci obmejnega ozemlja pa lahko prekoračijo mejo brez potnega lista, opremljeni z obmejno izkaanico (carta di frontiera). Obmejne izkaznice izdaja za italijanske državljane goriška k ves tura, za jugoslevanske pa njihova glavarstva. Za veljavnost teh obmejnih izkaznic je potreben vizum države kamer se gre. One, ki jih izdaja goriška kvestura morajo imeti vizum jugoslovanskih glavarstev; one, ki jih izdajajo jugoslovanska glavarstva pa vizum goriške kvesture. Veljajo eno letes osebam pa ki delajo kako delo preko meje manj časa kot eno leto se pa izdajo le za določeno dobo. V slučaju nujne sile (smrti, bolesni, pogreba i. t. d.) lahko obmejni nadzorstveni funkcijonarji izdajo prebivalcem obmejnega ozemlja ki nimajo obmejne izkaznice, prehodni list veljaven samo za eno potovanje iz enega ozemlja v drugo. Veljajo taki prehodni listi trw dni. Obmejne izkaznice so proste kolkov in tudi vizumi jugoslovanskih« oblasti so brezplačni. Prošnja za dosego obmejne izkaznice naj se naslovi na podesta-ta obenem z dvema osebnima slikama brez klobuka ter s poštno nakaznico za 1 liro naslovljeno na kvesturo. Podeštat mora priložiti svoj «nulla osta». Vse osebe nad 15 let morajo imeti svojo posebno obmejno izkaznico. Izpolnjene obmejne izkaznice bo poslala kvestura podeštatom, da jih izroče strankam. Prehodne liste za nujne slučaje pa izdajajo uradi javne varnosti v Podbrdu in Idriji ter poveljstva finančne straže, ki imajo nalog pregledovati potne liste za vstop v Jugoslavijo. IN metrov globoko brezno. Pretekle dneve je posebna pre-giedovalna komisija za jame odkrila 160 metrov globoko brezno pri Kuščarjih na ban j šle i planoti. Drzni preiskovalci so se spustili na vrveh naravnost v 1§0 metrov globoko brezno. Na dnu brezna so naleteli na novo votlino 70 metrov dolgo, ki se je spuščala niže doli še do 30 metrov dolga naključna dvorana. Ni nam znano, da bi v naši pokrajini obstojala kaka podzemska votlina s 160 meterskim skokom. Zrn porzdifo žitnega polja. V svrho intenzivnejše propagande za pospeševanje dviga žitnih sadežev v naši pokrajini se je vršila v pondeljek zvečer pod predsedstvom goriškega prefekta Cassini* ja prva seja deželne komisije za Žitno bitko, na kateri se je razpravljalo, kako bi dvignili gojenje žita v naši deželi na kar najvišjo stopnjo. Kot najbolj kompetenten v tej stroki je razvil predlog cav. Toniz-za, ki je poudarjal, da se mora pri nas dvigniti žitna produkcija bolj po intenzivni kot po ekstenzivni poti. V naši pokrajini da je 8000 hektarov zemlje posejane r. različnimi vrstami žita, na vsakem hektaru zemlje pa se danes pridela le okrog 14 kvintalov Žita, (ločim Bi se v bodoče lahko pridelalo okrog 24 do 25 kvintalov na posamezen hektar. V dosego tega je Izpostavil tudi računski načrt, poleg tega se ie želelo, da bi se po različnih kra- jih napravila v dosego teh ciljev poskusna polja. Tudi po našem mnenju bi se moglo dvigniti naše gospodarstvo predvsem z intenzivnim obdelovanjem zemlje po vzgledu najbolj agrarno kulturnih evropskih držav, kot so Švica, Nizozemska, Belgija itd. Obsodba ponevernikov pri davčni iztirjevalnici v Kebarida, Tolmina in Bovcu. (Proces Tornada Nicoloso in drugI.) V ponedeljek, dne 18. julija se je zaključila v Gorici pravda proti poneverjencem davčne izterjeval-nice v Kobaridu, Bovcu in Tolminu. Ta proces bi se moral vršiti že dvakrat, pa je bil vedno prenesen, končno se je sedaj vendar dokončal. Začel se je 4. tega meseca in trajal celih 14 dni. Obtožence je branilo veliko odvetnikov, med katerimi je bil tudi znani odv. Zennaro. Vzroki, ki so dovedli obtožence pred sodnike, so občinstvu kolikor toliko znani. Zato jih ne bomo ponavljali. Šef teter-jevalnice je bil Tornada Aleksander, ki ga je sedaj sodišče oprostilo vsake obtožbe. Kakor je znano, je bil že pri procesu proti Zaniboniju (radi atentata na ministrskega predsednika) obsojen na 10 letno ječo. Sedaj je dobil Se 3 leta, 4 mesece ter mora plačati 5000 L globe. Obsojeni so tu še: Tassinari Jožef (poneverba 250 L.) na 1 leto ječe ter 500 lir globe ter na izključitev iz vseh uradov za dobo enega ietai Pandor Giacomo poneverba 12 700 L. pri davčni izterjevalnici v Tolminu; na 2 leti ječe in 2000 lir globe ter Vključitev iz vseh javnih uradov za dobo 2 let. Ganzitti Do-menico (ponaredba listin v vrednosti 593.C0 L. in sleparija) na 3 leta 8 mesecev, 7 dni in 204 L. ka/ni. Podarili so mu dve leti. Borgoletto Jože! (poneverba in sleparija 345 lir) je dobil 3 leta, 13 dni ter 291 lir globe. Nadalje je izključen iz vseh uradov Oproščeni so bili poleg Toma J a še Gregorič Leopoid in Kusič. Za sedanjo lovsko zakonodajo. Kot se skuša vsaka posamezna kategorija organizirati, tako se je te dni sklical sestanek lovcev v naši pokrajini. Pri sestanku so bile navzočne osebnosti, ki imajo sedaj odločujočo besedo v javnem življenju naše dežele. Izglasovana je bila resolucija čisto v prid lovski zakonodaji, ki je sedaj v veljavi v naši pokrajini, ki ščiti divjačino mnogo bolj kot prosti lov v starih pokrajinah. Ne obstoja tako za sedaj nobena nevarnost, da bi biia tukajšnja lovska odredba odpravljena ter da bi se nekaterim lovcem iz starih pokrajin, stanujočim v tukajšnjih krajih uresničile njihove želje po prostem lovu. Letošnja suha letina je zaplodita številni zarod mladih zajcev, katere bodo lovci lahko od 15. septembra naprej brez skrbi lovili. Tat, ki krade v corkvi V Ločniku pri Gorici so popravili pred kratkim cerkvico sv. Jurija. Čeprav je še tako nova, je vendar doživela že grd zločin. Kot po vseh cerkvah in cerkvicah se nahaja tudi v njej nabiralnica za milodare, kamor polagajo pobožni verniki dobrosrčno svoje darove. Pa se ti pred p«r dnevi priplazi v ccr-kvico neki Pavšič Viktor, star 32 let, stanujoč v Gorici, ulica Monache št. 13. Da bi molil?... Ne! Da bi kradel! Odprl je skrinjico s pripravnim orodjem ter pograbil vsa njeno vsebino (o-krog 20 lir). Pa tudi tat nima vedno sreče. Zapazil ga je bil cerkovnik Makošič, ki je, ne bodi len, hitro zaklenil cerkvena vrata in stekel po ljudi. Tat je bil ujet, tođa le začasno, kajti kdor zna odpirati blagajne, zna odpirati tudi cerkvena vrata. Posrečilo se mu je namreč razbiti ključavnico in pričel je bežati po polju, ker tat je imel poleg dolgih prstov tudi dolge noge! Pa tudi sedaj ni imel sreče. Zasledovali so ga in neki Ivan Bratovž ga je z drugimi vred dohitel, ga ujel ter izročil oblastvom. Pri njem niso našli ne denarja in ne vlo-milnega orodja, očividno se ga je med begom oprostil. Tat, kot je tatovska navada, seveda trdi, da je nedolžen in da si je hotel le ogledati novo sezidano