86. številka. Ljubljana, sredo 16. aprila. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, tet velja po posti pnjeinan, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol lota 8 golil., za Cutrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake voljii znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od retiri-stopne petit-vrste 6 kr. če ae oznanilo enkrat, tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so placa »tempelj za 30 kr. Dopisi naj ae izvole iraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredu iš tv o jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarju v i hiši „Horo! Kvropa". ©pravnistvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, ju v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. 0 uradnem jeziku c. k. notarjev na Slovenskem .smo obljubili prinesti dotično §§. iz notarskega reda in denes izpolnujemo b sledečim svojo obljubo. Posneli smo samo nase stvari tikajoče sc odstavke in začnemo s §. 56. Priče pri notarskem aktu so potrebne : . . . lit. c.; ako stranke jezika, v katerem se akt piše, ne umejo. §. 57.....Priče pr i a k tu m o raj o razen slučaja zaznamovanega v §. 65 jezik, v katerem se akt piše, razumeti, in barem ena izmed njib mora brati in pisati znati . . . Pisarniško in služabniško osobje notarjevo ne sme pri aktih pričati. §. 63. Ako ena stranka jezika, v katerem se notarski akt piše, nij zmožna, mora pri razgovoru nazoč biti zaprisežen tolmač, ki ima ob enem vse lastnosti za notarske akte sposobne priče. Posebnega tolmača nij treba, ako notar in obe priči, ali namesto prič pristopujoči drugi notar jezik stranke zna in ako je jezikovo znanje razgovor vodečega notarja, kadar gre za kak deželen jezik, s potrdilom višje deželne sodnije, in kadar gre za tuji jezik, s postavljenjem za tolmača izpričano..... §. 65. Ako so priče potrebne in ako hočejo stranke pričo vzeti, ki jezika strank ali onega jezika, v katerem sc akt pisati ima, nij zmožna, mora se dobiti k razgovoru tolmač, ki ima ob enem lastnosti zmožne priče za akte. Mislimo, da smo posneli najvažnejše in sedaj nekaj opomb. 57, 63 iu 65 mislimo, da za rabo slovenskega jezika toliko ugodno govore, kolikor malo postav. Priče morajo jezik akta znati iu ako ga ne znajo, mora po §. 05 vsakako tolmač nazoč biti. Ako to nij, je notarski akt kot notarski akt ničev, nema moči javnega pisma. Velika moč, katero novi notarski red notarskim aktom daje, dela potrebo, da sc notarski akti z vso vestnostjo spisujejo in kakor smo z gornjimi citati iz postave dokazali, terja postava ostro in skrbi za to, da se volja strank natanko v akte položi. Da se pa volja strank najlcžje v onem jeziku proglasi, katerega stranke rabijo, to vsak pametni ve. S to denašnjo svojo proglasbo vežemo prošnjo do vseh pra-voljubov na Slovenskem v obče, do sodnikov, advokatov in notarjev samih pa posebej, naj strogo pazijo na določbe notarskega reda glede jezika, v katerem sc notarski akti pišejo. Pisec teh vrstic je bil zadnje dni v družbi nekaterih praktičnih ju-ristov (tudi sodniki so bili vmes), ki so se posebno čudili in pravično srdili, da sodnije po Slovenskem ženitvena pisma mladoletnih, pri katerih priče notorično nemškega jezika nijso znale, in tudi nij tolmača bilo zraven, in celo notar nij imel potrdila od višje sodnije po §. 63 n. r. potrebnega, brez zadržka potrjujejo (koroborirajo.) O justi-cija! Vigilantibus jura! kličemo danes vnovič s svojim dopisnikom in rotimo vse pravoljube, naj silijo sodnije, da delajo po postavah. Kako važna je stvar, smo že v prvem svojem članku o tej stvari razložili. Pred vsem pa priporočamo narodnim sodnikom in advokatom marljivo studiranje notarskega reda in postave od 25. julija 1871 zadevajoče notarijclno napravljanjo nekaterih jirav-nili poslov. Sicer pa smo namenjeni, uepo-stavno svoj posel opravljajoče c. kr. notarje na Slovenskem brez vsake obzirnosti — svetu razglasiti, da so vsaj višje sodnije ganejo v hrambo zakonov. H koncu tudi še opomnimo, da mora notarjev pečat (sigil) sestavljen biti po §. 13 not. r. na Slovenskem v slovenskem in nemškem jeziku. Koliko notarjev ima tako pečate ? Politični razgled. Kotrtiiaje ilcžfle. V TJitfifJmii 15. ajirila. .Xf»tftinjomladanjski zrak na deželo ; enako so storili tudi žurnalisti, da se okrepčajo za pred-stoječe politične borbe. Agitacija za ilivektšie. vtttitvc* se jo povsodi pričela. Ministerski listi sicer trde, da bodo volitve za državni zbor stoprv meseca oktobra. Nam se to trdenje zdi samo manever, in pesek v oči. Kajti, ko bi res volitve bile oktobra, bi se ne organizovali tako naglo ustavoverci v vseh deželah; bi ne postavljali centralnih volilnih odborov ter se pomenjkovali o kandidaturah. Do meseca oktobra je še pol leta. Pa stvar se vse drugače kaže. Vsi cesarski namestniki so na prve dni maja na Dunaj sklicani, kjer bodo imeli posvetovanja z ministri; o čem, si lehko vsak misli. Na črni