Posamezni izvod 1.30 žil., mesečna naročni a 5 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurf šilingov. Poštni urad Celovec 2 — Verlags ostamt Klagenfurt 2 SLOVEnSKPf^ 1 * 'J m Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XVI. Celovec, petek, 5. maj 1961 Štev. 18 (990) Ob dnevu zmage: Potrebno je vzbujanje vesti človeštva V teh majskih dneh, ko je narava polna pomladnega cvetja in nove rasti, se spominjamo zgodovinskih dogodkov leta 1945, Takrat so svobodoljubni narodi po dolgih letih junaških bojev z združenimi močmi izsilili brezpogojno kapitulacijo nemške vojske in s tem zapečatili usodo nacističnega rajha. To je v glavnem pomenilo tudi konec druge svetovne vojne, kajti ukinitev zadnjih sovražnosti, na Japonskem, je ostalo le še vprašanje časa in prve preizkušnje najhujšega otozja — atomske bombe. Po Evropi in ostalem svetu je zavladal mir in človeštvo je spet svobodno zadihalo ter začelo celiti rane, ki jih je zasekala šestletna vojna. Potrebno je bilo veliko dela, mnogo naporov in velikanskih žrtev, da so iz ruševin ponovno zrasla mesta in so v obnovljenih tovarnah spet zabrneli stroji. Vse to ]e bilo mogoče doseči, možno je bilo popraviti ogromno materialno škodo. Toda nikdar ne bo uspelo obuditi k življenju ustih milijonov ljudi, ki so postali žrtev te •vojne, žrtev zlo-{inskega režima, ki jo je zagrešil. Kajti posebnost druge svetovne vojne ni bila samo modernizirana vojna tehnika, le izboljšani način uničenja sovražnika na bojnem polju. Posebnost te vojne je bila predvsem v nezaslišanem množičnem terorju, v zlorabi znanstvenih in tehničnih metod za množično uničevanje narodov. Najprej si je nacifašizem v Italiji in Nemčiji s takimi metodami zagotovil slepo poslušnost svojh državljanov, ki jih je prestrašene še zaslepil z iluzijami o posebnem poslanstvu njihovega na-roda^in rase; nato pa se je s tako nahujskanimi in z najmodernejšo tehniko opremljenimi podivjanimi tolpami lotil uresničevanja načrtov, ki se nam danes zdijo kot blodne sanje ponorelih megalomanov, toda so pred dobrimi 21 leti pahnile človeštvo v morijo, kakršne ni poznala vsa dotedanja zgodovina. 52 milijonov mrtvih, od tega 27 milijonov vojakov, padlih na bojiščih, in 25 milijonov civilnega prebivalstva, ubitega v zaledju, sistematično uničenega v taboriščih to je strašna bilanca druge svetovne vojne! Tega se moramo spomniti v dneh, ko obhajamo obletnico zmage nad nacifasizmom in konca druge svetovne vojne. In ne samo zdaj; tega se moramo spominjati dan za dnem, zamisliti se moramo v strahotne številke ubitih, mučenih, uničenih na najgrozovitejše načine, zamisliti v duševne in telesne stiske, v katere je človek pognal človeka, v trpljenje, v muke milijonov in milijonov mož, žena in otrok. Kajti iz tega bo rasel z nezlomljivo silo odpor proti, vsem poskusom, da bi se vrnili ljudje in časi, ki so povzročili taka divjanja. Ko skušamo ohraniti živ spomin na vsa ta dejanja in dejstva, nam ne gre toliko jza misel maščevalnosti in ne samo za pravično zahtevo, da se izsledijo in kaznujejo vsi vojni zločinci. Gre za mnogo več. Gre za vzbujanje vesti človeštva, gre za odpiranje oči o strahotah, ki jih ima lahko za posledico politika sile in nasilja, tako v malem kakor še posebej v velikem merilu. Tako vzbujanje vesti človeštva je potrebno in nujno še toliko bolj, ker ljudje vse preveč hitro pozabljajo prestano gorje in tako omogočajo, da sile krvave preteklosti ze spet nevarno dvigajo glave, da zločinci, ki se niso bili klicani na odgovornost, še vedno sedijo na vplivnih položajih in ponovno odločajo o usodi ljudstev. 2 vznemirjenostjo moramo opažati pojave oživljanja nacistične miselno-sti, poskuse, da bi komaj šestnajst let od konca druge svetovne vojne še isti ljudje, ki jim poraz ni izbil iz glav rasističnih idej o »Her-renvolku«, pridobili mladino, da bi si ustvarili zaledje za nove pohode po svetu. Ti pojavi so posledica politike prikrivanja preteklosti pred današnjo mladino in zamolčevanja nacifašističnih zločinov, so toleriranje dejavnosti vojnih zločincev, 2ato se moramo truditi, da bo zlasti mlada generacija zvedela vse o strahotah, ki so lih počenjali nacifašistični krvniki v tabo-r‘Šeij in zaporih, da bo spoznala gorje, ki *a je povzročila druga svetovna vojna. Ne-^tenehoma moramo vzbujati vest človeštva, her le tako se bo zavestno borilo proti novim Poskusom uveljavljanja fašizma, le tako se. ho dovolj odločno postavilo proti novi vojni za mir! Prvi maj pri nas in po svetu Tudi letos so bile po vsem svetu proslave 1. maja — mednarodnega praznika dela. V nekaterih državah so bile to več ali manj proslave v obliki slavnostnih prireditev v dvoranah, drugod pa so priredili veličastne povorke, pri katerih so sodelovale množice od mladine in športnikov mimo vojske pa do predstavnikov najrazličnejših skupin delovnih ljudi. Povsod so govorniki poudarili pomen tega dne v zgodovini delavstva, zlasti v vzhodnih deželah pa je bil prvi maj tudi v znamenju boja za mir. Na Koroškem, v Avstriji . . . je bil letošnji prvi maj v pretežni meri le še .salonski" praznik. Posebna OVP je s svojo zvezo delavcev in nameščencev priredila nekaj proslav, na katerih je bila glavna vsebina govorov beseda proti korakanju, le malo po je bilo govora o pomenu prvega maja za delavstvo. Zgodilo se je celo, da je — na proslavi v Celovcu — govoril proti korakanju bivši SS-major Tschernitz, torej pripadnik tiste organizacije, ki je korakanje posebno dobro razumela. Res značilno za OVP, da se ponaša s takimi .slavnostnimi" govorniki, značilno za stranko, ki se smatra za tako napredno, da imenuje socialistično gibanje nazadnjaštvo! Socialistična stranka Avstrije je priredila lepe prvomajske demonstracije na Dunaju in v Celovcu. Mnogi tisoči delovnih ljudi vseh poklicev so manifestirali odločno voljo do nadaljnje borbe za pravično odmerjen delež delavstva na dobrinah gospodarskega razvoja. Pa tudi v vseh drugih mestih in večjih krajih Avstrije so imeli socialisti prvomajske proslave, kjer so vodilni funkcionarji stranke govorili o zgodovini 1. maja ter njegovem pomenu danes. Na Dunaju sta poleg drugih govorila vicekanc-ler dr. Pittermann in dunajski župan Jonas, na Koroškem pa so se proslav udeležili kot govorniki deželni glavar Wedenig, predsednik deželnega zbora Sereinigg, deželni svetnik Sima in mnogi drugi vodilni člani SPO. Nekaj lepih prvomajskih proslav so imeli tudi komunisti, ki so dali glavni poudarek borbi za mir. Poleg modrih zastav miru z belim golobom pa je bila v njihovi povorki videti tudi vesoljska ladja, z velike slike je gledal prvi astronavt Gagarin in poudarjena je bila solidarnost z vsemi narodi, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnost. Ena izmed zahtev pa se je glasila: Komuniste spet v parlament! ... in v ostalem svetu Tudi v ostalem svetu so bile letošnje prvomajske proslave zelo podobne prireditvam zadnjih let. „Na Zahodu nič novega", bi lahko rekli z Remarquom, zato pa je na veliki proslavi v Moskvi prevladovalo veselje nad prvim uspešnim poletom v vesolje in je major Gagarin stal na častni tribuni poleg predsednika sovjetske vlade Hruščeva. Za uvod je bila prirejena tradicionalna vojaška parada in minister za obrambo Malinovski je v svojem prvomajskem govoru poudaril, da razpolaga sovjetska vojska z oborožitvijo, kot je doslej še ni imela nobena armada na svetu. Proslavam na Kitajskem je dala poseben poudarek prireditev v Pekingu, kjer je sodelovalo okoli 3 milijone prebivalcev prestolnice LR Kitajske. Kuba pa je letošnji prvi maj slavila v znamenju zmage nad ameriškimi napadalci, v znamenju proglasitve socialistične republike na ameriškem kontinentu. Tudi v Jugoslaviji so dostojno proslavili 1. maj, praznovali so ga v znamenju velikih dosežkov v razvoju družbe na poti k vsestranskemu uresničevanju socialističnih ciljev, ciljev, ki so že desetletja zapisani na rdečih prvomajskih zastavah delovnih ljudi po vsem svetu. Praznovali pa so ga tudi v znamenju nadaljnje krepitve sil socializma po svetu, zmagovitega napredovanja osvo- Po neuspelem puču v Alžiru: De Gaulle je začel veliko čistko bodilnih in protikoloniainih gibanj ter krepitve sil miru. Glavna proslava je bila' kakor vsako leto v Beogradu, kjer se je mimo častne tribune, na kateri so se zbrali najvišji predstavniki Jugoslavije, več ur vrstila pestra in veličastna povorka. V Ljubljani je bila prvomajska povorka na novi Titovi cesti, ki so jo šele v zadnjih mesecih in tednih spremenili v pravi velemestni bulvar. Praznovanje mednarodnega delavskega praznika pa je praktično zajelo vso državo, ki se je za nekaj dni spremenila v deželo zastav in pomladnega cvetja, v deželo prazniško razpoloženih ljudi, ki so obhajali svoj veliki praznik — Dan dela! Ameriški polet v vesolje je bil že drugič preložen Prvotno za zadnji torek napovedana izstrelitev prvega ameriškega astronavta v vesolje je bila zaradi »slabega vremena« preložena za najmanj 48 ur, v sredo pa je bil start ponovno preložen, ker so ugotovili na raketi neko okvaro; trenutno je poizkus izstrelitve človeka v vesolje napovedan za danes, ne izključujejo pa možnosti, da bo izveden šele prihodnjo sredo. Tako se je vsaj zaenkrat izjalovil ameriški prodor v vesolje, čeprav je ameriška in vsa zahodna propaganda že več kot teden dni širila najrazličnejše podrobnosti o nameravanem poletu. V Ameriki je zato opaziti neke vr ~c - ir;., ralu'■ga m?, “kr ■ in se :H Hc že toliko streznili, da ostro kritizirajo predčasni propagandni vik in krik. Sprašujejo se, kakšna bo reakeja, če poizkus eventuelno ne bi,uspel in navajajo kot zgled Sovjetsko zvezo. kjer o nameravanem poletu v vesolje sploh ni bilo slišati, dokler niso imeli jamstvo, da je poizkus uspel. 'Na Dunaju na predvečer 1. maja: Atentat na spomenik republike Približno 100 ur trajajoči upor francoskih generalov v Alžiru proti vladi v Parizu in njeni alžirski politiki ima večje posledice, kot je bilo v začetku pričakovati. Policija je namreč pri preiskavah, ki jih je uvedla po vsej Franciji, odkrila celo zarotniško mrežo, v katero je vključenih precej vodilnih osebnosti iz vojske in tudi iz političnih krogov, v načrtu pa je bil celo atentat na De Gaulla. V tej zvezi je bilo že več sto oseb aretiranih, nadaljuje pa se široko zasnovana čistka predvsem v vojski, kjer so že doslej razpustili cele edinice in je kakih 12.000 oficirjev in vojakov .na razpoloženju", to se pravi, da so jim odvzeli vsak položaj, višje oficirje pa tudi aretirali. Prav tako je bil razpuščen prvi padalski polk tujske legije, ki je igral pomembno vlogo pri neuspelem generalskem udaru. Enote vladi zveste vojske in policije so na ukaz predsednika De Gaulla začele na področju Alžira obsežno akcijo, v kateri iščejo in zapirajo udeležence nedavnega udara in njihove pristaše. Tako v Alžiriji kakor tudi v sami Franciji je policija zaplenila velike zaloge orožja in so bili sprejeti strogi ukrepi proti ljudem, ki brez dovoljenja nosijo orožje; za tovrstne prekrške so določene kazni od 10 do 15 let ječe. Zaprti so bili tudi številni uslužbenci alžirske radijske postaje, katera je med uporom igrala posebno vlogo. Prav tako pa je v tej zvezi slišati tudi o zamenjavah v vladi. Ukrepi De Gaulla pa se kažejo tudi v negativni luči, kajti posebna pooblastila, ki si jih je izposloval takoj po izbruhu upora, ne usmerja samo proti uporniškim ekstre- mistom, marveč tudi proti naprednim levičarskim strankam in njihovemu tisku. Napredni francoski listi zato' upravičeno ugotavljajo, da „se vse dogaja tako, kot da hoče šef države uporabiti izredna pooblastila, ki jih ima, proti delavskemu razredu in ljudstvu, torej proti tistim, ki so jih pred nekaj nočmi klicali na pomoč". Medtem je začasna alžirska vlada že ponovno izrazilo svojo pripravljenost za pogajanja s predstavniki francoske vlade in je bilo v Parizu uradno objavljeno, da se bodo .pripravljalni razgovori" med obemi stranmi začela 11. maja. $e prej, namreč 8. maja, pa bo De Gaulle v posebnem govoru obrazložil svoje nadaljnje načrte glede Alžira in pričakujejo, da bo ob tej priložnosti povedal tudi kaj več o predstoje-čih pogajanjih. V noči od 30. aprila na 1. maj je bil no spomenik republike na dunajskem Ringu izveden atentat, ki zadnje dni močno zaposluje varnostne oblasti. Doslej neznanih storilcev niso odkrili, kakor tudi niso našli morebitnih ostankov bombe, katere so se atentatorji poslužili. Zato so strokovnjaki mnenja, da je šlo po vsej verjetnosti za tako imenovano plastično bombo. Notranji minister Afritsch je v zvezi z atentatom napovedal, da bodo varnostne oblasti zastavile vse site za izsleditev storilcev in da morajo le-ti računati z vso ostrino zakonov. Napad na spomenik republike ni bil naperjen le proti eni stranki — je dejal minister — marveč pomeni kršenje notranjega miru vse države, poleg tega pa tak atentat močno škoduje