196, številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. avgusta. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za tvstro- ogerske dežele- za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za vse leto 13 gld\, za Četrt leta 3 gld. 3') kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vefi, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po :> kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veckntt tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravnidtvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dve pismi biskupa J. J. Strossmayorja. Dika in ponos Jugoslovanstva v obče in jugoslovanskega svečen štva posebej, preuzvišeni biskup J. J. Strosamaver, je te dni v dveh krasnih pismih vnoviC pokazal pot, katero naj bodi duhovnik-rodoljub ..... I. Slovenskemu dijaškemu društvu aR->dogojuu v Ljubljani. Slavno društvo zs podporo siromašnih dijakov! • Vaše slavno društvo odobravam in blagoslavljam iz vsega srca. Za Vaše društvene svrhu Vam pošiljam za zdaj 600 gld. Podpirati dijaštvo siromašnega in zapuščenega ali neizmerno blažega iu nadarjenega naroda našega, je vrlo slavno in Bogu povsem dopadljivo delo, so-sebno, ako se gleda na to, da ohrani naša mladež z znanjem in prosveto v srcu in zavesti svoji tudi neoskrunjen dar sv. vere, ki je večni izvor vsake luči, vsake prave svobode, vsake prave moči, vztrajne zmage in slave. Naj ima narod vse, kar skriva v sebi svet, pa naj nima sv. vere, izgubljen je, posvečen je smrti in propasti; pa naj nima narod ničesar, ali če je znal v srci in duši svoji začuvati nepokvarjen in neoslabljen dar sv. vere, pa makar da so ga protivniki mrtvim in zakopanim proglas li, prišel bode gotovo dan, ko bode on vzkrenil iu vrnil se v novo, slavno življenje. So žalibože hudobni in zlobni ljudje, kateri bi, ne vem v ime katere svobode in presvete, preguali iz srca in zavesti naroda ako bi mogli s sv. vero tudi Jezusa samega, ki je pot, življenje in resnica; ali hvala Bogu, narod nam je dober, trdno zvest svojemu Bogu in svoji sv. veri; ker že več let preživim nekaj časa v sredini krasnega in pobožnega naroda slovenskega, vidim z neizrecljivo naslado duše svoje, dn je ta veja dobrega naroda našega popolnoma zdrava, močna, čila in z vso gorečnostjo duše svoje udana svojemu Bogu in svojemu Rešitelju. — Ravno to moram reči o č. svečeništvu slovenskem*) in o inte- *) Kakor znano, so jo letos na Slatini slovensko-stajorska duhovščina poklon la preuzvisoneum g. biskupu ligenci, ki vodi narod do lepše bodočnosti in bolje sreče. Zato naravnost odobravam in blagoslavljam novo društvo „RadogojM, ki bode slovenski mtadeži nova podpora, da si poleg sv. vere pridobi vse one pogoje, kateri vodijo do prave prosvete, prave svobode in pravega napredka. Še jedenkrat torej blagoslavljam in vsakemu priporočujem to slavno društvo z željo, da nas B-ig vse blagoslovi in obvaruje vsacega zla in nesreče. V D j ako vem, dne 22. avgusta 1693. Josip Juraj Strossmaver I. r , vladika. II. Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Slavno druStvo! Čast mi je, v Vaše društvene svrhe poslati tisoč goldinarjev. Slavno Vašo družbo odobravam iz vse duše in iz vsega srca Porodila se je baš v pravi čas, da odbije naravnost moreče namere neprijateljskih druStev, katera delajo z visokimi svotami na to, da se naš dobri narod v Istri izneveri lastnemu narodnemu bitju in v to spremeni, za kar ga ni odločil niti Bog niti narava. Naša, od Boga samega iu naše svete vere posvečena dolžnost je, da branimo v Istri in povsod, kjer treba, naš narod, ga dvigamo in v svojem čistem narodnem bitju za vedno obvarujemo in vzdržujemo. S čistim narodDim bitjem, koje jo od Boga, čuva se in vzdržuje tudi dar sv. vere ter onih krščanskih dobrot in izvrstnostij, na katerih sloni osebna, obiteljska in javna sreča. — Ponavljam: jaz odobravam Vašo slavno družbo iz vseh svojih niočij ter jo toplo pri porota m vsakemu bratu in domorodcu. Bog naš in vuš blagoslovi narod naš in obsuj obilno z vsemi darovi svoje sv. milosti. V Djakovem, dne 22. avgusta 1893. Josip Juraj StrossmHver, I. r. Škof. Pristaviti nam je še, da je biskup Strossmaver hkrati tudi še hrvatskemu pevskemu društvu „Kulo" po posebni deputaciji. To bila je ista deputacija, katera jo poslala „Slovenskomu Narodu" pri tej priliki zloženi Cirilo-Metodijski dar. Uredništvo. podaril 4O0 gld. v svrho, da kupi muzikalno zapuščino slovečega hrvatskega skladatelja Lisinskega. Hvala iskrena velikemu rodoljubu na ntegovi plemeniti požrtvovalnosti in na zlatih njegovih pastirskih besedah. Dal Bog, da bi padle na rodovitna tla, da bi vzdramile ljubezen in uekdanje neskaljeno rodoljubje .... Hvala mu tudi v znamenji — hrvatđko-slovenske vzajemnost', kateri je prvi apostol — On. Volilski shod državnega in deželnega poslanca prof. Šukljeja. (Izvirno poročilo »Slovenskega Naroda.