cerkvico. Ker mu pa tega nihče ne verjame, so ga odpeljali, da bi si ogledal še goriške ječe. Sagre na Vipavskem V nedeljo so se vršile pa vipavski dolini takozvane šagre in sicer kar v treh krajih: v Šempasu, v Skril j ah pri Ajdovščini in v Podragi- nad Vipavo. Praznovali so sv. Marjeto. Ta svetnica je najbolj znana po Vipavski dolini. Kaj je šagra za Vipavce, bo vedel vsakdo, ki je količkaj znan tam gori. Za ljudi je to cerkveni praznik prve vrste. Včasih so na take dneve uprizarjali različne igre in veselice, danee so pač bolj skromni, vendar pa je ohranila šagra vsaj na znotraj vso svojo slovesnost. Ljtidje iz vseh sosednih vasi se zbirajo okrog cerkvice, gostilne se polnijo, sliši se veselo petje, cerkvena slovesnost zapušča y£dno x srcih nekaj gorko čuy- stvenega. Tudi drugod imajo ta> ke praznike, vendar pe Jih drtioj gače imenujejo. N. pr. Gorenjci imenujejo tak dan «&ejem»v Razlika med «sejmoma in šagra pa ni samo v imenu, pač pa loči ta tudi po nekaterih običaj jih praznovanja Na «sej mu* n. pr. se jedo bobi in fantje str&* ljajo z možnarji s cerkvenega! zvonika. Na Šagri pa jedo Vfc-pavci štruklje, včasih so tudi streljali, danes pa nič več. Stre-Ijanjai so se preslišali v vojnfc Zvonovi zvone ob takih prilik aH" ves božji dan, toda glavna toč-« ka progTama pa je, da se na<-vsezadnje cela vas... opije. Katf je moškega spola seveda. Ponekod se na šagri tudi p!e$e. Takrat so dekleta vesela. Kakihi posebnih običajev na vipavskih šagrah ni več. Gotovo pa jih jei bila dosti nekoč. Glavni običa) pa je danes poleg štrukljev, da se ob takih praznikih sorodnik! vabijo in obiskujejo medseboj ter se ga veselo-, čeprav na vedno dostojno nasrkajo. Ško-i da, da preveč nedostojno! IZ 6TANDREŽA. V odjjcvoar «kiičačein». Objektivni in umerjeni diskusiji so na razpolago stolpci našega li« sta Tako je uredništvo zapisalo ^ uvod članka, ki ga je spisal < kri-čač» (ednina) iz Štandreža. Ni nobeno čudo, da se je kot prvi, čerav-t no nestrokovnjak, oglasil ta, ki ga čevelj najbolj žuli. V današnjem Članku, ki naj bo tudi v odgovoj «kričaču», ne bomo nasprotovali po feldwebelsko in prepričevalno, da je Črno, kar je belo, ali narobe in tudi ne strokovnjasko, obsoje-valno in trdilno, kakor dela «kri-čač», ki si je spisal svojo kritiko kar tako-le iz puhlih oblakov, sj prisvojil v svoji bujni domišljiji kar množino in se podpisal «kriča-či». Pogovoriti se hočemo, prav, stvarno in umerjeno; vendar pa ^e n Čiti «interesa» od «Interesiran< ev>J'. Nam niso nikdar blodile po glavi egoistične želje po mastnih nagra^ dah in zlatih kolajnah; od naših izobražencev - strokovnjakov (ne od vaških dohtarjev) smo vedno pričakovali^ da nas bodrijo in učijo zadružništva «ter nam pravično razsojajo zadružni položaj. Naj nam orišejo eventuelno zlo in naj nam pomagajo se tega tudi rešiti. Ne pa ko jo stavba omajana na enem vogalu, poklicati ljudi, jim dati krampe v roko in razbiti ^e to, kar je ostalo. Edino zato smo se alnteresiranci" oglasili 12. t. m. V «Edinosti». Prav malo ali pa nič nas «kričač» ne pozna, če misli, da smo mi tisti, ki so pomagali ustanoviti «agrario». Nedvomno pa je on pripomogel, da se je ustanovi' lo to podjetje, in sicer z razdira-njem zadruge. Ko se je gospodarska zadruga nekoliko omajala, je «kričač» izrabil to priliko in treščil med uboge kmete, jih psoval in se razkričal nad njimi, da so bili \sV zmedeni. Na shodih je imel okrog sebe tudi majhno {zelo majhno); število organiziranih marjonet, ki so pomagale udrihati. Sledili so odstopi članov iz zadruge. Sprva smo mi starejši zadrugarj; k? smo še danes zvesti zadružni ideji, mislili, da hoče ta «kričač» (sedaj ga že lahko tako imenujemo, ker se je sam tako podpisal) ustanoviti s svojimi odpadniki kakšno agrar-sko podjetje, pa najbrže so ga le-ti prehiteli. Tak človek se upa potem govoriti o dobrobitju kmeta in celo o zvestobi do zadružne ideje, ko sam ugotavlja, da je nezmožen kaj Žrtvovati za zadrugo. Kar pa se tiče njegovega izvajanja o letnicah, kjer enostransko, klesti po voditeljih zadruge, je le njegova iznajdba; le včasih ima prav. O letu 1924. prav gotovo ni čital vodstvenega in revizorskega poročila. V letu 1925. pa, ko se poroča ravno v tem, kje tičijo vzroki propadanja in o možnosti sanacije gospodarske zadruge — o tem tud| molči. Kar je nam znano,-je imela leto 1924. tudi nekaj prebitka. Nam starim članom je tudi znano, da sa vsa leta pred 1924., odžla brez Zve-i zine revizije. V vsem tem času sta bili še v vodstvu, zakaj pa se niste pozanimali za to? — Kar se pa tiča pošiljanja krompirja v komisije^ vemo da se je zadruga v letu 1924* le na ta način rešila. Sicer pa se blago ni pošiljalo vse v komisijo. V5 komisijo se je pošiljalo le neki sve-< tovno znani firmi, katera je imela skozi leta z zadrugo zelo dobre kupčijBke odnošaje in je ni izkorP ščala. Izza Tomšičevega gospodo* vanja se razume, da je vladala! povsod velika nemarnost <— zatq tudi zguba. < Se bolj neumno je pa diktirania nekaterih avstrijskih mest, ko do-* pisnik «kričač« niti ne se, kolika V Trstu, dne 21. julija 1927. cEDINOSfi nt. krompirja naše sezone more kon-s umirati Avstrija. Kolikor je nam znano, je bil največji konsiunent našega sezonskega krompirja Nemčija, Češka. Na vse vaše površne izjave bi lahko rekli, da ste se dodobra izgovoril, seveda kolikor vam dopušča vaše obzorje. Zato pa vaš nedeljski članek ni na mestu in je nestrokovnjaki. Naš današnji člančič je le odgovor na vaš dopis. Pri tej priliki pozivamo torej strokovnjake, naj se oglase k debati. Predvsem pa bi radi slišali kako bolj natančno poročilo bivšega vodstva zadruge. Naši kmetje se za to zelo interesiraj o. Namen naj bo razčistiti okuženo ozračje in se postaviti spet na noge. Živimo v državi, kjer se zadružno življenje vedno bolj širi. Naj bi mi spali!? Reorganizirajmo in postavimo se; zadružna ideja pa naj preide v kri in meso, ne samo na papir. Interesiranci. Opomba uredništva: Za nedeljo imamo obljubljen daljši članek pisca, ki podrobno obravnava preteklo delovanje izvozne zadruge z njene solnčne in senčne strani. ROBEĐIŠČE. O vodovoda. Marsikaj smo že potožili v časopisih, a glavno težkočo smo zamolčali; ki zadeva pač našo vas, in prepotrehno pitno vodo. V poletnem času nas obiščejo pogostoma izletniki iz bližnje Furlanije, (naša vas bi bila namreč prav primeren kraj za letovišče, ako bi bila bolj Ugodna prometna sredstva) pa tudi iz naših krajev se zateče k nam kak popotnik. V času vojaških vaj tabori pri nas nekaj časa vojaštvo. Vsakdo izmed teli pač spozna, kako je pomanjkanje pitne vode v naši vasi. Imamo