ugledu Avstrije tudi v inozemstvu. Titovo potovanje po Afriki ocenjujejo kot nadaljnjo krepitev miru Nedavno potovanje predsednika FLR Jugoslavije maršala Tita po mladih afriških deželah je bilo v svetovni javnosti ocenjeno kot važen prispevek za nadaljnjo krepitev miru v svetu. Posebno na sedežu Združenih narodov so to potovanje spremljali z nenehnim političnim zanimanjem, o političnih razgovorih, ki jih je imel predsednik Tito z vrsto afriških voditeljev, pa so poudarjali, da pomenijo novo afirmacijo sil miru in pozitivnega mednarodnega sodelovanja. Zlasti predstavniki afriških dežel pa so v tej zvezi opozarjali, da se je s Titovim potovanjem ogromno povečal že tako velik ugled, ki ga ima Jugoslavija na črni celini spričo svoje načelne zunanje politike kot tudi notranjega razvoja. Titovo pobudo za posvetovanje predstavnikov izvenblokovskih držav pa so splošno ocenili kot važno akcijo za ublažitev mednarodne napetosti in s tem za ustvaritev ugodnejšega mednarodnega vzdušja. Proces v Jeruzalemu razkriva: Vedno novi zločini in grozodejstva vojnega zločinca Eichmanna in drugih krvnikov Proces proti vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu pred jeruzalemskim sodiščem se nadaljuje. Vsak dan razprave pomeni kup novih Eichmannovih grozodejstev, nebroj strašnih zločinov, ki so jih zakrivili Eichmann in Eichmanni. Vsak dan posebej pa tudi kaže, kako morilec milijonov nedolžnih žrtev trepeta za svoje življenje, medtem ko ni trenil z očesom, ko je šlo za življenja milijonov. Danes, ko gre za njegovo lastno življenje, pa se skuša sklicevati, da je izvrieval samo povelja, da je on nedolžen. Toda potek razprave dokazuje, da Eichmann pri kopičenju nacističnih zločinov nikakor ni bil samo ..kolesce" in „žrtev svoje prisege", temveč domiseln, iniciativen avtor premnoge strahote. Pričanja in dokumenti kažejo, da je gnal tisoče in stotisoče v smrt tedaj, ko mu tega nihče ni ukazal in ko mu nihče ne bi očital, če tega ne bi bil storil, kajti zavestno je ravnal celo proti Himmlerjevem ukazu, ob času namreč, ko se je tega vrhovnega rablja že polotil strah in se je prepustil slepilu, da bo morda za zahodnimi zavezniki lahko paktiral o separatnem miru in je zato poskusil zaigrati vlogo ..rešenika". Eichmann pa je še takrat zvesto izpclnjeval ..povelja", ki niso bila več povelja... Ni mogoče v vseh podrobnostih opisati krvavo pot tega zločinca, ki je vodila po vrsti skozi države: Nizozemsko, Norveško, Dansko, Belgijo, Francijo, Italijo, Jugoslavijo, Slovaško, Bolgarijo, Grčijo, Češko, Avstrijo, Madžarsko in seveda tudi Nemčijo samo. Povsod so ob njegovi poti ostale na milijone strahotnih usod, povsod solze, kri, trupla... In v Nemčijo ter v skladišča zločinske garde SS so se iz teh držav stekali tisoči vagonov naropanega blaga, pobitim žrtvam uropar.ega premoženja. »Tatovi so poskrbeli — je dejal tožilec Hausner — da je ves narod v vseh delih Reicha dobil svoj delež. Vsega skupaj so razposlali 735 posebnih vlakov z 29.436 vagoni, do vrha natovorjenimi z naropano posestjo zahodnoevropskih Židov.” Med opisovanjem Eichmannovih zločinov se kct postaje nepopisnega gorja vrstijo imena taborišč: Majdanek, Treblinka, Chelmno, Sobibor, Belzec, Auschwitz . . . Čeprav je bilo o teh taboriščih že marsikaj znanega, pa kljub temu vsaka nova podrobnost spet le- Pretresljiv obračun kolonialne politike v Alžiru i Že sedmo leto traja v Alžiru neusmi-t Ijena vojna med francoskimi koloniali-J sti ter alžirskim ljudstvom, ki se boju-j je za svobodo in neodvisnost. Neizmer-( ne so žrtve, ki jih je doslej zahteval ta t boj, pretresljiv je obračun dobrih šest \ let krvavih spopadov. V teh šestih letih J je bilo pobitih približno 145.000 mož j alžirske osvobodilne vojske in okoli t 85.000 francoskih vojakov je zgubilo življenje za interese častihlepnih generalov in protiljudskih politikov. Ogromna je tudi materialna škoda, \ ki jo je Francija utrpela zaradi vojne j v Alžiru: • finansiranje vojne je stalo 4900 milijard frankov; • izgube, ki jih je povzročila vojna pri izvozu, znašajo približno 750 milijard frankov; • primanjkljaji zaradi odtegnitve najboljše delovne sile (vojakov) z delovnih mest 650 milijard frankov; • izgube v proračunu, ki so povezane z alžirsko vojno, znašajo približno 250 milijard frankov; Skupna številka, ki označuje izgube, se torej glasi 6550 milijard frankov. To je trikrat več kakor francoske izgube prvi svetovni vojni> ena in polkrat več kakor v drugi svetovni vojni, osem-najstkrat več kakor vse Napoleonove . vojne. Po povprečnih francoskih cenit-i vah predstavlja ta vrednost 900.000 ve-f likih dvosobnih ali manjših trisobnih i komfortnih stanovanj! J V tej številki pa še ni všteta vsa J ogromna škoda, ki jo je vojna priza-dajala Alžircem, kakor predvsem tudi ne izguba, ki jo je Francija utrpela na ugledu v svetu. Kljub temu pa se najdejo ljudje, ki hočejo za vsako ceno preprečiti miroljubno rešitev alžirskega vprašanja, ljudje, ki samo iz lastnega častihlepja 't ambicioznosti nočejo, da bi prišlo do pogajanj med Francijo in alžirskim ^ osvobodilnim gibanjem. že na človeka kot nerazumljiva, nepregledna mora sanjskih grozot. Res, sanjskih, kajti človek ne bi mogel verjeti, da je bilo vse to res, da se je vse to dogajalo sredi kulturnega in civiliziranega 20. stoletja — če ne bi za vsako podrobnost nastopale žive priče, ljudje, ki so čudežno preživeli pekel, katerega so jim pripravili izrodki nemškega naroda. Vsaka postaja te poti je povezana z enim imenom — Adolf Eichmann. Toda to ni edino ime, navedenih jih je bilo že mnogo več, omenjena so bila številna imena drugih „Eichmannov”. Med nosilci teh imen je ta ali oni že dočakal konec in smrtno kazen. Marsikdo je bil formalno kaznovan, pa je zdaj že spet prost in živi. Živi kjerkoli. Dosti pa je tudi takih, ki niti te formalne, smešne kazni niso doživeli, marveč danes"kot prej uživajo nezasluženo svobodo, pogosto celo ugled in — kar je najbolj Ženske za volanom Tudi po naših cestah lahko vidimo žene in dekleta, ki vozijo z motornimi vozili. V Rimu je bil pred nedavnim kongres za mednarodno prometno varnost. Na kongresu so obravnavali tudi vprašanje, če pomeni ženska za volanom javno prometno nevarnost. Po študiju mnogih štatistik o prometnih nesrečah so izvedenci prišli do ugotovitve, da ženski vozači niso posebna nevarnost v cestnem prometu. Dejali so, da tehnično ne obvladajo vozila tako kakor moški, vendar posedujejo večji čut odgovornosti ter ne vozijo brezobzirno, kakor si to lastijo moški žal prepogostokrat. Ugotovili so, da pač povzročajo ženske za volanom tudi številne prometne nezgode, vendar so te vedno prizaneslivej-šega značaja ter so redko udeležene pri hudih prometnih nesrečah. Na kongresu, na katerem je sodelovalo 14 držav s ciljem, da koordinirajo prometno varnost, so poročali, da znaša delež žena za volanom nekaj manj kot 35 odstotkov. protislovno — fudi vpliv. Kakor je pokazal primer Novaka, enega najožjih sodelavcev Eichmanna, se jim niti ni treba skrivati pod tujim imenom, kajti oblasti v Avstriji, pa tudi v Nemčiji, so tako »širokogrudne”, da vojne zločince uradno uvrstijo med »manj obremenjene” osebe in jih tako zabranijo pred zasledovanjem, pred zasluženo kaznijo. Razprava proti Eichmannu pa je pokazala še več: Izkušenemu izkoreninje-valcu celih narodov Adolfu Eichmannu je bila poverjena fudi izvršitev sklepov o izgonu slovenskega prebivalstva, da bi se »narodnostni problemi rešili po fiih-rerjevem sklepu". Tozadevni dokumenti, predloženi sodišču v Jeruzalemu, govorijo o preselitvi približno četrt milijona ljudi in se nanašajo na Slovenijo, toda gotovo je imel Eichmann svoje prste vmes tudi pri izselitvi koroških Slovencev! Se bi lahko naštevali podrobnosti iz zločinske kariere Adolfa Eichmanna, vendar je en primer podoben drugemu in vsi skupaj so šele majhen delček vsega zločinskega početja, ki so ga v kratkih dvanajstih letih zagrešili poživinjeni sinovi nemškega naroda .. . 346 milijonov šilingov za izvožene mlečne izdelke Avstrijsko kmetijstvo je v letu 1960 izvozilo 5340 ton masla in 6056 ton sira, poleg tega pa še 532 ton mleka v prahu in 17.000 ton svežega mleka in smetane. Vrednost tega izvoza znaša 346 milijonov šilingov. Glavni odjemalci avstrijskih mlečnih izdelkov so bile Anglija, Italija, Švica(!) in Za-padna Nemčija. Mleko v prahu pa so v Avstriji kupile tudi Jugoslavija, Romunija in Švedska. 14. renta za delavske upokojence Kokojninska zavarovalnica za delavce je letos v začetku maja prvič izplačala 481.000 rentnikom 14. rento na osnovi 8. novele splošnega socialno-zavarovalnega zakona. Dodatno rento, ki znaša letos polovico redne mesečne rente, so izplačali hkrati z redno mesečno rento. Razen tega bo pokojninska zavarovalnica za delavce dne 9. in 10. maja posebej izplačala za 41.000 otrok posebno doklado* v višini polovice redne otroške doklade. Istočasno bodo izplačali tudi posebno materinsko pomoč, pravtako v višini redne mesečne materinske pomoči. ; Konec podraževanju, ki ga kmetijstvo ne prenese! Pred nedavnim se je zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. ing. Hart-mann, v svojem govoru pred solnograškimi kmeti dotaknil nekaterih zelo aktualnih problemov avstrijskega kmetijstva. Govoril je o kmetijski proizvodnji, o padajočem številu v kmetijstvu zaposlenih ljudi, o velikih investicijah, ki bremenijo kmetijstvo in o problemih odkupa kmetijskih pridelkov s posebnim ozirom na razvoj cen na domačem trgu. Iz njegovega govora povzemamo, da se je kmetijska proizvodnja v zadnjih 10 letih povečala za 13 %>; v primerjavi s proizvodnjo pred drugo svetovno vojno pa je narasla za eno tretjino. Ta nadvse očiten porast v proizvodnji je avstrijsko kmetijstvo doseglo kljub temu, da je število v kmetijstvu zaposlenih za 19 % manjše kakor je bilo 1937 in da je število izvendružinskih, se pravi izrazitih mezdnih delavcev padlo v istem času za 51 %. Gornje primerjave očitno kažejo, koliko naporov je moral povprečni kmetovalec v zadnjih letih vložiti v svojo kmetijo, da je obvladal delo, ki ga le-ta zahteva. Primerjava gornjih številk pa tudi kaže silo razmer, pod katerimi se mora kmetovalec mehanizirati, odstopati od klasičnih oblik kmetovanja In prilagajati svoj gospodarski načrt vedno tršim pogojem rentabilnostnega računa. Nenehno naraščanje cen zasebnih in gospodarskih potrebščin na kmetiji In nebrzdano podraževanje uslug s strani njihovih podjetij je kmeta privedlo na rob njegove gospodarske zmogljivosti in sposobnosti, da bi s svojo proizvodnjo še naprej držal korak s splošnim podraževanjem. Z ozirom na to, da sta podobno kot kmetijstvo tudi industrija in obrt povečali svojo produktivnost, je nerazumljivo, da so njeni proizvodi in izdelki vedno dražji, medtem ko so glavni kmetijski proizvodi, to so mleko, meso in žito uradno vezani na določeno ceno, ki je kmetovalec ne sme prekoračiti, nasprotno jo pri živini in mesu včasih niti ne dosega. Cene njegovih pridelkov so uradno ustaljene, d očim so cene potrebščin njegove družine in njegovega gospodarstva proste In jih industrija in obrt v ponovnem valu podraževanja, ki so ga sprožili v letu 1961, po svoji mili volji navija. Spričo takega razvoja se kmečki ljudje zavzemajo za stabilizacijo cen no vseh področjih avstrijskega gospodarstva in pričakujejo, da bo oblast končno učinkovito zavrla sedanje splošno podraževanje ter postavila cene splošnih in gospodarskih potrebščin in uslug pod svojo kontrolo in v zdravo razmerje ravni cen kmetijskih pridelkov. HAVANA. — Kubanska poluradna agencija »Prensa Latina« poroča, da se je ameriško zunanje ministrstvo obrnilo na vse članice Organizacije ameriških držav s pozivom, naj podprejo novo invazijo na Kubo. Tozadevna nota ameriškega ministrstva konkretno govori o novi invaziji na Kubo ob sodelovanju oboroženih sil vsega kontinenta in poudarja, da bi ZDA v tem primeru računale tudi na podporo Latinske Amerike. PARIZ. — Po izjalovljenem puču ekstremističnih generalov v Alžiru se v Franciji nadaljujejo aretacije oseb, ki so osumljene sodelovanja z uporniškimi generali. Pariški policiji je baje uspelo odkriti široko zasnovano zaroto v Franciji, katere namen je bil podpreti poizkus upora v Alžiriji. V tej zvezi so že doslej preiskali na tisoče stanovanj in uradov v vsej državi ter našli razne dokumente z imeni nekaterih glavnih članov zarote v Franciji. NOVI SAD. — Zadnjo soboto je bil v Novem Sadu slovesno odprt 28. mednarodni kmetijski sejem, na katerem sodeluje nad 2000 razstavljavcev iz 19 držav. Hkrati je bila v Novem Sadu odprta tudi prva jugoslovanska kmetijska razstava, ki prikazuje velik razvoj jugoslovanskega kmetijstva v zadnjih desetih letih. Letošnji novosadski sejem je najpomembnejša kmetijska prireditev med vsemi dosedanjimi. GRAZ. — V Grazu je bil v soboto odprt letošnji mednarodni pomladanski velesejem, na