Poštnina plačan* Uto IX. itev. Z58. V Ljubljani, v nedeljo 13. novembra 19Z7. Ceno Din z Izhaja vsak dan popoldne, Izrzemši nedelje in praznike. — InseratI dO dO petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petlt vrsta 4.— Dta. Popast po dogovoru, Fnseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 340.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravnišrvo: Knaflova ulica Št 8, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflovi nfloa it S, L nadstropja. — Telefon 2934, Po podpisu prijateljske pogodbe s Francijo Sinoči sta gg. Briand in Marinković podpisala prijateljsko pogodbo med Francijo in Jugoslavijo. — Svečanosti v Pariza« — Izjave obeh zunanjih ministrov novinarjem. — Pariz, 12. novembra. Včeraj popoldne ob 5. je bila v veliki slavnostni dvorani na Quai d* Orsayu podpisana prijateljska in arbitražna pogodba med Francijo in Jugoslavijo. Ob navzočnosti jugoslovenskega poslanika dr. Spa-lajkoviča in direktorja zunanjega urada Berthelota je podpisal pogodbo za Francijo zunanji minister g. Briand, za Jugoslavijo pa zunanji minister dr. Marinković. O podpisu je bil izdan sledeči uradni komunike: «0 priliki podpisa prijateljske in arbitražne pogodbe med Francijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev sta zunanja ministra gg. Briand in dr. Marinković ugotovila popolno soglasnost svojih naziranj v vseh vprašanjih, ki interesira jo njuni državi, kakor tudi odločnost, da nadaljujeta v polni harmoniji v skladu z Društvom narodov za varstvo miru na podlagi obstoječih pogodb. V tradicionalnem prijateljstvu med obema državama sta oba zunanja ministra v najbolj prijateljskem duhu razpravljala tudi o raznih vprašanjih, ki lahko ojačajo bodočo ureditev gospodarskih in finančnih vezi med obema državama.* Po izvršeni ceremoniji sta sprejela oba zunanja ministra zbrane novinarje ter jim podala daljše izjave, v katerih soglasno ugotavljata, da ne vsebuje pogodba nikake osti proti komurkoli in da stremi le po miru. Jugoslo-venski zunanji minister dr. Marinković je še dostavil, da je o pogajanjih in o vsebini pogodbe točno informirana tudi rimska vladia, da pa še ni sigurno, ali se bo na povratku oglasil v Rimu. Pogodba bo registrirana pri Društvu narodov in v enem izvodu deponirana v ženevskem arhivu. Takoj po registraciji bo pogodba službeno objavljena. Zatrjuje se, da bo v kratkem podpisana tudi trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Francijo. Včeraj opoldne je priredil jugoslo-venski poslanik Spala iković banket, katerega so se udeležili tudi francoski zunanii minister in drugi zastopniki francoske vlade. Dopoldne je bil dr. Marinković pri ministrskem predsedniku Poincareju in je ostal pri njem nad eno uro Francoski tisk o pogodbi Pariški listi se zlasti obširno bavijo z odmevom pogodbe v Italiji in dokazujejo, da se Italija razburja prav po nepotrebnem« — Sama je kriva, ako izgleda podpis pogodbe kot protiitalijanska demonstracija. — Pariz, 12. novembra. Francoski tisk slavi podpis prijateljske po^^dbe kot važen političen dogodek :n zlasti j-odčrtava dej= stvo, da je bil izvršen ta podpis na dan obs letnice premi *ja. Dejstvo, da je bila pogods ba parafirana že pred dvema letoma, a pod* pisana šele včeraj: navaja francoski tisk kor dokaz o stanovitnosti jugoslovenske zunanje politike. Vedno se še tudi živahno komen* tira vtis, ki ga jc napravil podpis pogodbe v Italiji. O tem pišejo listi: apetit Journal*: Vsakdo v Franciji ikre-no želi, da bi se laško^jugoslovenski dogo* vari čim najhitreje zonet obnovili in da bi došlo do sklepa pogodbe, ki bi izpopolnila ono, ki jo sedaj podpise Francija. V seda* njih okolnostih bi ne bilo več pametno, če se ne bi zganili in bi še nadalje odlagaii s podpisom diplomatske listine, ki je bila že dolgo pripravljena, da stopi končno v veljavo. G. Briand je sporočil rimskemu kabinetu svoj sklep, da podpiše in objavi to pogodbo, ki samo utrjuje evropski položaj in ki se bo povspela do vse svoje moči onc» ga dne. ko se ji bo pridružila Italija ... Na strani Beograda kot na strani Maroka so naši odnosa i i z Italijo jasni, pravilni in pri« iateljski. Nismo nezaupni in naša politika re daje povoda za nikake sumnje. Delamo pri belem dnevu in stremimo le za mirom in za tem. da obvarujemo dosežene pravice. Fri tem pa ne zanemarjamo pravic a dob« nosti drugih, k3r ponovno dokazuje zgodo? vina naših pogajanj z Beogradom m Rimom. «Avenir»: Veselimo se dogodka, ker smo mnenja, da jc dolžnost naše vlade, da okre* pi vezi, ki jo družijo z njenimi velikimi in malimi vojnimi zavezniki. Čeprav ta pogod* ba, ki jo preveva najčistejši ženevski duh in ki ne vsebuje nobene vojaške konvencije, ni povzročila nikakih pomislekov, ko so jo sporočili Consulti, vendar ni taka, da bi preveč ugajala laški vladi. To je naša vlada tako dobro čutila, da je dolgo odlašala s podpisom in da še danes daje razumeti g Mussoliniju, da bi bilo zelo krivično od nje* ga, če bi se pritoževal, ker je bilo samo od njega odvisno, da sklene tudi Italija slično pogodbo z Jugoslavijo in s Francijo. Podpis jugoslovenske pogodbe naravnost siH gosp. Brianda, da prične neposredna pogajanja z Mussolinijem. Naravno, da bodo težavna. Sredozemsko vprašanje je zamotano. Toda kdor ničesar ne načne, tudi nikamor ne pri* de. Razen tega pa mora «Anschluss». kot je zadnjič dejal v Bukarešti gosp. Jean Bra* tianu, mnogo bolj vznemirjati Italijane kot nas. «Quotidien»: Ta ogodba vznemirja del italijanskega javnega mnenja, a brez dvoma po krivici, kajti diplomati zatrjujejo, da ne vsebuje nikake tajne, vojaške ali druge klavzule. In že okolnosti same, v katerih je bila izdelana, potrjujejo, da ni naperjena proti Italiji. Bila je namreč sklenjena in pa* rafirana L 1925, v času, ko se je laŠko*jugo* slovesko nasprotje poleglo in se Italija še ni kazala tako agresivne napram Franciji kot sedaj. V začetku je bila ta pogodba zamišljena kot del trojne pogodbe franco* sko*laško*jugoslovenske, kar pa je prepre* čila edinole Mussolinijeva politika. Poplave in potresi v Italiji Veliko neurje po vsej severni Italiji. — Velika škoda« — Tudi človeške žrtve. — Poplave tudi v Švici — Milan, 12. novembra. Zadnje dni je v sevenni Italiji divjalo hudo neurje. iMočni nalivi so povzročili, da so reke in potoki silno oarastli, prestopili bregove in povzročili mnogo škode. Ada je poplavila obširna polja Nekaj hiš in več mostov se je zdru-šilo. V Sondriju je voda vdrla v prefektur-no palačo in dosegla višino dva in pol metra. Neurje le divjalo tudi nad jezerom Maggiore in v pokrajinah Bergamo in Bre-sci.a kjer le voda podrla mnogo hiš. pokvarila ceste in je poginilo tudi mnogo živine. V pokrajini Parmi je vso noč lilo kakor iz škafa. V Bedogni je bilo med nalivom več potresnih sunkov, tako da so ljudije kljub nalivu ostali na prostem. Potres le poškodoval skoraj