*) V Novem Mesta dne 27. avgusta. Včeraj na večer je poročal naš poslanec g. prof. Šuklje o svojem delovanju. Zbralo Be je nenavadno mnogobrojno število volilcev. Tudi nekoliko gospodov nove kranjske klerikalne stranke je prišlo poslušat. . . Kakor samo ob sebi umevno, bilo je poročilo gosp. Šukljeja zelo zanimivo ter je kazalo izredno rutiuira-nega in dobro pouCen>»ga parlamentarca, ki je temeljito proučil najvitalnejša našu narodno-gospodarska vprašanja ter se krepko, dosledno in spretno poteguje za njih ugodno rešitev. A to poročilo bilo jO posebno zanimivo zlasti še zaradi tega, ker je profesor Suklje položil na mizo par govornikov Novomeškega kat. shoda ter jim pretipal obiati in jetra. Pričetkom svojega govora pojasnjeval je naš poslanec zadevo cestne preložitve v Novem Mestu. Dotična izjava njegova bila je od volilcev sprejeta z glasnim odobravanjem ter je popolnem pomirila njih bojszoi. Iz tega odstavka obširnega poročila, kateri se bavi z lokalnim vprašanjem, imenitnim v prvi vrsti za NovomeSČane, omenjamo le to, da je poslanec taugiral tudi vprašanje nadaljevanja Dolenjskih železnic. Po njegovem mnenji ne gre odlašati dotične akcije. Železnico kaže nadaljevati iz Novomeške postaje, in preko Belokrajine do hrvatskih prog. Baš radi tega je torej preložiti državno cesto v Novem Mestu tako, da bode držala skozi mesto, ker bi cesta, ako jo izvedejo ob Krki, koli-dovala z bodočo želrznično progo. Potem nadaljuje govornik blizu taku-le: LISTEK. Olimpija. Poleg Troje ga ni. kraja, ki bi ho tolikokrat imenoval v grški arheologiji, kakor ravno Olimpija. Odkar je Anglež Chaudlor I. 1776 obrnil pozornost učenjakov na ta kraj, zanimali bo se posebno Nemci (Winckelmanu, Curtius) za tamošnje starine iu leta 1875 je ukazala nemška vlada na državne stroške razkopati olimpijsko polje. Do marca in«• ci I. 1881 odkrili so toliko temeljev, da je sedaj znan že ves svet prostor z njegovo bližnjo okolico. V petih obsežnih zvezkih so opisali vse najdem) predmete iu v dveh velikanskih foljantih narisali vsak košček, ki je le količkaj zanimiv za umetnost ali zgodovino, tako da je lahko vsakemu mogoče, ki ima kako večjo knjižnico pri roki, natanko poučiti se o olimpijskih starinah. V ()l i m pij o se pride dandanašnji prav lahko, ker vodi železnica tjedoii iz Patrasa skozi Pyrgos, 119 km daleč. Potovanje na tej železnici res ni posebno prijetno, prvič Se zato ne, ker vozi veliko prepočasi in potrebuje za to kratko progo celih pet ur. Drugič pa so vagoni majhni, malo zložni in včasih tudi razpokani, slabo zapirajoči. Tako pride obiskovalec ves utrujen na lice mesta in ker je tudi za hrano in pijačo le slabo preskrbljeno, zato stopi ie malokdo veselega obraza na olimpsko polje. Grki imajo namreč to Čudno navado, da dobro vino pc-kaze s tem, da mu smole jininešajo. Tako vino postane grenko kot pelinovec in dobi tako zopern ukus, da človeka kar strese. Grki sicer trdo, da je tako vino mnogo bolje, nego laška ali francoska vina; toda komur to ugaja, ta mora imeti tudi grški želodec. Za vse te neprijetnosti pa naa odškoduje v veliki meri zares lep predel, po katerem potujemo. Zahodnji del Peloponeza je dobro namočen zaradi namorskega podnebja in mnogo bolje obdelan, nego vsi drugi deli Grške. Poleg grozdja in koriotov (ojiaŠe) pridelujejo tOdi tudi mnogo raznega sadja in rede živino. Golega in kamenitoga Bveta tu ne vidiš nikjer, če izvzameš nekatere ilovičaste drče in raeline. Ilnata zemlja je po nekaterih krajih tako odkopana in odjedena, da se ti od daleč zdi, da imuš kako vas pred seboj, ki se stopnjevito vzdiga po bregu navzgor. In večkrat se zares pripeti, da so hiše sezidane na takih stojiicah in da po svoji beli barvi naznaujajo, kje se nahajajo človeška bivališča. Olimpijsko polje '43 m nad morjem) je obdano okoli iu okoli od prijaznih gričev, da je mali kotlini podobuo. Na zabodu zapira pogled nizek hrbet, ki se spušča od Srednjeeliškega gorovja doli tik do reke Aife-ja. Na zadnjem kuclju tega hrbta (158 m) stoji premožna vas Druva, ker je bivanje v nižini nezdravo. S tega kuclja se uživa prelep razgled po vsej Alfejevi dolini tjedoii do morja in še dalje na otok Zalite« Proti severu Be vzdiga mogočni vrh Olonoso in na vzhodu opazimo rob Arkadijske planote. Na južni Btrani pa bo vleCo mnogo nižje, lepo obrasteno Phigalijako pogorje ob meji Mesenije. Ravno pod našimi nogami so razgrnjene olimpijske izkopine, kakor bi jih nam bil kedo na mizo postavil. Tik njih se vzdiga nizek Kronosov grič (12 3 m) čibto osamljen sredi olimpijskega polja. Največji ponos tega polja je bilo nekdaj Zev-sovo svetišče, ki je bilo obdano z drugimi manjšimi templji in premnogimi javnimi zgradbami. Svet jjrostor, ki je bil posebej ograjen, imenoval se je „Altis" in na njem ni smel nihče bivati, tudi duhovniki ne. Do tega prostora se je prihajalo od zahoda po „Bveti ceati" čez rečico Kladeos, ki je imela dubro urejeno obzidano strugo. Mej velikim poslopjem za duhovnike (theekoleon) in drugim za poslanstva grških držav (leonidaion) vodila bo sprevodna vrata v altis blizu njenega jugozahodnega vogla in potem ob južni strani Zevsovega svetišča pred njegovo vzhodno pročelje, kjer so bila glavna vrata. Tudi mi Brno ae razvrstili kakor v procesijo in korakali po sveti poti, ali klicali smo Jupitru zelo posvetno željo: .Zev pater, dO j moi krassi d6n rezinatol (daj mi nesmoljenega vina). Skoda, danas ni hotel uslišati! (Koneo prito „0 svojem delovanji v zadnjem zasedanji deželnega zbora hočem omeniti le to, da sem stavil samostalni predlog, zadevajoč preakrbovanje kraških pokrajin s pitno vodo. Več nego polovica kranjske dežele pripada kraškemu svetu, njenu je prištevati celo Notranjsko in večji del Dolenjske. Iz lastne nevesele skušnje /nate, Itako budo de pomanjkanje) pitne vode. Talne vode pri nas ni, zastonj se ubijamo z vodnjaki — vodo moramo napeljati iz jako oddaljenih studencev ali zajeti jo iz našib rek, potokov in — mlak! Da pa kozarec Novomeške Krke ali Črnomaljske Labinje ni poseben užitek, tega vam ni treba posebno naglašati. Pomagati se pa da le z velikanskimi troški. Dežela naša razpolaga sedaj s spretnim bidrotehnikom, inženirjem Hraskim. Priznani ta strokovnjak preštudiral je naše kraško ozemlje, in po njegovem računu stalo bi preBkrbo-vanje pitne vode malo menj od 600 000 gld. Odkod jemati ogromno to svoto ?! Recimo tudi, da se dežela v to svrho obremeni z 200.000 gld , naše siro mašne občine ostalih 400 000 gld. ne zmorejo. Potreba je oči vid na in neizogibna — a sredstev ni, da jo utešimo! Vodila me je torej pri svojem samo-stalnem predlogu misel, da preskrbovame našega Krasti s pitno vodo ne zadeva zgolj dotičaih občin, oziroma dežele, temveč da je tu prizadet tudi emi-nenten državni interes ter da je pred VBem dolžnost države na pomoč prihiteli onim revežem, kateri vode stradajo. (D-ibro, dobro!) Stvar je taka kakor pri melioracijskem zakonu. Če se n. pr. kak hudournik zagradi, tudi ne zadevajo dotični troški samo prizadetih posestnikov, občine in dežele, temveč v prvi vrsti prispeva država, katera je v te in podobue namene ustanovila poseben melioracijski zaklad. Zakaj se ue bi kaj jednacega storilo tudi za dobavo pitne vode v kraških pokrajinah? Vnled tega meri moj predlog na to, naj se potom državnega zakona ustanovi posebna konkurenca za take slučaje. Pri onih vodnih napravah, katere se po deželnem zakonu proglasijo deželnim podjetjem, prevzame naj država do 50°/0 proraču« njene potrebščine proti temu, da dežela prispeva do iiO °/0 ter da se prizadeti udeleženci obremenijo najmanj z 20 0 „. Vzemimo n. pr. Novo Mesto, kjer tako bridko pogrešamo dobre pitne vod-j! Baš te dni mudil se je v našem mesteci znamenit gost, preiskovalec nadih kraških votlin, g. Viljem Puti k. Odredilo ga je poljedelsko ministerstvo na prošnjo naše mestne občine v naše kraje, ogledati si geolo-g čne iu hidiografičue razmere. Včeraj je bil na Gorjancih z vašim Županom in nekaterimi drugimi gospodi, in resuitat njegovega preiskovanja je, da se lahko od ondotnih izbornih obilnih studencev napravi vodovod, kateri bi z najboljšo gtudenčnico jire-skrboval Novo Mento in vasi mej Krko in gorjan-skim podnožjem. Skupni troaek tacega vodovoda proračuna Putik povprek na 65—70.000 gld. Će torej država v smislu mojega predloga prispeva 35.000 gld., če dežela ne odreče primernega svojega deleža — potem je moguče, da si omisli Novo Mesto z razmerno malimi žrtvami, — posojilo s kratko amortizacijsko dobo — izborno pitno vodo, kar bi naivečja dobrota bila za naš kraj in njegovo okolico. (Istina, prav dobro!) Predlog moj v deželnem zboru bil je vzprejet z živahno pohvalo ter je obveljal jednoglasno. Takoj po sklepu deželnega zbora moral sem na Dunaj k sejam permanentnega davčnega odseka in tam sem na svojo roko potrkal pri raznih odličnih gospodih. O svojem predlogu razgovarjal sem se večkrat z finančnim ministrom, in hvaležnim srcem konštatujem, da ho je gospod minister zelo zanimal za ta projekt, da ga zmatra jako važnim ter da mi je obljubil svojo podporo. (Živio 1) Šel sem v isti zadevi tudi v poljedelsko ministerstvo. Povabil sem tovariša Povšeta kot zastopnika Trebanjskih kmetskih občin in stopila sva k ekscelenci Falkenhavnu in k dvema merodajnima dostojanstvenikoma istega miniaterstva. Tudi tam sva se prepričala, da uvažujejo potrebo, pitno vodo omisliti ubogemu Krasu. In baš danes je 14 dnij tega, kar sem razpravljal isto zadevo poleg nekaterih drugih gospodarskih vprašanj z gOBp. deželnim predsednikom. Dovolite mi, gospoda moja, tu mimogrede' neko opazko. Nečem še izražati nobene sodbe o baronu Heiou kot politiku — baje bi se prenaglil! — ali to moram konštatovati, da bo mož briga za gospodarska vprašan ia dežele naše ter da razume njih znamenitost. G>tavil sem pisarno njegovo, uverjen, da nas bode krepko podpiral pri tem vitalnem vprašanji. In sedaj nameravam še to jesen v budgetnem odseku državnozbor- skem staviti precizen predlog. Vam pa svetujem, obrnite se do deželnega odbora s prošnjo, naj pošlje deželnega inženirja Hraskega, da prej ko mogoče izdela natančni projekt in proračun troskov. Ni nemogoče, da se že v državnem budgetu, kateri se predloži parlamentu na jesen I. 1894, najde nekoliko kredita za naše tako potrebne vodovodne naprave. (Dobro, dobro!) Ali jeden pogoj moram izrecno naglašati: d e-želni odbor vrli naj svojo dolžnost v polni meri! (Tako je, splošno pritrjevanje.) Zlasti njegov referent za deželnokulturne razmere — in to vprašanje spada v ta referat — g. dr. Papež ne sme predolgo počivati na govorniških lovorikah, pridobljenih na shodu pred Novomeško vojašnico. (Živahna veselost in glasna pohvala ) Neljubo mi je bilo, ali že v zadnjič, ko sem bil utemeljeval svoj samostalni predlog, bil sem prisiljen, nekoliko „počehljati" gosp. referenta. (Čujte!) 0 »i dan vas je isti gospod prav ognjevito nagovarjal, da ustanovite politično društvo — temu ne ugovarjam, ali imel bi le to skromno željo, da bi g. referent dr. Papež nekoliko tiste gorečnosti si prihranil tudi za toliko imenitno vodno vprašanje. (Prav dobro, izborno!) Kajti društva snovati, to store* lehko i drugi, referata njegovega o dežetnokulturnih zadevah pa, tega ne sme in ne more nihče drug opravljati uogo sam g. referent in to je baš dr. Papež! (Živahno odobravanje.) In dolenjska stran bode skrbno pazila, kako postopa ta njen poslanec v zadevi, katera je dandanes baje najbolj pereča za naše pokrajine! (Tako je!) (Dttlje pri h.