katerem je udeleženih 1200 razstavljavcev iz Avstrije in 13 drugih držav. Posebno močno je na velesejmu zastopana Jugoslavija, ki je poslala oikoli 40 razstavljavcev. Med Avstrijo in Jugoslavijo je bil tudi sklenjen velesejmski sporazum o zamenjavi blaga v višini 10 milijonov šilingov vsako stran. TUNIS. — Predsednik tunizijske republike Burgiba je odpotoval na dvajsetdnev-ni uradni obisk v Kanado, Ameriko, Veliko Britanijo in Irsko. Poseben pomen pripisujejo njegovemu desetdnevnemu bivanju v Ameriki, kjer bo predsednika Kennedyja skušal pridobiti za »politiko pospešenega urejanja alžirskega problema«. BONN. — Sedanji proces proti zločincu Eichmannu povzroča nemirne noči tudi mnogim drugim »ljudem s preteklostjo«. Tako je Adenauerjev državni sekretar Globke skušal svoje sodelovanje pri Hitlerjevih rasnih zakonih zagovarjati s tem, da je te zakone »samo ublažil«. Toda državni tožilec v Bonnu je povedal, da imajo nove dokaze proti Globkeju. Kljub temu pa se Globke danes kot prej veseli svobode in uživa posebno zaslombo pri samem Adenauerju. Res prava družba za poglavarja države, ki hoče biti demokratična in protinacistična! LIZBONA. — Portugalska vlada je poslala nove kontingente pomorskih in letalskih sil kot okrepitev portugalskim silam v Angoli. To dejstvo je zlasti med afriškimi državami izzvalo veliko ogorčenje in poudarjajo, da Portugalska krši sklepe Generalne skupščine OZN ter tepta načela ustanovne listine Združenih narodov. AKRA. — Predsedniki Gane, Gvineje in republike Mali so se pred dnevi sestali v prestolnici Gane Akri, kjer so podpisali sporazum o združitvi omenjenih treh dežel v »Zvezo afriških držav«. Tozadevni sporazum morajo potrditi še skupščine Gane, Gvineje in republike Mali. INNSBRUCK. — Vodilna ekspertka tirolske deželne vlade za južnotirolsko vprašanje dr. Viktoria Stadlmayer je bila aretirana, ko je hotela potovati v Božen. Avstrijski veleposlanik, v Rimu je v tej zvezi interveniral pri italijanskih oblasteh, kjer mu je bilo povedano, da je imela policija tehtne vzroke za aretacijo dr. Stadl-mayerjeve. BEOGRAD. — Med bivanjem brazilske gospodarske delegacije v Beogradu je bil med Brazilijo in Jugoslavijo sklenjen sporazum o blagovni izmenjavi v višini 500 milijonov dolarjev za dobo petih let. Ob tej priložnosti je vodja brazilske delegacije potrdil vest, da bo predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito letos jeseni obiskal Brazilijo, kamor ga je povabil novi brazilski predsednik Quadros. JERUZALEM. — Izraelske oblasti so objavile, da vojni zločinec Eichmann že nekaj dni piše svoje spomine, da bi tako lahko finansiral stroške za obrambo. Eichmann je nedavno rekel, da namerava napisati knjigo v »svarilo protisemitom >n mladini na vsem svetu«. Nepozaben užitek v celovškem Domu glasbe: Koncert orkestra Slovenske filharmonije Nismo pretiravali, ko smo v našem listu napovedali, da bo koncert orkestra Slovenske filharmonije »edinstven užitek za ljubitelje glasbe". Osemdesetčlanski orkester pod vodstvom mojstrskega dirigenta Sama Hubada in z virtuoznim sclirtom Igorjem Ozimom je posredoval glasbo, ki ni navdušila le »strokovno podkovane" ljubitelje glasbe, marveč je pritegnila v svoj čar vso številno publiko. Skratka: orkester Slovenske filharmonije je ponovno dokazal, da je s svojim znanjem dosegel svetovno raven. Kljub premieri v Mestnem gledališču je bila velika dvorana Doma glasbe izredno dobro zasedena, kar je za celovško koncertno življenje naravnost izjema, ki pa jo je pripisati slovesu, ki ga uživa orkester Slovenske filharmonije tudi pri celovški publiki. Kakor je to primer pri ljubljanski Operi, tako tudi pri Slovenski filharmoniji celo tisti, ki sicer ne priznajo radi kulturne višine slovenskemu narodu, brez obotavljanja priznavajo, da na Koroškem nimamo ničesar, kar bi se lahko primerjalo s tema dvema predstavnikoma slovenske kulture in umetnosti. Zato se v Domu glasbe prejšnji pretek zvečer niso zbrali le poklicani predstavniki koroškega glasbenega življenja, temveč so običajno koncertno publiko P°- orkestra, ki se je pod njegovo taktirko predstavil kot homogena in do najmanjših podrobnosti izvežbana celota. Kljub temu pa bi vsak posamezni član orkestra lahko nastopil tudi kot solist in je to le še en dokaz več za visoko raven tega ansambla. Težko je oceniti, kateri komad je najbolj navdušil, ali Dvorakova uvertura »Karneval”, ali Škerjancev koncert za violino in orkester ali pa 6. simfonija Čajkovskega; vsak posebej je bil doživetje zase. Vsekakor pa je pri Škerjančevem komadu poskrbel za poseben višek mladi violinski solist mednarodnega slovesa Igor Ozim, ki mu Orkeslei Slovenske filharmonije igra pod vodstvom dirigenta Sama Hubada je uspelo, da so poslušalci kot začarani prisluhnili melodijam, ki jih je izvabljal svojemu instrumentu. Pri tem pa je treba omeniti, da igra popolnoma brez not, kar v množili še mnogi drugi, ki pa so prav tako doživeto in navdušeno sprejemali dovršeno interpretirane melodije velikih mojstrov glasbe. Bil je večer slovanske glasbe, kot si ga bolj posrečeno izbranega in zaokroženega le težko predstavljamo. Anfoninu Dvoraku in Petru I. Čajkovskemu kot predstavnikoma navcromantične smeri se je kot zastopnik sodobnosti pridružil še Lucijan M. Škerjanc. Dirigent orkestra Samo Hubad pa ni imel posrečene roke le pri izbiri posa-meznih komadov, marveč je ponovno očaral tudi s svojim nastopom, s svojim res mojstrskim obvladanjem mnogoštevilnega Še letos bo izšel »Slovenski pravopis" v novi izdaji Prva povojna izdaja »Slovenskega pravopisa«, ki je izšla leta 1950, je že zdavnaj razprodana in je kakšen izvod mogoče dobiti le še antikvarično. Zato je pravzaprav že pred leti nastala potreba po novi izdaji, pri kateri pa se posebna komisija Slovenske akademije znanosti in umetnosti ni odločila za navaden ponatis prve povojne izdaje, marveč je, upoštevajoč razvoj, ki ga doživlja tako občevalni kakor knjižni jezik vzporedno z naglim gospodarskim in kulturnim razvojem slovenskega naroda, v tri leta trajajočem delu pripravila drugo, to je predelano in razširjeno izdajo »Slovenskega pravopisa«. Novi »Slovenski pravopis« bo po vsej verjetnosti izšel že letos jeseni. O tem, kakšen bo novi »Slovenski pravopis", je univ. prof. dr. Mirko Rupel napisal v ljubljanskem »Delu" daljši članek, iz t-----------------------------------------------------------------------------------\ Razširimo dejavnost in vpliv prosvetnih društev (9. nadaljevanje) Kulturnoprosvetno življenje seveda ne more živeti tja v en dan, ker ni samo sebi namen, marveč ima svoj družbeni smisel. Zato ga je treba pospeševati, razvijati in posredovati z jasno določenim smotrom. Umetniška dela se ukvarjajo z življenjem ljudi in prikazujejo njihove usode in primere. V središču pozornosti in dogodkov je človek, ki nemirno išče, hrepeni in se bori za lepe in plemenite odnose med ljudmi. Umetniška dela govore o tem, kako razglabljajo ljudje o smiselnosti svojih naporov in kako se najboljši med njimi nesebično žrtvujejo za lepši jutrišnji dan. Potemtakem umetniška dela poglabljajo c l o-vekov odnos do ljudi. Naloga kulturne vzgoje je prav v tem, da približuje ljudem etični vpliv umetnostnih del, s katerim se dokopljejo do spoznanja o vrednosti umetnosti in jo vzljubijo. Humaniziranje in etično osveščanje človeka s pomočjo umetniških del je samo ena izmed poti in metod kulturne vzgoje. Druga pot, ki ni nič manj pomembna, se odraža v vsakodnevnem življenju in boju, ko mora človek urejati konkretne odnose s svojci v družini, s sosedi na vasi, s sodelavci na delovnem mestu, s sostanovalci in z družbo sploh. Tem odnosom odmerjamo premalo skrbi in pozornosti. Vse preveč smo zaverovani, da je to stvar človeka samega in da jih samodejno rešujejo razni drugi činitelji. Ni dvoma, da vsi ti činitelji delujejo v naši družbi, toda življenjske izkušnje govore, da z raznimi predpisi in drugimi vplivi družbe ni mogoče doseči vseh najpodrobnejših življenjskih problemov in razmerij, kajti te sile ne morejo biti prisotne pri vsakem najmanjšem življenjskem dogodku. Če se obrnemo k družini, stojimo n. pr. pred vprašanjem enakopravnega odnosa med obema spoloma, med možem in ženo. še vedno je to v bistvu globoko moralno vprašanje predmet raznih neokusnih posmehovanj in šal. In to bo kliub vsem ekonomskim pogojem in kljub prizadevanju Političnih sil ostalo, če se ne bo enakopravnost med spoloma učvrstila med ljudmi kot moralni nazor. Prav tako so tudi odnosi človeka do skupnosti in do dela etično vprašanje. Ali je moralno prejemanje takih dohodkov, ki niso v razmerju z vloženim delom? Ali je moralno, če se nekdo okorišča s plodovi tujega dela? Ali je moralno, če v ospredje vsega našega zanimanja postavljamo vprašanje, kaj mi to nese in kaj bi mi več neslo? — Sebičnost in pohlep sta v največjem nasprotju z našim pojmovanjem kulture. Etično osveščamo ljudi, če jim pomagamo pri dojemanju umetniških, del in če jih usposabljamo za etično ravnanje v vsakdanjem življenju. Etično osveščanje doseže svojo polno vrednost, ko začno ljudje oblikovati in izpovedovati take moralne nazore ter živeti v takih navadah, ki so v soglasju s pojmom enakopravnosti in pravičnega odnosa do skupnosti in njenih sestavnih delov. Današnja stvarnost z neštetimi oblikami življenjskih skupnosti, kakor so družine, stanovanjske skupnosti, podjetja, zadruge, ustanove, društva itd., postaja čedalje bolj temeljna enota, v kateri se odnosi med ljudmi lahko oblikujejo, urejajo, vsklajajo, osveščajo ter preraščajo v moralne nazore in navade. Da bi kar najhitreje dosegli osveščanje širšega kroga ljudi s pomočjo kulturnih dosežkov je potrebno, da prosvetna društva skrbijo za nepretrgano kulturno življenje svoje okolice. To kajpada od društev ne zahteva, da morajo to nepretrgano kulturno življenje sama organizirati in s svojimi silami pripraviti. Gre zato, da društva ne bodo zanemarjala virov, iz katerih se ljudje lahko vsak dan napolnjujejo s kulturno vsebino. Zunaj prosvetnih društev so tudi Dri nas bogati viri, na katere naj društva opozarjajo in jih približujejo prebivalstvu. Ti viri pa so slovensko in drugo demokratično časopisje, revije, knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, zbiranje knjig z nakupi in z izposojevanjem knjig iz knjižnic, radio, televizija gledališče, koncerti, muzeji, razstave itd. Tu zlasti ne smemo prezreti spet bolj plodno po-s tajajočo kulturno izmenjavo med Slovenijo in Koroško ter mali obmejni promet, ki lahko mnogo pripomore h kulturni rasti in kulturnemu osveščanju našega prebivalstva. (Se nadaljuje) V kaferega povzemamo tudi naslednje podrobnosti. Novi »Slovenski pravopis” je nastal kot skupno delo jezikoslovcev in praktikov. Ohranil je ureditev izdaje iz leta 1950 in bo v prvem delu vseboval pravopisna in pra-vorečna pravila, v drugem delu pa bo imel kolikor toliko popoln slovar knjižnega jezika. Prvi del je v primeri s prejšnjo izdajo močno izpopolnjen in obravnava vsa važnejša pravopisna in pravorečna vprašanja. Novosti, ki jih prinaša nova izdaja »Slovenskega pravopisa", so v glavnem naslednje: Deljenje besed je olajšano, medtem ko se predpisi za rabo velike začetnice niso dosti spremenili. Vendar je bila raba velike začetnice pri sestavljenih krajevnih imenih natančneje urejena in omejuje pretirano rabo velike začetnice na primer tudi kot znamenje spoštovanja v pismih itd. V poglavju o pisavi sestavljenih besed ni posebnih sprememb, pač pa so nekatera pravila določneje in jasneje postavljena, tako n. pr. da pišemo zloženke s tujko v obeh delih skupaj, zloženke s tujko in domačo besedo pa narazen. Na novo je obdelano poglavje o pisavi in rabi tujk in posebno poglavje je posvečeno priponam. Kar re pravorečja tiče, je »Slovenski pravopis” upošteval zlasti dejstvo, da ima knjižni jezik svoja pravila in da je često uveljavil svoj poudarek in svoje vokalne kvalitete, ki se razlikujejo od narečnih. Drugi del »Slovenskega pravopisa" vsebuje besednjak, ki je bil precej izpopolnjen in so bili sprejeti vanj tudi strokovni izrazi, tujke in krajevna imena. Med strokovnimi izrazi so upoštevani predvsem tisti, ki jih pogosto slišimo in beremo; zastopana je filozofija, pravo, tehnika, medicina, gospodarstvo, promet itd. Tudi tujk je precej, vendar niso bile sprejete zato, da bi se jih pisec čim bolj posluževal, marveč zato, da bistvu velja tudi za dirigenta Sama Hubada, ki le redkokdaj vrže pogled v partituro. Koncert Slovenske filharmonije je bil »praznik za Celovec”, kakor je zapisal eden izmed celovških listov. In res bo nastop gostov iz Ljubljane ostal v spominu kot nepozabno doživetje za vsakega, ki ni zamudil te edinstvene priložnosii. Gostovanje orkestra Slovenske filharmonije v Celovcu je bilo prirejeno v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Deželni glavar W e d e n i g je po koncertu priredil sprejem za ljubljanske goste, ki so se ga poleg predstavnikov koroškega kulturnega in javnega' življenja udeležili tudi uradni zastopniki LR Siovenije med njimi predstavnika sveta za znano:! in kulturo pri Izvršnem odboru LR Slovenije predsednik Boris' Kocjančič in sekretar Beno Zupančič, predsednik MLO Ljub- Ijana-center Majda Bojc Bojan Lubej. in vladni svetnik Violinski solist Igor Ozim s komponistom L. M. Škerjancem bi našel ob njih domač izraz ali vsaj razlago ter se jim tako laže ognil. Kakor vsak pravopis se bo tudi ta morda zdel nekaterim preveč popustljiv, drugim spet preveč strog. Ker sloni na sodobnih načelih — poudarja prof. dr. Rupel — in upošteva razvojne tendence našega knjižnega jezika, našo stvarnost, naš čas in njegove potrebe, sem prepričan, da bo dober kažipot vsem, ki slovenski pišejo, in da bo s pridom opravil svojo nalogo! Celovška »Galerija 61“: Vrsta zanimivih umetniških razstav J Poleg Doma umetnikov se v Celovcu začenja uspešno uveljavljati na področju prikazovanja del domačih in tujih umetnikov tudi »Galerija 61”, ki je za svojo prvo prireditev pridobila znanega akademskega slikarja prof. Arnolda Clementschitscha'. Od 3. do 20. maja so v prostorih omenjene ustanove v Kolodvorski cesti 24 razstavljene oljne sfike in grafike sedaj na Dunaju živečega umetnika. 