vse hiše. Proti jutru le pričel divjati močan veter, ki je tudi povzročil mnogo škode Podrl je tudi neki zid, ki je zasul dve osebi, ki sta kmalu nato umrli. Tudi iz Poadižia prihajajo ve- sti o velikih nalivih. Adiža in njeni pritoki so zelo narasitli in odnašajo s seboj ogromne množine lesa Tudi na Tirenskem morju je divjala huda nevihta. V Genovi in Li-vornu je bilo poškodovanih več pannikov. Plovba je še sedaj skoraj nemogoča. Iz Livoraa prihaja vest, da je morje še vedno zelo razburkano in da valovi poplavljajo velik del nabrežja. — Curih, 12. novembra. V pokrajinah ob Renu in v Lichtensteinu so nastale nove poplave. Ren je pr-i Buchsu naraste! od 2.40 m na 4.80 m. V lichtensterau je voda odnesla neki 40 m dolg zasilen most. Stari nasip je v dolžini 80 m razdejan. Vas Ruggel je zopet popolnoma pod vodo. V Graubtindenu so vsi provizorični nasipi uničeni. Tudi v sosednem italijanskem Veft-Kmu so reke prestopile bregove ter poplavile celo železniško progo. Rotftermerjeva akcija in — Budimpešta, 12. novembra. Poročevalec »Ajz Esta« v Bukarešti je Izvedel, da se bo Titulescu v svojem ekspozedu v zbornici bavil z rumunsko-madžarskton sporom glede optantov Titulescu ie baje izjavil, da se je razmeria med RunnraiJo in Madžar- sko vsled znane Rothenmereove akcija razvilo v smeri ki ni bila zaželjeoa. Revidiranje meje Rumunija odlično odklanja. Minister bo naglasil, da Je Rumunija že ponovno dala Madžarski priliko, da bi sklonila garancijsko pogodbo, ne da bi bila sprejela od Madžarske zadovoljiv odgovor Končno bo minister izjavil, da je Romunija pripravljena skleniti z Madžarsko pakt, ki bi garanMral teritorijalno nedotakljivost obeh držav. Še vedno italijanski vazali ? Nečuveni škandali na beograjskih ulicah. — Na zahtevo italijanskega poslaništva je policija z bajoneti raztrgala rapallske plakate Jugoslovenske Matice. — Beograd, 12. novembra. V Beogradu se je pripetil danes nečuven škandal, ki je izzval ogorčenje v vseh nacijonalnih krogih. Kakor povsod drugod, je Jugoslovenska Matica tudi v Beogradu nalepila po mestu večje letake, v katerih poziva prebivalstvo na proslavo rapallskega dne in v katerih opozarja na krivice, ki se gode Slovanom pod Italijo. Policija pa je Prihodnje leto kočevsko dala policijskim organom nalog, naj nemudoma odstranijo te lepake. Res so dopoldne policijski organi z bajoneti trgali letake med zgražanjem občinstva, ki je na glas obsojalo tako početje jugoslovenske policije v jugoslo-venski prestolici. Zatrjuje se« da je policija dobila tozadevni nalog od notranjega ministrstva, kjer je interveni-rano italijansko poslaništvo. začno graditi železnico Prometno ministrstvo se je definitivno odločilo za Klodičevo progo Kočevje-Vrbovsko. — Proga bo dolga 57 km in bo veljala nad 200 milijonov dinarjev. — Beograd, 12. novembra. V prometnem ministrstvu so se ta teden vršila važna posvetovanja glede gradnje novih železniških prog v Sloveniji. V prvi vrsti so obravnavali vprašanje direktne zveze Slovenije z morjem t J. vprašanje zveze Kočevje—Sušak. Konferencam je prisostvoval za ljubljansko železniško direkcio pomočnik direktorja inž. Makso K 1 o d i č. Včeraj je končno minister definitivno odobril načrt proge Kočevje—Vrbovsko. 2e prejšnji mesec so se merodajni činitelji definitivno odločili za Klodič-Hor-vatovo progo. Izvršene so bile le nekatere manjše izpremembe. Opuščen bo n. pr. prvotno od ing. Klodiča projektirani veliki most čez Kolpo pri Radencih, kakor tudi veliki predor skozi Lovnik pred Vrbovskim. Zato se je moral prvotni načrt glede zadnjega dela proge Kočevje—Vrbovsko predrugači-ti in se je začrtala nova proga po prostem gozdnem terenu čez gorovje Ka-menco in ob Lujizini cesti. Prvotno na 44.75 km določena proga se je radi te izpremembe podaljšala za 13 km in bo zdaj dolga 57.75 km. Nova proga bo vodila iz Kočevja preko Mozlja, Knežje Lipe, Čepelj, Starega trga ob Kolpi, Radencev, Se-verina ob Kolpi in Lukovega dola na Vrbovsko. Priključna postaja bo postaja Srbske Moravice. ki je že sedaj primemo zgrajena in je ena največjih postaj na progi Zagret)—Sušak. Proga bo zgrajena za ves promet in bodo na njej tudi vozili brzovlaki, zato pa se bo morala primerno preurediti tudi sedanja šibka proga Grosupljee Kočevje. Vožnja iz Ljubljane na Sušak bo trajala 6 ur. Celokupni stroški so sedaj preračunjeni na približno 225 mi* lijonov dinarjev, prvotno pa je bilo do* ločenih 252 milijonov dinarjev. S tra* siranjem proge prično že prihodnjo spomlad, a z gradnjo prihodnjo jesen. Proga bo zgrajena v dveh do treh letih. S sklepom prometnega ministra je slednjič končan dolgoletni spor glede gradnje nove kočevske proge. Kakor znano, so obstojali trije projekti, a bilo je še okoli 13 drugih. Te varijante so zagovarjale različne proge, med drugi* mi je bila tudi varijanta, da bi železni* ca tekla iz Ribnice na Čabar in Delnice. Vsi projekti so sedaj definitivno poko* pani, med njimi tudi tudi Musilov načrr proge Kočevje-Brod ob Kulpi. Brod-Moravice. Proslava obletnice premirja Pariz, 12. novembra. Po vsej Franciji so včeraj svečano proslavili obletnico premirja. Vršile so se civilne in vojaške slav-nosti. Na grobu neznanega junaka se je vršila slavnost v navzočnosti predsednika republike Doumerguea, članov vlade, diplomatskega zbora, civilnih in vojaških dostojanstvenikov, organizacij bojevnikov in ogromne množice ljudi. Ob 11. je zavladal med množico enominuten molk. Nato je defilirala pred grobom pariška garnizija. Na grob je bilo položenih toliko vencev, da ga skoraj ni bilo videti. London. 11. novembra, (lo.) V proslavo obletnice premirja Je počivalo za dve minuti po vsej Angliji delo. Washlncton, 12. novembra. Obletnica premirja se je slavila z veliko vojaško slav nostjo. Predsednik Coolidge se slavnosti ni hotel udeležiti, ker se je bal, da se bo pri tej priliki preveč pokazal značaj mirovne demonstracije. Državni tajnik za vojno je izvajal v slavnostnem govoru: cMi smo ustvarili največji narod sveta in smo upniki vsega sveta Noben narod ali skupina narodov se ne more vreči sveta v vojno brez volje se ne more brez naše pomoči ali pristanka dalje bojevati. Noben narod ne more vreči sveta v vojno brez volje Amerike.* ANGLEŠKO OBOROŽEVANJE NA MORJU London, 12. novembra. V spodnji zbornici je naznanil minister mornarice, da se je to leto pomnožilo angleško brodovje za eno oklopnjačo, dva rušilca torpedovk, ene* ga polagalca min in en podmorski čoln. Gradijo pa se še ena oklopnjača, dvanajst križarjev, 4 rečne topovske ladje, 6 podV morskih čolnov, dva polagalca min, ena Iadia*marica za podmorske čolne in ena ladja z delavnicami. NEMŠKA REPARACIJSKA KOMISIJA — Berila, 12. novembra. Ministrski svet je sklenil ustanovitev ministerijalne repa raci jske komisije, kateri bo predsedoval finančni minister. V delokrog te komisije bodo spadala vsa vprašanja in ukrepi, ki se tičejo reparacijske politike. PALACA DRUŠTVA NARODOV — Ženeva, 12. novembra. DTuStvo narodov je sklenilo povišati proračun za dru* Jtveno palačo na 19 in pol milijonov fran* Nova akcija sovjetske opozicije Moskva. 