zemlji. Izvirno - slovenska novela. (Spisal J. S kaleč.) (Dalje.) VII. Mender se res odpravi drugi popoldan kmalu potem, ko je videl sina oditi v lovski obleki s puško na rami. Anton gre po starem trgu črez sv. jakobski trg in se zavije pri rožnih ulicah do Ljubljauice, kjer je bil privezan njegov čolnič. Skoči v njega, ga odveze in odvesla. Ko se Antonov čoln več uc vidi, pokliče gospod Mender ribiča, da ga pelje Ljubljanici navzgor. Na mestu, katerega mn je bil popisal komis, vidi čolnič privezau pri bregu. Veli ribiču, naj ga tukaj pričaka, dokler sc ne vrne iz močvirja, kjer Ima opraviti. Stopi iz čolna na breg in si radoveden ogleda kraj; potem gre počasi proti bajti, katero je videl pred soboj .... V hiši blizu okna je sedela Jerica , šivanje v rokah. Starega Matevža nij bilo doma. Denes Jerica nij pričakovala Antona, tem bolj jo je osrečil njegov prihod. Vscdel sc je zraven njo in njen mili obraz obračal do sebe, da jej gleda v svetle oči. Jerica se šegavo smehlja in žuga z iglo, ki jo v roki drži, porednemu mladenču, da bi se ga ubranila. Kaj jima je v tem blaženem trenotji mari za ves svet v . .. Senca zakrije okno. Oba izpogledata, pa ničesar več ne vidita. Stopinje se slišijo v veži. Dveii 6e odpro in v izbo Btopi — gosjjod Mender. Anton, spoznavši svojega očeta , kvišku plane, kakor da bi st-elu bila treščila v hišo klice ves bled: moj oče! Mender obrne svoje pekoče oči na deklico. Jerica je s početka zvedavo gledala neznanega jej tujega gospoda; zdaj pa pred tem zbadljivim pogledom se strahom začne trewti. Primakne se nezavedno bližje Antona, kakor da bi zavetja iskala pri njem. BnTeoderjn zaigra zanićljiv posmeh (»kolo ustnic, pa kmalu kaže svoj miren, gladek ob.az ter reče prijazno sinu po nemški: — Veseli me, da te najdem ; mislil sem, da še hodiš po lovu, pa vidim, da sc tukaj malo odpočivaš. Opraviti sem imel na močvirji in če ti je volja, greva lehko skupaj domu ; moj čolnič čaka. Antonu se vrti po glavi. Kaj pomeni prihod očetov, kaj njegov nagovor? Ali že ve za vse ali še ničesar ne sumi? Ves zmeden se vzdigne, mrmra, da mu denes nij več za lov ter se odpravi. Stari gospod odpre dveri iu čaka, da Anton vzame puško in klobuk. Med vrati se Anton še enkrat obrne, vidi Jerico vso bledo sloneti pri oknu; neznana bol mu prešine srce. — Jerica ! kliče tresočim se glasom in hoče planiti nazaj k njej. Pa oče ga prime s trdo pestjo, ga pritisne črez prag iu za soboj zaloputne dveri. Jerica nij razumela nemškega govora, videla samo, da stari gospod odpelje njega, ki jej je vse na svetu, slišala je samo obupajoči klic Antonov. Vzklone se po konci, hoče hiteti za odhajaj >čiiii : pa moči jo zapuste in onemogla se zgrudi nazaj na klop. Obraz si pokrije z rokama: žareče solze priteko. V ffcff'ff*r<-ij(th bode povekšanje plač skupnih uradnikov povodom prebira. Oger-8ka delegacija neče privoliti višjih plač in je 200.000 gold. v proračunu izbrisala. Vsled tega bi uradniki skupnih miuisterstev imeli nižje plače od naših cislajtanskih. Minister-stvo ne bode odstopilo od svojega predloga, dasi je res čudno, da nam Andrassv v delegacijah niti ene besede nij spregovoril za ministerski predlog. Cislajtanska delegacija, katera nij tako trdosrčna kakor ogerska, bode glasovala za višje plače. Češkt' no »ine so zadnji petek s Članki praznovale todnevno petdesetletnico prihoda Fr. Palackega v Prago, vzbuditelja Češkega naroda. V M*rafji je bil Huleš za župana izvoljen. Zopet se sliši, da tudi on ne dobi cesarskega potrjenja, ker je enkrat podpisal nekak dokument, ki je bil proti rainisterstvu. Mi bi Lasser-ju svetovali, naj imenuje kakega komisarja Kollerjevega za župana in potem bode mir besedij. Viiuii )<> države. O napredovanji Rit&vv proti Kivi piše dopisnik iz Orenburga v ruski „Golos": Naše mesto nij več za izpoznati, od kar se je začela vojska proti Kivi, tako življenje je tu. Vedno prihajajo in odhajajo vojaki. Polkovnik Golov se je 4. marca vzdignil iz Kaza-linska, z njim gre tudi veliki knez Nikolaj. Golov gre najpreje v Irkibaj pri Janji Darji, nekemu južnemu suhemu pritoku Sir Darju, kjer se bode združil z vojsko generala Kauf-mana, katerega prednja straža je zapustila že 23. februarja Taškcnd; 1. marca pa jej je nasledoval general sam z glavnim oddelkom. Na potu iz ČJinasa, na jugozapadu od Taškenda, so Rusi v stepi našli novo, veliko jezero, ki je bilo neznano do sedaj. Tako so se že začele geografične najdbe. Vedno bolj se kaže, da Kiva nij tako pusta, kakor se je dosedaj mislilo , nahajajo se v njej celo lepi gozdi, posebno pa je kraj pripraven za pridelovanje bombaža, kar so dokazali kivan-ski izdelki iz te robe na moskovski politehnični izložbi, katerim so se Rusi čudili. Tako je sedaj tudi ruski malar Bazilij Vcrešagin napravil v Londonu izložbo svojih slik in družili zanimivostij iz srednje Azije, katere vse občuduje. Kiva ima reke Syr Darja in Amu Darja, starim znane pod imenom Oxus