2e 24. maja pa bo v »Galeriji 61” odprta razstavo mednarodno znanega slovenskega grafika Rika Bebenjaka iz Ljubljane, kateri je sodeloval že na mnogih mednarodnih razstavah in je za svoja dela prejel razne mednarodne nagrade. Sredi junija bomo v »Galeriji 61" videli oljne slike in grafike slovenskega tržaškega umetnika Lojzeta Spacala (ki je v Celovcu že razstavljal v okviru razstave slovenskih tržaških umetnikov, katero je priredila Slovenska prosvetna zveza), mesec pozneje pa se bo predstavil Kumi Sugai iz Pariza. Pa tudi nadaljnji program »Galerije 61” predvideva razne prireditve tako avstrijskih kakor tudi inozemskih umetnikov. 5. maj 1961 Mesec zbirke za Rdeči križ Meseca maja je uvedeno zbiranje prispevkov za namene Rdečega križa. Ob tej priložnosti je izdal na Korošice in Korošce poziv tudi deželni glavar Wedenig in trka na darežljivost prebivalstva za potrebna sredstva, ki so nujna za uspešno človekoljubno dejavnost Rdečega križa. Zbiralna akcija ni le pri nas, temveč v 83 državah sveta, zbiranje sredstev, ki so potrebna za njihove krajevne, narodne in mednarodne naloge. Pomočnice in pomočniki Rdečega križa ter šolska mladina bodo v okviru hišne in cestne zbiralne akcije zaprosili ljudi za podporo Rdečemu križu. S temi prispevki bo Rdečemu križu omogočeno uresničevati številne naloge v korist javnosti, če se upoštevajo samo neštete rešilne akcije in številni prevozi nenadno obolelih. Koroški Rdeči križ si je napravil lastni sanitarni radio oddajnik in opremil vozila z brezžičnimi oddajniki na najmodernejši način. Z velikim uspehom se je Rdeči križ na Koroškem prizadeval za preskrbo bolnišnic s krvjo v okviru akcij prostovoljnega darovanja krvi. Razen tega sodeluje Rdeči križ z reševalnim delom pri različnih katastrofah z dobro izvežbanim moštvom. Rdeči križ razpolaga s popolnim zasilnim lazaretom in tremi mobilnimi opremami za pomoč pri kata-trcfah. Socialna služba Rdečega križa je tudi v tem, da seznanja prebivalstvo s predavanji in tečaji o ukrepih za prvo pomoč ter o zaščiti proti nezgodam in podobno. Z začeto gradnjo nujnih garaž in upravnih poslopij v Celovcu in Šmohorju se je za Rdeči križ pojavil pereč problem, kako ta dela plačati. Dogotovitev teh važnih naprav je mogoča le s prispevki prebivalstva. Deželni glavar zaključuje svoj apel s pozivom, naj vsak deželan smatra za svojo samoumevno dolžnost, da po svojih močeh podpre pomembno delovanje Rdečega križa s prispevkom v okviru majske zbirke. Varujmo imetje pred požari! Že več let prednjači Koroška med vsemi zveznimi deželami, kar tiče požarnih škod. To žalostno dejstvo narekuje nujnost, da se čim bolj pojasnjujejo vzroki požarov ter storijo potrebni ukrepi za zaščito proti tem elementarnim katastrofam, da se požarne škode čimbolj omejijo. V tednu od 1. do 7. maja je na Koroškem požarno zaščitni teden, ki naj posebno vzbuja pozornost na nevarnost požarov. Število požarov in vsote škod, ki so posledica tega, so na Koroškem visoke, previsoke, zato jih je potrebno znižati. Leta 1960 so zaznamovali na Koroškem 520 požarov s skupno ugotovljeno škodo v znesku 30 milijonov šilingov. Škoda bi bila še neprimerno višja, če bi požarne brambe ne storile v svojih gasilskih akcijah ogromno delo, kajti cenijo, da so preprečile škodo na ljudskem premoženju, ki bi dosegla vsoto okoli 55 milijonov šilingov. Pet velepožarov v opekarnah in drugih industrijskih obratih je povzročilo 10 milijonov šilingov škode. Zanimive so ugotovitve glede okoliščin, ki povzročajo požare. Ugotavljajo 12 skupin povzročiteljev požarov. Pri teh prednjači malomarnost in pripisujejo tej v letu 1960 173 požarov, pri katerih so škodo ocenili na 5,6 milijona šilingov. Malomarnosti oziroma za-nikrnosti sledi skupina pomanjkljivosti pri kurilnih in dimniških napravah, katerim pripisujejo v letu 1960 64 požarov. Zaradi defektov pri električnih napeljavah je nastalo 48 požarov, potom samovžigov pa 26. Strela je povzročila 19 požarov, dognano pa so v 12 primerih ogenj podtaknili. V 53 primerih požarov pravega vzroka niso mogli ugotoviti, domnevajo pa, da je večino teh požarnih škod pripisati spet malomarnemu in neprevidnemu ravnanju z ognjem. Škodo pri požarih z nedognanimi vzroki cenijo na 10 milijonov šilingov. Med drugim pa ugotavljajo, da so požari, ki jih povzročajo z ognjem igrajoči se otroci, v letu 1960 v primeri s prejšnjim letom padli od 61 na 25, kar je razveseljiva ugotovitev in kaže, da so v tem pogledu starši svoje otroke svarili pred nevarnostjo igračkanja z ognjem ter je tudi šola storila v tej vzgojni nalogi svojo dolžnost. V spomin dr. Josipu Šašlu V zadnji številki smo že povedali, da je pred nedavnim na Prevaljah preminul dr. Josip Šaši, sodnik v pokoju, naš koroški rojak doma iz Slovenjega Plajberka. Po končanih gimnazijskih študijah in juridične fakultete na univerzi, dobi učenja, ki ga je zmagoval z vsemi gmotnimi težkočami, kakor mnogo slovenskih študentov, se je posvetil sodniški praksi. Kakor nešteto drugih koroških slovenskih inteligenfov, ni dobil primerne namestitve v svoji ožji domovini. Sodniški poklic je izvajal v Jugoslaviji, kjer se je v svojem poklicu kot ljudski človek vse življenje zavzemal za resnico in pravico zapostavljenih, brezpravnih in za vse pravne pomoči potrebne male ljudi. Čeprav ni mogel živeti in poklicno delovati med svojimi rojaki koroškimi Slovenci, je kljub temu vse svoje življenje, vso mladostno dobo do zrelih starih let, vse do konca živjenja, utripalo njegovo srce za prizadevanje svojih rojakov za uresničenje pravičnega in enakopravnega položaja slovenske narodne manjšine na Koroškem. Ta njegova zavest pa ni bila le izliv čustvenosti slovenskega človeka, temveč je prišla do izraza v kremeniti dejavnosti, govorjeni besedi, predvsem pa v tiskani besedi v številnih globokih učenih razpravah v najrazličnejših časopisih in revijah. Razen sodelovanja v slovenskih listih, kjer najdemo njegove razprave v Slovenskem pravniku, Planinskem vestniku in drugod, je svoje umstvene sposobnosti po vojni v veliki meri podarjal tudi koroškemu slovenskemu tisku. Njegove duhovite članke najdemo v našem Koledarju in v Svobodi ter v Mladem rodu, prispevke pa je pošiljal tudi Slovenskemu vestniku. Poseben izvedenec je bil pokojni v topografiji, kar pomeni vedo, kako se pravilno pišejo krajevna imena. Mimo tega je obravnaval najrazličnejše druge narodopisne probleme, mnogo se je pečal tudi s krajevno zgodovino iz preteklosti koroških Slovencev. Vsega njegovega koristnega znanstvenega dela ni mogoče navesti na kratko odmerjenem prostoru, te kratke vrstice naj bodo blagemu pokojniku v zahvalo in priznanje. - Pokojnega odličnega rojaka bomo kokoški Slovenci ohranili v trajnem častnem in hvaležnem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše srčno sožalje. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NAZNANJA: Slovensko prosvetno društvo .Bilka' v Bilčovsu ima v nedeljo, dne 14. maja 1961 ob 1h 3. uri pop. pri Miklavžu v Bilčovsu Proslavo materinskega dneva z nagovorom ter nastopom otrok z deklamacijami, petjem in igro .Bogatin*. P0TUJ0 Čl KINO S P Z ■ predvaja slovenski umetniški film „Ne čakaj na maj“ (II. del .Vesne") v nedeljo, dne 7. maja 1961, ob 10.00 uri v Pliberku v kinodvorani pri Krautu ob 14.30 uri v Globasnici pri Šošfarju ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju v sredo, dne 10. maja 1961, ob 20.00 uri v Št. Primožu pri Voglu Spominski obisk žena pri Peršmanu Preživeli (lani Perimanove družine z naraščajem Članice Zveze slovenskih žena v Železni Kapli in okolici so povabile žene iz več krajev Koroške, da obiščejo v torek, dne 25. aprila 1961, Peršmanovo družino v Podpeci pri Železni Kapli. Pobudo za ta obisk je dala prva podpredsednica ZSŽ tov. Helena Kuhar-Jelka in sicer zaradi tega, ker je bila ta dan 16. obletnica krvavega pokolja pri Peršma-novi družini, ko so SS-ovci zverinsko postrelili dvanajst članov družine od 75 let stare matere do malega otroka. Požgali so tudi poslopja, do neba so švigali v prvih nočnih urah pošastni zublji, v ognju pa so se pekla trupla mučeniške družine. V lepem številu so se žene učasile ter se odzvale povabilu tov. Jelke, ki jo kot zvesto tovarišico, zgledno sodelavko v organizaciji in zaradi njenega prestanega trpljenja v narodnoosvobodilni borbi visoko cenijo in zelo rade imajo. Jelka je najprej izletnice pogostila s kosilom. Ob tej priložnosti je pripovedovala svoja doživetja v partizanih. Obujala je spomine, kako so jo Nemci v hudi zimi, bilo je meseca februarja in snega okoli 1.60 metra visoko, ujeli in odvedli. Prišla je domov pogledat na otroke in prav takrat je nacistična soldateska obkolila hišo in streljala vanjo. Jelko so prijeli, pustiti je morala otroke, 16 mesecev, 8 in 14 let stare in odgnali so jo v gestapovske zapore v Borovlje. Dolge mesece so jo tam zadrževali in strahotno mučili. Doma pa so ostali otroci sami, nebogljeni in nepreskrbljeni in fizičnemu trpljenju Jelke se je pridružila tudi neizrekljiva notranja srčna bol. Z ganotjem so žene poslušale žalostno povest Jelkinih doživetij v času nacističnega režima. Celovška policija je pred nekaj dnevi aretirala dva mlada tatiča, eden je star 18, drugi pa 19 let. Oba fanta so iskali že dalje časa. Dolžijo ju večkratnih tatvin, kakor na primer, da sta ukradla v neki celovški gostilni manjšo vsoto denarja, nekemu kmetu v Medgorjah enega petelina, v nekem avtu v Celovcu daljnogled, nekemu gradbenemu delavcu v neki kavarni v Celovcu, ko je bil leta pod vplivom alkohola, 500 šilingov. Eden izmed teh je v cerkvi v Št; Rupertu pri Velikovcu vlomil v dve nabiralni pušici ter jih izpraznil, nekemu znancu je iz gostinskega nočišča ukradel radio aparat v vrednosti 500 šilingov. Sumijo tudi, da sta nepridiprava Teden za zaščito pred požarnimi škodami mora služiti temu, da se prebivalstvo opozarja in poučuje, kako naj se požarne škode vedno bolj in bolj izločujejo. Cilj tedna je, da se požarne škode, ki požrejo ogromno ljudskega premoženja, omejijo na stopnjo, ki je pač tudi pri vsej pozornosti in previdnosti včasih neizogibna. Ne sme se tudi pozabiti, da so požari povzročeni iz malomarnosti, podvrženi kazenskemu zasledovanju, čemur se želi samoumevno vsakdo izogniti. Gostoljubna Jelka je izletnice spremila, ko so se z dvema avtobusoma odpeljale do Rastočnikove gostilne, odkoder je do Peršmana pol ure pešhoda. Pri Peršmanu so se obiska trije preživeli člani družine, ki so po naključju ušli smrti strašnega večera, 25. aprila 1945, ter otroci, mladi naraščaj, prisrčno razveselili. Sedanji gospodar obnovljene Peršmanove domačije Luki je sprejel žene na hišnem pragu ter jim izrekel iskreno pozdravno dobrodošlico. Strašni smrti takratnega množičnega pokolja sta ušli Anica, ki je sedaj mati dveh otrok, in Amalija, sedaj mati treh otrok. Z ganotjem sta preživeli hčeri pripovedovali ženam o strašnem dogodku, ki jima je iz detinske dobe v neizbrisnem trpkem spominu in ga ne bosta pozabili vse življenje, spomin kot podoba iz strašnih neverjetnih sanj, pa je bila vendar tako bridka resnica. Peršmanovi otroci, ki so jih SS-ovci nečloveško postrelili, so bili stari od 1 do 12 let. Anica je pripovedovala, da je videla očeta ležati v mlaki rdeče krvi, zraven njega pa mlajšega sinčka. Pobrala je fantka in skrila sta se v kuhinji pod klop. Pridrvel je krvi pijan SS-ovec in streljal v oba otroka. Anica je bila ranjena na obrazu in roki, toda potajila se je, kot da bi bila mrtva. Prav to jo je rešilo, da je ostala pri življenju. Bratec pa je še