edini studenec, ki je oddaljen 5 minut od vasi, ki mora preskrbovati s pitno vodo vso vas, ki šteje približno 2S0 prebivalcev. YT poletnem času nam pa še ta včasih odpade in le za silo teče, tako, da se moramo posluževati vode iz vodnjakov («štemov»), ki pa niso dovolj higijenični; in je le za pomivanje in pranje. Kaj pa živina pije? Živina pa mora piti vodo, ki se nabira izpod neba v prav zato pripravljenih nabiralnih plitvih jaman, ki so prenapolnjene z vsakovrstnim mrčesom in drugo nesnago. In tako vodo naj pije živina, ki je naš glavni kapital, ter naj bo zdrava! Zaio se pa letno zgodi, da marsikateremu našemu kmetovalcu pogine radi tega kak-, šno živinče. Živina mora biti pač istotako preskrbljena s pitno čisto vodo. Zato smo se začeli nekoliko bolj zanimati za napravo vodovoda, ker to je edini izhod za zboljšanje vprašanja pitne vode. Menda obstoji tudi zakon, da za one vasi, ki so nekoliko izolirane od vode, oziroma so okolščine za nabavo skrajno slabe prispeva državni oddelek v Rimu s polovico stroškov, ki so predlagani in potrjeni od krajnih oblastev, v preudarku. Obiskala sta nas pred par meseci: g. živino zdravnik iz Kobarida in ga g. kmetijski učitelj Savli iz Tolmina, ki sta uvidela skrajno potrebo vodovoda, ter nam obljubila, da bosta pomagala, kolikor jima bo možno pri merodajnih oblasteh. — Vaščani, lepa prilika se nam nudi, z medsebojno pomočjo, z robotami in z malenkostnimi stroški si lahko pomagamo in rešimo te krize. Upamo, da nam bo pomagal v tem ozi-ru tudi naš g. obč. načelnik, bodisi z nasveti ali s prošnjami. Le pogumno naprej, po začrtani poti ni ne odlašanja, da se vsa stvar ne zakasni in se ne bomo potem kesali; da smo prezrli tako lepo priliko. DOBRAVLJE Lep spomin naših rojakov iz Amerike — šolska mladina — Društvo Te dni se je mudil med nami naš rojak g. M are Krist, ki je po dolgih letih obiskal svojce v svojem rojstnem kraju. Nahaja se v Clevelandu, kjer so naši rojaki organizirani v krepkem društvu «Vipavski raj». Človeka; prav prijetne, iznenadi in razveseli, ko sliši in čita o silni organizacijski aktivnosti naših bratov v tujini, ki so kljub raz-tresenosti in medsebojni oddaljenosti ohranili čvrsto zavest skupnosti in solidarnosti. V tem pogledu, nas naši rojaki v Ameriki nedvomno '.prekašajo. Omenjeni develandski «Vipavski raj», ki se je že pred časom spomnil naše «Zaxje» s prav lepim darom, nas tudi ob priliki obiska našega domačina ni pozabil. Poslal je našemu društvu veliko društveno fotografijo, na kateri vidimo lepo pevsko skupino «Vipavskega raja» z društveno zastavo. Skromna so naša sredstva, a po svoji moči se hočemo tudi mi oddolžiti svojim prijateljem onstran morja, ki so nam s tem svojim darom ponovno dokazali, da so jim rojstni israji ostali v živem spominu. Sprejemamo pa njih dar tudi kot znak. društvene simpatije, ki je sicer med našimi organizacijami tako pogrešamo. Prav zato pa nam je spomin naših rojakov toli ljub, da ga nismo mogli zamolčaii na tem mestu. Našim «Amerikau-cem» tudi v «Edinosti» — najlepša! hvaiaJ — Šolska mladina se pridno pripravlja na svojo prireditev, ki bo menda v začetku avgusta. Upamo, da? bo občinstvo v veliki meri poplačalo trud našega naraščaja, ki želi prekositi colo starejše. Igra, ki jo lahko prištevamo med najlepše slovenske otroške igrice, bo prav gotovo pc.pelnoma zadovoljila vse tiste, ki se bodo udeležili te prireditve. — Tudi pri dru&tvu je dovolj življenja. Morda si vaščani žele kakega javnega nastopa, mislimo pa, da bo' končno moralo vendarle prevladati načelo, da ni in ne sme biti našim organizacijam edini smoter — javna prireditev, ampak le krepko notranje izobraževalno delo. lipama pa, da naša «Zarja» tudi letos ne pozabi na lepe društvene izlete, ki nudijo toliko zdrave zabave. Iz tržaškejMkraiine ĐCLENJAVAS PRI SENOŽEČAH. Izobraževalno društvo «TaLor» v Dolenji vasi se najtopleje zahvaljuje vseni. ki so količkaj pripomogli k prireditvi, katera se je vršila dne 3. julija v Senožečah. Občinstvu pa kličemo na svidenje prihodnjič. — Odbor. K SENOŽEČ Samomorilna manija se je v tem letu. v Senožečah precej razpasla Pred dvema mesecema ji je postal žrtev 71 let stari pijači vdani Fran Svigelj. Šel je v Tržič, se tam dobro napil in se pomaknil k morju. Privezal si je na nogo debel kamen in štrbunk v kanal. Njegovo truplo so našli drugi dan. Drugi smrtni kandidat je bil 52-1 etni Ivan Pavlovčič, mnogoletni pivovamiški "uslužbenec. Ta se je pred mesecem poda! na železniško progo blizu Divače, tam je legel in položil vrat na tračnico. Ko je pridrdral «Orient express», mu je namah. glavo odrezal ter ga splob raz-mesaril. Tretji smrtni kandidat je pa bil bolj lahkomiseln. Podal se je v Trst ter zavžil precejšnjo dozo k ar bolne kisline. Ker pa mu je zdravnik izpral žiodec, je okreval, in se te dni vrnil domov. Sedaj hudomušno pripoveduje, da ga je zavžiti strup en meter na visoko premetaval. Ta se piše Anton Svigelj, pravi, da enakih eksperimentov ne bo več delal in da bo raje pokušal vinsko kapljico, katero on strastno ljubi, in vse, če treba življenje, povrhu pa Se premoženje zanjo da. Nadejamo se, da je s tem zaključena serija samomorov, da-siravno Mrgon, pa morda le V šali govori, da jiii pride še nekaj na vrsto. Tu je na pravem mestu: Demon-alkoboL Znanost in umetnost im pAi tta&sa m\i v Trsta Pred kakimi desetimi dnevi so prinesli tukajšnji italijanski listi vest,~ da namerava Bene-čijska telefonska družba (So-cieta telefonica della Venezia), kateri je kakor znano država prepustila tuzemsko telefonsko službo v naših krajih, docela preurediti telefonsko napravo, zlasti da namerava uvesti takozvani «automatski» sistem, pri katerem ni potrebno posredovanje gospodičen v telefonski centrali. Vsak naročnik bo imel odslej sam možnost, da se neposredno združi s telefonsko številko, ki jo Želi. Po vrsti bo premaknil na posebni krožni ploščici kazalec do znakov, ki tvorijo zaželjeno številko. Delo je v nekaj sekundah izvršeno in že mu daja centrala avtomatično znamenje, da je do tja došla njegova želja. Obenem pa ga že stika s poklicano stranko in isto obvešča o tem. Poslovanje je tako veliko bolj enostavno, govorniku pa bo s tem odvzeta ena možnost, jeziti se namreč na telefomstko radi morebitnega napačnega stika, kajti odslej bo moral pripisovati vsak morebitni pregre-šek v zvezi svoji nerodnosti ali nervoenosti. Seveda mu bo še vedno danai prilika, da da duška svoji jezi tudi skoti govorilo, kaker je bil doslej navajen, toda kmalu bo to sami opustil, ker ne bo našel odmeva na drugi strani. Uvedba avtomatičnega telefona je gotovo napredek v telefonski službi in, ker nam. obeta Telefonska družb«, istočasno, Se radikalno (preureditev omrežja samega, moramo pričakovati resnično velik korak dalje. Ne bomo se sicer lahko bab ali, da smo med prvimi, ki dobijo avtomatska poslujočo telefonsko centralo, saj so nam prve talce centrale znane že izpred 20 let in celo majhna Ljubljana jo je dobila pred velikim Trstom. Vendarle pa smemo biti tudi nekoliko ponosni: istočasno s Trstom dpbi avtomatsko centralo tudi — Pariz. Žal ni tu primernega mesta, da bi ysaj v glavnem orisal bistvo bodoče telefonske centrale, zlasti ker bi bil opis brez ilik praktično nemogoč. Pač pa se hočem drugače razdolžiti čitatelju in mu podati v velikih potezah bistvo telefona sploh, ta tem bolj še, ker je ravno petdeset let poteklo, odkar je telefon splob v raJbi. Kot izumitelj velja splošno ameriški profesor G rabam Bell, ki je 1. 