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. avgusta. Senzačna vest. Dunajska „Deutsche Zeitung" javlja, da se na odločiluem mestu želi, da pride kuezo-škof Ljubljanski dr. Jakob Missia kot knezoškof v Gradec, v katerem slučaju bi postal Ljubl|anskim škofom monsignor Kar Ion. Ta projekt zadeva v Rmu na težkote, ker je kurija iz principijelnih razlogov zoper premeščene škof »v, ker se vinkulum, vežoči škofi in dijucezo, zmatra navadno nera&vez-1 nvjm. Ni pa izkliučeno, da se bodo v K mu upoštevale žel|e naučnega ininisterstva Dunajskega. Druga stvar je seveda ts, je-1 i MisBia primerni mož za večinoma nemSko dijocezo sekovsko. — Prijavljajoč to vest brez komentara, omeniamo samo, da je monsignor Karlon nekak Klun nemško-štajerakih klerikalcev, da ne zna ni besedice Blovenske in da je on tisti mož, ki je svoj čas preprečil, da v de želoi odbor štajerski ni prišel slovensk, ampak nemško konservativen poslanec. Katoliški centrum. Katoliški listi v „rajhu" jeli so se zadnji čes zaletavati v katoliške poslance avstrijske, roteč jih, naj že ustanove katoliško parlamentarno stranko po vzgledu nemškega ceutruma, pod katere stranke okriljem bi se zbrali vsi katoliški poslanci avstrijski, ne glede na njihovo narodnost. Otici|elno glasilo Hohenwartovega kluba, „Co n s e r v a t i ve Corre-8 p o n d e n z", odbita ta nasvet jako energično kot neumesten. Ker je katoliški centrum tudi našega dra. Mahniča politiški idejni, moremo konštatovati, da se dr. MahuiČ in člani Hohenvfartovega kluba Klun, PoVše in Pieif t več ne strinjajo. Ti gospodje so sicer zapriseženi na Mahničev program, a ker je H ihei.vv.d tov klub, v katerem sede tudi oni, oficijelno zavrgel katoliški centrum, pregrešili so se zoper katoliška načela Mahničeva. Ali jim bo to velikodušno prizanešeno in odpuščeno, ne vemo, mislimo pa, da bo Mahnič prezrl to nasprotje mej načeli in dejanji poslancev po njegovi volji, ker bi sicer kmalu oBtal sam 8 svojim „R Kat.u Mladočehi in realisti. V soboto bavil se je klub inladočeških državnih in deželnih jioslaniev z znanim sporom mej poslancema drom. Julijem G re g r o m iu dr. T. G. M a-sarvkoin. Ki/prava je trajala celih šest ur in se je naposled vzprejela resolucija, v kateri se priznava, da je dr. Gregr povsem pravilno postopal in da mu ne more nihče ničesar očitati, ter da dr. Masarvk ni ravnal korektno in je s svojim postopanjem oŠkodil ugled in interese atranke. — Vsled te obsodbe bo dr. Masarjk najbrž odložil svoj mandat. Ne čutimo se poklicane, razsojati o tem Bporu. Ako bi dr. Masarvk odložil mandat, bilo bi vsem Slovanom jjako žal zanj, ker je jeden najtreznejših in najduhovitejših politikov naše poslanske zbornice, izredno sposoben mož, kateri bi lahko interesom slovauskih narodov še mnogo koristil. \ nanje države. Itusko-nemskl carinski boj. Ruski finančni minister VVitte prišel je te dni v NjiŽni Novgorod ter porabivši neko priliku pojasnil stališče Rusije napram Nemčiji. VVitto je rekel, da Rusija ne želi ničesar drugega, kakor da ravna Nemčija napram ruskim uvozninam tako, kakor napram uvozninam iz drugih drŽav. Prvotuih nemških tirjatev ne more Rusija vzprejeti. Sedanji položaj je samo konkurentom Ruaite in Nemčije koristen. Javno mnenje v obeh prizadetih državah zahteva, naj se konca carinski boj. in naj se na podlagi pravičnega spoštovanja obeatranskih interesov sklene trgovinska pogodba. — Odgovor na to trezno in miroljubno izjavo je ukaz nemške vlade, s katerim se je zaprla ruska meja. O ialej se sme rusku blago Bsmo še na štirih mestih, kjer so sanitarne postaje, uvažati na Nemško; „Novoe V r enoja" pravi k temu, da je Nemčija b to prepovedio, izdano pod pretvezo, da vlada na Ruskem kolera, hotela iz nova udariti Rusijo, in da bo ta brez dvoma primerno odgovorila. — Pričakovati je torej, da se bo borba mej Nemčijo in Rusijo še poostrila, ne pa ublažila, kakcr se te splošno mislilo. Bolgarska vojska. Izjemno politično stanje, v katerem se nahaja Bolgarska, opravičuje nas, da navedemo nekoliko podatkov o tistem faktorju, kateri h> bil v slučaju komplikacij odločilnega pomena, namreč o bolgarski vojski. Bolgarska ima 145000 vojakov, kateri so služili po dve ali tri leta, potem 13000 takih, ki so službovali dvakrat po tri mesece in vrh tega še 70000 neizvežbanih reservistov. Pehota je oborožena z avstrijskimi puškami manlicherovkami. častniki so dobri, ker so večinoma izvežbani na tujem, so-sebuo v avstrijski in v nemški vojski. Mobamedanski prebivalci niso dolžni službovati v vojski, nego se odkupujejo, kakor tudi Grki in židje, tako da je vojska res samo bolgarska brez tujih elementev. Francija in Italija. Italijani so še vedoo vznemirjeni. Vlada francoska namreč ni odstavila župana Aiguesmortskega, niti vzprejela njegove prustovoltne demisije, ampak ga samo suspendirala dokler bh dožene, jeli on res hujakal francoske delavce na Italijane, kakor bo to trdili italijanski listi. Preiskava je izkazala, da je župan postopal povsem korektno, da je celo postavljajoč svoje življenje v nevarnost branil in ščitil ita-lijanske delavce pred gnevom njihovih fraucoskih drugov in francoska vlada je vsled tega izjavila ia naznanila italijanskemu poslaniku, da nima uzroka kaj storiti zoper župana. Vsled tega je v Italiji zopet nastala velika vznemirjenost, a zopet le umetno narejena vznemirjenost. Konservativno opozicijonalni list „Opiuioneu napada ministerstvo, češ, da se je dalo od Francije voditi za nos. Vprašanje da je sedaj, ali bo narod trpel vlado, ki je prouzročila poni« žanje Italije. Ako bi parlament zboroval, bil bi Gio-litti že odstranjen. Podobno piše tudi „Fanfula". Sicer pa se javlja že nov konflikt. Dogodbe v Nan-cyiu, kjer so bili krvavi pretepi mej Italijani in Fruncozi, vzbudili so pozornost italijanske vlade. Tudi v tem slučaji so Italijani provocirali Francoze, kličoč „Evviva Ia Germania, abbasso la Francia". Razen teh homatij ima vlada italijanska tudi mnogo akrbij z revolucionarnim gibanjem v Neapolju. Tu je bilo Že čez 1000 osob zaprtih. O postopanju policistov se do sedaj ne \6 drugega nič, kakor cela vrsta aurovostij, mej temi tudi to, da je neki policist nalašč in namenoma ustrelil nedolžno dete, kar je vzbudilo največjo senzacijo v vsem izobraženem svetu. Dopisi. I« II rež I <% 2G. avgusta. [Izv. dop.] (Prihod gosp. knezoškofadr. Napotnika.) Včeraj ob 2*/i uri popoludno dospel je milost, g. knezoškof