stokal in SS-ovec ga je še enkrat ustrelil. Mlado življenje je bilo uničeno. Malka pa je pravila, in že takoj v začetku pripovedovanja so ji solze zalile oči, da je bila na trati pred hišo od ukradla v župnišču v Št. Rupertu pri Velikovcu 3400 šilingov. Švedski kralj Gustaf VI. Adolf je ob priložnosti svojega obiska na Koroškem podelil deželnemu glavarju Wedenigu visoko švedsko odlikovanje, namreč veliki križ reda švedske severne zvezde. Pred nedavnim so imeli uradniki matičnih uradov svoje strokovno šolanje v. Velikovcu. Tečaj je vodil Granig, višji revident pri deželni vladi. Župan Hosp je pozdravil udeležence šolanja ter jim izrekel priznanje za njihovo dejavnost. Šolanje matičnih uradnikov je zelo potrebno in koristno, ker tudi na tem področju je treba vedno več znanja. V času med 11. in 14. majem bo v Vrbi 13. srečanje zdravnikov na Koroškem. Na dnevnem redu so predavanja priznanih zdravnikov mednarodnega; slovesa. Za široko javnost bo posebno zanimiv referat pod naslovom »Vozna zmogljivost pod vplivom alkohola in, o sestavi zdravil«. Pri Zgornjih Libučah je 59-ietna Antonija Čapelnik lovila kravo, ki se je na paši odtrgala od kola, na katerega je bila privezana z verigo. Po pašniku je zdirjala z opletajočo se verigo na vratu in ko se ji je ženska približala, jo je veriga zadela v desno nogo ter jo občutno poškodovala. rafala SS-ovske brzostrelke zadeta v nogo. Obležala je kakor mrtva, zraven nje pa je ležal na tleh ranjen bratranec, sin tete Marije, ter je zaradi bolečin tudi stokal. Tudi tega je SS-ovec še enkrat ustrelil in ga dokončno ubil. »Mati Ana je bila ustreljena z otrokom v naročju«, je še dodala. Pripovedovanje obeh Peršmanovih hčera, o čemur bi lahko napisali brošuro, so večkrat prekinile solze, ko so v duhu spet oživljale spomine na grozotne dogodke iz strašne dobe zgodovine koroških Slovencev, ki so se postavili za dostojanstvo človeka, za demokracijo, resnico in pravico ter za mir doma in v svetu. Toda tudi ženam so ob tem pripovedovanju igrale solze v očeh, solze plemenitega sočutja in ganotja. Pomlad je bila takrat, prav kakor danes v prirodi, toda fašistične zveri v človeški podobi so se opajale ob solzah in krvi nedolžnih ljudi. Polne globokega vtisa so se vračale žene z obiska pri Peršmanu, znova so se utrdile v sklepu: storimo vse, da se nikdar več ne ponovijo čari temne preteklosti. Spomini na dragocene žrtve nacističnega nasilja so nam vedno opomin, da ne ohromimo v prizadevanju za utrditev miru in demokracije in vključujemo našo prizadevnost v milijonske vrste enako stremečih ljudi med vsemi narodi, posebno pa, da ideje člove-čanstva sadimo predvsem tudi v srca do-raščajoče mladine! Mladinsko taborišče na Klopinju Zastopniki avstrijske socialistične mladine so se pred nedavnim dogovorili z deželnim svetnikom Simo, da uredijo na južni obali Klopinjskega jezera mladinsko taborišče, ki naj bo mednarodno šoforišče za okrevališče mladine. V ta namen so vzeli v najem primerno zemljišče s pogojem, da najemodajalec uredi brezhibne higijenske naprave. KOLEDAR Pefok, 5. maj: Irenej Sobota, 6. maj: Janez Nedelja, 7. maj: Stanislav Ponedeljek, 8. maj: Mihael Torek, 9. maj: Gregor Sreda, 10. maj: Anton četrtek, 11. maj: Vnebohod RAZNE VESTI LV”’WV' Nagrada za hitrost Razpisana je bila nagrada, celo dve nagradi sta bili razpisani, ena majhna in ena velika, za največjo hitrost, pa ne samo za en sam tek, temveč za hitrost skozi vse leto. »Jaz sem dobil prvo nagrado!« je dejal zajec. »Pravičnost mora vladati vsaj tedaj, kadar so v nagradnem razsodišču sorodniki in znanci. Da pa je polž dobil drugo nagrado, je zame skoraj žaljivo!« '»Ne,« je poudaril količek v ograji, ki je bil priča pri razdelitvi nagrad. »Treba ie gledati tudi na pridnost in na dobro voljo, to je dejalo več uglednih ljudi in sem to prav dobro razumel. Polž je seveda potreboval pol leta, da je prišel čez prag. Pri tem se je poškodoval, zlomil si je ključnico zaradi svoje hitrosti, ki jo pri njem moremo vsekakor tako imenovati. Ves je živel samo za svoj tek in tekel je s hišo na hrbtu! To vse je zelo »šarmantno« in zato je tudi dobil drugo nagrado!« »Name bi tudi lahko malo pomislili!« )e dejala lastovica. »Mislim, da se nihče ni izkazal hitrejšega od mene. In kako daleč po svetu sem bila, daleč, daleč, daleč!« »Da, prav to je vaša nesreča!« je. dejal količek v ograji. »Preveč ste nestanovitni. Zmerom, ko začne tu zmrzovati, odpotujete v tujino. Nič domovinske ljubezni nimate. Vas ne moremo jemati v poštev.« »Kaj pa, če bi vso zimo ležala v barju?« je odvrnila lastovica. »Če bi ves čas spala, ali bi potem prišla v poštev?« Prinesite potrdilo stare čarovnice Barjan-ke, da ste polovico časa prespali v domovini, potem pridete v poštev.« »Jaz bi pač zaslužil prvo nagrado in ne drugo!« je spregovoril polž. »Toliko že vem, da je zajec samo iz strahopetnosti, ker je vsakokrat mislil, da je blizu nevarnost. Jaz sem si pa svoj tek zadel kot življenjsko nalogo in sem v službi postal invalid. Če je že kdo sploh imel dobiti prvo nagrado, tedaj bi jo moral dobiti jaz. Toda jaz ne poznam širokoustenja in bahanja, temveč ju zaničujem!« In po teh besedah je polž pljunil. »Jaz lahko mirne duše odgovarjam, da je bila vsaka nagrada, vsaj z mojim glasom, podeljena pravično!« je povzel besedo stari mejni kol v gozdu, ki je bil član pooblaščenega razsodišča. »Jaz se lotim vsake stvari spodobno, kakor veleva red, s preudarkom in premišljeno. Sedemkrat sem imel že poprej čast, da sem bil udeležen pri razdelitvi nagrad in da sem glasoval, toda šele danes je obveljala moja volja. Pri vsaki razdelitvi sem se držal nekega pravila. Zmerom sem glaso- val za prvo in drugo nagrado po določenem abecednem redu. Bodite tako prijazni in poslušajte, razložil vam bom, kako se to napravi. Predzadnja črka je z, tu imamo zajca, in zato sem zajcu prisodil prvo. nagrado. Osma črka od »z«, šteto nazaj v abecedi je »p« in zato je dobil polž drugo nagrado. Prihodnjič bo »v« kot prva nagrada in »o« kot druga nagrada. Povsod in zmerom mora vladati pošten red! Treba je stati na trdnem stališču!« »Jaz bi seveda glasovala za samo sebe, če bi ne bila med sodniki!« je dejala mula, ki je bila tudi v razsodišču. »Ne gre, da bi jemali v poštev samo hitrost, s katero se kdo giblje, temveč tudi vsako lastnost, ki jo kdo ima, na primer to, koliko more kdo vleči. Vendar danes tega nisem hotela poudarjati, tudi ne zajčeve pameti na begu ali zvitosti, ko iznenada napravi skok v stran in spelje ljudi na napačno sled, da ne vedo, kam se ie skril. Ne, še nekaj je bilo, kar se zdi nekaterim zelo važno in ne smemo spregledati, mislim to, kar imenujemo lepoto. Jaz gledam zlasti na lepoto. Videla sem lepe, pravilno raščene zajčeve uhlje in užitek jih je gledati, kako dolgi so. Bilo mi je skoraj tako, kakor bi videla sebe v svojih otroških letih in tako sem — glasovala za zajca.« »Pst!« je dejala muha. »Jaz ne mislim govoriti, samo nekaj hočem povedati — povedati hočem samo to, da sem dohitela več nego enega zajca. Zadnjič sem enemu mlajših zdrobila obe zadnji nogi. Sedela sem na lokomotivi pred vlakom — to večkrat storim, tako lahko najbolje opazuješ njegovo hitrost. Mlad zajec je dolgo časa tekel pred lokomotivo, niti slutil ni, da sem jaz v bližini. Nazadnje pa je moral odnehati in se umakniti s proge, tedaj pa mu je lokomotiva zdrobila zadnji nogi, zakaj na lokomotivi sem bila jaz. Zajec je obležal, jaz sem se pa peljala dalje. To se vendar pravi, da sem zajca premagala. Toda meni ne gre za nagrado!« »Meni, seveda, se zdi,« je mislila divja vrtnica, a glasno tega ni povedala, ker to pač ni v njeni naravi, da bi se izpovedovala, čeprav bi bilo dobro, da bi to pot spregovorila. »Meni, seveda, se zdi, da bi moral prvo nagrado in tudi drugo nagrado dobiti sončni žarek. Sončni žarek preleti v trenutku neizmerno pot od sonca do nas in pride s silo, da se zbudi vsa narava. Njegova lepota je tolikšna, da me, vrtnice, ob njej zardimo in zadišimo! Visoko sodišče na to, kakor vidimo, sploh ni pomislilo. Če bi bila jaz sončni žarek, bi vsakemu razsodniku dala sončarico, toda ta bi jih napravila samo nore, to pa lahko postanejo brez nje. Nič ne bom rekla!« je mislila divja vrtnica. »Mir naj vlada v gozdu! Krasno je cveteti, dišati in živeti, živeti v pesmi in pravljici! Sončni žarek nas bo vendarle vse preživel.« »Kakšna je prva nagrada?« je vprašal de- TRIJE LENUHI (PREKMURSKI MOTIV) Živeli so trije bratje, lenuhi, kakršnih še svet ni videl. Ni se jim ljubilo govoriti, ne hoditi, še manj pa delati. Veselile so jih samo polne sklede in mehke postelje. Ker pa brez dela ni jela, so postale sklede kmalu prazne. Ko je najmlajši brat videl, da jim je zmanjkalo hrane, je to povedal bratoma. „Kaj me briga," je rekel srednji brat. „Če nimamo jesti, bomo lahko več spali." „Tiho bodita!" se je zadrl najstarejši brat. Jaz hočem spati!” Prvi dan so bili bratje kar zadovoljni, saj so lahko v miru spali, ne da bi jim bilo treba zjutraj, opoldne in zvečer sedati k mizi. Drugi dan se jim je godilo slabše. Začelo jih je zvijati po trebuhu, naslednji dan pa od gladu še spati niso mogli. „Bomo šli delat!" je vprašal najmlajši brat. „Ne morem več prenašati gladu." „Neumnosf,” je rekel srednji brat. „Rajši umrem, kakor bi šel delat.” Najstarejši brat ni rekel ničesar. Poskušal je zaspati, čeprav mu ni uspelo. Šel pa je potepuh mimo bajte, kjer so živeli bratje in slišal njihov pogovor. Ker jim ni imel ničesar izmakniti, je bil tako jezen, da je zažgal bajto. Ko je ogenj že zajel streho in je postajalo bratom čedalje bolj vroče v postelji, se |e spet oglasil najmlajši brat. „Streha nam gori nad glavo. Zdi se mi pametno, da gremo iz hiše.” „Kar pojdi, če si se naveličal postelje," je zabrundal srednji brat. „Naju pusti lepo na miru.” „Tc. sta grozna!" se je zadrl najstarejši brat. „Ne razumem, kako se vama ljubi Iclikc govoriti!" Ko so si bratje povedali vse, kar se imeli, so se obrnili k zidu in spe! poskušali zaspati. Nobeden ni hotel zapustiti sobe in mehke postelje. Hiša je medtem lepo gorela naprej in ker je ni nihče gasil, so z njo vred zgoreli tudi trije bratje — lenuhi. J * i ♦ i * i I * % ♦ i •» ♦ j « i i ♦ I ♦ f j : ♦ i t i : ♦ I I : ♦ ♦ j Pod klobukom Neustrašeni Mika je ujel nekaj vrabcev in ker jih menda ni imel kam spraviti, jih je dal v klobuk in se z njim pokril. Kmalu ga je srečal neki tujec in ga vprašal: »Lepo prosim> kam drži ta pot?* Mika je vedel, da bi bilo prav klobuk sneti. Toda ker je imel pod njim vrabce, si je mislil: kaj me briga tujec? Pa je pustil klobuk na glavi in odgovoril. Tujec se je čudil neolikanemu dečku in je šel naprej. Kmalu zatem je Mika srečal predsednika občine, ki so ga vsi spoštljivo pozdravljali. Toda Mika tega ni storil, ker je imel vrabce pod klobukom. Predsednik je pa dejal človeku, ki ga je spremljal: »Poglej vendar, da se ni morda temu dečku klobuk prilepil na glavo.* Njegov spremljevalec je stopil k Miki in mu dejal: »Poslušaj, Mika, predsednik bi rad videl, kakšen je tvoj klobuk od znotraj.* Mika se je pa še naprej delal nevednega. Tedaj mu je pa le-ta iznenada snel klobuk in »brrr* so se razleteli vrabci na vse strani. Predsednik in vsi drugi ljudje, ki so se medtem nabrali, so se temu sladko nasmejali. Miko so pa začeli odslej klicati Mika Vrabec in človeku, ki ne sname klobuka ob pozdravu, še marsikje pravijo »ta ima gotovo vrabce pod klobukom*. ževnik, ki je bil čas prespal in šele zdaj prišel. »Prva nagrada je prost dostop v zelnik,« je odgovorila mula. »To nagrado sem jaz predlagala. Zajcu ta nagrada pripada in jo je moral dobiti in tako sem kot misleči in delovni član razsodišča pomislila glede na njegovo korist, ki naj bi jo imel. Polž sme sedeti na ograji in lizati mah in sončne žarke in je nadalje postavljen za enega prvih razsodnikov pri hitrostnem teku. To je veliko vredno. Reči moram, da veliko pričakujem od bodočnosti, saj začeli smo prav dobro!