12. novembra. Časopisje objavlja pismo osrednjega odbora komunistične stranke, naslovljeno vsem strankinim organizacijam, ki naglasa, da dokazujejo sovjetom sovražne poulične demonstracije Troc-kega, Zinovjeva, Kamenjeva in tovarišev ob priliki lOletnega jubileja oktobrske revolucije v Moskvi in Ljeningradu, dalje nasilna zasedba avditorija v moskovski tehnični visoki Soli, dalje nasilja'proti pristašem strankinega programa, da pričenja sedaj opozicija zbirati okoli sebe delavcem sovražne sile in pripravljati nove, sovjetom sovražne akcije. Osrednji odbor smatra tako postopanje opozicije in njenih voditeljev za popolnoma nedopustno in priznava, da je potrebno, da se zadnje, stranki sovražne akcije opozicije predložijo osrednji kontrolni komisiji v proučitev. Odbor poziva vse strankine organizacije, naj opozicijo, ki se udeležuje izvenstrankarskih zborovanj ali nastopa proti politiki stranke, takoj izključi iz stranke in ne dovoli, da bi se taka protizakonita zborovanja opozicije sploh vršila. Ce pa bi bilo tako protizakonito vendar sklicano, je dolžnost organizacije, da ga z močmi lastne organizacije in delavstva razpusti. OGOLJUFANA DUNAJSKA OBČINA — Dunaj, 12. novembra. Pri občinskih stavbah v Heiligenstadtu so izsledili veli* ko goljufijo na škodo dunajske mestne obs čine. Štirje sokrivi funkcijonarji občine so bili aretirani, proti trem je bila vložena ovadba državnemu pravdništvu. BIVŠI ŠEF ANGLEŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA PROTI VOJNI t — London, 12. novembra. BtvS Sef angleškega generalnega štaba Robertson je na nekem -redavanju govoril proti vojni in navedel ogromne stroške moderne vojne, ki morajo vsakogar oplašiti. Med drugim je povedal, da je od angleške artiljerije v bitki pri Arrasu potrošena municija stala 15 milijonov, v tretji bitki pri Ypernu pa 20 milijonov funtov sterlingov. NKARAGUA — KOLONIJA ZEDINJENIH DRŽAV — Newyork, 12. novembra. Ameriška radovedni, kaj bo. Kmalu so prišli v veliko, lepo razsvetljeno dvorano. Ob steni je stalo več železnih postelj. Na klopi Je sedelo devetnajst mož. Na Cerkov migljaj so vstali m se poklonili. u spel i. Koalicija je tu. Česar niso moli preprečiti, skušajo sedaj omalovaževati češ„ da koalicija ni ničesar spremenila. Baš to naglasa no omalovaževanje pa je najboljši dokaz, da jih je koalicija zadela v živo in da se je zelo boje. Tudi časopisje obširno razpravlja o novi formaciji in ji posveča osobito pažnjo, kakršne so deležni le res pomembni politični dogodki. Celo glasila onih strank, ki bi osnovanje koalicije najraje popolnoma zamolčala, so prisiljena ,da se obširno bavijo. Zelo značilna je pasiva zagrebških >Novosti«, ki veljajo za osobito glasilo g. Vukičevića. Razpravljajoč o ^Beograjski resoluciji« pišejo med drugim: :>Ni mogoče umetnim potom ubiti in uničili slrank, ki so polne življenja. Kajti vse, kar je polno življenja, poteka iz stvarne potrebe naroda. Stranke, ki nimajo zaslom-be v narodu, izginejo same od sebe. Takih dokazov imamo v našem političnem življenju že dovolj. Zato lahko Se danes rečemo, naglasa list, beograjska resolucija lahko postane v našem političnem Življenju po svojem pomenu in važnosti to, kar je bila v polpretekli dobi reška resolucija v tuji državi. Gotovo pa je, da koalicija med HSS in SDS ni niti najmanj umetno ustvarjena, marveč je naravna, najnaravnejša posledica stvarne neenakosti med prečani in Srbijanci. Ta koalicija poteka torej iz neposredne in nujne narodne potrebe, narodne, in državne, poteka iz hotenja po popolni enakopravnosti v dolžnostih iu pravicah. In ona bo obstojala, dokler obstoja ta potreba. To se pravi, da bo obstojala vse tako dolgo, dokler se bo tcdisj v vladi ali v opoziciji borila za izenačenje, brez katerega nismo in ne moremo biti pravna in demokratska drlava.« — Izvolite za menoj! — je dejal Čerko. Po liftu so se spustili doli in prišli v okroglo dvorano z dvanajsterimi vrati. Tu se je Čerko ustavil pri vratih in povabil goste, naj vstopijo. V veliki mračni sobi je ležalo na postelji v črni obleki Fulgranovo truplo. — Fulffran, — je dejal Čerko. Ob vzglavju sedeči neznanec srednje postave in črnih oči je vstal. — Inženjer, — je dejal Čerko, — ti ljudje prihajajo od Keliosa. Imajo prstan in parolo. Pokazal je na d'AIbaniaca. Inženjerjev obraz je izdajal začudenje. Vljudno se je poklonil, rekoč: — Jaz sem Sansino, Fulgranov pomočnik. Povejte, prosim, parolo. — Cezar! — ie dejal d'Albaniac in snel s prsta prstan. Kakor višji nadzornik, tako se jc tudi inženjer Sansino spoštljivo poklonil. — Naš gospodar ste. Kar zapovedujte! D'Albaniac ni takoj odgovoril. Stopil je k Fulgranovemu truplu. Pokojni inženjer je bil visoke, močne postave in neverjetno energičnih potez na obrazu. Bil je pravi delavski vodja. D'Albaniac je prisegel osvetiti njegovo smTt. Toda najprej je bilo treba marsikaj Izvedeti. Napeti živci niso čutili u trnje- Jugoslovanski festival v Pragi Češka rflbann. v Prari In pa češki koo-servatorij praski sta v dneh 4M 5. in 6. nov. bra 1927 H lastne inicijative priredila ju-goslovenski festival, obsegajoč tri večere Bila je to prva prilika, da so jugoslovenski skladatelji strnjeno nastopili v zunanjem svetu v Pragi, ki je v muzikalnih srvareh gotovo eden izmed naflcompetentnei'Ih svetovnih forov. Svobodna jugoslovenska glasba, izvajana na tem festivala, je pri tem svojem prvem koraku v svet dosegla zelo simpatičen sprejem «n prav časten uspeh* ki smo za v znatni meri Lili deleža! mdi Slovenci. Z ozirom na znamenitost tega za nas prvovrstnega kultarn^ga dogodka, prinašamo za enkrat spored festiva'a, dočim bomo Izvleček praške kritike prinesli kasneje. Prvi večer festivala je Božidar Sirola, ki je s svoflm oratorijem Sv. »Ciril in Metode dosegel na intemacijonnlnem festivalu v Frankfurtu tako močan nspeh, predaval o zgodovini jugos'oven&ke glasbe. Drugi večer, ki ga le priredil praski konservatorij, je bil posvečci naši komozrl glasbi in je imel sledeči program: 1. L. M. Škerjanc: Sonatina da camera za godalni kvartet (I. stavek), 2. Anton Dobronič: Moja pjesma za klavir, flavio, oboo, klarinet, fagot in leseni rog (I. stavek). 3. Peter Konjovič: Hatdučka za čelo in klavir. 4. MilivoJ Crvčanin: Tri pesmi. 5. Krsto Odak: Godalni kvartet. 6. Josip §. Slavenski: Sa sela. Tretji večer ie pnredi'a v vrsti svojbi orkestralnih abonentnlh koncer.*ov Češka Filharmonija, pod vodstvom Nika StrfttJa. Program sledeči: 1. Božidar Šlrola: Otmica, suita. 2. Josip 5to!ceT - Ravenski: Nocrurno. 3. L. M. škerjanc: Koncert za orkester v dveh stavkih. 