1876. prvič na razstavi v Pbiladelphiji razkazal svoj aparat, sest oj eč že iz govorila in slušala. Nemci pa osvajajo, in sicer, kakor vse kaže, docela upravičeno, to čast za svojega rojaka učitelja Filipa Reisa, ki je že 1. 1860. izdelal tak telefonski aparat, ki pai ni mogel izkoristiti svojega izuma) iz enostavnega vzroka, ker ni dobil potrebne materialne pomoči. V čem pa sestoji bistvo Bel-lovega, odnosno Reisorvegai izuma? Ako ovijemo. okoli votle lesene tuljave izolirano kovinsko žico ter vtaknemo v votlino tuljave pali čast magnet, se vzbudi v žici električni tok. Ko je palica v miru, ne gre skozi žic* tok. Pač paj se tok zopet pojavi, ko palico odmaknemo. Sicer pa ni treba, da palico sploh premaknemo, zadostuje le, da očibimo ali ojačimo po njej vzbujeno magnetno polje v votlini tuljave. To se doseže n. pr. že s tem, da približamo ali od mi kamo macnotni palici železno ploščico. V telefonskem goverilu imamo res tako tuljavo, ovito s kovinsko žico in z magnetom v votlini. Ako govorimo v telefon, udarjajo po našem glasu vzbujeni zvočni valovi na tanko železno ploščico, ki zaradi tega zaniha in sicer popolnoma v skladu z valovi, ki nanjo vpa-dajo. Ker se pri tem nihanju ploščica bliža in oddaljuje magnetu v tuljavi, se v njem vzbudi enako valujoči električni tok. (V resnici gre med govorom stalen ja*čji tok skozi žico in se isti le izmenja joče jači in slabi). Slušalu pa tvori podlago nasprotni pojav. Ako imamo namreč leseno tuljavo, ovito s kovinsko žico in v tuljavi železno palico, ter pošljemo skozi žico električni tok, postane palica magnetna in privlači nase lahko železno ploščico. Ako tok ošibimo ali ojačimo, so ošibi, odnosno ojači tudi magnetnost palice in s tem tudi njena; privlačnost. Če gre torej skozi tako tuljavo tok, kakoršen nastane v go-vorilu, se izmenjajoče šibi in jači magnetnost palice. Ploščica se bo zdaj bolj, zdaj manj približala magnetu, zanihala bo in sicer bo nihala enako s ploščico oddajnega aparajta. Nihajoča ploščica pa bo s svoje strani vzbudila zvočne valove in ti bodo udarjali na človeško uho. Praktično mofeaost takega prenosa človeškega glasu na večje razdalje je pokazal najprej Reis, za njim, toda z večjo srečo Bell. Prvi pa, ki je skušal praktično izrabiti ta izum, je bil bertinski poštni ravnatelj Steptan. Že 1. 1877. torej, ravno pred petdesetimi leti, je ustanovil prvo (telefonsko centijalo v Bori inu. Kljub uspehu, ki ga je s tem imel, ni načel v inozemstvu takoj posnemovalcev. Edino Amerika je Že čez dva meseca sledila Nemčiji in odprla telefonske govorilnice. Še eno leto pozneje pa je glavni poštni ravnatelj na Angleškem na tozadevno interpelacijo v parlamentu odgovori], da ne misli še na vpeljavo telefonskega omrežja. Temu primeren je bil tudi razvoj telefonske službe do izbruha vojne. Tako je 1. 1913. razpolagala tedanja Nemčija z 7,324.000 kilometri telefonske napeljave, dočim so imele Anglija, Francija, Italija in Rusija skupaj komaj 5,041.600 km, o-stale evropske države p>a le 2,480.700 km. O razvojnem poteku in o raznih dodatnih izumih in izboljšanjih ne maram govoriti, omeniti hočem le, da so naleteli na največje težave pri uporabi telefona za prenos glasu na velike razdalje, zlasti pri podvodnih napeljavah, in da gre našemu rojaku Pupinu, profesorju na vseučilišču Columbia v New-Yorku, zasluga, da je teoretsko dokazal in pokazal, kako se da tem nedostatkom od-pomoči. Za praktično izvršitev tega pa se je posebno, pobrigala znana firma Siemens & Halske. S tem je bila telefonu šele dana možnost, da se polnomoč-no uveljavi pdeg telegrafa. Toda boj za enakopravnost ni bil še izvojevan, ko sta se prikazala na polju nova tekmeca, brezžični telegraf in brezžični telefon. Ali sta postala s tem naša prejšnja velika pomočnika telefon in telegraf odveč, ali jim je morda že odšteta ura življenja? Začasno vsaj še ne. Kajti še vedno imata žični telefon in žični telegraf za določene paskoge prometa prednosti, ki jih vsaj pri dosedanjem razvoju niti od daleč ne moreta še uničiti ne brezžični brzojav n^ brezžični telefon. L. 6. MALI OGLASI BERIJTHCHGSL w> Fsbi*"" vodi t vseh jezikih. 23, pouk in pre-953 HMjfl De Jong's holandski, zasluži UffilM prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 870 POROČNA soba, elegantna, čedna, se odda tudi dvema prijateljema. Via Com-merciale 9, DI._965 KONSUMNO in kmetijsko društvo v Ga-brovici pri Prošeku, iiče krčmar j a s kavcifo. Pojasnila pri odboru ob nedeljah in praznikih. 966 PRODAJALKA izočena v manufakturni in špecerijski trgovini išče službe v mesta ali aa deželi. Naslov pri tržaškem upravnUtvu. 967 GOSTILNE v bližini postaje se predajo za 16.690,— 26.600.— pogojno. Prednost imajo slovenski gostilničarji. Pojasnila Piazza Oberdan 1, gostilna. 96S GOSTILNA se kupi* ali vzame v najem.-Pojasnila Viale 20 Seltembre 94, pisarna. 961 ENOVPRE±Nl VOZ na iliri kolesa im koza z mlekom se prodata po nizki ceni, ' 20 Settembre 94. V70 ARTISTIČNI držaji za abajour, Haga ti«, klopi, naslanjači. Trst, via Giulia 13. 971 TAPECERIJSEI papir za dekoracije sob po nizkih ceaah. Trst, Viale 30 Settembre 16. 972 ANTON PEČAR, to-vanva glasovirjev. Trst via Scussa 8. prodaja, popravlja, oglašuje in mesjuje glasovirje, harmonije in orgije. 955 AKO imate za popraviti ure in zlate predmete, obrnite se do Frana Kefoer, Idrija, ki izvršuje popravila v lastni delavnici po nizkih cenah in z jamstvom. Izbera pravih švicarskih ur, zlatih in »rebrnih predmetov. Kupuje staro zlato n srebro. 853 ZNAMENITO VOGERSKO VINO ima še na razpolago kmetijska vogerska zadruga — prodaja od 100 litrov naprej — gostilničarji podvizajte, da si priskrbite še v zadnjem času najboljšo kapljico dežele po novih znižanih cenah — odda se tudi nekaj nemške modre galice. 