dr. Napotnik sem, da konsekrira prenovljeno cerkev gospodov frančiškanov. — Na kolodvoru pričako -vali so gosp. knezoškofa tukajšnji gonp. gvardijan, gosp, kaplan Mešiček in nekaj drugih gg. duhovnikov ; nadalje bil je prisoten gosp. okrajni glavar Rotondi d' Araitza, gosp. župan Faleschini z dvema mestnima svetovalcema in gosp. nadueitelj Ornik; dasiravno se je glede tega vzprejema tukajšnjo Slovence preziralo, podala sta se v imenu Hrežke čitalnico in podružnice sv. Cirila in Metodu neu-strasljiva naša gospoda, g. dr. Firbas, c. kr. notar iu g. L e v a k, veleposestnik, na kolodvor, da pozdravita milostljivega gosp. knezoškofa ; — seveda tukajšnjim Nemcem je to nekako neprijetno bilo in grdo so gledali, da se oficijelnega vzprejema udeležita tudi dva Slovenca — bili so s tem sigurno jako iznenađeni ! Na dveh krajih se je zbirala gospoda — čudno je bilo videti dva tabora na peronu! — S to odločuoatjo tukajšnjih Slovencev pokazalo se je pa ravno, da Brežice niso nemška tla in da tudi Slovenci častimo svojega knezoškofa. Gotovo jako neprijetno udarjule so nemškemu zastopu na ušesa besede slovenske, koje je govoril gosp. dr. Firbas, pozdravljajoč gosp. knezoškofa in proseč ga naklonjenosti in blagoslova podružnici sv. Cirila in Metoda! Veselo in prijazno zahvalil se je gosp. knezoškof na teh besedah! Saj mu je dobro znano, da bije tudi tukaj peščica neumornih ne-ustrašljivih mož ljuti boj v korist iu prospeh milega naroda slovenskega. Narodno ljudstvo postavilo je blizo kolodvora vladiki svojemu lep slavolok, mesto pa je bilo okićeno z raznimi zastavami! Domače stvari. — (Ivan Ne p. il o r a k f.) Pri slabem vremenu sicer, a vkljub temu zelo veličastno vršil se je včeraj pogreb gospoda I/ana Nep. Horaka. Vsi krogi narodnega prebivalstva našega mesta udeležili BO se pogreba, v izvenredoo velikem številu pa je izkazal pokojniku zadnjo čast obrtni stan, za katerega prospeh je pokojnik celo svoje življenje tako neumorno in uspešno deloval. Na krsto položilo se je lepo število krasnih vencev s trakovi; mej drugimi poklonili so vence: deželno stolno mesto „svojemu častnemu meščanu", pomoru > obrtno društvo „ustanovniku in predsedniku", trgovinska in obrtna zbornica „bivšemu svojemu podpredsedniku", kato liško rokodelsko društvo, kranjsko obrtno društvo itd. Sprevoda, kateri je vodil g. Djberlet, udeležili so se z zastavami in korporativno Ljubljanski „Sokol", „Slavecu in rokodelsko društvo ter nebrojna množica odličnega občinstva, mej drugimi goBpodje dež. odborniki, Župan O r a b s e I I i in mnogo občinskih svetovalcev, dvorni svetnik Schemerl, trgovinske in obrtne zbornice predsednik Pe r da n, odbor obrtnega pomočnega društva itd. Pred hišo žalosti in pri grobu rajiel je „Slaveca žalostinke in ko so odzve-neli zaduii zvoki prekrasne žalostinke .Nad zvezdami u. zapustili smo grob moža-poštenjaka, kateremu naj bode lahka bratska zemlja slovenska! — („ It a d o g o j u") pristopila sta za ustanov-nika z doneskom po 100 kron gospoda dr. Stanko Stergar, c. kr. okrajni zdravnik v Lr>gatci in Anton Klein, lastnik tiskarne in mestni odbornik v Ljubljani. — Slava jima! — (Osobne vesti.) Orožniški nad-itražoik g. Fran Pečnikar je imenovan kancelistom pri okrajnem sodišču v Logat^i. — (Poslanec prof. S p i n č i ć) potoval je minuli teden po Podgradskem okraju in bil povsod vzprejet nBJprijazueje in navdušeno. Povsod so se zbirali možaki, da ga pozdravi;«) in se mu potožijo kot svojemu najboljemu prijatelju. Posebno sijajno so ga vzprejeli v Munah, kjer so ga inteligentni kmetski junaki pozdravili z dovršenimi lepimi govori in streljali na čaBt svojemu ljubimcu. — (Vodnikova slavnost na Kopriv-niku) se je — kakor se nam brzojavno poroča iz Bohinjske Bistrice — ob ugodnem vremenu in veliki udeležbi duhovščine, učiteljstva in kmetskega naroda sijajno izvršila. Obširneje poročilo nam je obljubljeno. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Me to dal) Uredništvu našega lista so poslali Uroni no darove za družbo sv. Cirila in Metoda : Gosp. Josip Žužek, c. kr. inzener v Krškem 20 kron. — Č. g. Josij) Ben kovic, župnik na Gročani v Primer ji 4 kroue. — Gospa Trčkova in družina Al. Poljančeva v Ljubljani po G kron, skupaj 12 kron, namesto veuca na J N. Horakovo krsto. — Župnik |)odgolovški 2 kroni Skupaj vzprejeli amo danes 38 kron, katere izročimo vodstvu. Živili vrli darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Dolenjska železnica.) Na progi mej Orosapijem in Novim Mestom delajo mej drugimi delavci tudi kaznjenci iz nekaterih bližnjih kazoiliiic. Iz Celjske jih je te dni odšlo 62 pod nadzorstvom tr^h paznikov, iz Mariborske okolu 120 kaznjencev in iz Ljubljanske jih je okolu r>0. Pri nizkih mezdah, ki jih plačujejo podjetniki je menda teško dobiti drugih delavcev, katerih sploh primanjkuje zarad izseljevanja v Ameriko. Podjetniki bi radi izgotovili progo do konca tega leta, kar bi bilo le želeti, da se kmalu mlpro vsa proga. — (Ljubljansko kislo zelje) je, kakor znano, dale«} izven dežele iu države — s kranjskimi klobasami vred, — na kaj dobrem glasu, in roma ne le na Laško in Francosko, temveč celo v Ameriko. Kakor druga leta, se ga bode tudi letos obilo iz Ljubljane izvozilo, in ker mu letos niso gosenice skoro prav nič škodovale, se ga je dokaj pridelalo in tako bodo naši Krakovct in Trnovčani lepo kupčijo napravili ž njim. — (.Jabolčni grozd.*) Prijatelj našega lista prinesel nam je danes pravi pravcati „jabolčni grozd", namreč kratko jabolčno vejo, na kateri je 42 skoro dozorelih srednje debelih jabolk, kakor grozd stikoma drug poleg druzega. Zrasla je ta redka veja na jablani v Jurdanib ob Železnici Št. Peter-Reka. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine L j u b I j a n h k e) od 13. do 19. avgusta. Novorojencev je bilo 21 (=34 32 °/00), umrlih 18 (=29'64 «/00), mej njimi so umrli za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 3, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi bila sta tujca 2 (= 11*1 °it), iz zavodov 6 (•= 333 %)• Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 7, za škrlatico 1, za tifuzom 1, za grižo 1, za vrstico 2. — (Otvoritev Kadovniške soteske.) V soboto otvorili so prav slovesno novo pot skozi Radovniško sotesko. Pot je izdelal z malimi stroški, katere so plačali večinoma prijatelji narave (pa tudi deželni odbor in kranjska hranilnica) g. J. Žumer, kojemu so postavili BpominBko ploščo pri najlepšem delu soteske. Vsa pot je dolga 1635 m in vodi ob šumeči Radovini, ki napravlja v tem toku 20 skakalcev (kaskad). Ob poluštirih zbrali so se gostje z Bleda in Javornika pri „Šumu", topiči zagrmijo, trobentač zatrobi , delavci posekajo pregrajo in kakih 200 ljudij pomikalo 'se je počasi po divni notes k i mej neprestanim streljanjem iz topičev. Pri Žumerjevi plošči nazdravil je g. fotograf Lergetporer mojstru graditelju. Mej potom biiio vidili mnogo napisov in Bicer večinoma v slovenskem jeziku, na kulminančni točki pa je vihrala slovenska trobojnica. Pri Žumerjevi žagi pozdravil je gosp. Lergetporer goste, na kar sta govorila gg. dr. Bock in prof. Borštner, zadnji v imenu „SlovenBkega planiuskega društva". Slovenski pevci so zapeli tri pesmi, katere je vse zbrano občinstvo (tudi neslovensko) z velikim zanimanjem poslušalo. Nato se je pričela ljudska zabava na travniku. Zamolčati pa ne moremo in ne Bmemo Čudnega fakta, da so se j>o Ljubljanskih (!) ulicah nabila izključno nemška vabila k otvoritveni slavuosti iu da je to vzbudilo v narodnih krogih sj)lošno ogorčenje. Ker nam je znano, da so Be tiskali tudi Hloveu.sk lepaki (spominske kokarde pa so bile tudi le nemške!), se nam nehote uriva sum, da je tu na lastno pest dal duška svoiemu nemškemu dovtipu kak zagrizen „Alj>envereinleru. Vsekako bi želeli pojasnila, zlasti ker nam iz Bleda prihajajo od verodostojnih stranij pritožbe, da tam ni vse tako, kakor bi moralo biti v sloveuski deželi. — (Preiskovanje Krasa.) Francoska vlada je odposlala znanega učenjaka £ A. Marte Ia, da preišče kraške formacije na Kranjskem in Primorskem. Spremljali ga bodo gg. inžener Hrask^, pristav Putick in vladui Bvetuik KrauB. — (Nemčurska predrznost) Iz Ljutomera smo dobili dopisnico s poštnim pečatom „Luttenberg 27. August", na kateri je bilo slovensko ime naslova: „v Ljubljani" dvakrat debelo prečrtano, spodaj pa zapisano s povsem drugim črnilom in pisanjem Laibach. Katerega zagrizenega nemčurja je slovensko ime tako zbodlo v oči, nam ni znano, a kdor pozna Ljutomerske razmere, temu ga ne bode teško uganiti. Za danes odločno protestujcmo proti takemu postopauju, če se pa to ponovi še je-denkrat, pritožili se bomo naravnost pri poštnem glavnem vodstvu proti takim dovtipum podrejenih poštnih organov. — (Veselico) prirede" dijaki slovenskih goric dne 3. septembra t. I. v gostilni g. J. Vau potica v korist dijaške kubinje v Mariboru. Odbor vabi k obilni udeležbi in prosi rodoljube, da se tudi iz daljine blagodušno spominjajo vesel ce glede njenega blagega smotra. — (Nesreča.) V četrtek povozil je dnevni Dunajski poštni vlak mej Trbovljami in Zagorjem delavca južne železnice. Umaknil se je s svojimi tovarši pravočasno, a neposredno pred vlakom skočil je k tiru, hoteč menda še nekaj pobrati. Stroj je nesrečneža, ki je ostal takoj mrtev, zadel v glavo in mu odbil pol črepinje. — (Hmelj v Savinjski dolini) je letos le slabo obrodil, ker so se vsled velike suše hmeljne uši močno zaredile in naredile veliko škodo. — (Trtno uš) zasledili so v Košaku pri Mariboru. — (Nova pošta.) Dne 1. septembra odpre se v P lave h, v okraju Goriškem, nov poštni urad, ki bode imel zvezo b poštnima vozovoma, vozečima od Gorio do Bovca in od Gorice do Trbiža ter nazaj. — (V Opatijo) došlo je od početka sezone skup&j 6105 oseb. Od dne 1. septembra naprej se bode začela pobirati zdraviliška glasbena taksa. — (Stoletna Mariborčanka) Na Reki umrla je minuli teden Mariborčanka Marija Baraga, stara 103 leta. OJ vseh Svetih bila je v postelji, a duh njen je bil popolnoma krepak. Bila je silno revna iti je živela ob milodarib. — (Kninska slavnost.) Minoli teden se je v Kninu vršila Blovesna otvoritev novoustanovljenega muzeja za hrvatske Btarine. Udeiežnikov je bilo na tisoče, mej njimi mnogo svetovuoznanih arheologov. Slavnost je bila velikanska in je potekla v najlepšem redu, dasi se Srbi niso prav primerno obnašali. 1 Prvo krono 1 družbi sv. Cirila in Metoda! |Vw U Razne vesti. * (Kolera) se čedalje bolj razširja zlasti na Ogersketn. Tam so že vse vzhodne županije okužene, zlasti one ob gališki meji. Ogerska vlada ni doslej čisto nič storila, da piepreči razširjanje te grozne bolezni. Iz Ogerske se je kolera zanesla tudi v Gališko in v Italijo. V Vidmu, torej prav blizu avstrijske meje, se je primerdu ž^ več slučajev kolere in je torej v interesu prebivalstva, da uajskrb-neje nadzoruje tujce, sicer pride bolezen Š3 k nam. * (Nov bolgarsk časopis.) V Sofiji pričel je izhajati nov časnik v bolgarskem in nemškem (!) jeziku pod naslovom „ 11 ilgai i t h - - Handels-Zeitung". To je zopet ilustracija za nemški „Drang uach dem Osten". — * (Zaprt kraljevič.) Kambodža poleg Siuni i je sedai last Francozov, kateri bo sina iu>-mineluo vladajočega kralja pripeljali v Pariz, da bi jim doma ne delal homatij. Vlada je princu nakazala primerno podi>nro in določila, da se mora na -staniti v Algiru. Ker kraljevič ni hotel iz lepa zapustiti Pariza, deli so ga uajprej pod ključ, potem pa ga šiloma odgnali v Alžir. * (Velik požar) je uničil v Ćikagi dne 24. t. m nad 250 večinoma lesenih hiš. Nekaj časa je bila razstava v veliki nevarnosti, ki pa bo je na srečo odstranila. Nad 5000 oseb je brez strehe. Mnogo je poškodovanih, večinoma težko. Škoda se ceni na poldrugi milijon dolarjev. Zgoreli del mesta obseza skoro pol štirijaške milje. Književnost — »Popotnik", glaBilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", prinaša v št. 16 tole vsebino: I. V. skujiščina „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" v Mariboru. (I.) — II. Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli. (IV ) (L Lavtar.) — III. Meščansko uč teljski tečaj na c. kr. učiteljišči v Mariboru. (I) — IV. Društveni vestnik. — V. Dopisi in druge vesti. — Fran Gestrin f — Raznoterosti. — Zahvale. — VI. NateSaji. — „Matice SI ovan gk o" izšla je 4 št., v kateri čitamo nadaljevanje povesti „Facka", črtice „Na hrobč", „Zachranuoa" in „Pijan" ter začetek povesti „Nejfišer. V prilogi „Obzor" čitamo več zanimljivih razprav. „Matice Slovanska" izhaja v O orin.ru v tri pole obsežnih sefiitkih po dvakrat na mesec in velja za pol leta 1 gld. 25 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Novo Mesto 2. avgusta. Včerajšnji volilni shod bil sijajno obiskan. Predsedoval župan Perko. Sukljejev govor, v kojem briljantno polemizoval proti govornikom katoliškega shoda ter dostojno a odločno pobijal težnje „Slovence ve" stranke, vzprejet navdušeno. Volilci jednoglasno votirali zaupanje, poživljajoč poslanca, naj vztraja braneč načela narodno-napredne stranke.*) Dunaj 28. avgusta. Danes dopoludne ob II. uri bila v naučnern ministerstvu seja, v kateri se je imenoval ravnatelj Ljubljanskega učiteljišča. Dunaj 28. avgusta. Mejnarodni žitni semenj bil danes otvorjen. Zastopnika trgovinskega ministerstva iu mestne občine pozdravila navzočnike. Udeležba velikanska. Budimpešta 28. avgusta. Uradni list prijavi jutri deklaracijo ministerstva notranjih del, s katero se naznanja, da je Mannaroška županija okužena po koleri. Ministerstvo una- •) Ta telegram nam ni doM al naftuga poročevalca, nego z druge odlifino strani. njih zadev bo to naznan lo konvencionalnim državam in tukajšnjim zastopnikom tujih držav. Rim 28. avgusta. Sinoči okolu desete ure razpočila za palačo Altieri, kjer je sedež kluba papeževih gardistov, velika bomba. Škoda je precejšnja. Neki Riccini, sotrudnik lista L'Opinione", je nevarno ranjen; sumi se, da je on storilec. Neapolj 28. avgusta. Velika večina ko-čijašev začela zopet voziti. Sedaj vlada zopet popoln mir. Berolin 28. avgusta. Glasom iz Fre-densborga došKga telegrama se carska rodo-vina jutri še ne pripelje v Kodanj. Narodno-gospodarske stvari. — Viuoreja na Kranjskem. V celi Avstriji pridelalo Be je leta 1892 3-335-056 hektolitrov vina; na Kranjskem, kjer je trtoa uš uničila že skorai 60 odstotkov vinogradov, pridelalo se je 93200 hektolitrov, uaiveč se ve da na DoleniBkem. V sosednih dež^lsh pridelalo se je in sicer na Štajerskem 239-200 hI, v Istriji 503 380 hI., v Dalmaciji 1-237-530 hI., v tržaški okolici 23480 hI., na Koroškem i o- celih 20G hI. vina. — Pravilnik za uvoz blaga iz Avstro-Ogrske na Roško. Dodatno k naši uotici jiod tem naslovom z due 12 avgusta t. I., s katero smo naznanili, da je dne 12. juliia t. I. stopil v veljavo pravilnik cesarskega ruskega finančnega ministerstva o dokiizi-1 i h izvira blaga, ki Be uvaža na Rusko, javlja trgovinsko m'nir,te?stvo potom tukajšoje trgovske in obrtniške zbormce, da ?a nobeno spričevalo, ki se po tem pravilniku potrebuje v dokazilo izvira blaga, ni potreba doprinesti ruske prestave, za slučaj, da je v kakem drugem jeziku sestavljeno kakor v ruskem. Zdravilni studenec, ki zlasti ugodno deluje pri boleznih na mehurju in v želodcu in pri protinu. Kot Otveievalna pijača 8t3 odlikujti p«> vt'liki množini ogljikovo kialiue. BogHt, naraven moutjsou.t. Zdravilnica Radenska slatina. Pitno in kopulno zdravljenje (železne in alatinako kopeli), hidro-pationo zdravljenje, masaža i. t. d. Prospekti /..iit t ■ t j i in poštnine prost >. Ravnateljstvo v kopališči Ra-dincih (Radein, Štajersko). Kiilogn pri Ivanu Uiiinger-iu in Milinclii 14 n s i u«' r- j ii v I, j uhlja nI. (623—10) „LJOBLJANSKI ZVON" stoli za vee leto 4 gld. 60 Irr.; za pol leta 2 gid. 30 k/.; .ia četrt leta 1 gld. 15 kr. E,oi< rtliK- mreek« 26. avgusta Na Dunaj i: G3, 52, 35, 2G, 55. V G r a d c i: 82, G8, 90, G9, 42 Fll jCi: 27. avgusta. Pri Mnlifil > Dr. Priwoznik, Ski pil, Stuoka, llerling, Horcog, Thi-utnati z Dunaja. — It^endorler ir Trata. — VVatfiier, VVaHc.liich i* Keku. — Bauer ti Zagreba. — OgOfplo iz Ljuoljant*. Pri vi..mi i Miclil, Kivaa.d, Spor, Btefner z Dunaju. — Ilorak i'. Trata. — Jelinek iz Brna, — Hamovi I« Za-j-t.-tia. — (Slohotochnig iz Kranja. — Schrever iz Ko ko. — Nigri ll Pulja. Pri jiiAii. in kolodvoru: VVitt, \Vahrhoit z Danuja. — Katolnik iz G.adca. Umrli so v LJubljani: 25. avgusta: Ivan Kep. Uorak, posestnik iu častni meSčan, 79 let, Florjanske ulice it. 36, vsled želodčnega raku. — Jožefa Anžic, delavčeva žena, 32 let, Kurja vas it. 20, jetika. 27. avgusta: Jožefa Lustek, delavčeva hči, 5 mesecev, Kitroiinska zemlja it. —, božjast. — Jauei Obid, goatač, 86 let, Gruberjeve ulice it. 1, ostarelust. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v umi. bo if ct 7. zjutraj 2. popu 1. 