4. Fml! Adamič. Iz sulte »Ljubljanski akvareJ«, stavek »Pri sv. Križu« tn iz suite »Moja mladost<, stavka »Mož z medvedom« in »Bajka«. 5. Ante Dobrome: »EroHca« Iz simfonične pesmi »Karneval«. 6. Anton Lajovic: »Caprjce« za veliki orkester. Trafikanti za svoje pravice Dne 6. t m. se je vršil v hotelu »Takovo« v Beogradu kongres trafikantov iz vse države, na katerem so navzoči delegati in zastopniki obenem protestirali proti znižanju provizijskega odstotka pri prodaji tobaka. Številne zbrane delegate je pozdravil dr Bogdanovič iz Beograda, ki je otvortl kongres, za predsednika kongresa pa je bi! izvoljen g. Milakovič iz Zagreba, za podpredsednika g. Fran Beline iz Ljubljane. Na kongresu je prvi govoril g. A. Bajič, podpredsednik zveze iz Beograda, ki je po-vdarjal, da nastopa g. finsmčni minister v vprašanju prodanih provizij nekorektno. Na eni strani izdaja vedno nova dovoljenja za prodajo tobaka, na drugi strani pa se zmanjšuje provizija. Za njim je govoril invalid VuJoSevič major v p„ ki je naglasa!, da se brez potrebe trafikantom, ki so večinoma sami sromnki. zmanjšujejo dohodki od proda ie. ne da bi imeli od tega dobiček invalidi, kakor je bilo do'očeno. Vse to gre na račun velikih tantijem, ki Jih požre upravni odbor monopolov. Nato se ie oglasil k besedi ljubljanski delegat g. Fran Beline, ki te povdarjal, da slovenski trafikanti gladujejo, ker njihov zaslužek pri prodaji tobaka komaj eađoštafe za režijske stroške. Slovenski trafikant1 so večinoma invalidi, vdove ali sirote. Govornik je ostro nastopil proti temu. da se zadnje čase izdala vsakemu dovoljenje za prodalo tobaka, če bo šlo v tej meri naprej, ni daleč čas, ko bo stala trafika pri trafiki Končno Je Kongres sprejel nastopno resolucijo: 1.) Kongres odobrava delovanje Zveze v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani in v Novem Sadu in akceptira vse tozadevne sno-menice. ki so bile poslane finančnemu ministru in monopolni upravi, v katerih zveza trafikatrtov protestira proti neutemeljenemu znižanju odstotkov. Nasprotno zahtevajo na kongresu zbrani delegati, da se prodajni odstotki zviSalo na S%, kaiti že ta zashržek bi bil minimalen. V drugih državah umivajo trafikanti mnogo večje ugodnosti iti znaSa zaslužek n. pr. v Franciji 10%. v ItaliM *n na Madžarskem 0H. Zahtevani povišek komaj zadostule ?n kritie stroškov. Poleg tega <=e dogaia, da so v nekaterih krajih države zlasti na Hrvatskem občinske dajatve tako velike, da trafikanti absoltvtmo ne moreno kriti teh stroškov Zato zahteva kongres, da se ti davki ukineio. 2. ) Koneres nai v svrho uveflavMenjn oravic trafikantov, t. j. r^rvečania odstotkov in zboljšanja matertjalnega r»o*ožaia nosti. Zamišljen nad truplom je d'Alba- j niac molče snoval svoj načrt. Nekaj časa je vladala v sobi grobna tišina. — Gospod, — se je obrnil k Sansinu, — vi očividno nadomestujete tu pokojnega Fulgrana. Pri sebi imam Kelioso-va povelja. Izpolniti bi jih moral Ful-gran. Ker je pa mrtev, jih izpolnim sam. Ali je razen vas v rudniku še kdo, s komur se je Fulgran običajno posvetoval? — Da, še dva inženjeria sta. Mi trije smo upravljali tri rudniške okraje v Srednjih Alpah. — Pokličite ju Koliko časa bo treba čakati, da prideta. — Dobro uro. — Dobro. Odredite, da prideta sem. Sansino se ie obrnil k Cerkn. — Si slišal? Čerko je odŠeL — Zdaj mi pa povejte, — je nadaljeval d'Albaniac, — kaj nameravate početi s Ful grano vim truplom? — Takoj pridejo kemiki, ki bodo truplo balzamirali. Nato ponesemo truplo po vseh rovih, da se poslove od pokojnega rudarji, ki so ga oboževali. Potem bo truplo upepeljeno in pepel raztresen po zraku. — Kdaj ga nameravate odnesti po rovih? — Danes obhodimo s truplom rud- pošlje k ministrskemu predsedniku, tinan-inemu ministru in upravi državnih monopolov posebno delegacijo, la naj predioži prejeto resolucijo. Razen tega zahtevalo raj\ka»ti. nai se vprašanje prodajnii provizij reši zakonodajnim potom in ne zavlačuje, kakor se je dosedaj prakticiralo. 3.) Kongres zahteva dalje, da se uprava državnih monopolov, odnosno finančna oblast pri podeli en:u koncesij za prodajo tobaka obrača za mnenje vedno na zvezo trafikantov odnosno na pristojno podzve-zo, da se na ta način zajezi in prepreči neumestno podeljevanje koncesij. V slučaju zavrnitve teh upravičenih zahtev bodo trafikamti v znak pTotesta za tri dni ukinili prodajo tobaka in če to ne bo rodilo uspeha, bodo stavko nadaljevali. V februarju 19?8 se sktiče nov protestni kongres. Na kongrefu se ie tudi zahtevalo, da naij uprava državnih monopolov v bodoče dobavlja kvalitativno boljš5 tobak in da se naš flnejSi tobak ne Hzvaža v toliki meri. V Interesu splošnega štedenja ie tudi. da se vsako brezplačno podeljevanje tobaka In cigaret v reprezentacijske svrhe ukine. Sport Tekme za gosposvetski pokal. V korist Jugoslovenske Matice in v okvirju Rapallskega dne odigrajo štirje najmočnejši ljubljanski klubi Ilirija, Primorje, Hermes in Slovan v nedeljo ob 14. na igrišču SK. Ilirije nogometni turnir za prehodni Gosposvetski pokal. Na inicijativo SK Ilirije se ponavljajo te tekme vsako leto, dokler si pokala definitivno ne pribori klub, ki zmaga tri leta zaporedoma ali petkrat prekinjeno. Razpored letošnjega turnirja je sledeč: v semifinalu nastopita ob 14. Hermes in Primorje, ob 14.45 Ilirija in Slovan- Nato sledi približno ob 15.30 nagovor zastopnika Jugoslovenske Matice na športnike in publiko, nato se odigra približno ob 15.45 odločilna tekma za prehod nji pokal med zmagovalcema obeh semifinalnih tekem. Vsaka tekma traja samo 45 minut, torej polovico regularnega časa. Ob neodločenem izidu se tekma podaljša za dvakrat 10 minut, nato odloča po potrebi žreb. Službeno iz Lhp. Danes zvečer ob 18.30 seja upravnega odbora v kavarni vEmonac. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje točno in gotovo udeleže. — Tajnica. Nedeljske prvenstvene tekme v Zagrebu. V nedeljo 6e v Zagrebu odigrajo sledeče lekme: Gradjanski—Concordia, Ha5k—Železničar in Viktorija—Derby. Največje zanimanje vlada seveda za srečanje Concordia—Gradjanski. 