930 GLASOVIR, kratek, v dobrem stanju, se proda za IKK) lir. Via S. Francesco cT As-sisi 22/1. 960 STISKALNICA olja, z vso opravo izdela 300 kg oljk, se proda. Cena 12.000 L Stiskalnica se nahaja pri Sv. Antonu št. 71 pri Kopru. Pogoditi se pri lastnika. Bar don Josipu, Monte Ser vola št. 804. 962 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Bice Hladiš, via Madonnina 10/11. (958 RYA Iril&flNir&Ri'jn ?l KURJA 0€ESj4 Dobiva se v vseh lekarn&h. Fuuua mm - fisniiKtrmi -mt KRONE 850 Iriljate, platin Mm& zlati \mii ZLATO pi*Čuje po višjih cenah nego vsak drugI ALBERT POVH - ur a trna Trst, Via Mazzlnl 46 f" I rii i MI ZDRAVNIK !Dr. FRANC GRUDEN! I se je nastanil v Nabrežini (aa lastnem domu) S Na njegovo mesto v Postojno t je prišel j Dr. FR. AMSROŽiČj ; ki ordinira vsaki dan dopoldne j I v Postojni, popoldne pa v št. i i Petru na Krasa. 1842)1 Letam? UHi Trst, Ura GwUani 42 luči, vse je bilo tiho. Posamezni predmeti so se le nejasno odražali iz mraka. Okna so se svetila v medli svetlobi. Stada je, kakor da pričakuje, da nekdo pride za njo, a se ga boji m se mu ne more skriti ne ubežati pred njim. In vendar je vedela^ da ne pride nSiče, da ni nihče bežal za njo, ki je letela kot splašena ptica in se ni ustavila do doma, kakor žival, ki jo je smrtna nevarnost prebudila iz spanja. Posluhnila je. Slišala je sapo spečega otroka. Zgrabila se je za prsi, da umiri njih utripanje, ki jih je hotelo razgnati. Otipala je z roko peč. Z dlanjo je drsala po robu peči, otipala zapeček in segla z roko podenj. Za dežo s soljd so ležale užigalice. Vzela je eno, potegnila ž njo po peči, da se je na črnem skril ju prikazala fosfornata črta in prtžgala luč. V izbi ni bilo nikogar. Svetloba je padla na stene, raz kajtere so gledale podobe svetega Ja»-kobas in Matere Božje v preprostih, rumeno bar-vanih okvirjih. Sveti Jakob jo je zrl nepremično, zdelo se ji je, da je podoben njenemu možu... Umaknila je pogled. Vrata v kamro so bila priprta. Vzela je luč in stopila čez prag*... Na njeni postelji je ležalo dete, zavito v tople cunje, kakor da je pravkar zaspalo, poleg njega je spala deklica, oblečena* kakor jo je premagal spanec, ko je peštovala otroka in sta zaspala v pričakovanju nje oba. Micka se je nagnila nad sinom. Levico je držal pod glavo, desnica, je ležala ob njem. Oči so bile zaiprte, trepalnice tenke; zdele so se brezkrvne, toliko da niso bile vidne punčice skozi nie. Usta so bila odprta, dihanie ie bilo rahlo. «Moj otrok!je dejala. Ce bi bil prebujen, bi bila burno pritisnila nase, zdaj se ga je bala jlrebuditL Razpela je roki, kakor da ga drži na njih hi je jecljala: *Moje dete, moje ljubo dete!» Neizmerna žalost je spreletela njen obraz. Naslonila se je na steno in napela ustnice; po i*ej sili se je hotela ubraniti joka. Tresla se je. Zakaj je mislila vso pot neprestano, da je otrok uaorl. Čemu si ga je predstavljala ob slednjem koraku, kako leži njegovo telo med dvema svečama? Mislila je, da ga je ubila, ko je Se doma ni bilo. Nagnilai se je čezenj še enkrat in ga gledala, s ustnicami se je narahlo dotaknila njegovih las... Ob pridržanem joku se je iztrgal iz njenih prsi glas, da se je otrok zganil. Ni se prebudiL Prebudila se je deklica, dvignila se je v postelji na roko in mežikajoča strmela v luč. «0 moj Bog, zaspala sem!» je dejala Šepetajoče, kakor da je naredila pogrešek in se boji kazni. «Pusti ga, naj spi^> je dejala Micka. «Dolgo vas ni bilo. igrala sva se in zaspala,* se je opravičevala deklica. - — «Ali je bil kdo tu?» «Pismo so prinesli...« «£je je?» «Za podobo,? je dejala deklica in skočila na tla. •Pojdi spat,» je ukazala Micka. «Če si lačna, vzemi kruha.» «Ne bom jedla,* je deklica zlezla na peč, se zavila v raztrgane cunje in znova zaspala. Micka je pogrnila otroka, ki se ni več zganil, postavila luč v izbi na mizo in segla za podobo svetega Jakoba. V rokah je tiščala pismo, ki je bilo pomazano in na vogalu zmečkano. Na znamkah je bila podoba tujega kralja z dolgo brado. Bilo je pismo od Jakca> Če nikoli ga ni dr- žala s takim notranjim čuvstvom v rokah kakor ta večer. Bala se ga je odpreti. Kakor da gleda znan obraz iz njega in jo izprašuje. Segla je v lasć po jekleno vlasnico in ž njo pretrgala pismo. Bilo je popisano na štirih straneh. Sedla je k mizi, njena roka je trepetala kakor plamen ček luči... Besede so bile okorne, a so bile najdražje, kar jih je moglo' hraniti moško srce. a Draga Micka, moja žena! Vzamem pero v sypjo desno roko in te najprvo srčno pozdravljam čez te daljne hribe in doline, čez vse ravnine, reke in ceste, prodno ti nadalje pišem. Tako pozdravljam tebe, mojega T inče ta in vse domače, ako jih kaj vidiš. Jaz vedno Ea-kam pismo od tebe, pišem pa poredko, ker redko prihajajo pisma in še bolj poredko odhajafjo, ker tu daleč naokrog nI drugega kakor snežene gore, smreke in nebo, mesto zvonov pa pojejo sekire. Vendar mislim vsak dan nate, pri delu in zvečer in želim, da bi se vama, tebi in Tfnčetu, nič hudega ne ^pripetilo in da se vidimo zopet veseli in zdravi čez dober mesec ali dva, ko bo delo končano. Če bi bilo kaj hudega?, mi piši, bom vse skupaj pustil in prišel domov, saj ti si mi vendar več kot deks; zdaj imam že toliko, da ne bomo stradali, ako Bog da in so kak drug zaslužek ne prikaže...« Pismo je končalo s pozdravi, z izlivi srca, ki ni znalo, kako naj se najlepše razodene po tuji roki Pod pismom na robu so stale besede: «Pazi nase in na Tinčeta! Adi jo! Z Bogom!» «Pazi nase in na otroka*!* je ponovila Micka z glavo med dlanmi in strmela v pismo. Nato sei je dvignila. V miznici je poiskala črnilo in zarjavelo pero... Pri rila je luč in pisaJa; pismo do jutra, dat se je prebudil otrok, na postelji in pričel jokati. , IV. «EDDV03T> V Trstu, dne 21. julija 1927. Pred leti Spomini lz begunstva (Gtej tudi «*Edlnost» od 19. t. m.) Na teh 6vojih potovanjih sem videl marsikatero žalostno sliko iz življenja naših beguncev. Nekoč sem potoval iz Znojma peš do Fraj-na, mesteca z nemškim prebivalstvom ob meji Nižje Avstrije. Železnice ni bilo, voza ni bilo dobiti, pa sem hodil po vetru in dežju pol-tretjo uro, da obiščem Šoloobvezne tirolske otroke v tamošnji ljudski in meščanski šoli. Blizu ravnateljeve pisarne vidim pred drugim razredom dolgo vrsto lesenih — cokel j. Ravnatelj me ni vljudno sprejel, moral sem se celo legitimirati... Nato zahtevam izkaz italijanskih otrok. — «V drugem razredu so vsi, tam sedijo in poslušajo, ne razumejo itak ničesar...» Podam se v razred in vidim tam v zadnjih dveh klopeh 14 bosonogih dečkov in deklic: coklje so morali se;uti pred sobo, ker je rcrpotanje takega obuvala delalo učitelja — nervoznega... Ubogi otroci so jokali, ko sem se ž njimi razgovarjal v njihovem jeziku in mi tožili svoje gorje. Sestavil sem zapisnik in ga dal podpisati po ravnatelju in učitelju. Oba sta si dobro zapomnila moj obisk. — Jeseni 1. 