in Jaxartcs, ter je tako po svoji naravni legi središče vse srednjoazijske trgovine. To bode tudi v prihodnje, zato smejo Rusi upati, da se jim kmalu povrnejo stroški sedanje vojske, posebno ker jim potem ne bode treba vzdr zevati vojakov na meji, ter napravljati ekspe-dicij za vkrotenje turkomanskih roparjev. Na Špfrrtj+kcni so bili poslednji dnevi nesrečni za druhal Karlistov pod Saballsom, katerega je Don Karlos za njegove zasluge pri streljanji narodnih prostovoljcev in meščanov v Bergi imenoval „grofa", narod pa mu sploh le „morivec bergaški" pravi. Ta junak žalostne postave je po vzetji Bcrge marširal nad Puvcerdo. Mala trdnjava ta je v vshodnem kotu Španije v dolini Pirenej na desnem bregu vode Segve, blizu francoske meje. Posadka in meŠČanje so sc pripravili na prihod Karlistov, ter so po petdnevni oblogi s krvavimi glavami odgnali Saballsa in njegovo druhal. Karlisti so pustili pred mestom 300 mrtvih in ranjenih. General Velarde se je bil že vzdignil iz Barcelone, da Puvcerdo oprosti, pa Karlisti ga nijso hoteli Čakati. Pri Pulau jih je poslednje dni otepel tudi general Martinez de los Campos, ki iz Gerone operira proti njim, ter je tudi Bergo in Ripoll že zopet vzel. Zato so jo Karlisti, katere so poslednje dni nekateri reakcijo-narni listi že v Madrid dirigirali, popihali v varniše kraje. Ker je po odstopu generala Hidalgo tudi razpor z oficirji artilerije poravnan, in so poslednji zopet nastopili svojo službo, bodo morali Karlisti kmalu obiskati svoje prijatle na Francoskem in drugod. Anfflvii se še vedno branijo, plačevati prevožnino čez sueški kanal po tarifi dotične družbe. Vlada je storila vsled tega diplomatične korake, in angleški listi so napadali Lesepsa, ki je predsednik omenjene (francoske) družbe. Leseps odgovarja na to kot Častni meščan londonski v angleškem listu „Morning Post" sledeče: „Ako Angleži nečejo plačati prevožnine, naj vozijo svoje blago po železnici, ali pa po stari poti okrog nosa dobrega upa. Angleži so se dosti dolgo ustavljali početju, sedaj pa ne bodo pripravili francoskih poduzetnikov ob dobrozaslu-žene obresti". Leseps se dalje čudi, kako da more angleška vlada poslušati taka nasprotovanja. Da bodo angleški listi vsled tega znova planili na Lesepsa je gotovo. Že poprej so kazali poslednji čas v tergovinskih zadevah antipatijo proti Francozom, sedaj so sc pa še nad Lescpsom zmotili, ki z imenovanjem za častnega meščana londonskega neče sprejeti angleškega mišljenja, nego gre v denarnih zadevah svojo pot. Dopisi. Mm Koroškeffft 11. aprila |Izv. dop.] (Volilna reforma. — Slovenske VIII. Stari Mender je trdno držal sina pod pazduho. Anton nij vedel, kako je prišel do Solna, kako do Ljubljane in v očetovski dom. Po vsem potu nista niti oče niti sin besede spregovorila. Doma pelje Mender sina v njegovo sobo ter mu reče mirno pa odločno : — Jutri se odpelješ na Dunaj , v trgovinskih zadevah, da veš. Tedaj se pripravljaj na pot. Mender odide in pusti sina samega. Anton se vrže v fauteuil, strašne misli mu roje po glavi, nekončni obup ae ga polasti. Da bi mogel umreti, da bi z njim umrla Jerica, zedinjena bi bila na veke. Pred oči mu stopi podoba nesrečne deklice in debele solze mu začno kapati po licih. Tiho se bliža mati Antonova; slišala je prihod sinov in gnalo jo je k njemu. Ko ga zagleda vsega v solzah , v naj-večo žalost utopljenega, prestraši se, hiti k sinu, objame ga in reče milosrčno : — Moj Anton, o Bog, kaj se ti je pripetilo ? Povej svoji materi. In vboga mati, predno more Anton odgovoriti, začne sama glasno plakati. ■V tem se vrne gospod Mender in kliče o čitaj očim glasom: — Anton! Po tem se oberne k materi: — Tedaj ti je povedal Anton, da se mora za nekoliko časa odpeljati na Dunaj? In zaradi te kratke ločitve tako tarnanje! Mender resno pogleda svojega sina, ka teri se silno skuša umiriti; mati pa, res misleča, da slovo Antona tako žalosti, pri govarja mu s tolažljivimi besedami. Drugo jutro rano se Anton odpelje. Staremu Mender-ju se je kamen odvalil od srca, ko bo konji odderdrali s kočijo, v kateri je tiho v plašč zavit slonel Anton bled in potrt. Mender si je že izmislil načrt, kako po ravnati to sitno stvar. Nij si mogel domisliti, da bi njegov Anton, sin bogatega trgovca, olikan in vajen na najodličnejšc mestne kroge, resnično mogel ljubiti prosto kmetsko dekle — Dolgčas in vroča mladeniška kri ga je zapeljala k tej nespametnosti, mrmra. Pa storil jej bodem nagel konec. Ukrotil bodem to zvito, ničvredno druhal, če ne drugače, z denarji (Daljo pri h.) kadidature. — Učiteljski shod. — Deželni namestnik. — Dobri sveti.) Volilna reforma je toraj potrjena in treba je sedaj na vso moč delati, da vsled nje popolnem ne propademo. Koroški Slovenci, broječi skoraj '/a prebivalstva naše vojvodine, si morejo po novi volilni postavi pridobiti dva poslanca; treba je pa zdatne agitacije in to tem bolj, ker se naše ljudstvo ne zaveda tako, kakor