60.000 gledalcev je v soboto prisostvovalo tekmi Binningkam—Asto Villa (1:1), a tekmi Newcastle United— Sunderland 3:1. Dunajske nedeljske tekme. Na Dunaju se v nedeljo odigrajo sledeče tekme: Sparta (Praga)—Rapid, finale za srednjeevropski pokal in prvenstvene: Austria—Vienna, Ad-mira—Slovan, B. A. C—Hakoah in Simme-ring—Sportklub. Gospodorstuo —g Padec italijanske lire. Italijanska li* ra je začela zadnje dni znova nazadovati. Tuje valute in devize so na italijanskih tr« žisčih znatno poskočile. Tudi dinar beleži porast. To je od izvedbe stabilizacije lire prvi padec italijanske valute. Zdi se, da bo padala lira še naprej, dokler ne bo dosegla normalnega nivoja, ker so italijanskemu re» žimu očividno že pošla sredstva za umet* no vzdrževanje lire na abnormalni višini. —g Priče tek pogajanj z Avstrijo. Kakor poročajo iz Beograda, ie pričetek trgovin* skih pogajanj z Avstrijo določen definitiv* no za dne 14. t. m. Avstrijska delegacija dospe v Beograd 13. t. m. Jugoslovenski de* Iegaciji bonačeloval univ. prof. dr. Milan Todorović, prideljeni bodo tudi eksperti iz Slovenije. —g Mednarodna konvencija o ukinihi uvoznih in izvoznih prepovedi. V Ženevi je bila po tritedenskem posvetovanju skle* njena konvencija o ukinitvi uvoznih in iz* voznih prepovedi. V smislu te konvencije se morajo šest mesecev po njenem uveljav* ljenju ukiniti vse uvozne in izvozne prepo* vedi, da se na ta način omogoči svobodna izmenjava blaga med državami. Dopustne so le izjeme, ki se nanašajo na državno obrambo, zaščito javne varnosti, javnega zdravja ter izjeme moralne in humanitarne narave. Eventuelne izjeme morajo prijaviti posamezne države do 1. februarja 1928. ter bo o njih ponovno razpravljala konfe* renca, ki se sestane 15. junija. —g Znižane izvozne takse v Romuniji. Konzularno trgovsko odelenje ministrstva inostranih del je sporočilo Zbornici za trgovino, obrt in inrhi?trijo v Ljubljani, da je Rumunija izza 20. p. m. določila odnosno nih 3S SD, jutri pa rudnik 39 in 40. — Dobro. Tudi jaz pojdem za Ful-granovim truplom tako. da se bodo rudarji seznanili s pokojnikovim naslednikom. Vi pojdete z menoj in mi boste dajali potrebna pojasnila. Sausino se je poklonil. — Zdaj nas pa odvedite v Fulgranov kabinet. Do prihoda vaših tovarišev, bi se' rad z vami o marsičem pomenil. Cez pet minut so stopili d'Albaniac Leticija. Lidija in Fortclus v ogromno sobo, ki je služila Fulgrann za kabinet. Okno je bilo izklesano v skalo, stene so bile pokrite z zemljevidi, diagrami in risbami. Tu je bil mozeg alpskih rudnikov. Na veliki mizi sredi sobe je ležala deska z numeriranim! gumbi in neštetimi ročaji. Kraj nje je stal telefonski aparat z neštetimi v zemljo napeljanimi žicami. D'Albaniac je odložil plašč in masko ter pozval spremljevalce, naj store isto. Sansino se je začudil videč, da sta v moških oblekah dve ženski. — Inženjer Sansino, — je dejal d'Albaniac. — znano je nam vašo ime in vaS poklic. Imate torej pravico izvedeti, kdo smo mi. Jaz sem d'Albaniac. inženjer-letalec. " To je Fortclus. moj prijatelj in pomočnik. Dami sta pa najini nevesti. 1 znižala carinike iz>vozue tuk>e tia sledeče predmete: za žito (Menica, koruza, ječmen, rž in oves) po 3 lire in 10 Šilingov od vagona; za m o k o po 3 lire od vagona; xa otrobe po 15 šilingov od vagona; za vole, krave, bivole, teleta po 1 liro od komada; zn meso nepredelano 2 šilinga in 6 penijev od 1 kg; za m e t o pre delano v škatlah Z šilinga od 100 kg; za ovce 50 romunskih lejev od komada in za ovne 25 romunskih lejev od komada. —g Občni zbor Trbovelske premogokop* ne družb. Upravni odbor TPD je na svoji zadnji seji sklenil, da se rrii redna glavna skupščina za poslovno leto 1936 dne 30. novembra. Upravni odbor bo predlagal irpla* čilo dividende v zne»ku 30 L>in za delnico. —2 Žrebanje prljor. obveznic Dolenjskih železnic. Dne 9. novembra t. 1. se le vršilo XXXIII Lt XXXIV. redno žrebanje oriioritetnah obveznic »Dolenjskih železnic« in so bile izžrebane sledeče številke: Za 1 1936: 1056, 743, 611, 680, 1215. 81, 811. 1065. 294, 1343. 445. 719: za I. 1927: 942. 1093, 67«, 918. 378, 4<\ 74*. 1298 320. 126. 635, 1116_ šBetežmca KOLEDAR. Danes: Sobota, 12. novembra 1927; katoličani: Kimibert, pravoslavni: 3n. oktobra: St. M. Kr. s. Jutri: Nedel;a. 13 novembra 1927; katoličani:: Stanislav; pravoslavni: 31. oktobra: Stah. i Arrrp. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: ob 15- »Ukročena trmoglavk a <. Opera: »Zaljubljen v tri oranže«. B. Kino Matica: »V sedmem nebu«. Kino dvor: ^Ljubavne avanture Leopo!-dine HabsburSkec. Razstava Cuderman - Mates od 10.—le. v Jakopičevem paviljonu. Predavanja: ob 20.30 v društvu Soča: Spominski večer sedme obletnice nesrečne rapallske posodbe. Prireditve v nedeljo Drama: ob 15: »Hamlet«. Opera: ob 15: »Traviata«. Kino Matica: »V sedmem nebu*. Kino Dvor: ^Ljubavna avantura Leopol-dine Habsburške«. FIlm ZKD: »O čarovnicah in vražah« ob 10.30 v Marici. Športne prireditve: Turnir za Gosposvetski pokal na isrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bohinc, Rimska c; Lev-stek, Reslieva c. Izpred sodišča Brata utopil Delavec Pavel Pestotnik stauuoe oa \ -ču. Dne 17. septembra letos, neko soboto okoli 17. popoldne sta se brata sestala in šla v gostilno, kjer sta spila vsak eno malo merico pelinoveza žganja Iz te Matijev e gostilne sta šla še malo v krčmo Micike na cesti »Dveh cesarjev« kjer sta se zopet pokrepčala z merico žganjice. Janez, brat obtoženega Pavla, ni bil nič kaj naklonjen bratovi ženi. Ko sta šla v mraku proti domu, je Tome Janeza spremil, čeprav sta se zopet prepirala radi žene. Blizu mostu Čez Mali graben je Janez nad obdolžencem dvignil roko. ker ie le-ta preveč svojo ženo zagovarjal. Pavel je Janeza sunil, fant je odlete! vstran na rob ceste, kier mu je najbrže spodrsnilo, da je zdrknil v vod . Voda je bila jrjoboka, fant ie kričal, a Pavel se mu ni upal pomagati, ker se je brata bal in ker ni videl v mraku, v kako nevarnem položaju se Janez nahaja. Jarnez jfe še par-krat knknil in potem izginil pod vodo. Nfagovo truplo so šele čez nekaj dni naŠh. Državno pravdnišrvo ie obtožilo Pav'a pregreška po § 335 .kaz. zakona. Obtoženec se je zagovarjal, da ga je brat nagovarjal, naj ženo ubiie. Vprašal ca ie. kako naj ubije svojo ženo, nakar je rekel Janez, da jo bo on ubil. Ko se ie Pavel zavzel za ženo in zažugal bratu, da bo zaprt, je odgovoril, da bo še njega ubil Janeza se je bal, ker ie bil močnejši, a itMar n: mislil, da se bo zgodila taka nesreči. Obtoženec je napravil najboljši vtis. !?od-niki so uporabili izredno milost in bil ie ofc* sojen samo na tri mesece strogega zapora, S kamnom po glavi. Andrej je ovadil svojo znanko F ramo, da gii jo oktobra udarila z debelini kamnom po plavi. Franra bo morala plačati 100 Din globe. Dejala jp, da je takrat fant kolovratu ob 2$. poiKH-i domov. Srečala sta se in ker jo je nekaj izzival, ga je udarila kar s kamnom po glavi in ga lahko poškodovala. Kljub temu zagovoru bo Fran< 1 vendar le morala plačati globo. Sansino se je spoštljivo priklonil. — Zdaj pa izvolite sesti in trti Odgovoriti na nekatera vprašanja. Sansino je sedel. Čez dobro uro je d'Albaniac ze vedel, da se mu mora pokoriti kot zastopniku delniške družbe za kovine 112 tisoč rudarjev. Za družbo ostane on r-'ulgran, kajti rudnike nadzirajo samo enkrat v letu. Zadnja kontrola ie bila pred dobrim mesecem. D'Albaniac je imel torej enajst mesecev ča^a. da uresniči svoj načrt. D'Albaniac te tudi zvedel, da so bili vsi rudarji člani zveze maščevalcev. Vedel je že v*e, ko je telofono^rat naznanil prihod inženjerja Masarsa in Alqaiera. upravitelja rudnikov 39 in 40. D'Albaniac si je dobro ogledal