9. zvečer 737-4 m, 736 6 735 7 mm. IbVC 23 4° C 17'4"C si. vzh. si. vzh. brezv. obl. obl. obl. 03 ■«. dežja. bč > •t 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 735-3 mm. 73H-6 min. 734*8 mm. 15-6° C ';1 4«C 14-8° C al. zah. Sl. 8VZ. bi. BZIl. obl. obl. dež. 7-7 h. dežja. Srednja temperatura 188° in 17 3', za 10° nad in if.'i" pod tioruialom. D-CL^sijslsaL loorza doć 28 avgusta t. 1. včeraj — danes Papirna renta..... gld. 96"40 — gld. 96'40 Srebrna renta....., 96 1ft — , 96'25 Zlata r.nta...... , ll«-55 — „ 118-55 4°/, kronska renta ... „ %-10 — „ 96-15 akcije narodne banko . . „ 979'— — „ 977"— Kreditne akcije .... „ 382 50 — „ 332'80 Lordon....... „126-40 — . 126*30 Napol........„ 9-9K — „ 9-977, C. kr. cokini...... 598 — „ Nemške marke .... „ 6180 — „ 61-77'/, Italijanske lire.....„ 45"— — „ —*— Papirnati rubelj . ... „ l'29'/t — „ — *— Dne 26. avgusta t. I. 4*/«, državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld. 146 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . 191 , — w Ogerska zlata renta 4°/0....... — „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 126 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/l°/o zlati zast. listi. . 122 „ 25 „ Kreditne srećke po 10O gld...... 197 , 25 , Rudoltove srečke po 10 gld...... 23 . 50 „ akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 149 , — „ Traraway-dra5t. velj. 170 gld. a. v..... i!49 „ — n Stanovanje. Samec ftče v kaki mirni ulici v Lubljani dve manjši ali jedna veliko, svetlo, nemeblovano sobo. Ponudbe naj se poSiljajo upravništvu „Slov. Naroda". 4 41 41 •4J 4J 4| šospodična na deželi, prijazne vnanjosti, dobro izobraženosti in zmožna vseh spretnosti], katere dići jo pravo slovensko gospodinjo, lftoe tem potom sodruga uradnika ali sploh moža Ae| 84, in ne Cez 50 let z osigurano bodočnostjo. — Dis kreci j a o bij nb 1 j o na. Resne ponudbo s fotografijo naj ae pošljejo pod šifro „E. poste reitante Trat-1. _i87l— 8) C. tr. fllavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -veljavnega od 3L. j-CLnija. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v irednjeevropskem easa. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). 0b 12. uri 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Ce!«»vec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj, Čez SeUthal v Aussee, Iachl, Gmunden, Solnograi-N'in, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 60 minut dopolndns osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfoste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Lino, Isubl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Egor, Francove vare, Karlove vare, Prago, Dmžilane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob B. url AS minut zjutraj otfebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih vnrov, Egra, Marij inih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Linea, Stevra, Inchla, Gmundena, Iachla, Auaseea, Pariza, Genfa, Zilrielia, Bregeiwa, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzens-feste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plzn|a, Budejevio, Solnograda, Inomosta, Liuca, Ljubna, Celovca, l\>n-tabla, TrbiŽH. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljnbuega, Beljaka, Celovca, Frauzensfuste, Pontabla, Ti biža. Ob 9. uri 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-neg*, beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odliod lz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minul zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 ,, popoludne v Kamnik, p, 6. „ 60 „ zvečer v Kamnik. ,, lO. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob e. ari 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne iz Kamnika. II 8. „ 30 ,, zvečer iz Kamnika. ,, B. „ 55 zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in prazuikib.) Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani z» 2 minuti uaprej. (12—185) Služba pomožnega, uradnika pri kr. L m«'t i jsli i «ls-iixl»l kraiifMkl se pojmiui tj takoj svoie proSnjo osebno pri družbenem tajništvu. (875—3) Kegljanje na dobitke boile od 1. «ivj£iiHtit z-ičei.Si do 1. MO|>ltsttil»i#j», pri (794—5) Pranju Kuhar-ju g-cstilriičarj-u. -v IDom.žsilGila.- rojstnemu dnevu (882) imendanu ^ Hpodu Ivanu Pirnat-u v Trebnjem na lDolexijclrcm_ Poznan in nepoznan. Št. 8325. Razglas. (795-3) Ma cesarja Jožefa trgu. Karla Gabriela veliki s^reto-v^ozr^a-DCLi kum in anafomiški muzej. Velikanska razstava umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiskili (iz voska),, slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike. Vnlcd Bklfpa dbfiinikoga »veta Liublianake^a z dne 11. aprila t. 1 , je mestni ©^©t, b'fcfč mej preloŽeuo TržaSko cesto in tirom južne železnice, c kr. tobačno tovuniu iu Latti-ruiauovun drevoredom, na prodaj za stavišča. Dotični razdelitveni nnčrt je razgrneu nu ogled v ineHtnem btavbinukera uradu (Mestni trg ftt. 2, I. nadstropje) za navadnih uradnih ur. Na vnem omenjenem zemljišči so bodo smele graditi le hiše sredi vrtov (po „cotagi'-Bihtemu") Kdor želi kupiti katero opredeljenih Btavišč, povej eam v svoji pouudbi, koliko ga je volja zanje plačati, in j.n o>.i t«j ponudbi načrt, iz katerega bode razvideti, kakšno poslopje in kje je namerava zgraditi. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane iln«'- 20. luliju 1893 Najnovejše, kar se je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. £4| Vc<» Kol lOOO s<<-vilU. JEfr Razutava jo v nalsi-t' m to agrMJi*.ni, kot. tjOO kvadratnih inotrviv obat.'2ui lopi tur jo čarobno riMVetljlije kakili !£O0 plluoviu Inel|. Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839—10) Vsnk torelr: i »i potole pop>oltid.n© (izvieindi praznike) je ta n n u t n mir ni oddelek zgolj za dame otvorjen. Vstopnina: za panoptikum ISO kr., otroci plačajo IO kr., za oba oddelka io za piMi'luii kabinet 30 kr., vojaki do n»r