n. p. naši bratje na Kranjskem in ker je posebno slovensko ljudstvo v marsikaki občini po raznih razmerah od nemških ustavakov odvisno. Ker bodejo nove volitve že okolo meseca oktobra, moramo takoj v kolo dejanske delavnosti stopiti, drugače bode prepozno. Celovško nemško-politično društvo je uekda že prva posvetovanja imelo, kako da se ima centralni komite za celo deželo in posebni odseki v posameznih volilnih okrajih ustanoviti. Tudi nemški katoliško - konservativci nameravajo v mnogih okrajih svoje kandidate staviti. Mnenje, da bi bili Slovenci v tej zadevi zaostali, je puhlo in neresnično. Nekateri veljavnejŠi možaki so se zadnje dni skupili, posvetovali in sklenili za dva volilna okraja staviti narodne kandidate. Tudi o osobah katere bi se kandidirale, se je govorilo in reči moramo, da bodeta gotovo oba kandidata vsem Slovencem po godu; imeni njuni naj bodeti za sedaj tajni. Ako se delovanje precej prične, ako se posamezni veljavni narodnjaki po deželi in v mestu tega svetega dela z vsemi silami poprimejo, je prav lahko mogoče, da v enem okraji gotovo in v drugem skoraj gotovo zmagamo. Treba je, da sc v to svrho najprej v Celovci samem ustanovi posebni, znabiti s „Trdnjavo" v ozki zvezi stoječi, narodno - slovenski glavni volilni odbor, kateremu bi bila prva skerb, da se tudi v dveh, nam Še precej ugodnih volilnih okrajih uBta-nove krepko delajoči pododbori. Ker so, kakor Že omenjeno, pri nas okolščine težav-nejše nego drugej in ker nemamo ravno prevelikega števila marljivih in upljivnih narodnjakov, zategadelj je neobhodno potrebno delo prej pričeti. Daljno delovanje odborovo in pododborovo bi se samo ob sebi razvijalo-, da pa bode dela dovolj, je vsakdo lahko prepričan. — Velikonočni torek imajo koroški učitelj i Bhod v Spitalu, kjer se bode razen nekaterih veselic in izletov, ki morda zaradi kaj slabega vremena izpadejo, znabiti še marsikaka slama mlatila. Po dolgem trajanji smo vendar le dobili novega deželnega namestnika v osobi nekdanjega tirolskega namestnika grofa Kaš-par Lodron-a, ki je po izgledu rojenega Slovenca, dr. Miklošiča, v gospodski zbornici za volilno reformo glasoval. G. Reichenbach, po odhodu Cescbijeveni vodja deželne vlade, o katerem se je vedno govorilo, da gotovo postane deželni predsednik , vdobil je v zahvalo marljivega poslovanja ime „dvornega svetovalca." Toraj ne goriški Coronini, ne celovški župan Jesernigg, temuč grof Lo-dron je naš novi deželni predsednik. Videti hočemo, kako bode postopal s Slovenci. Pričakovati sploh nemarno nič dobrega in nam posebno ugodnega, slabejše pa, kakor je že , ne more kmalu naše stanje biti. Tem večja je nevarnost, ki našej narodnosti na Koroškem žuga, tem bolj bi morali biti pogumni, delavni in neustrašljivi ter si posebno prizadevati, da ime nekdaj slavnih go- rotanskih Slovencev ne izgine. Ako pa naši nemški noseči je, ki nameravajo v kratkem slovenščino potisniti na južne naše gore, vidijo, da mi v posameznih katoliških društvih, v tem, ko nam oni najkrepkejše korenine našega narodnega življa zaporedoma uničujejo, na druzega ne mislimo, kakor na vedno milovanje glede rimske oblasti in sv. papeža, ki mu vendar le pomoči ne moremo j so nam z vso pravico lahko zauičcvaje posmebujejo ter si le veliko cnacih, neškodljivih društev želijo. Čudno, prečudno je to, da smo tako dalječ zabredli, da lastnih svojih, grozno ske-lečib ran ne vidimo in ne skrbimo za vsaj nekolikošno leČenje naših teženj in potem še le nam bolj oddaljenih, nas ne tako zadeva-joČih! Zapomni naj si marsikateri naših veljakov izrek: „Lc od naše je odvisno volje, priti k m al na slabše, al' na bolje." Preustrojimo našo delavnost j drugače nam poprej odpoje zadnji zvon. Domače stvari. — (Iz Gorice) se nam piše: Iz prav gotovega vira sem izvedel, da je od vlade prišel nalog goriškemu deželnemu šolskemu svetu, že prihodnjo jesen goriško normalko (vadnico), ki je dozdaj slovenski in laški pa-ralelizana, germanizirati, počenši od 1. razreda. Poslala je tudi učni načrt, po katerem se v Sleziji češke in poljske šole germanizu-jejo, po tem načrtu mora ravnateljstvo izdelati načrt za goriške šole in ga čim preje predložiti na potrjilo. V zvezi s tem se ima tudi predrugačiti pripravnica, se ve da bode se ponemčila. — (Slovensko gledališče.) Na velikonočni pondeljek je dramatično društvo predstavljalo veselo igro „Peska v oči", v dveh dejanjih , po francoskem poslovenil V. Man dele, in komično opereto „1 z bujen i lev." V prvi jako zanimivi igri je vzlasti g. Grasselli, kateri jez ozirom na namen predstave, prevzel rolo Radolin-a, izvrstno igral , kar je pripoznalo občinstvo z jako živahno pohvalo. Čisti dohodek predstave je bil namenjen za nagrobna spomenika Valentina Mandeljca in Simona Jenka. Gledališče je bilo dobro obiskano, vendar ne tako, kakor smo pričakovali z ozirom na rodoljubni namen. Pomisliti pa moramo, da je bil v pondeljek po mnogih deževnih zopet prvi