pri-šleca, ki naj bi postala po4eg Sansina njegova glavna pomočnika pri organizaciji punta. Ni pa vedel da je Holder aretiran in da se mu ni posreći'o oddati Keliosovih povelj Niti na misel mu ni prišlo, da izbruhne revolucija samo v rudnikih Srednjih Alp. Masars ie bil mož visoke postave, mlad. P' i nnen energičen. Alquiere je bil Še večji in na videz starejši, čim sta zvedela, s kom imata opraviti sta bila takoj pripravljena izpolniti vsa povelja. Pisane zgodbe iz naših krajev V beograjski univerzi se je udri strop. — Obupana Slovenka v Sarajevu. — Zaljubljen fant ubil svojo deklico. V predavalnici beograjske stare uni* verze se je pripetil a nesreča, ki je moč* no prestrašila slušatelje profesorja prava g. Taranovskega. Profesor je ravno pričel svoje predavanje, kar se je nenadoma zazibal strop in so posa* mezni kosi začeli padati na slušatelje. Nastala je v dvorani splošna zmešnja« va. Strop se je vedno bolj rušil in vsem je pretila velika nevarnost. Dijaki so prestrašeni hiteli proti izhodu, da bi se čim prej rešili. Stara univerza jc nai -eč v zelo slabem stanju, ker so počile vodovodne cevi in premočile strope in stene. Pri nezgodi je bila najbolj poškodo= vana dijakinja Koviljka Konstantinom vič, ki ji pravijo dijaki tudi »mis Ča* čak« in je zelo lepa. Padel ji je velik kos ometa na glav > in jo težko po« škodoval. Slušatelji so prihiteli onesve* ščeni koleginji na pomoč in jo odnesli na hodnik, kjer so ji nudili prvo po* moč. Rektorat je uvedel preiskavo, da ugotovi, ali je beograjska univerza sploh še sposobna za predavanja in kaj je povzročilo rušenje stropa. • Te dni je sarajevska policija dolgo zasliševala bivšo vzgojiteljico pri g. Demerdžiču gdč. Vlado D., doma baje iz Slovenije. Pred dnevi so Demedžiče* vim Zmanjkale nekatere stvari. Dasi vzgojiteljice ni nihče sumil, si je v svo* ii hipohondriji domišljevala, da jo ima? jo za tatico. Radi tega se je razburila, da je odšla na dvorišče in je hotela iz= vršiti samomor. Hotela se je prebosti s škarjami, a so ji pravočasno prepre* čili. Demerdžić je odvedel razburjen no vzgojiteljico v hotel »Pošto«, ker ni hotel, da bi imel še nadalje neprilike z njo. V hotelu se je deklica res pomirila in tam prenočila. Drugi dan je bila za» slišana na policiji, kjer so ugotovili, da ima večkrat živčne napade in se je že zdravila v različnih sanatorijih. Po za* slišanju je obupana Slovenka odpoto* vala v spremstvu policijske uradnice domov. V Padini blizu Vršca je živela boga* ta vdova Stojadinovič s svojo 181etno hčerko Zoro. Vsa vas je bila zaljubljen na v lepo deklico, posebno je pa zanjo gorelo srce siromašnega, a postavnega Dušana Markoviča. Tudi Zora je ime* la Dušana zelo rada in je zato odbila vse snubce. Njena mati, ki ni bila po* sebno naklonjena hčerkinemu obože* valcu, se je odloČila, da proda vse imetje in se preseli v selo Jasenovo pri Vršcu. Hčerko je med prodajanjem imetja poslala na obisk k sorodnikom v Rumunijo. Dušan pa ni mogel živeti brez Zore in jo je nagovarjal, naj pobegne z njim. Najel je tudi dva prijatelja, ki naj bi odvedla Zoro. Ta se je res na* potila s svojim starim spremljevalcem kar skozi gozdove v selo Padino, kakor sta se bila domenila z Dušanom. Pred selom je Dušan s prijateljema napadel njenega spremljevalca, mu odvzel de= vojko in jo odnelial domov. Opolnoči so dospeli pred Dušanovo hišo; Zora ni hotela vstopiti, ker jo je bilo strah in sram. To je Dušana in priiatelja ta* ko razljutilo, da so pričeli deklico pre* tepati. Prijatelja sta podžigala Dušana, ki žc sam ni vedel, kaj počenja: »Du=> šan. ubij jo. Če noče tebe, naj tudi dru* gega nima!« Komaj je Dušan slišal zločinske be* sede, je dvignil težko palico in udaril Zoro no glavi. Nesrečna devojka se je zgrudila mrtva na hišni prag. Oblasti so zločince aretirale. nfuu6oo^iEjš! mm? oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Ljubljana. 72 Dokument na Je žalosti in sramote Ob obletnici rapallske pogodbe Dne 12. novembra 1930 je bila v Rapailu podpisana pogodba med Italijo in našo državo, ki je izrodila nad pod milijona naših bratov na milost in nemilost tuji državi, katera je kljub vsem poprejšnjim slovesnim izjavam svojih voditeljev in celo svojega vladarja začela z uprav barbarskimi, svoje kuli urne preteklosti nevrednimi metodami sistematično uničevati civilizacijo povprečno kulturno višje stoječe manjšine. Politični položaj naše države je bil 1. 1920. tako neugoden, da ni naši vladi preostalo drugo, kakor da pod strašnim zunanjim pritiskom podpiše pogodbo, ki je zarisala mejo globoko v naše ozemlje. V sledečem prinašamo prevod izvirnega besedila te pogodbe, ki marsikateremu izmed nas ni znana v vseh svojih potankostih. Glasi se: Ker žeMia kraljevina Italija in kraljevina SHS u\*_-sti med seboj stanje iskrenega prijateljstva in prisrčne odnosaj« v dobrob't obeh narodov, in ker vidi kraljevina Italija v nastanku sosednje države udejstvitev enega s/cjih najvišjih riljev, je imenoval V kralj Italije za svoje polnomočne znr.«»pnike gg Giovannija Oio-littija, predsednika ministrskega sveta in notranjega niitii-*ia. grofa Sforzo, minisira za 7«manje zadev*-, ir. profesorja Bonom i ja. vojnega ministra. in Nj V. >ralj Srbov, Hrvatov in Slovnu cev je imenoval m svoje '.^stopnike gg. Mi-lenka Vesniča, predsednika ministrskega sveta, dr. Ante Tmmbi^. ministra za zunanjo za leve ;n Kosto Stojanovića, finančnega ministra, ki so med seboj izmenjali svoja pooblastila, jih ti ju. nai i vt i javnim, in se sporazu-n.el; v si«• 'tieru: Člen 1. Med kralj«. ino Italijo i • kraljevino SHS se u postavi «:ec*«ča meja: Od g«re Peč i t.ia 1511), k; tvori skupuo toČk."> treh nuja med Italijo Avstrijo in du-gosiavij- ... (slerli točen popis meje do Rake, ki se v so t snem krije s sedanjo niej^.) Člen 2. Zadar in njegovo v naslednjem or*&*ov t kr«*zje se r.r'pcma kraljevini Italiji . (sle i« cpis Meje). Poseben dogovor bo dolu čil vse, kar se cs.naša na fa člen in se tič<* zadarske občine ir njenih odnošajev s pokrajin« DoImarijC. Člen 3. Knako se pripoznata kraljevini Italiji otoka čies in Lošinj ter sosednji mali otoki in čeri, ki se nahajajo v sosednem okraja teh otokov. Istotako se otočiči v upravnih mejah province Istre pripoznajo Italiji, ter otoka Lastovo in Pelagruž s sosednjimi oto-čjči. Vsi ostali otoki, ki so spadali pod staro avstro-ogrsko monarhijo, se pripoznajo kraljevini SHS. Člen 4. Krdjevina Italija in kraljevina SHS pri-poznata popolno svobodo in nezavisnost države Reke in se zavežeta to spoštovati in perpetuo. (Sledi določitev meje te svobodne države, ki je bila s poznejšim dogovorom prepuščena Italiji). člen 5. Meje pokrajin, določenih v prejšnjih členih, bo začrtala na ozemlju obmejna komisija sestavljena po polovici iz zastopnikov kraljevine Italije in kraljevine SHS. V slučaju različnega mnenja se bo poklical na razsodbo predsednik švicarske konfederacije, zoper katerega odločitev ni priziva. Člen 6. Kraljevina Italija in kraljevina SHS bosta sklicali konferenco, sestavljeno iz tehnikov in strokovnjakov obeh dežel, v teku dveh mesecev, ko stopi ta pogodba v veljavo. Ta konferenca bo morala v čim najkrajšem roku predložiti obema vladama točen in z dokumenti podprt načrt za upostavljenje čim najprisrčnejših gospodarskih in finančnih odnošajev med obema državama. Člen 7. Kraljevina SHS izjavlja, da pripozna sledeče ugodnosti za italijanske državljane in interese v Dalmaciji: 1. Koncesije gospodarskega značaja, ki so jih izdale vlade in javni uradi držav, katerih naslednica je kraljevina SHS, italijanskim družbam in državljanom, se bodo popolnoma spoštovale. Vlada SHS se obveže, da bo izpolnjevala vse obveznosti, ki so jih dale prejšnje vlade. 