1916. sva se srečala z nekdanjim P. Valterjem, ki je Ml pred vojsko mnogo let redovnik v samostanu milosrčnih bratov v goriški bolnišnici in se ga prav gotovo mnogi Goričani spominjajo. Že v Gorici je bil obesil redovniško haljo na kljuko, a sedaj je — trgoval in verižil. Pri čaši piva sva se razgovarjala o tem in onem, pa m& je vprašal, ali nimam službenih opravkov v Kyjovu in okolici. — Vprašal me je tudi, ali poznam višjega komisarja dr.ja N-a, ki je btf istotako uradnik pri namestništvu. «Prav dobra sva si, večkrat sediva skupaj pri taroku, pa tudi na službenih potovanjih se dobiva, ako baš slučaj nanese tako,» mu odgovorim. Nato je bil P. Valter še bolj zgovoren, pa me je povabil na — lov: njegov svak Nemčansky da je bogat mlinar v Dubnjanu blizu Ky-jova, brat njegov pa veleposestnik istotam, oba imata v zakupu obsežno lovišče... Vabilo na lov sprejmem vselej rad, tudi če bi moral iti na tešče in brez — dnevnine. Obljubil sem mu, da pridem o božičnih praznikih, a on ni odnehal, dokler mu nisem obljubil, da pridem že prihodnji četrtek, ko ni šole, pa bodo dečki poganjali. Na kolodvoru me je čakal voz, pred katerim je bilo upreženih dvoje močnih velikih konj. Pri mlinarju me je čakal obilen zajtrk: mastna slanina, jajca, maslo in — stekle-aica slivovke. Ko sem dejal, da ne pijem žganja, so mi prinesli vrč dobrega ogrskega vina. Uro pozneje smo odkorakali na bližnje lovišče, za nami pa deset čvrstih dečkov-poganjačev. Bil je prekrasen jesenski dan, po jarkih valovitih njiv je bila še rosa, zimska setev je lepo zelenela, tam daleč v orodju se je dvigala Martova hord, na »lesni pa VelehrAd s svetiščem sv. bratov Cirila in Metoda. Deček poleg mene zakriči: «Podivčjte »e, pane: zajlc, zajlc!» Velik zajec je napravil svoj poslednji skok, fant ga pobere in beži ž njim v vas. Petdeset korakov dalje zasmodim drugemu dolgoušcu, in drugi deček odnese plen domov. «Ako bodo spričo obilne divjačine nosili vsakega zajca sproti domov, nam zmanjka poganjačev še predno na Veleliradu zazvoni poldne,« rečem P. Val ter ju. On pa mi zaupno pove, da bo po končanem lovu svečan «zadnji pogon« v občinski gostilni in da sta prva dva zajca namenjena za to plemenito svrho. V okolici Kyjova žive Slovaki, imajo svojo posebno slikovito nošo, govorijo pa edinole češki. Dobri in premožni ljudje so, mlinar in njegov brat bi se mogla voziti v avtomobilih, a v svoji skromnosti in varčnosti ne porajtaio ljudje za luksusna vozila. Lovci pa niso, strelci pa še manj: imajo puške starega kroja in kova, v naboje so devali sesekan svinec, ker ni bilo dobiti šiber, zajce streljajo na — ložu, na jerebice pa se ne upajo, ker da je — škoda dragih nabojev. Ko sem z dvojnim strelom sklatil dve jerebici (pravijo jim kurotve) so se smejali in zvedavo popraševali: «Jak je to možnč, pane? Jak se to udžla?» — Na lovsko kosilo je bilo povabljenih več gostov, med njimi domači župnik, starosta (župan), učitelj in še nekoliko drugih. Zajčje meso je bilo seve pusto in žilavo, toda o-gromni «knedliky» iz fine bele moke, v mastni omaki in debelo posuti z — makom, so bili rahli in izvrstni. Piva pa nisem med vojsko pil nikjer boljšega kot v Dubnjanu. Na mojo pohvalo ini je dejal mlinar, da ima vaška pivovarna še nekoliko sodčkov pijače, toda le za dobre prijatelje. Temu -e nisem čudil, ko mi je P. Valter povedal, da ie njegov svak predsednik in glavni delničar tega koristnega podjetja. Pri slovesu sem dobil v dar dva zajca in vseh pet jerebic, ki sem jih oil odstrelil. Čudno se mi je zdelo, da me je bogati mlinar po-praševal, ali bom prihodnji pondeljek zanesljivo v uradu. «Ako ne pride službeno povelje, ostanem do prihodnje srede v Brnu,» mu odgovorim. Nisem pričakoval, da me V&mčansky obišče naslednji pondeljek po onem lovu. Že pred deveto uro me je čakal na hodniki;. -sosil je svojo nedeljsko obleko: visoke škornje, ozke hlače, nabite kot ogrski salam, visoko kučmo, lase dolge in na tilniku pristrižene, ogrnjen je bil v dolgo slovaško haljo. Ko vstopi, skrije za mojo ]pl-salno mizo neko prtljago in sede... Po dolgih ovinkih sem zvedel, za kaj gre: pri rekviziciji moke je bil eden njegovih hlapcev tako nerodno skril tri vreče bele moke, da so jo službeni organi brez vsake težave iztaknili. Sedaj ga čaka občutna globa v denarju, mogoče je celo, da mu vzamejo industrijsko koncesijo. Dotični spisi ležijo tu na namestništvu in čakajo rešitve... Nerad sem šel k referentu v takih zadevah in ga vprašal, kako se zadeva reši. — «Na Vaše priporočilo,« mi de prijazni uradnik, «mu za sedaj spregledamo globo in kazen, a svetujte mu, naj prihodnjič moko — bolje skrije. Rekvirirane tri vreče moke pa se razdelijo med — uboge!« Nčmčansky se je oddahnil in dejal: «Kriste pAne, kaj bi bilo, da so našli vseh 30 vreč!« — Ves vesel mi ponudi «prtlja^o», ki jo je bil prinesel in jo skril za mojo mizo. To je bila vrečica z 10 do 12 kg fine bele moke št. 00. Odločno sem se branil darila, pa ga je mlinar nejevoljen in v zadregi odnesel s seboj. Pri kosilu me je moja pokojna soproga pohvalila, rekoč, da ji smem večkrat poslati take vrečice... Nčmčansky je bil pri vratarju zvedel moj naslov, pa je vrečico oddal na mojem domu m dejal, da jo pošiljam jaz. Po pravici naj bo povedano, da tega prvega in poslednjega mita nisem poslal nazaj v Dubnjan... Včasi sem v kavarni «Biber» tudi tarokiral, kamor je zahajal med drugimi gosti komercijalni in cesarski svetnik Beranek, srečen lastnik dveh največjih tovaren sukna v Brnu in navdušen taro-kist. Že takrat so ga cenili na 80 milijonov kron. To vam je bil majhen, čokat mož, Žid, toda sila pošten, značajen človek, znan po svoji radodarnosti. Ali gorje, ako je izgubil pri igri — pet kronic. V takem slučaju se je hudoval: «J&z, najboljši larokist v Brnu in okolici, naj zapravljam svoje težko prislužene gro3e s takimi «packo-ni»?? Ne igram več z vamJ!.„ Kaj pa se smoliš okoli mene, ti kfivo-no*ry vrchnl (plačttni natakar), ki te Še v strelske jarke ne marajo? Morda bi hotel, da plačam to črno žlodro in da ti dam še napitnino? Ali ne vidiš, da so me vsega oskub-li? Zapiši kavo ali pa pojdi — tožit!