krasni pomijadanski dan kateri je bil mestne prebivalce izvabil na deželo. — (Celovška čitalnica) je napravila cvetno nedeljo besedo s petjem, deklamacijo in tombolo, katera se je dovoljno pridružila mnogobrojnim letošnjim veselicam. V lepem številu zbranemu občinstvu so se posebno dopadale nam nove pesmi: „Na morji," zložil Dav. Jenko, „Glas domovinski" in „ Vojaška," napel dokt. Jpavec. — Po občni želji napravi letos čitalnica nekatere ■kupne izlete, ki bodo gotovo prav živahni in veseli, posebno ker ima zdaj društvo svoje lastno pevsko kolo, ki kaj pridno napreduje. — (Iz Celja) se nam piše, daje meslni odbor na veliki petek dal na mestne ogle nabiti oglas, ki prebivalcem celjskega mesta ozuanuje, da je mestni odbor sklenil, cesarju za s a u k c i j o u i r a n j e volilne reforme adreso poslati, v mestu samem pa ta čin vladarjev slovesnim ljudskim zborom obhajati, ki jc bil 12. t. m. (t. j. soboto) ob 8. uri zvečer v dvorani „pri zlatem levu". — (Iz Šoštanja) se nam piše 18. aprila: V Vašem listu 7. t. m. ste omenili, da je naš občinski zastop sklenil , poroko nadvojvodinje Gizele z velikim obedom praznovati. Temu moram dostaviti, da po sklepu, katerega je storil zastop po nasvetu g. V., bode se v jutro streljalo z možnarji, ob 9ih je sveta maša in zvečer se zbero občinski odborniki in strelno društvo pri gosp. Brez-nik-u, kjer se bode ta dan slovesno dokončal. —a— — („Od iv. Krita pri Ljutomeru") je bil v 71. številki našega lista dopis, v katerem nek naš dopisnik notarja IIochti-a dolži, da pri notarskih računih ljudstvo pri-krajŠuje in nepristojne terjatve stavi. Piše se nam zdaj od kompetentne strani, da dotični dopisnik nij poznal novega notarskega reda, od katerega je notar edino odvisen, in katerega dozdaj g. Iloclitel prestopil nij. To smo resnici na ljubo popraviti dolžni. — (Iz Griž) se nam poroča, da je tamošnji kmetski sin Želcznik hotel z dinamitom v Savini ribe loviti. — Ko je bil ravno namenjen dinamitovo patrono z vžgano tlinko v vodo vreči, se mu patroua vname, ter mu raznese roko na drobne kose, da je mogel nesrečnež po 12 dnevnih strašnih bolečinah umreti. — Ribji lov z dinamitom je od okrajnega poglavarstva celjskega bil lani posebno prepovedan, vendar pa fantje za to prepoved nijso dosta marali, in tako grozna nesreča jih je mogla podučiti, da z dinamitom se ne sme igrati, posebno pa ribe ne loviti. Ribji lov ima svojega lastnika, in brez njegovega dovoljenja nema nobeden pravice do rib. — Ako bi se vsako krivično poželenje po tujem blagu tako strašno maščevalo kakor pri tem prepovedanem ribjem lovu, bi varnost imetka bila za vselej zagotovljena. — (Slovensko društvo za izdanje šolskih knjig) nasvetuje v zadnjem „Slo-venskem Učitelji" nek odličen, bivši učiteljski duhovnik, ki takole razpravlja svoj nasvet : Piše mi mnogospoštovani prijatelj, ki ima odlično mesto v nekem deželnem šolskem svetu, sledeče: — „Denes mi je prišla misel, ki se mora uresničiti. Treba nam bode mnogo Šolskih knjig, — podpore za izdavanje nemamo. Kako bi bilo, ako bi se za izdavanje šolskih knjig ustanovila družba učiteljska, katera bi obsegala učitelje srednjih in ljudskih šol? Učiteljev za srednje šole je 150, naj bi plačal vsak na leto 2 gld., bilo bi jih 300 na leto ; učiteljev za ljudske šole je 1000, naj bi plačal vsak 1 gold. na leto, koliko denarja bi se nabralo za šolski namen! Povspešujte, dragi prijatelji, izpeljane te misli kolikor je mogoče" itd. — Ta misel rodoljuba in moža od šole zaslužuje, da se vsestranski preudarja. Ako hočemo si naše šole po mogočosti narodne obdržati, moramo skrbeti za učila, od vlade nemarno pomoči pričakovati, hodi kaka goder. Tudi ne smemo prezirati denašnjih še prijaznih razmer. Velika veČina starejših učiteljev še je narodna, in še dobrili krščanskih načel. Nečem s tem izrekom mlajšega učiteljskega naraščaja razžaliti, vendar način, kako se večji-del odgojevajo dan denašnji pripravniki na državnih učiteljskih pripravniščili, utegne v v kratkem pričati, da se mlajši učitelji v izobraževal išči h uijso navdušili za narodnost iu krščanstvo. Tako družbo bi tudi slobodno podpirala čestita duhovščina, iu enkrat pustila pasivni upor, kateri jej niti v politiki praktične koristi ne prinese, manje pa še jej bode v šolstvu kak upliv pridobil. Splačalo bi se, da bi slovensko duhovništvo si francosko iu belgijsko za izgled vzelo, ono od škofa do vaškega kaplana aktivno se loteva vseh vprašanj , ki zadeva odgojitev naroda. Kdor dau denašnji pričakuje za cerkev in šolo od ministerstev ali kron samih krščanskega ravnila, ta ne razumeva duha časa, in ne pozna niti posvetne niti cerkvene zgodovine. Tukaj odločujejo stranke, in to ne zrastejo ne v političnih ne škofovskih kancelijah, nego se morajo stvoriti iz cerkvene občine In politične družbe. Ker so nove šolske postave fait accompli, iu jih na staro kopito tudi ne bodo več mogli najkonservativ-niši zbori rabiti, ker