2. Kraljevina SHS pripozna, da imajo državljani, ki so spadali do 3. novembra 1918 pod staro avstroogrsko monarhijo, in ki so po mirovnih pogodbah, sklenjenih z Avstrijo in Madžarsko, kakor tudi po tej pogodbi postali državljani kraljevine SHS, pravo, da optirajo za italijansko državljanstvo v roku enega leta, od dne začetka veljavnosti te pogodbe. Ti državljani ohranijo svobodno uporabo svojega jezika in svobodno izvrševanje svoje vere, z vsemi možnostmi, ki jih vsebuje ta svoboda. 3. Doktorate in vse druge vseučiliške naslove, ki so jih že pridobili državljani kraljevine SHS na univerzah in drugih višjih šolah kraljevine Italije, bo pripoznala vlada SHS kot veljavne na svojem ozemlju in enakovredne doktoratom in drugim naslovom, ki jih izdajajo univerze in višje šole v kraljevini SHS. Poznejši dogovor bo uredil zadevo veljavnosti višjih študijev italijanskih podanikov v kraljevini SHS in podankov SHS v Italiji. Člen 8. V interesu dobrih umstvenih in moralnih odnošajev obeh narodov bosta obe vladi čim p reje sestavili besedilo dogovora, čegar namen bo poglobitev medsebojnih in telek-tualnih zvez med obema državama. Člea t. Ta pogodba se sestavi v dveh izvodih: eden v italijanskem, drugi v srbsko-hrvat-skem jeziku. V slučaju različnosti se je držati italijanskega besedila, ker je sestavljen v jeziku, ki ga znajo vsi delegati. Podpisano v Rapailu, 12. novembra 1920. Podpisi: Giovanni Giolitti, Carlo Sforza, Ivanoe Bonomi, Milenko Vesnić, Ante Trum-bič, Kosta Stojanovič. * Komentarja k tej >pogodbi< pač ni treba. Tudi človek, ki se ne spozna na politiko, takoj uvidi, da je pogodba popolnoma enostranska ter z grožnjami in pritiskom izsiljena od slabejšega. Člen 1. odvzema Jugoslaviji ozemlje, na katerem prebiva nad pol milijona Jugoslo-venov in ki ga ji je priznal tudi nepristranski predsednik VVilson. To ozemlje mora Jugoslavija prepustiti brez vsake kompenzacije. Člen 2. prepušča Italiji Zadar, Čegar prebivalstvo je po veČini jugoslovensko, in okolico, ki je popolnoma jngoslovenska. V Členu 3 si prilašča Italija dva otoka 6 pretežno jugoslovenskim prebivalstvom, >pri-poznava« pa milostno Jugoslaviji vse ostale avstrijske otoke, do katerih nikdar ni imela niti najmanjše pravice. To je približno tako, kakor če bi naša vlada >pripoznala< Italiji ozemlje na južnem tečaju. Člen 4, ki naj bi veljal in perpetuo (za večno), je Italija prav hitro spremenila. Večnost italijanske besede ne traja delj kot nekaj mesecev. Člen 7 pri poznava velike ugodnosti peščici par sto Italijanov v naši državi, dočim o polovici milijona naših v Italiji ne črhne niti besedice. Člen 8 ni prišel dosedaj do izvršitve in ne more priti prej, dokler naši ljudje v Italiji ne dobe nazaj, kar jim je fašistovska »kultura« uropala. Intelektualne zveze se morejo vzpostaviti med dvema državama samo, ako se obe obnašata tako, kakor se spodobi civilizirancem. To pa o sedanji vladi Črnosrajčnikov ne moremo trditi. Skratka, rapallska >pogodba: je eden onih dokumentov, ki so zapečatili v zgodovini mirovnega razvoja evropskih narodov dobro ime italijanske vlade. Odpiranje in zapiranje trgovskih obratov v Ljubljani Poročali smo nedavno o stališču, ki so ga zavzeli ljubljanski trgovci do nameravane uvedbe osemurnika. Da se čuje tudi druga plat zvona, priobčujemo danes članek oblast* nega poslanca g. Frana Tavčarja o stališču trgovskih nameščencev. nameščenci trgovsiuii ooratov za-Jue\afo, ua sc urcoi iijuiov ueiovni cas taivu, ui a.Videna, in memeijciia. v uiiuAjdtti se sedaj oapirajo in zapirajo irguvsitt ouraii po svooouiu \Oiji posamezni!] tr&uvccv. v nasprotju z in-leii&jaim zagona o z-ascm uviaveev se pv/uajjbuje v trjfcOVSKUi omami ueiovni cas preKO osnim ur na deset a.i ceio dvanajst in štirinajst ur na dan. z,a oupnanje m ^apnaiijc trgovin so mero-dajm predvsem konkurenčni oziri. AKo trgovec opazi, da oupira trgovino njegova konKurenca poi ure au eno uro preje, prične odpirati tudi on trgovino poi ure ali eno uro preje. Na ta način se je med trgovci razvilo naravnost licitiranje, kdo bo imel preje odprto in pozneje zaprlo svojo trgovino. Konkurenca torej v prvi vrsti preprečuje, da bi bila pri določitvi časa za odpiranje in zapiranje trgovin merodaj-na predvsem stvarna potreba. Prav nikomur ni v korist, da so odprti trgovski obrati več kot osem ur na dan. Trgovcem se s prekomernim delovnim časom Ie podraiuje režija, nameščenci pa ni- majo dovolj časa za potrebni odpočitek. Izgovor, da morajo biti trgovski obrati odprti več kot osem ur, ker to zahtevajo oziri na konsumente. ne drži. V vseh zapadnih državah je uveden popoln osemurnik in nismo še slišali pritožb, da se konsument ne more preskrbeti z blagom v pravem času. Saj so celo v Ljubljani številne trgovine, ki se striktno drže osemurnika in vendar ni njihov krog odjemalcev nič manjši kot tam, kjer se že zgodaj zjutraj, ali pozno zvečer čaka na kupce. Še pred tremi leti so se trgovine s šolskimi potrebščinami odpirale ob 8. in 14. uri in vsi učenci so imeli svoje zvezke in svinčnike. Zakaj bi ravno sedaj morala obveljati izjema? Prav tako ne bo škodoval oseumrnik špeceriji in delikatesi. Konsument se v nekaj dneh privadi novemu redu in vse gospodinje bodo v pravem času preskrbljene z življenskimi potrebščinami. Nepotrebno je, da bi gospodinje hodile v trgovino zjutraj ob sedmih po sladkor za kavo. ali pa zvečer ob osmih po sol za večerjo — nameščenec bi pa moral radi tega resignirati na vsak prosti čas. Tudi nameščenec v trgovskih obratih je človek, ki ima svoje življenske potrebe. Tudi on ima družino, za katero mera imeti na dan nekaj časa, da se ji posveti: tudi nameščenec ima kulturne potrebe, da vzame v prostem času knjigo v roke ali gre k predavanju ali v gledališče. Osemurnik je zatorej za trgovskega nameščenca eno najvažnejših življenskih vprašanj in on upravičeno pričakuje, da mu te pravice ne prizna samo njegov šef. ampak tudi konsument, ki po večini pripada delovnemu ljudstvu, ki povsod zahteva neokrnjeno