« — Ni pa bilo srečnejšega človeka nego je bil Ber&nek, ako je dobil nekoliko kronic... «To je prav, le sem s kronicami, ki sem jih pošteno zaslužil. Ena, dve, tri, Uiri krone in 80 vinarjev povrhu.. Vi, g. —i—, se mi sicer smilite, ker ste «chudak uprchllk« (revež-begunec), zato pa ste se pri moji sijajni igri kaj naučili in to je med češkimi brati (znamenita verska sekcija iz 15. stoletja) vredno tistih vaših dveh kronic!... Kaj pa ti zijaš, teslo nerodno? Prinesi peciva in dobrega likerja!« Povabil je celo omizje s kibici vred, pa mu ni bilo žal 30—40 kron... Po umiku pri Kobaridu jeseni leta 1917. sem dobil osem dni dopusta, pa sem se vrnil v porušeno Gorico O tem pa prihodnjič. Gospodarstvo Bilanca Zivaostenske banke za leto 16. Kakor doznavamo, bo predložena na 59. rednem občnem zboru: delničarjev tega največjega trgovskega kreditnega zavoda ČehoslovaSke Bepublike, ki se bo vršil v Pragi dne 30. t. m., sledeča bilanca: Aktiva (v čsi. kronah): Gotovina v blagajni: 210,778.245.57; vloge pri češkoslovaški državni banki in pri drugih bančnih zavodih: 407,528.974.92; devize in valute: 29,907.437.08; menice: 932,904.025.71; vrednostni papirji banke: 427,175.909.72; soudeležbe: 150,000.000.—; dolžniki: 2.616,031.004.82; hipoteke (pupilarno vame): 30,842.600.—; nepremičnine: 52,463.974.80; inventar: —.—; prehodne postavke: 24,576.890.32; skupaj 4.888,008.862.94. Pasiva (v Cal. kronah): Polno vplačana delniška glavnica: 200,000.000.—; rezervni zafcladi: 241,512.432.85; penzijski sklad uradništva in uslužbencev banke: 45,320.770.07; zastavni listi: 30,642.600.—; vloge na hranilne knjižice: 1.847,572.940.33; upniki: 2.451,057.617.20; nedvignjene dividende: 277.173.25; prehodne postavke: 30,702.855.13; čisti dobiček, vštevši prenos iz leta 1925: 40,922.474.11; skupaj 4.888.008.862.94. Sklicanje občnega zbora se je letos zakasnilo, ker je hotela banka počakati, da bo odobren novi za 1 na direktne davke na Češkoslovaškem. Zato pa je pripravila banka delničarjem prijetno presenečenje s tem, da je zamogla, z ozirom na dobiček, ki ga izkazuje bilanca za leto 1926, nakazati rezervnemu fondu izredno dotacijo od Kč 54,000.000.—, in to še predno je bila bilanca zaključena in potem ko je bila že plačala davek na premoženje. Z omenjeno izredna dotacijo bodo znašale rezerve banke Kč 250,000.000.— in s tem dosegle 125% polno vplačane delniške glavnice, ne glede na rezervni sklad za zastavne liste in na pemajsk' s Klad za uradnike in uslužbence, ki se zviša za Kč 2,687.839.99 na Kč 45,320.770.07. Takoj vnovčljiva aktiva banke (gotovina v blagajni, vloge pri drugih zavodih, devize, menice in vrednostni papirji) od Kč 2.014,294.593.— dokaxujejo tradicijonelno likvidnost banke. Občnemu zboru bo predlagano, da določi tudi za letošnje leto 12% dividende, t. j. Kč 24.— za vsako delnico, ki bo, po odobritvi bilance, plačljiva pri Centrali in podružnic ali za/roda; v Italiji pri podružnici v Trstu in pri ekspozituri v Opatiji. 1HOKASOVA ŽLINDRA. Thomaseva Sisdra je najvažnejše jesenske umetno gasJUo. Psi nam se Je to gsejflo izvrstco obneslo posebne na travnikih ležečih v ni-žavah ter na močvirnatih in vlažnih tleh. Te gnojilo Je znano že izpred vojne dobe in po mnogih naših zale hvaljeno, ker so učinek gnojitre pomn t adi več let j«. Ker Je Themneova fiindra nlk t primeri z lanskim 19%, t. J. najugodnejša cena po vojni, priporočamo vsem onim, kmetovalcem, katerega ao Je to gnojilo dobro obnosio da prijavijo pri nas svoja naročila. V krajih kjer se rabijo več}e mnedbse tega gnoJBa rrlpovrfamn skupna naročila od najmanje 188 q, pri čemur si prihranijo paocej str očkov. Obenem vabimo vse one __ ki če nioo prijavilo svojega naročila, Aa se nemudoma odzovejo. THŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU ulica Torrebinnka it. 19, Tfci- g-39. BORZNA POROČILA. Trst, 20. julija 1987 Amsterdam 731-741, Belgija 253-257, Francija 71.80 - 72^0, London 89.12^-83.42/*, New York 18.31-18.41 Španija 309.50-319.50, Švica 352 356, Atene 24.05-2455 Berlin 431.50-441.50 BukareSt 10.75-11.25, Praga 54.10-54.60, Madžarska 315-325, Dunaj 253T-2635/®, Zagreb 32.10-32^0. Uradna cena zlata (19. 7.) L 354.90; vojnoodSkodninske obveznice L 62.25. RAZNE ZANIMIVOSTI Zračni promet Zračni promet med Londonom ln Parizom, Brusljem in Kelmoraj-nom je bil minuli teden tako velik, da je muraio še enkrat toliko potniških letal opravljati službo. Kakor se vidi, postaja zračni promet med glavnimi mesti od dneva čilo dneva večji. Kip faraona V mestecu Kom Omku, ležečem med Luksorjem in Assmanom, so se izvršila v zadnjem času važna izkopavanja. Pri tem je prišel na dan kip faraona iz sedme dinastije. Za staro egiptovsko zgodovino je ta najdba zelo velike važnosti, ker se aofclej ni vedelo o tej dinastiji nič drugega kakor samo seznam imen posameznih kraljev. Ta kip z morebitnimi izdolbenimi podatki bo razsvetlil doslej nepoznani del staroegiptovske zgodovine. AhflcAJon Na otoku Krfu je imela pokojna avstrijska cesarica Elizabeta svojo palačo imenovano Ahileijon. Po njeni smrti je prišla ta palača v roke nemškega cesarja Viljema. Sedaj se je pa bavil grški ministrski svet s predlogom grško-angleške finančne skupine, ki namerava izpremeniti omenjeno palačo V igralnico. Skupina se obvezuje, da^ zgradi velik hotel in elektrarno iit da popravi ceste na otoku. Poleg tega je pripravljena odstopiti štiri odstotke čistega dobička iz igral* niče občini Krfski. Ves načrt in njegova izvedba se ceni na 400.000 funtov. Ministrski svet se še ni odločil. Študentka I? V Veroni študira na tamošnjem tehničnem zavodu osemnajstletna gospodična Renata Graziani. V minulem pustu je študentka kaj rada obiskovala plese in maškerade in vedno je nastopala v moški obleki. Minil je pust, prišel je post, Študentka pa ni slekla moške obleke. Ljudem se je sicer čudno zdelo, da je deklina na lastno pest podaljšala pustno norenje v tak sveti čas pokere. No, privadili so se njenim muham, posebno še, ko je že prej nosila fantovsko frizuro, fantovski telovnik, z ovratnikom, ovratnico in fantovski jopič. Pust ji je tako rekoč podaril le Še hlače. Toda slednjič se je začela zanimati za deklico kveatnra. Podkvestor cav. Grandinetti jo je dal slednjič poklicati k sebi, kjer mu je študentka Renata Graziani predložila izjavo primarlja-kirurga na veron-ski bolnišnici, iz katere je bilo razvidno, da je Renata Graziani — pob. V njenem osemnajstem letu se ie izvršila izprememLa. Je to slučaj takozv. kriptorhodije, kar pomeni po naše: skrita možatost. Sugestivni vpliv glasbe V altstadtski bolnišnici (Nemčija) se nahaja po celem telesu ohromela ženska v srednjih letih, ki reagira na muzlkadične vtise. Altstenčni zdravnik dr. Baatz j« opazil to posebnost bolnice in jo je dal prenesti v dvorano, kjer se je bag vršil koncert. Ko so godci zaigrali valček, je Žena želela plesati. Pomagati so ji iz nostelje, ohromelost ji je na mah izginila, s tajnico zavoda je zaplesala, čeprav je bila dotlej popolnoma hroma. Ko je ples končal, se je ohromelost vrnila. Zdravniki stoje pred uganko, ki jo pa upajo, razrešiti. DAROVI V počastitev spomina prve obletnice smrti brata Pavla, darujeta Ivan in Fran TomažiČ L 100 «Sol-skemu drU5tvu» in L 100 «Dijaški matici» Denar hrani «Trgovsko obrtna sadruga». Mesto cvetja v počastitev spomina blagopokojnega g. Mihaela Kre-ševic daruje družina Kravos Lit 50.