« Korenine Dobriča Čosič »Človek tudi ni travica, da bi mogel še pred najhuj-*lrn koscem skriti zadnje kolence in spet iztegniti vrat Pod soncem. Mrliči so zastrupili zemljo in zdaj hodijo jolovci po njej. To hočem povedati tebi, ki ti ona nocoj Postaja mati. Žene in denarje je treba jemati. Toda to jo druga stvar in za drugo' priložnost. Nocoj, pod temi mračnimi oblaki, ki močijo temo in moja lica, edino ona krvavi, in to je življenje, razletava se, lomi, podira, in to je roka, ki bo držala nož, tehtnico, plug, blodila po ženskem nedrju, nasipala žerjavico, to so noge, ki so jim vsa mesta blizu in vse zveri počasne, to je glava, ki bo *nala kovati človeške laži in prevare. Ona gotovo ječi m boli jo, toda ljubo in veselo ji je, da boli in ječi. Zato b, ki ti bo ona do sonca postala mati, nikoli ne obžaluj j ^ensk, ko dorasteš, da jih boš oral. Bodi plug in seme. In °rji in sej, dokler ne pogineš. Nikoli ne bo toliko ust, bi zmanjkalo mesa in trave, če si snetljivec in jdlovec, ki se porajaš v tem velikem mokrem oblaku, potem ^^ini v njem, da ne boš madeževal zemlje in onečejal | Zer|sk. Če pa si deklica, ti moli krvavček, ki ji zdaj raz-9Qfijaš križ, potem bodi njiva ob reki, ki rodi vsako le-„°- Naša mala Srbija je polna plugov. Tudi zemlja je Jenska, ker jo orjejo, sejejo in zalivajo, ona pa rodi. oko cvet kot trn. Četudi. Zalotil sem jo, zemljo, večkrat na kupu s soncem. Gledal sem to vlačugo, po kateri hodimo, kako trepeče, čakaje moža. Ona je zmerom velika ženska brez sramu, sonce ji je mož, in čeprav vsako pomlad prihaja isti k njej, ga je ves marec sram, da bi jo naskočil in pritisnil nanjo." Prišel je iz hrastovega gaja in opojen z vlago njenega mleka. Dolina med dvema grebenoma, prerezana z motno žilo Morave, se je vsa vtisnila v ražširjene oči, mehke blazinice prstov so potegnile po neizrabljeni nežnosti. Mož je zemlji že zdavnaj raztrgal in pojedel srajco, pa jo je vso mastno, debelo in mokro pustil vetrovom, da jo operejo, posušijo in ji razčešejo kuštrave gozdove. Zemlja se je ponujala, kakor vdova razgaljena v poželenju, slišal je, kako šklepeče, šepeče ljubkovalne besede in se heheče, ponorela od čakanja, sonce pa se je sramoval oblakov. Nikola je preziral kujavca, toda sovražil nesramnico. Pa so se oblaki razmaknili in on, sonce, je zarinil beli lemež v ravnino ženinega trebuha, upadlega med gozdove. Oči so se zameglile od moči moškega curka in nemega nasmeha zemlje v objemu z možem. In začutil je, kako se po nevidnih koreninah drevja in koreninicah trave pretakajo semenca iz skritih jajčnikov. Zemlja je zaudarjala po klitju in zijala ob pokanju popkov. Curek sončevega lemeža, močnega in nežnega, potisnjen skozi bele oblake, je dolgo ljubil nenasitno zemljo, mahoma pa je zbežal za oblak. „Na moje roke, zakaj te sem vedno najbolj ljubil, lepo sem videl, pri bistri pameti sem bil, tedaj ko je sonce zbežal za oblak, se je zemlja razjezila in se vsa zmračila. Verjemi mi, ni po moji čudi, da bi se lagal. Ni, pri belem akacijevem kolu, tistem, s katerega so psički lizali mojega očeta kri. Če se ne vržeš po očetu, boš pameten. In ker so sojenice dosodile, da ne bom pustil ne glasu o sebi daleč naokoli ne vnukov, da bi žalovali za menoj, zapuščam nauk tebi, ker si ti, krvavček, ki jo danes razpolavljaš, svoje matere kri. Jaz, ki živim in se mučim, edino nocoj zavidam tvojemu očetu. Zavidam mu, toda ne sovražim ga. Vidim, letom se je posrečilo, da so mi posrkala tudi sovraštvo. Naj ti takoj povem: vse modrosti starcev so lažnive. Na tem Gospodovem sejmu največ lažejo starci in otroci. Nimajo moči. Pa še zato, ker so s koncev življenja, da ne vidijo drugega konca, in tudi do sredine jim je daleč. Naj mi nataknejo dušo na vile, ne govorim ti tega iz maščevalnosti. Človek z glavo lomi kosti, trše od hrastovine, da bi videl sonce. Prav tako kakor ti prihaja tudi tele ven na svet. Tudi ti, Simkino maščevanje, kakor tudi tele ne boš vedel, ne kdo je tvoj oče ne kdo je tvoj ded. Ti, nesreča mala, vedi: tisti, ki te bodo pozibavali na kolenih in ti ljubkovalno govorili, te bodo najbolj sovražili. Ko bi bil jaz bog, bi ti to nocoj zasadil v glavo, tako da se ne bi dobrikal okoli njih, da jim ne bi tekal v naročje in jim z lici božal brade. Tvoja mati nocoj stoka in krvavi, da boš nesreča, krivica in sovraštvo na zemlji. Sonce te bo ogrelo samo zato, da boš naslednik Katičev. To vem samo jaz. Le kje ima tale grob? Nekoč moraš vprašati. Nima groba, pa tako lepo govori. Na moje roke, zelo lep glas imam. Ko bi bili ljudje naši mali Srbiji izbirali | kneza po glasu, bi bil jaz gotovo posta! knez." Dež brizgne po Nikolu in zgori na licih. In tema je mehka v glavi. V topolovih gajih veter. Ne sliši go. Tudi Morave ne, ki se mdžd na bokih njiv in v temi previdno stopa po kremenjakih plitvin. „Verjemi mi, ti, ki se porajaš nocoj, da kaznuješ | moja leta in na vražjem gumnu razmetamo moč, tako da nisem mogel zaorati v edino njivo, ki sem si zaželel, naprednih gospodarjev Gnojimo žitu na list, toda z gospodarskim preudarkom Zadnja leta je veliko govora o dobrem učinku na pridelek žita, ki ga dosežemo s takoimenovanim gnojenjem na list, se pravi z dodatnim zalaganjem posevkov z dušikom, fosforjem in kalijem v dobi njihove rasti vse do časa njihovega zorenja. Tej obliki gnojenja pripisujejo, da je z njo mogoče vidno povečati donose zrnja. Ta priporočila je kmečka praksa potrdila kot pravilna in na mestu povsod tam, kjer je tudi drugače gospodarstvo z žitom urejeno, kjer sejejo dobro rodovitno seme in kjer potom gnojenja pred setvijo držijo zaloge dušika, fosforja in kalija v zemlji v takem razmerju in na taki višini, ki posevkom žita najbolj odgovarja. Smoter gnojenja na list pa je pri žitu v tem, da mu med rastjo v času, ko posebno močno potrebuje in je v stanju sprejeti večje količine dušika, fosforja in kalija in jih predelati v sestavine zrnja in slame, te sestavine v obliki dodatnega gnojenja nudimo. Tako gnojenje se torej v pravem času in v pravem razmerju izplača in se bogato obrestuje. Žito ne poleže, je močno obraščeno in nastavi močne klase z dobrim in klenim zrnjem. Pridelek zrnja na ta način lahko dvignemo za 30 in tudi več odstotkov. Kaj vse je vendar treba upoštevati, da bomo ta uspeh gnojenja na list dosegli in da ne bomo obratno s tem gnojenjem doživeli razočaranje? • Posevek mora biti od plevela čist in njiva ustrezno založena s apnom, pa tudi s fosforjem in kalijem. V zapleveljenem posevku bo gnojenje na list pognalo v bujno rast tudi plevel, ki bo po svoji naravi še bolj dušil žito, kakor bi ga dušil brez dodatnega gnojenja na list. • Zaloga apna v zemlji mora biti zadostna, se pravi apna more biti v zemlji v dovoljni meri še pred setvijo, bodisi v obliki neposrednega gnojenja s apnom bodisi s posrednim gnojenjem s apnom v obliki gnojenja s Thomasovo moko. Apno ima namreč lastnost, da od vsega začetka vegetacije krepi rastline v njihovi odpornosti proti poleganju in da omogoča trdnost njihovih stebel j. • Fosfor in kalij sta glavna nosilca tvorbe beljakovin v zrnju in število zrnja v žitu sploh. Posredno pa omogočita trdnost slame — in to od vsega početka njene tvorbe — kar pomeni, da morata biti rastlinam v njihovem razvoju vedno v potrebni meri na razpolaao. Z ozirom na to, da razpoložljivost fosforja in kalija v zemlji v teku vegi-tacije pojema, če s tema dvema hranili založimo zemljo samo pred setvijo, je potrebno, da ti dve gnojili dodajamo žitu v teku njegove vegitacije, kajti — ne oozabimo — sestavine teh dveh gnojil so bistveni činitelji za odpornost proti poleganju in za odpornost proti raznim obolenjem posevkov žit na Doliu. Zapomnimo tudi, da z fosforjem m kalijem žitnim posevkom nikoli ne moremo gnojiti preko mere. • Druao je vprašanje gnojenja z duši-kcm. Dušik poganta žito v rast in zavlačuje njegovo zorenje. Premočni obroki dušika v toku vegetaciie — ko trosimo suoerfosfat in kalijevo sol kot neposredno učinkujoči gnojili — lahko povzročijo, da žito navzlic vsem prizadevaniu poleže in da ne da pričakovanega pridelka zrnja. In še nekai moramo upoštevati. Žitu najbolj orlia, če ima v razmeroma kratkem času med razraščanjem in odganianiem bilk (steblanjeml dovolj apna, fosforja in kali- ja na razpolago, da jih naloži v spodnjih delih bilk, preden te popolnoma odženejo. Čim hitreje je razraščanje žita zaključeno, tem več časa je na razpolago, da žito ustvari te naloge. To se pravi, da je gnojenje na list toliko bolj učinkovito, če je proces razraščanja hitro zaključen in če je bilo osnovno kalifosfatno gnojenje v r e d u opravljeno. Proces razraščanja bomo pospešil i z zgodnjo setvijo in s pravočasnim prvim gnojenjem z dušikom. Apneni dušik je treba v ta namen trositi že 14 dni pred setvijo, nitra-moncal pa kmalu po vzniku žita, ker potre- buje 3 do 4 tedne časa, preden je rastlinam v polni meri dostopen. Če pa smo ta rok zamudili, nam preostane edino še gnojenje z apnenim solitrom (Kalksalpeter), ki hitreje učinkuje. Če pa ima žito med zaključenim razraščanjem in odganjanjem bilk preveč dušika na razpolago, potem mu to škoduje. Žito sicer bujno raste, vendar ostanejo spodnji deli bilk kljub apnu, fosforju in kaliju mehki (nevarnost poleganja!) in zorenje gre sila počasi in neenakomerno od rok. Potemtakem je za uspeh gnojenja na list odločilno, da pravočasno — kakor zgoraj opisano — damo žitu prvi obrok dušika. Kjer smo ustvarili ta predpogoj, tam pravo gnojenje na list ne bo več problem. Prvi obrok gnojenja na list damo pred steblja-njern. Količina nitramoncala pri tem obroku je odvisna od stanja posevka. Če je ta v rednem letnem ciklusu kalifosfatnega gnojenja nred setviio dobil vsaj 500 kg fosfornih in 300 kg kalijevih gnojil, poleg tega pa še pri- Preudarki k pasemskemu vprašanju v naši govedoreji V razglabljanju, na katero pasmo se bomo na poti k rentabilnejši govedoreji — k bolj molznim kravam in hitreje rastočim mladim govedom, kol so naši marijadvorci in pincgavci — pri dokupu živine po zaključeni tbc-akciji usmerili, moramo nujno najprej iskati odgovora na najmanj tale vprašanja: • katera pasma se v zadnjih letih, ki so pričela kmeta postavljati pred vedno strožji gospodarski račun, v naši državi vedno bolj širi in katera nazaduje! • katera pasma daje največ in najbolj mastno mleko in pri kateri pasmi sta se molznost in odstotek masti v mleku v zadnjih letih najbolj povečala! • katera pasma je v pogledu na r a s t n o s t, na hitro proizvodnjo mesa najboljša in katera najbolj spada v naše pravzaprav alpske pogoje! Kar tiče razširjenosti govejih pasem v naši državi, si oglejmo primerjavo števila Ko iščemo visokoproduktivno govedo med temi najpomembnejšimi pasmami v državi, se ne smemo te razgledovati po njihovi razširjenosti ter po doseženi molznosti in mastnosti mleka, temveč tudi po njihovi rastnosti in pripravnosti za naše kraje. K m e č-k i m obratom najbolj odgovarja kombiniran tip goveda, tip, ki najbolj odgovarja tako v pogledu na molznost kakor tudi v pogledu na hitrost rasti in mesnosti. Po proizvodnosti enostransko govedo v kmečkih obratih splošno odklanjajo. V pogledu najboljših kombiniranih lastnosti molznosti, rastnosfi in mesnosti od govejih pasem alpskega sveta stojijo na prvem mestu spet s i m o d o I c i, ki tudi v tem pogledu puščajo za seboj sivorjavo govedo, še bolj pa pmcgavce in rumeno govedo. Gornje primerjave že postavljajo simodolce in sivorjavo govedo v ospredje našega zanimanja. Vendar moramo v naših preudarkih upoštevati tudi še druge važne momente. meren obrok dušika, potem mu pri prvem obroku na list lahko damo do 100 kg nitramoncala po hektarju. Superfosfata v tem obroku odmerimo 100 do 150 kg, kalijeve soli pa 60 do 100 kg. Na splošno pa si zapomnimo: Čim manj je bila zemlja založena pred retvijo s fosforno kislino in kalijem, tem večji naj bo obrok superfosfata in kalijeve soli, tem manjši pa obrok nitramoncala. Drugi obrok gnojenja na list naj po potrebi sledi tik pred cvetenjem. Posevek sam nam bo pokazal, če in v kakšni meri je ta obrok potreben. Ne pozabimo tudi tega: Na lisi gnojimo žitu le ob suhem vremenu na suhe rastline! živali po pasmah teta 1954 in leta 1959. V zaokroženih številkah se nam pokaže na- slednja slika: 1954 1959 razlika V »/o simodolci 967.000 1,060.000 + 93.000 + 9,6 sivorjavo govedo 318.000 326.000 + 8.000 + 2,3 pincgavci 345.000 338.000 — 7.000 — 2,1 rumeno govedo 484.000 460.000 — 24.000 — 4,9 Po molznosti in odstotku masti v mleku pa je v državnem merilu pri rodovniških kravah (Herdbuchkuhe) slika naslednja: 1949 1959 mleka masti mleka masti kg kg «/. kg kg °/o simodolci 3.070 121 3.9S 3.666 153 4,17 sivorjavo govedo 3.172 121 3,81 3.612 140 3,87 pincgavci 2.740 105 3,83 3.345 135 4,03 rumeno govedo 2.578 104 4,02 3.174 129 4,06 Zadnji čas za sajenje silokoruze Na splošno so doslej trdili, da je za sajenje silokoruze pomladi vedno dosti časa in da jo še lahko sadimo v prvi polovici junija. Novejše izkušnje so vendar pokazale, da je tudi pri silo-koruzi zgodnje sajenje boljši od poznega. Čim je nevarnost večjega mraza in z njo nevarnost ostrejše slane minila, moramo silokoruzo saditi. Ta gotovost je pri nas dana začetkom maja. Čimprej torej v maju silokoruzo sadimo, tem boljša bo njena krmna vrednost. Preiskave so namreč pokazale, da je bila najboljša ona silaža, za katero so koruzo sadili v prvih dneh majat najslabša pa ona, kjer so koruzo sadili šele začetkom junija. Silaža od koruze, ki so jo sadili začetkom maja, ni imela le najmanj škodljive ocetne in maslene kisline, temveč je bila tudi na sušini, beljakovinah in škrobnih enotah najbogatejša. Čim pozneje je bila koruza sajena, tem slabša je bila krmna vrednost njene silaže. Ta ugotovitev je sama po sebi razumljiva. Silaža ima največjo krmno vrednost