so narodi sami se ž njimi sprijaznili, in si tako lehko svojega upliva, v šolo ne bodo dali zmakniti, ne ostane druga čestiti duhovščini, nego vsaj do pol mosta nasproti priti učiteljstvu, drugo polovico bode gotovo rado samo nastopilo iu prijazno roko podalo, ker oba stanova — duhovski in učiteljski — imata ednako nalogo, človečji rod odgojevati, učiteljski skrbeti za praktično ved, duhovski pa ČloveČjo ved posvečevati in pokropiti vse oblažcvajo-Čim duhom krščanstva. Tudi društvene razmere vežejo vsaj na deželi učitelja z duhovnikom, in ne le duhovnik, temuč tudi učitelj sta si dovolj skusila, kako neprijetno in ne-znosljivo je sedanje Btanje. — Še ene okol-ščinc naj omenim. Slovenski narod, in sicer ne samo jedro njegovo — inteligencija, nego tudi prosto ljudstvo uij še zavrglo vseh starih tradicij, njeguje še nravnost, in gabi se mu zapadni nihilizem. Gotovo bodo moževi, katere bodo strokovnjaki volili v komite, ki bo skrbel za izdavanje dobrih šolskih knjig in učnih pomočkov, se ozirali na te tradicije in to nravnost, i u nc bode se nam treba bati krščanstvo po cl kopaj oči h knjig. Ako zamudimo ta ugodni čas, uam bodo zlobni duh časa, upliv sosednjih narodov, nekrščanske vladne sisteme Še to narodno svojstvenost zadušile, in naši potomci, kateri bodo za uami delali za moraliČnost naroda, bodo nas hudo sodili, ker smo v slabo razumljenem optimizmu roke križem držali. Toda porazum-ljenje, sprijaznenje! imejmo pred očmi edino blagor malega slabega naroda slovenskega, na katerega deblo je neprijatelj že sekiro položil. Tukaj se gre za nekaj druzega, nego za nadvladovanje edne ali druge politične stranke, tukaj se mora stopiti črez glave egoističnih vodjev, ki samo prav krščansko v časnikih pišejo, tudi v zborih pobožno govorijo, a trohice ne poznajo, kakega truda je treba in požrtovanja pri mo-ralični odgojitvi naroda. Želel bi, da se naj-blažji sini domovine vseh stanov enkrat kje snidejo in pogovarjajo, kako bi se našemu narodu ohranila krščanska in narodna odgojitev. Veselilo me bode, ako sem s temi mislimi vzbudil živo udeležnost in vsestransko pretrcsovauje." Razne vesti. * (Vstaja Bbi volarjev.") V podonavskih kneževinah posebno v Vulahiji, jc mnogo ljudi, ki sc pečajo s kupčijo z bivoli, voli iu bušami, pravijo jim bivolarji. Središče teh bi-volarjev jc romunsko mesto Gjnrgjevo. Ker jim je hotela rumuuska vlada naložiti davek od te kupčije, spuutnli so sc ouidan v Gjur- gjcvn. Sila veliko sc jih zbralo s palicami sekirami in samokresi pred policijsko hišo ter so zahtevali, da se ta davek odpravi Vlada je poslala vojakov, da jih razkrope kar ee je tudi zgodilo. Pri tej priliki je mnogo bivolarjev ostalo mrtvih , pa tudi nekaj vojakov. Mnogo vojakov pa, med njimi en major in en stotnik, jc ranjenih. Opomenica. KkMekutlvue dražbe 17. aprila: Vidmarjcva živina, pohisje itd.. 721 gold. '.M) kr. , v Sevnici. — Kranjčevo pos.. 150 gl. v Ptuj i. — (iorjaneevo, 950, g]., v Loki. — 1H. aprila: Uojčckovo pos., na llerdn. — Pangrotieovo, 1300 gl., v'Črnomlji.— Mirtekovo, 016 gl., v Novem mostu. — Majnikovo, 1*51521 g!., v Tilriji. — Bitfjevo, 690 potd., v "Loži. — 19. aprila: Vodnikovo, H08 pld. in Kunstovo, 472 gl., v Ljubljani. — ŽganČovo, v Ipavi. — Glihovo, 2584 gld. in Okomovo, H70 gld. 00 kr., v Ljubljani. Tujci. ii. aprila. Kiiro|»n: Pibroutl i/ Krop*. — Sirca iz Žavca. — Boliisut iz Žavca. — Plobberger iz Zagreba. — Jubornik iz Goronjskega. — Hamhardt iz Aleksan-drijo. — Rousburgeriz Dunaja. — Madajc iz Kranja. — Dorotka iz Trži Ca. Pri i".le I »»til u: Hrogar iz Višnjo gore. — Hočevar iz Krškega. — Ros iz Vrbovskoga. — Brnosor iz Bude. — Uodič iz Trcbiža. — Grof Ai-chelburg iz Gradca. — Dr. Scbust iz Trsta. — Kraus iz Planine. — Gospa Tancer iz Gradca. — pl. Itud kofsky iz Krškega. P i i naliči: Braiinc, Kari Brnuno, Fcrderbar, Tratnik iz Kočevja. — Urbančič iz Preddvora. — Chertel iž Dunaja. Dunajska borsa 1;"). aprila. (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. Enotni drž. dolg v srobru . . 72 „ 1860 drž. posojilo.....103 „ Akcije narodne banke . . 952 „ Kreditno akcijo......3J2 „ London.........108 „ Napol..........8 „ C. k. cekini.......— B 8rebro........ 107 „ kr. 90 25 70 69 65 Kolini zdravnik docent dr. Tanzer t* Gradca ordinira v zobozdravniškem in zobotehničnem stroku vsak dan od 8. do G. ure tu v EtJuMJatši, „Hotel Elefant" v 1. nadstropji, sobe štev. 20. (109—3) Pomudek od 7. t. m. skozi tri tedne. Oznanilo. Podpisani priporoča svojo bogato zalogo kovanili >.