— «Solskemu društvu». Pokojniku blag spomin, darovalcem srčna hvala! G. N. N. daroval M. D. Kobdil 100 L. Denar hrani Z. M. D. NA OBROKE. Izgoftovljene obleke in po meri, dežni plaifi, tkanina, svilenim, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (789 STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER GIUSEPPE FLORENC & Co. z zalogo in delavnico za poprave Tnt, Viafflujeroe VidaJI 9, Tek 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se oopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno In po zmernih cenah 852 vu H. 3, tretle nitim]* Zobozdravnik ordinira v TRSTU Ml MM j od 9-12 In od 3-7 te TRGOVINA LiJJG! GREGORICH Trst — Via CJnnastlca 15 Iržnšim povišica in Mišica registr. zadrega z onaej. poroštvom urađnje v svoji lastni hiši ulica Torre btanca 19,1, n* Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4 % -m večje in strine vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek ©dMcg-p&tuje zavod^sam. Duje posojila ae vknjižbe, menice, zastave in osebne fcredke. . ^ --Obrestna mera po dogovoru.'-- Ea rczfttafo v&as&i fef!) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do IS. Ob je urad laprt. Si*y. McL 26-67. UMi sin" ioni ▼ W .............mm...............IH«>MH>mw«IM»HM«HI>»>»««««....»*♦• Izvršuje vsa tiskarska dela v naimodsrnejam stilu kakor | 1 tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodornejimi stroji, f # ■ . — ■■ ■ .-— ■ — - - - — -j | Črkamt, Lynotype. stereotypjjo ter rotacijskim strojam. | ? Vsa naročila se Izvršujejo točno in po zmernih cenah. | •>H*«MM«l*HMMHHH*fMM Ul. S. Francesco cfAssisi 20 NOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. J. Kriianovska. h raittne prevedel IVAN VOUK. Gene I* 6*—, po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8'te proti v naprej poelanama znesku. - Roman je is- - ---Ti " "" - - - dala iz zaioifla Tiskal Edinost. Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu. Via S. Francesco 20/1., . Knjigarna ]. Stoke, Via Milano 37 v Treta. - Nar. Knjigarna. Gorica. Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorice. Cardncci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vesaae v originalne platnice (cena L 10) se dobi v knjigami STOKA. a ■■■■■■a ■ ■ ŠIRITE 1 „Naš glas" S Mesečno družinsko revijo! ■ Naročnina za celo leto 16 L S Naslov: J Trteste, Casella postile 343 ■■■»■■■■■mM«: ■■ seeBBee Odhodi vlakov TRST — TRŽIČ 5.15 (b), 5.50 (o), 6,30 (b), 6.45 (b), 7.40 (ob), 8.05 (ob), 10.50 (b). 12.30 (ob). 15.05 (b), 15-15 (b), 15.25 (ob), 17,— (b), 17.15 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). TRŽIČ — TRST 4.37 (ob), 6*53 (•), 8-12 (b), 9.13 (b), 9.2i (b*), 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.08 (ob), 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b), 14.10 (ob*), 16.28 (ob), 16.53 (ob), 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob), 10.50 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17— (b). 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob). 5.10 (ob), 6.18 (b), 8.10 (b), 9 07 (b), 9.20 (ob}, 10.57 (b), 12.08 (ob), 14.48 (b), 16.42 (b), 18.35 (ob), 20.55 (b). TRST — GORICA — VIDEM a) iz Trsta: 5.15 (ob), 5.50 (o), 6.45 (b), 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b). 19.05 (o). b) i z Gorice: 7.16 (ob), 5.54 (o), 8.10 (b), 9.34 (ob), 14.25 (ob), 16.43 (b), 18.58 (b), 20 59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) i z V i d m a: 5.05 (o), 6.45 (b), 9.20 (ob), 12.15 (b), 14.55 (ob), 17.35 (o), 18.15 (b), 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 121 (b), 10.20 (ob), 13.09 (b), 15.58 (ob), 19.05 (o), 19.— (b), 21.23 (ob). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11.50 (ob), 1735 (b), 18.35 (o). b) iz Gorice: 8 (b), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.45 (o), 8.22 (b). 11.35 (ob), 16.55 (o). 19.27 (b). b) iz Gorice: 5— (o), 9.51 (b), 13.19 (ob), 18.48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA 1— (b), 5,— (o), 7.30 (b), 9.05 (o), do Nabrežine, od tu zveza do Št. Petra na Krasu in Reke ob 10.C8 (b), 12— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob), 18.35 (ob), do Št Petra na Krasu in Reke, 19.30 (b*), 20.20 (b**), 20.45 (b). *) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in II. razreda. **) Spalni vozovi. POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o), 6.24 (b**), 7.35 (b), 8.20 ?b), 9.30 (ob), 11.20 (b), 14.20 (b), 16.25 (o), 17.37 (b, samo od Št. Petra) 18.15 (ob), 19.40 fb), 20.25 (o) samo do Št. Petra, od tu zveza z vlakom iz Reke ob 21.15 (ob), **) Spalni vozovi. REKA — ŠT. PETER 5.20 (o), 9.30 (b, 11.55 (m), 15.30 (b), 19.05 (ob). ŠT. PETER — REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi samo od 1. aprila do 30. septembra 1927, 9.38 (o), 11.47 (b). 16.53 lob), 21.40 (ob). TRST — BUJE — POREČ 5— (ob), 9.45 (m), samo do Buj, 13.55 (m), 18.25 (m), samo do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.— (m), 14.10 (m), 16.25 (m), samo do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.55 (m), 13.30 (ob), 19.35 (m). » • AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID ( ' 7.55 (m), 13.13 (m), 18.42 (m). ; A ^ KOBARID — ČEDAD ! i- 5.50 (m), 11__(m), 16.45 (m). TRST—HERPELJE—PULA 5.25 (o), 8.40 (b*), 12.25 (m, do Her-peli tu ob 13.58 zveza z brzovlakom), 13 (b), 15.40 (b*), 19.15 (ob). PULA — HERPELJE — TRST 4 50 (o), 8 (o, samo do Cerovelj), 9.25 (b*), 11.58 (b). 15.25 (b), 16.14 (o). *) Vozijo samo od 1. julija do 30. septembra. W. J. KRIŽANOVSKA: — - ti ^ r l ROMAN se prodaja v TRSTU : v Tiskarni „Edinost", Via S. Francesco 20 (tudi trdo vezan) in v Knigarni-papirnici Stoka, Vta Milano dl, V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducci 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V IDRIJI: pri Franu Ciniburk in Valentinu Trevenu. V SOLKANU: pri Mariji Go-mišček. V POSTOJNI: pri Antonu Milavcu. Po pošti L. 7-50 Prodajalci dobijo običajni popust.