tedaj, ko prehaja zrnje koruze v voščeno zrelost. Za dosego te zrelosti pa mora biti koruza 115 do 140 dni v zemlji. Ker moramo zaradi nevarnosti slame silažo rezati najpozneje koncem septembra, je takojšnja saditev nujna. K članku „Preudarki k pasemskemu vprašanju v naši govedoreji" smo prejeli že vrsto zonimivih pripomb, stališč in vprašanj, zlasti ustmenih. Ker bomo s tem člankom še nadaljevali in ker bi vse pripombe, stališča in vprašanja za še boljšo razjasnitev tega vprašanja radi upoštevali, prosimo, da se k članku pismeno oglasijo vsi kmetovalci, ki imajo na tem področju svoje izkušnje. da bi bila moja, in sem ostal lemež, ki ga je pojedla ria in so ga vrgli za plot Ačima Katica, ni v moji čudi, da bi sramotil ljudi. Če sem doslej rekel kaj grdega o ljudeh, tega nisem delal zato, ker mi manjka ljubezni do njih. Pri tej najbolj mračni temi, do vidim samo njo razpočeno, vsi ljudje so reke z veliko zmešane vode in pitani kakor travniki. Mene pa se loteva nekaj, kar je zelo podobno žalosti. Poslušaj me, kazen, ki si gotovo že zajokala pod tujo streho. Zakaj še mlatim kruh Ačima Katica in hodim po njegovem travniku, to je moja in njegova stvar. Zaobljubila sva se, da ne izdava skrivnosti. Vse ob svojem času? Kaj naj narediš, ko se ti življenje izpahne, tako na primer kot tedaj, ko se ti rebra napačno zarastejo in srce obesi z leve strani na desno, in pozabiš tisto, zavoljo česar si se odpravil, da se praskaš po tem kraju, obraslem s trnjem? Kadar ni vse ob svojem času, tedaj mora biti, ko ni čas za to. Če se primeri kaj takega starcu, se mu vsi smejejo. Ej, ko bi samo mogel, vsem, ki se smejejo, bi populil goltance. Tistemu, kar je notranje, se nikoli ne smej. Če si zlomiš nogo, roko, se nekako namestita in zarasteta. Tisto notranje pa na tei vlačugi zemlji nimo mojstra, da bi ga namestil. Tebe, ki ti bo Simka nocoj postala mati, je veter prinesel na katičevska deblo. Padlo si med rogovile in klilo v vlagi. Vzklil si, zrastel boš in kakor bela omela objel deblo in sesal katičevsko kri. Deblo se suši, ti pa kipiš in zeleniš. In ne veš, da si zrastlo od strupa in da od njega zeleniš, ker so mrliči zemljo zastrupili, da nas je okoli teh Morav veliko, ki smo posajeni na nepravi kraj in z vsem mogočim drugim, kar ni dobro. Toda vendar, neprivoščenček moj in psiček brezzobi in brezrepi, ti boš grizel dojke, ki leta in leta in vsako noč svetijo nad nebom moje postelje, jaz pa jih prosim, naj padejo v oči in ubijejo starost. Tebi bodo za hlapce tako tvoj oče kot tvoji bratje. Tisto notranje pa imajo vsa živa bitja. Tudi na to bom vrgel trnje kakor čez ubitega Turka." Laži, Nikola, laži! Zato so ti tudi naredili glavo. Laži vsemu, laži tudi glavi, laži tudi svoji laži in njenemu pravnuku! Onemoglo se vzdigne in se odpravi po travniku. Tudi zadnje oblake žene veter in svit je. Stopa previdno, da ne bi pohodil regratovih cvetov. Trudno, ker bo' šele zvečer odšel v klet. Rosa drobno zvoni v mladi travi. Ko sivkaste glavice regrata postanejo rumene, objokane od dolge noči v pričakovanju sonca, se sklanja in jih trga, njihovi zeleni, drobni vratovi pa se oblivajo z belo krvjo. Gleda v rumeno, da ne bi mislil na nič drugega. Šteje cekine. Debeli, dolgi prsti so omadeževani z belo krvjo, noče misliti no tisto kri, s katero je to noč v sobi nad njegovo glavo zakrvavela z otroškim jokom. Nabira si cekine, šteje jih, da bi bili samo oni v glavi, da bi videl samo rumene kupčke, ki jih pušča za seboj po travniku. Ob njegovih mehkih korakih drobno zveni rosa, zveni zlato, on je najbogatejši siromaček med tremi rekami, on je najmlajši starec v tej kaluži z enim samim travnikom, on ima najlepši glas v tem jutranjem tarnanju ptic, on je hudodelec, ubijalec, lažnivec, velik lažnivec, njegova brada je bela od laži, ker je nalagal sam sebe, tudi zdaj laže sebi, toda noče misliti, ko so zlatniki pred njim, in ko se rumenijo kupčki zlata. Na svetu ne obstoja nič drugega razen zlata in njegovih prstov, ki jih nabirajo. Nič. Šepeče. . . . Duri so udarile ob zid, on pa še naprej sedi na divanu pri oknu, zagledan v črne jesene v svitanju, zdrz- ne se, pa ne pogleda v duri, ker ve, zakaj so udarile. „Sin!" izdavi Milunka. Ačim gleda skozi okno: mlada zora potaplja jesene. „Sin, e j I .. . Postal si ded!" On molči in z roko stiska Vasilijeve zareze na divanu. „. . . Kaj ti nisem rekla, da ti moja hči ne bo pustila hiše prazne? Kaj ti nisem reklo, sin!" maha z rokami, preti, izziva in steče ven. Tečaji zateglo cvilijo za njo in vrata se zaprejo z lahnim udarcem. Spet sam. Ačim zateglo zaječi, zato ker je sin, njegov priimek bo nosil, z njegovim imenom živel. Tuja kri se mu je skotila v hiši. Drhti. Tujec je zasadil zraven mojega ognjišča sebi sadno drevo, njemu glog. Njivski osat bo zadušil žito. On pa se je odrekel Vukašina, razdedinil ga je. niti pedi zemlje mu ni pustil, svojemu Vukašinu, sinu, ne jalovcu, niti njegovega imena ne bodo pomnili vnuki, to tuje pa bo nadziralo dninarje na mojih njivah, moje konje bo jahalo1, tuja roka mi bo prižigala svečo pri slavi. Sedal bo na zgornji konec mize, kjer je sedel on, Ačim . . . To ni več moja hiša. Moia niti ni bila. Hoče vstati, pa ga razmajana kolena ne držijo. Ne more več tukaj . . . Zadavil ga bo, kakor hitro zasliši njegov glas. Ko zaioče. Njega in pokvarjeno mater tudi. Komaj vstane, odide ven, kam bi? Mora iz tega razkopanega groba. „. . . Mijat, osedlaj mi kobilo!" „Naj ti bo vnuk srečen!" teče k njemu, hoče mu poljubiti roko. »Osedlaj mi kobilo!" Mijat se zmedeno maje pred njim. »Naslednik se ti je rodil, očka Ačim . . .* (Nadaljevanje sledi) Ob enajstih dopoldne, 21. aprila 1945, drgeče mesto pod ledeno sivo odejo' oblakov ruševinskega prahu, čada in lepljive megle. Po cestah blodijo obupani ljudje, deset tisoč, sto tisoč beguncev. Krvava metla prodirajočih Rusov jih podi proti zahodu. Hitlerjevi mladci, žene in starci grade cestne pregrade. Preteče grmenje oznanja fronto. Dim vstaja iz ostankov pregaženih mestnih delov. Pekoči, ščemeči zadah pogina visi nad Berlinom. Skozi špranje zapaženih oken vleče hladen aprilski veter v zasebni salon državnega ministra za ljudsko prosveto in propagando v ulici Hermanna Goringa. Tresljaji bližnjih zadetkov so tu pa tam nakru-šili okrasje stropa in sten. Dragoceni stoli, so zaprašeni, oguljeni. V somraku brezupnega prostora se je zbralo dobra dva ducata mož. Pet svečnih štrcljev meče plapolajoč svit na resne, upadle obraze navzočih; elektrike tu ni več. To je vnanja kulisa poslednjega posveta, h kateremu je sklical dr. Josef Goebbels svoje sodelavce. Vsako potankost, sleherno besedo, ki je bila tu izgovorjena, nam je ohranila priča — poznejši nurnberški obtoženec Hans Fritzsche. Minister nosi natančno ukrojeno temno obleke, snežnobeli ovratnik se belika v Somraku, in radijski komentator Fritzsche občuti to kot kričeče nasprotje turobnemu salonu in grozotnemu razdejanju po vsem svetu. Dr. Goebbels je sedel na stol in spregovoril. Adalomarno je prekrižal noge. Kar je povedal, je bilo daleč od treznega posveta s sodelavci. Pravzaprav govori nekemu drugemu občinstvu. Preklinja in obsoja vre nemško ljudstvo, govori o izdaji, reakciji, strahopetnosti. „Nemško ljudstvo je klecnilo," je planilo iz Gcebbelsa. „Na vzhodu beži, na zapadu ovira vojake v boju in sprejema sovražnika z belimi zastavami." Njegov glas je predirljiv, kakor bi govoril v Športni palači: „Kaj pa naj počnem z ljudstvom, čigar možje se sploh ne bore več, ko jim drugi posiljujejo žene?" Noto je spet hladen. Porogljiv trzaj mu igra okoli ustnih kotičkov. jasnil stanje; nazadnje se zdvojen vrne k dr. Goebbelsovi vili. Tu najde samo še preklinjajoče esesov-ce, nekatere zmedene tajnice, prazne sobane, prebrskane pisalne mize in omare, zapuščene kovčke. Vodja ministerialnega urada Curt Hamel izgubljen postopa v klobuku in plašču. Ko zagleda Fritzscheja, reče enolično: „Goebbels se je odpeljal v fuhrerjev bunker. ,Končano je/ so bile njegove poslednje besede. Rusi stoje na Aleksandrovem trgu. Zdaj se bom skušal prebiti v Hamburg. Greste z menoj? Še en sedež imam v avtu." Fritzsche je odklonil. Ostal bo v Berlinu. Pohitel je v propagandno ministrstvo in razrešil radijski oddelek, odpustil svoje sodelavce. Potem je pognal svoj BMW iz garaže in se odpeljal proti Aleksandrovem trgu pogledat, ali so Rusi res že tam. Topniški ogenj in bitka oklopnikov med Gdansko cesto in Ringbahnom sta ga spodila nazaj. V Radijskem domu je zvedel, da se mora Berlin braniti kar naprej. Še nekaj dni se je držalo jedro mesta. Nato je zaslišal Fritzsche, z uhljem na dogorevajočem baterijskem sprejemniku, prek hamburškega oddajnika novico o Hitlerjevi smrti. Z državnim tajnikom VVernerjem Neumannom iz propagandnega' ministrstva je zdirjal proti vladni palači. Že je skoval svoj načrt. Berlin se mora takoj vdati. Ampak za zdaj se še ne upa kaj takega predlagati Bormannu. Fritzsche hoče pri Borman-nu samo doseči, da prenehajo brezumna dejanja. Glavo je stavil na kocko, ampak uspelo mu je spreobrniti Hitlerjevega najmogočnejšega glavana. Na vrtu pred fuhrerjevim bunkerjem, med zidovjem, počrnelim od dima, med bencinskimi sodi in izgorevajočimi tajnimi akti — ali kaj pač je? — skliče Bormann nekatere esesovce in jim zapove vpričo Fritzscheja: „Werwolf (organizacija nacističnih gverilcev, ki naj bi se bili kljub zmagi zaveznikov še naprej borili — op. ured.) je razpuščen. Ustaviti je treba vsakršno dejavnost Werwolfa in izvrševanje smrtnih obsodb." Fritzsche tava nazaj v propagandno ministrstvo. Ob enaindvajsetih bodo skušali vsi, ki še tiče v bunkerju vladne palače, prodreti na piano. Nato bo Fritzsche kot ministerialni direktor poslednji visoki vladni uradnik, ki bo ostal v glavnem mestu nemške države. Tak bo ponudil maršalu Georgiju Žukovu vdajo Berlina. O svojem sklepu je obvestil nekatere lazarete, poveljniške bunkerje in vojne enote. Nato je napisal pismo sovjetskemu maršalu. Tolmač Junius z nemškega poročevalskega urada je prevedel pisanje na rusko. Tedaj so se razpahnila vrata. General Wilhelm Burgdorf, Hitlerjev poslednji pribočnik, je planil z bliskavimi očmi v kletni prostor. „Kapifulirati hočete?" je nadrl Fritzscheja. „Da," je suho odgovoril ministerialni direktor. „Tedaj vas moram ustreliti!" je zavreščal Burgdorf. »Fuhrer je prepovedal v svojem testamentu vsakršno vdajo. Boriti se je treba do zadnjega moža!" „Mar tudi do poslednje žene?" je vprašal Fritzsche. General je potegnil pištolo. Toda Fritzsche in neki radijski tehnik sta bila urnejša. Planila sta nad Burgdorfa. Strel je odjeknil, odbil se je pošev od stropa. Z združenimi močmi sta izbuhala adjutanta skozi vrata. Burgdorf se je skušal vrniti v vladno palačo. Spotoma pa je nameril pištolo nase in se ustrelil. * Ob 22. uri, 1. maja 1945, je državni tajnik v Hamburgu presenetil Nemčijo in svet s temle besedilom: „lz fuhrerjevega glavnega stana poročajo, da je naš fuhrer Adolf Hitler donesi popoldne v svoji poveljniški postojanki v vladni palači, vojskujoč se do zadnjega diha zoper boljševizem, padel za Nemčijo. Dne 30. aprila je fuhrer imenoval velikega admirala Donitza za svojega naslednika. Tragedija se spreminja v tragikomedijo. * Čas je, sprijazniti se s kapitulacijo. Do- T o n e Seliškar: Mejniki Kjerkoli hodiš, vsepovsod gomile so zrasle iz steptanih naših tal; tu je omahnil, tam je v jamo palr tod smrtne krogle so srce prebile. A Pod hrastom, v polju, pod samotno streho, pod živo skalo sredi nemih gor, nekje nagrobnik mu je kuštrav bor, drugod koščice vdirajo se v reko. Čolnar z morja, orač, pastir s planine, mladenič, starec, oče, mati, sin — so se za nas pogreznili v globine. To so mejniki naše zgodovine, zdaj segajo do samih korenin očiščene, svobodne domovine. nitz je odposlal v glavni stan britanskega feldmaršala Montgomeryja pri Luneburgu generalnega admirala Hansa Georga von Friedeburga, generala Eberharda Kinzla, kontraadmirala Gerharda Wagnerja in še tri častnike. Montgomery je sprejel ponudbo vdaje skoraj brez besede. Po pogodbi, ki jo je kmalu nato podpisal von Friedeburg, je 5. maja ob osmih zjutraj utihnilo orožje na vsem severnem prostoru. Friedeburg je poletel dalje v Francijo in se začel pogajati v Reimsu z Eisenhower-jevim štabom. Kmalu nato je tja prispel tudi generalni polkovnik Jodl. Drobceno dekletce, ki je še prozno zvečer tekalo po temačnih ulicah Reimsa, je slučajno zagledalo Jodla in njegovega spremljevalca pri poslopju obrtne šole, kjer je bil zavezniški glavni stan. Dekletce je zbežalo in vreščalo: »Les AllemandSi! Les Allemands! Nemci so tu! Nemci so tu!" Novica se je bliskovito razširila — dosti hitreje kakor uradne objave. Nemci so tu! — ampak to pot so> lahko prišli samo zato, da bodo podpisali svoj poraz in mir v Evropi. Iz otroških ust je svet najprej zvedel, da je konec šestletne stiske, razdejanja