< R»li< v , liOČev in ko-slrjev vsem trgovcem po najnižjih cenah. Kdor hoče cenik imeti, naj se obrne k podpisanemu. (112—3) Jlarfin Šuli^oJ, v Čepovanu pri Gorici na Primorskem. Janko Šviglin, kraljevski javni bilježnik i odvjetnik u području kralj, banskoga stola (kao višjega sudu) u kraljevini Hrvatskoj i Slavoniji ima svoju Hilježničkn i oavjelničkn kancelariju 11 (111—3) Va s '»Mlinu u vicčuičkoj ulici kuće broj 14. Menjavnica „"Wiener Commissions - Bank", IioHciiim; \r. IN, razpošilja dobitne liste (JBezuga-Scheine) na Bledeče razpisane gruče sreČek, in se morejo te sestave iz tCfra razloga naj korittnišhn prištevati, ker jo vsakemu posestniku takšnega dobitnega lista mogoče, vso glavno in postransko dobitke sam zadeti in razen tega obresti 'tO frankov v zlutu in IO. gld. v pnpirju uživati. Gruča A. (IG iorebanj na leto.) Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče 4 srečke i 1 Spere, državno Nrofku po lOO «1«!. o«l I. is«n. Glavni dobitek 300.000 gld., z odkupno premijo potrgneno serijo 400 gld. a. v. 1 »pere. c. turAk. držuvno »rećko HM) frank. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. BruiiNVlAko »rečko 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsakšega pridržka. 1 ln-.liru-.lt<> tirolsko Mrefko. Glavni dobitek 30.000 gld. Gruča B. (13 ždrebanj na leto.) Mesečni obroki a <> gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 »pere. c. tnr*k. držuvno Mrceko IO« frank. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. ItruiiNviško Nrceko SO tolarjev, (.i lavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsakšega pridržka. .Sin-li-eii-M^iiiini^-iiNim siccUii. Glavni dobitek 45.000 g!., 15.000 južnonemško veljave. Potem dobitne ll»te na peti del, 5pere. Ur/. Mret'ke 1. isoo. Mesečni obroki a 6 gl. Potem dobitne ll»te na vele državne ttrečke 1. I ho t. Mesečni obroki ;i 10 gld. l*otem dobitne II*te na pol državne t*re«ke 1. Isiil. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne llnte na i»ol ojgerNke »reeke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne HMe na HrnuHvlHke sreeke 'iO tolarjev. Mesečin obroki a 2 gld. Potem dobitne liwte na liisbruške Hrečke. Mesečni obroki a "2. gld. Kazen tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica »,Wiener ConiiiiiMnloiiN-ltank'* vso kakor koli imenovane bankine, uienjičnu in borzne opravila. Potrjene nienjice in priporočila se na vse velike mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo. — NaroČila na tukajšncin mestu in iz pokrajino so naglo, gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene uienjico in vrednosti se %M oziroma na vsakokratni položaj denarskega tržišča po najbolj dobroknpnib pogojih dajejo. ^\ Opravilski prostori so vsak dan od 9. uro dopoldne do 6. 0X6 zvečer brez pre- 25 stanka odprti, \r|i'i|ij'i II 'I l'UI'il'1 80 natan^no m *"di na povzetjo izvršujejo. Zapisniki vzdigatev #3 " lH*l'Jtl lltllULUtl so p() vsakem ždrebanji franko zastonj razpošiljajo. (80—14) OOOCCCCCOCCOCOOCCCOCCOCOOCOCOOt Samo Izgubi vsak svoj donur, kdor v tukujenih dunajskih prodajalircali igrač ure kupnjo, katero vsled svojih luiujivih oznanil, kut: 1'rvi dunajski urnrski-bazur, 1'riitorstriisso štev. 10, lažljivu fabrika ur, Opurnring štev. 7 i. t. d. krivo in zavrženo blago jukn slabo vrednosti za pravo angleško prodajajo. Toroj so čutim primoran, na to premodeno sleparstvo čestito p. n. občinstvo opozoriti, da so blagovoli nnravuost obručuti na slovočo tovarn i ca ur, lastno IzdelMtvo) od J.osef Havvelka na ih vaji, LeopoldMtudt, iitliorNlrnsHr Xi*. 10, ../.nm Plinu", katera svojo dobro regulirano od c. kr. urada za punciranje poskušene ure po sledečih neverjetnih pa vendar resničnih cenah prodaja. SllTlO 1 r>0 kr' 11" 8 8'''" prav Pnr>*ku "m i* bronca '01110 s uJioletnim poroštvom. — H u'"L ftl) kr. pruv un-Kleikn cilin 111 r b fino verižico iz pravega talmi-zlata z inpdaljoiiom in garantilnim pisuiuiu vred. 12 u.' lil. srebrna cilindrasta uru s pravozlutim skakal-ceui, ni-• i ii i m kristalnim steklom, z verižico, medaljonom iz 1.1 lm i /l .t.i jn garantihiiin pismom vrod. Q<>rrin lir»v uiiHlfiku, srobrna aiduruu ura, * se suvemoto, dvojnim pluščeni, nujfliiišu Kruvirauu, s verižico iz jiruvoga taluiizlata in -t......itilium pismom vred. SjlTTlO ^ •>,av ni'Hloski »rebrui in v ognji pozlačen * kronoineter, uu i>onarcjen, z verižico, mudaljonoin iz tulmi-zlata, /. umijutiin vtikuiu in Karuiitilnim pismom. 14 pld. ravno ista znamenito tlnišii z oriontaliiiiu kažipotom. S'llllfl 14 u1' 17 K'<1- l)rav n»Kl«'»k 1'rine o of \V a 1 n s kj«llllU reiaoiitour v liajmučniacm obnesli, z kristalnim steklom, s kolesjem iz uikeljna iz pravega talmi-zlutu ; to uro imajo mimo družili to prednost, da so brez ključu navijajo , k tem in.uu dobi vsuki verižico iz tulmi-zlata. z medaljonom iu garnntilnim pismom vrod zastonj. '^llllO 12 K'<1' l'rav angleška ura i/, dobrega talmi-zlatn, i alllO t,iimjor ilovo fusuiic, z dvojnim kristalnim steklom, kdo ae tudi zapito kolesje vidi, z verižico iz taluiizlata, z medaljonom iu guruntiliiiiu pismom vred. S'llllO la uru v 'iilini-zlutu, /■ dvojnim plameni, muh- ► JtllllU Qfto, Kkakaieeui, kristiilniiui stokli in kolesjem iz nikla, s lino \erižico iz pravega talmi-zlnta, uieiluljo-nom, ii-iii.iiiiii vtikoui in garuutilniin pluaOIU vred. S'lino 14 1,r' Kold. posebnost uujtiiiišili pruv ungleikili ► .MIHU cilindriibtili ur s plosnatim kristalnim steklom, se- kundiiikoni, p<> želji, s belim ali barvaiiiin ka/.aloin. /.ai.oli gotovo konstrukcije se garantira, da ura v enem mesecu ne smo za 2 minuti napni Iti uiti zu-nstali, h lino «eri/ieo in iiieilaljonoui vreil. ► JillllO nl |,lciv poilaceaa / rerisiOO krog vrata i/, pravega talini-/.l:ila in garaiitilnim ]iir-iiioiu vred. S'lllin ,a k1<1, l'r"v "»nbcki, iiajliiilše v ognji po/.lai en ki .1- ► J.IIUO QOBMtW s dvojnim plai-ieiii inijliniJ.e eina ililun, | lii.o veri/.le,i i,- ].r.i\ega talmi-zlutu, lneiliiljoimiu iu ga- t .i m 11 iiim Uitom \re.i S'llllO lf* nli "" najlinisa srebrna jirav angUbka Milei ni JillllO )lril| H [- ,,,],,,,! , ,1M itinihci veiizico iz taluii-zlata, medaljonom, z imnjatim vtikoui in ganuktilnlm pifl. IIIOIII Vleil. ft'llllft K'"'' remoiitouniu ura, se broa ključa na- 1 ,u vija, z n-rvirn i/ t a Imi-zlata lil tuodaljoiioiii Meil I IS| 27 gld. zlutu ura za gospo z mii.m.i, meda,-1 Samo 1 ji > 1111 ti i in garaiitilnim jiismom. Totem 4A do 0r> gld. z lirilaiitnimi kunioučki. i. Kold. krasna puriSkn ura Iz hronca, r. bilom pod steklom, kinč za vsako sobo. 1 gld. UU 1 gld. Ho ali 2 ubl najliiii •<• ure iz Ćel nolosa, porcelana, emuili-runo, sčitno in ziv na stuuu, M kojih tok jo 3 celo letu poroštvo. Vse moja ure uu prve biro in so no mu.'jo s ponarejenimi zanioujati. Verižice iz talmizlata^t" V^kVo^r^^.!;^ 1.60, 3, 3.40, 3, 4, 6, 6, H. Srebrn i: verižico gl. ii, I.0O. 4, S, 0 do 12. 11 a r l m k i b u il i v c I z uro 0 gl. 1' a r i š k i popotni b u d i v c i I uro , ki pri izbudenji luč prižgejo, (i in 12 gl. 1' n t e u t n 11 - v a i 11 i b u d i v c i se strelno pripravo , ki ob etiem tudi luč prižgejo, 14 in IU gl. 1'uriškibudivci, v clcguiituom zaporu iz bronca, najrl- niio izdelani, 12, 14 in 18 gl. Krušno pariške ure iz bronca z bilom pod steklom 0 In S gld. Tiajliniše izgotovljuiio 10 gld., kinč za vsako sobo. Salonsko uro z okvirom pruv dobro pozlučeuimi okviri, bije uru in poluro , za olognntuu suloue , tudi za obduro-vunjo zolo pripravno, z nujlepiim lišpoiu, po čudovito nizki ceni od H, 10, do 14 gl. tu iiujtliiiie. Krušno m uzi kuli jo, m e 1 o d i j o u i r. nebeškimi glasovi iu m ;i ihIiiIiji itd. T r i'n i nI ii igrajo te najnovejše kompozicije od Strauss-u, OfVoiil>ucli-a, Jtonsiui-ja, Moyer-buor-ju in dr. 1 kos muzikalija 2 nupevi 7 in lo gld., s 4 nupevi 7 gl. SO kr., s U nupevi IS gi. Na pfcilpoiiljutov zneska uli poštno povzetje so vsako naročilo v 24 urub natančno izvrši. Marugolirune uro so zu 2 gl. cenijo. Zapisniki con zastonj. Urarji in prodajalci ur »°i^p?«2i2 vilo nizkih cenah, bo skoz večletno bivunjo uit Anglonkum in v Švici, potem skn/ veliko produjo , sem vatami, ure po nizkih cenah prodajati. — Zu ure, kupljune pri meni, gurunlii uin 5 let. V slučaji, ko bi so v teli 6 lotili poro zlomilo uli se kaj drugegu pripetilo, se zuveženi, to zastonj popraviti. Podružnice: Leopoldstadt, grosse Plairgasse jNi\ (i. Florisdoif, Ilauptstrasse Nr, 53, (55—8) Svarilo. Slepurstvo i. urami je v rndnjem čusu tnkši vrhunec doseglo, da si prodajalci igruč kot urarji iu fubrikunti ur naslov dajejo , in dn bi p. n. občinstvo vsukuko prevarili, svoje naslove vedno spreminjajo , kot: pred „Ki.~ier \Vieiior 1 lneii-BfcMUr*, zilaj ,.( Iireufubrik, 1'riiti'islruiise ». Hi', jned ,,KrMoe \Vieuur l'hreii-Ktublisseimint,u zdaj n Dliriuaelier , verlangerto KarntiiiTstrusse Nr. fil, Puluis Tiidum-o," potem „l'broiitabrik, tipeiiirin« 7" m da bi se sleparslvo na najviši viliiniiu dognalo, pustijo na silno nesi.iiiou način svarila, katere bi ravno jihevo kupčijo zadevati imele, na prodajaliueo igrač in jihovih prejlnjih naslovov, razglašati. ( 1ih1111 p. 11. stanovalcem v pokrajini, katen so o resnici ski>/. iisiiblio obiskovanje ue 1110-rejn prepričati, nij trobil drugo, tu/go du so z listnico mi katerega svojih znancev obrnejo, du se bodo potit tU pok Malo, du jo tu od meni- tukaj na vodeno c i s t u resnica, ker se tam, mesto ur, ustrojev iu urarjov — cevi za pipo, gobe, palice, lile, tobUnloa In taknuo r«ui naliiijujo. Posebno ozira vrudiin naj veco sle|iarstvo goječu proilajalnica igrač .....n '' 1 •■ • r 11 - ring Nr. 7," katera vne zavrženo blatil od fnlnik po hrezconji nukupuje , tu in vso nališpanu ure kot nove prav angleško proilnjii. Vsi ll Ijiul ji 1111 0 ne urarji uiti sti okov lijaki in ihio.iih kiikomiiinti ur iiikukšega pnjina. tur vsled toga nujnem 1 .1 poroštva dali ne morejo in napovedano poroštvo je samo slepil rstvo. OpOtnlnjM od mnogih mojih kupol v.iK-ev, kateri so tak ii......1 bili, da ho se lili tu liiiciu o.deparitl dali, hvalim vsakteiiiika pred liiiklipovaujeiii taks. g ,1 ne^lii/ljiv iga zaviv.c-nega blagu v zgorej oineiijeuili proilujalliic-ah. Izdatelj in za nredniiltvo odi/ovo« eo: Ivau Semen LuMtnina in tiKJk „lSaroduc tiskarne".