in smrti ... (Odlomek iz Heydecker-Leebove knjige »Nurnberški proces") KAPITULACIJA s'immmmmmsmmmmm. mm „Nu," reče tiho, »saj nemške ljudstvo si je to usodo samo izbralo. Spomnite se ljudskega glasovanja novembra 1933 o izstopu Nemčije iz Društva narodov. Takrat se je »emško ljudstvo prostovoljno odločilo zo-Per politiko podjarmljenosti in za politiko Pogumnega tveganja." Lahko je zganil roke in pristavil: »To tveganje se je pač izjalovilo." Eden, dva sodelavca šineta pokonci, da bi Goebbelsu segla v besedo. Minister ju prezre z ledenim pogledom. Ne meneč se za njuno demonstracijo govori dalje: »Da, to morda marsikoga preseneča, tudi moje sodelavce. Ampak saj nisem nikogar silil, da bi bil moj sodelavec, kakor tudi nemškega ljudstva nismo primoravali. Saj nas j6 vendar samo pooblastilo. Zakaj pa ste delali z menoj? Zdaj vam bodo-^ratec prerezali." Goebbels je vstal. Neopazno se je rogal rdečici ali bledici, ki so jo njegove poslednje cinične besede pognale navzočim v lica. Odšepal je k visokim rdečezlatim krilnim vratom filmskega salona, še enkrat se je obrnil in vzneseno rekel: »Ampak če odstopimo, naj se strese vsa zemeljska obla!" Za zdaj pa so se stresla samo vrata, ki tih je zaloputnil za seboj. Zbrani možje so ystali. Nobeden ni niti črhnil. Vsi so se prebodeni spogledali. Vsi so videli, da je pri-konec. Visoko so privihali ovratnike in ^Hiteli no cesto. Rusko topništvo obklada vladno četrt s 6*kimi kosi. Fritzsche skače sklonjen ob Podrtih stenah, se prebija med ruševinami n Po stranskih ulicah. Tako mu je, kakor se je prebudil iz sna. Hiti skozi Berlin, 'SCe kogarkoli, ki bi mu lahko natanko po- Do konca smo vztrajali Kakšno je bilo veselje, ko se je med borci raznesla vest o brezpogojni kapitulaciji Nemčije! Konec vojne, pomirjen je po vsem svetu, nič več pokanja pušk, nič več umiranja, povratek domov! Toda ... pri nas ni bilo še konca. Po vsej Evropi so prenehali boji, na koščku slovenske zemlje pa je še naprej pokalo, kakor da ni res tisto, česar so bile polne vse radijske postaje. Izpostavljati smo se morali blaznim poskusom nemških enot, ki so se valile z juga in se skušale prebiti čim globlje v notranjost Avstrije. Razumljivo je bilo, da je v vsakem izmed nas plal čut samoohranitve. Prebili smo dolgotrajno vojno, pa bi vsi radi živi izšli iz pekla. Toda močnejša od tega čuta je bila v nas zavest dolžnosti, zato smo vztrajali na svojih položajih do konca in izvrševali naloge. Naša enota je morala prodirati proti Borovljam, tam zajeziti dotok umikajočih se nemških divizij in jih razorožiti. Ko bi bila ta naloga opravljena, pa naj bi se odpravili na pot proti Celovcu. Takšno je bilo povelje štaba IV. operativne cone. Da za nas še ni konca vojne,^čeprav je bila objavljena kapitulacija Nemčije, smo lahko ugotovili takoj na začetku svojega pohoda. Žandarmerijska posadka (250 mož) v Selah sploh ni hotela nič slišati o predaji. Šele po večurni borbi so v postojanki prišli do spoznanja, da je borba nesmiselna. Ko smo prispeli v Borovlje, smo takoj zavzeli položaje, s katerimi smo zaprli dostop proti Celovcu. Z nami je bil tudi Koroški odred. Nemške divizije, ki so prihajale preko Ljubelja, so trčile ob nas. Bile so izvrstno opremljene, imele so še vse težko orožje. In vendar smo eno divizijo razorožili, pol druge tudi, preostala polovica druge in tretja pa sta se uprli. Razvila se je pravcata fronta ... Bilo je to menda dvanajstega, trinajstega in štirinajstega maja. Imeli smo hude izgube. Samo iz našega odreda je padlo 37 borcev... Nekateri od teh ljudi so prebili najhujše borbe na Dolenjskem in na Štajerskem. Hude izgube je tedaj utrpela tudi Avstrijska četa, ki je bila v našem sklopu. Razočaranje Veliko razočaranje za nas je bilo, da nam niso zavezniki prišli na pomoč. Ko je bil nemški pritisk že prehud, smo jh prosili, da nas v borbi podprejo. V celovški kotlini so imeli tedaj zbrane velike vojaške sile, nam pa so na boroveljske položaje poslali v pomol en sam tank, ki je pač bolj simbolično posegel v borbo, medtem ko so naši fantje sami krvaveli. Tako smo morali končno popustiti, nemške enote so si izsilile prehod preko dravskega mostu. Teh borb pa je bilo potem konec, tudi mi smo krenili naprej, in nepopisno je bilo naše veselje, ko smo vkorakali v Celovec. Prebivalstvo nas je zlasti v vaseh prisrčno sprejemalo. Pretresljiva usoda partizana Štefa V tistih dneh se je dopolnila tudi pretresljiva usoda starega koroškega partizana Trbovška-Štefa. Drugi bataljon našega odreda je prodiral preko Šmarjete proti Borovljam, naš prvi in tretji bataljon pa sta se prebijala na drugi strani Obirja. B il sem pri drugem bataljonu, kateremu je pripadal tudi Štef. Spotoma smo postavili zasedo in nanjo je naletel nemški oklopni ovtomobil z višjimi oficirji. Ko smo jih prijeli, so govorili, da jih kot parlamentarce pošilja IV. operativna cona v Borovljah na pogajanje s tamkajšnjimi enotami, ki naj bi se predale. In smo jim verjeli, saj je to vendar že bilo po oficielnem koncu vojne. Štef in eden izmed kurirjev sta prisedla k Nemcem, da bi z njimi kot prva od naših ljudi prišla v Borovlje in prisostvovala pogajanjem. Pozneje smo zvedeli vse, kar se je zgodilo v Borovljah. Oklopni avto z Nemci se je pripeljal v Borovlje in se ustavil pred neko gostilno ali kavarno, v kateri naj bi bil sedež nemške komande. Najprej so stopili v vežo trije Nemci, za njimi Štef, za Štefom pa četrti Nemec, ki mu je kot zadnji sledil kurir. Ko so bili že vsi v hiši, je nemški oficir za Štefom potegnil pištolo in ga zahrbtno ustrelil v glavo. Kurir se je brž znašel, začel skoraj istočasno streljati, razbil okno, skočil na dvorišče in se tam skril med hišami. Naslednji dan se mu je posrečilo prebiti se nazaj do naših enot. Škoda ljudi, ki so morali umreti v dneh, ko se je vsa Evropa že radovala ob zmagoslavju miru ... Ivan Janžekovič ŠPORTNI ŠPORTNI “pkfcn-Ue Evropsko prvenstvo v košarki Poleg nogometnih tekem za evropski pokal, kjer je v teh dneh šlo za kvalifikacijo v finale (španska enajsterica FC Barcelona si je mesto v finalu priborila z zmago nad moštvom iz Hamburga, dunajski Rapid pa je včeraj zvečer igral proti moštvu Benfica iz Lizbone, vendar rezultat igre ob zaključku uredništva še ni bil znan), je bil zadnji teden predvsem v znamenju evropskega prvenstva v košarki, ki se je odvijalo v Beogradu. Po dosedanjih poročilih' so znani samo izidi izločilnih tekem ter prvih srečanj v obeh polfinalnih skupinah. Za presenečenja je bilo poskrbljeno že takoj pri prvih igrah, ko je šlo za kvalifikacijo v polfinalni skupini. Prvo presenečenje je bila zmaga Vzhodne Nemčije nad Madžarsko, nato zmaga Romunije nad Francijo in končno še zmaga Turčije nad Češkoslovaško. Presenetilo pa je tudi mlado moštvo Izraela, ki je premagalo Bolgarijo. Izločilne tekme so trajale tri dni in so se v obe polfinalni skupini kvalificirale naslednje ekipe: Jugoslavija, Poljska, Madžarska, Vzhodna Nemčija, Sovjetska zveza in Belgija v prvo skupino, Bolgarija. Izrael, Turčija, Češkoslovaška, Romunija in Francija pa v dri/go skupino. Posebno uspešna je bila Jugoslavija, ki si je priborila tri zmage, zlasti visok rezultat — 122:58 — pa je dosegla v tekmi proti Angliji. V prvih polfinalnih tekmah so bili izidi naslednji: Češkoslovaška je premagala Izrael s 64:51, Bolgarija je premagala Turčijo s 60:57 in Jugoslavija Vzhodno Nemčijo^ z 82:73. O nadaljnjem poteku in zaključku evropskega prvenstva v košarki bomo poročali v prihodnji številki. NOGOMET: Vrba — Št. Janž 4:2 Zadnjo nedeljo je nogometno moštvo iz Št. Janža v Rožu nastopilo proti ekipi iz Vrbe, ki zavzema prvo mesto na lestvici. Kakor pričakovano, se je razvila trda borba za gole, vendar mladi igralci iz Št. Janža niso bili kos nesorazmerno močnejšemu nasprotniku in so končno podlegli z rezultatom 2:4. 1 RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jufranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Pozdrav note — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Nedelja, 7. 5.: 8.05 Kmečka oddaja — 11 00 Dopoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19-00 Šport — 20.10 Zabavna glasba. Ponedeljek, 8. 5.: 8.00 Koroška narečja — 15.00 Po- sebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas? — Za vse! — 18.35 Mladina in film — 20.15 In kaj mislite vi — 21.00 Koroška domovinska kronika. Torek, 9. 5.: 8.00 Godba na pihala — 14.45 Koroško pesništvo — 15.30 Komorna glasba — 17.10 Zabavna glasba — 18.00 Prometna vzgoja — 19.00 Stric iz Amerike — 20.15 Radijska igra — 21.30 Vesele viže zvečer. Sreda, 10. 5.: 8.00 Godba na pihala — 8.15 Resna glasba — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo: Peter Handke, mlad koroški pripovednik — 17.10 Zabavna glasba — 18.00 Ljudske viže — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestrski koncert. Četrtek, 11. 5.: 7.00 Mali jutranji koncert — 8.15 Praz-niška jutrana oddaja — 9.00 Vesele jutranje viže — 11.00 Koncert na prostem — 11.45 Godba na pihala 13.00 Operna glasba — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate —- 16.30 Mladinska oddaja — 17.05 Parada popevk — 18.00 Operetni koncert — 19.00 Šport — 20.10 Radijska igra. Petek, 12. 5.: 8.00 Godba na pihala — 8.15 Resna glasba — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Koroška narečja — 18.15 Prosti čas je dragocen — 19.00 Stric iz Amerike — 20.15 Halo! Teenagerji! — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM: Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca. Nedelja, 7. 5.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.10 Veselo petje, veselo igranje — 11.15 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.45 Fotografiraj boljši — 18.00 Moderna zabavna glasba — 18.25 Jezikovna policija — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Lepa pesem — 19.45 Ob lepi modri Donavi — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 22.15 Operetne pesmi. Ponedeljek, 8. J.: 6.05 Premislite, prosimo sami — 8.00 Za ženo — 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.35 Godba na pihala — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Sami brihtni otroci — 16.30 Komorna glasba — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Orkestrski koncert — 22.15 Plesna glasba. Torek, 9. 5.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.35 Godba na pihala — 11.00 Resna glasba — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Moje gledališče — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Nove knjižne izdaje — 17.45 Esperanto — 17.55 UNESCO — 18.00 Med popoldnevom in večerom — 19.30 Pomlad v Praterju — 20.30 Pogovor o ploščah — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Plesna glasba. Sreda, 10. 5.: 6.05 Premislite, prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 11.00 Resna glasba — 13.30 Za prijatelja opere —• 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Mali ansambli — 16.00 Indijski pesnik Ra-bindranath Tagore — 16.30 Dunajske viže — 17.40 Domači zdravnik — 20.00 Nogometna tekma dunajski Sport-klub-Spartak Praga — 20.50 Rdeči križ pomaga pri katastrofah — 21.40 Francoščina v radiu — 22.15 Plesna glasba. Četrtek, 11. 5.: 7.05 Pesem domovine — 8.05 Oj, ta mladina — 9.05 Operni koncert — 11.00 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 »Parsifal", Richard Wagner — 20.00 Glasba Johanna in Josepha Straussa — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe. Petek, 12. 5.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Da, to je moja melodija — 10.35 Zabavna glasba — 13.30 Za pri.atelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura 17.15 Znanje za vse — 18.00 Zabavna glasba — 20.30 Otroci ideje — 21.00 Zabavna glasba — 22.15 Plesna glasba. Slovenske oddale Radia Celovec Ponedeljek, 8. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zbori pojejo. — Socialna visoka šola. — 18.00 Iz našega albuma pesmi in glasbe. Torek, 9. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! Sreda, 10. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 11. S.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravl;amo in voščimo. Petek, 12. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Glej, ne izgubi svetle smeri ... — Umetne pesmi. Sobota, 13. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca i Spremembe programov pri avstrijskem radiu V zvezi z urejanjem finančnega položaja avstrijskega radia je prišlo od I. maja naprej do bistvenih sprememb in delnih omejitev vseh treh programov. Vodstvo celovškega radia nam je tozadevno poslalo naslednjo objavo: UKV-oddajnik na frekvenci 93,0 me-gaherc prevzame od 14.00 do 23.10 ure oddaje I. programa. UKV-oddaj-nik na frekvenci 97,8 megaherc prevzame od 14.00 do 19.30 ure oddaje II. programa, od 19.30 do 22.00 ure prinaša „gtasbo za vse" in prevzame od 22.00 do 23.10 ure ponovno oddaje II. programa.