uveljavljanje osemurnega dela. Ne bo žene uradnika in delavca, ki bi zahtevala, da delaj trgovskih nameščenec 12 ur, če pa želi da dela njen mož le 6 ali 8 ur na dan. Prav rada se bo odrekla zamudniški komoditeti, samo da se povsod uveljavi pravičen delovni dan. Gospodje trgovci naj bodo prepričani, da uvedba osemurnika ne bo škodovala njihovemu obratu, kakor tudi ne bo škodovala razcvitu našega narodnega gospodarstva. O t resimo se samo zastarelih naziranj in vstopimo tudi glede osemurnika v krog gospodarsko naprednih zapadnih držav. Z uvedbo osemurnika se bo le zvečala delavna moč, pridnost in veselje do dela. Prav od tega bo pa imela korist naša trgovina, katere razcvit je nam vsem pri srcu. Predpis glede osemurnega delavnika se pa ne sme nanašati samo na ožji teritorij Ljubljane, ampak najmanj na ves ljubljanski policijski okoliš. Dalje se mora nanašati naredba o osemurniku na vse obrate, tudi na tiste, ki ne zaposlujejo pomožnega osobja v smislu zakona o zaščiti delavstva. Izjemo glede osemurnika bi lahko priznali le za pekarne in slaščičarne, kjer bi se delovni čas uredil v sporazumu med delodajalci in delojemalci. Za vse ostale trgovine naj bi pa veljal enotni poslovni čas od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Argument, da je glede delavnega časa v tem ali onem kraju v državi še slabše kot v Ljubljani, ne sme obveljati pri presoji, ko razmotri varno rešitev tega vprašanja za ljubljanski okoliš Glejmo vedno le tja, kjer vlada napredek, ne pa tja, kjer so v modi še skrajno reakcijonarna načela! Ivan Tavčar, oblastni poslanec. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. (Začetek ob 20. uri.) Nedelja, IS. novembra ob 15. uri pop. Hamlet. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 14. novembra. Vrt Eden. Nastop gdčne Slavčeve. Izven. Torek, 15. novembra. Zaprto. Sreda, 16 novembra. Medeja, premijera. Pre- mierski abonma. OPERA. (Začetek ob pol 20. uri.) Sobota, 12. novembra. Zaljubljen v tri oranže. Red B. Nedelja, 13. novembra ob 15. uri pop. Tra-viata. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob pol 20. uri zvečer .Bajadera, opereta. Izven. Pondeljek, 14. novembra. Zaprto. Nedelja v ljubljanskem gledaliiču. V nedeljo dne 13. t. m. so v Narodnem gledališču v Ljubljani tri predstave in sicer vprizori drama popoldne ob 15. Sbakespearjevo tragedijo ^Hamlete z g. Rogozom v naslovni vlogi. Opera ima ta dan dve predstavi in sicer se poje točno ob 15. Verdijeva opera »Traviata« zvečer ob pol osmin pa je prva repriza Cal-manove operete >Bajadera«. Za predstavi >Hamletc in »Traviata« veljajo znižane dramske odnosne operne cene. Uprava pripominjat da se konča opera >Traviata< pred šesto uro, tako, da je mogoč odhod z večernimi vlaki vsem izvenljubljanskim posetnikom. Offenbach: Hoffmannove pripovedke 10. t. m. smo imeli zopet izredno zanimiv operni večer. Drugič kot gost je nastopil naš popularni rojak g. Jo s. Križaj v štirih demonskih osebah, ki preganjajo po-ta-muzika Hoffmanna in mu zagrenjajo ljubezen. Križaj je imel prav posebno srečen večer, ker je bil glasovno izvrstio razpoložen. Njegov veliki, gosti, silni, a tudi mehki glas je Tmponiral, njegovo petje fasciniralo, njegova igra osvajala. Bil je impozanten in sugestiven ves večer ter je žel neprestano burne aplavze. Njegove kreacije prinašajo mnogo samosvojih, originalnih potez; zato je vedno zanimiv tudi kot igralec, ki si zna ustvarjati izvrstne maske in se obleči zelo značilno, vendar nikali pretirano tipično. Gotovo je, da si naša publika želi g. K riža j a še Često kot gosta, ki prinaša tudi v starih posodah nove, veleukusne vsebine. Sinoči je debitirala kot Olimpija v naši družbi simpatična znanka, gdč. Popovi-č e v a. Absolventka ljubljan. konservatorija in učenka g. Betetta je; že na večeru naših konservatoristov v kazinski dvorani se je izkazala jako agilno in mnogostransko umetnost goječa, temperamentna in energično podjetna mladenka. Bavi se z dramat. igranjem, izvrstno plese in je ambicijozna pevka seriozniii stremljenj. Ker ima zelo srečno zunanjost in se prav dobro oblači, ji uspeh ne more uiti. Tudi sinoči kot Olimpija je žela mnogo priznanja in v vzpodbudo prejela izredno bogato število šopkov in cvetličnih aranžmanov. Nastop ji je bil siguren, igra vseskoz okusna in brez pretiravanj. Kolora-turna partija ji je izzivala seveda nekoliko treme in ne dvomim, da zna in more še več, kakor je pokazala. Glas ji ni velik, česar za to partijo niti ni treba, a ima tudi lepe barve in očividno kulturo. Z večkratnimi nastopi se iznebi zadnje sledi dislonaciji, prezgodnjega vstopanja in drugih običajnih znakov začetništva. Preba ji je pač še šolanja in praktične vežbe. Pevsko srečnejša je bila gdč. Vera Majdičeva v vrlo teški in naporni partiji Antonije. Po Margareti neoporečno zopet popolnoma zadovoljiv debi. Naravna, neprisiljena v igri, poje z zelo prijetnim glasom, zmaguje višine, prinaša iskreno čustva in je podala v vsem prav simpatično kreacijo, ki nam vzbuja najlepše nade za bodočnost. Nastopila pa je drugič še tretja delitant-ka, gdč. Španova, mezzosopranistka. 2e v Farstu je zapela in zaigrala Marto prav dostojno, včeraj pa je nastopila v partiji Antonijine matere (slike). Španova nima velikega materijala, a glas ji je lep, muzikalnost nedvomna, smisel za igro prav dober. Torej smo slišali kar troje domačink, ki so vseskoz zanimale. Izredno dober v spevih in igri je g. B a- u o v e c kot Holtmann; ga. Thierrv. K a v č-n i k o v a je menda brez skušenj vskočila ter vrlo zapela in elegantno zaigrala Nikolaja, dasi se ji je v prologu poznala nervoza; g. M o h o r i č je prav dober Spalanzani in Nathanael. Ta skromni pevec podaja vse svoje partije skrbno simpatično m muzikalno zaueljivo. Pozabiti ni mladega pevca. g. Josipa Rusa, ki je pel in igral štiri razne tarnale prav posrečeno in brezhibno. Gg. P o 1 i ć e v a, Janko, Fr. Rus, š u-belj i. dr. so uastopili v svojih že znanih partij.'!; vseskoz zadovoljivo. Dasi je bila predstava prirejena na brzo roko. je publiko zelo za iovoljevala. Dirigiral je odlično naš Ba 1 a t k a . re-žiral prav lepo g. Sabelj. Gledališče je bilo nabito polno in je vladala med občinstvom živa aniir.iranost. Fr. G. ROJ A K I~! Vsi do zadnjega na protestni shod proti italijanskemu nasilju! Shod se vrši jutri, v nedeljo, ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Govorijo zastopniki političnih strank gg.: dr. P u c, dr. Rožič. S a n c I n in Tavčar. VSI NA SHOD! Jugoslovenska Malica Kalman Emerik: Ba jad era Snoči smo jo v Ljubljani prvič slišali in videli. Dober sloves je šel pred njo, in prepričali smo se, da spada resnično med najboljše moderne operete. Besedilo je vsekakor izvirnejše, moč volje in sugestije se prikazujeta efektno dramatično, milje je pariški, pomešan z eksotičnostjo, kar daje priliko za razvijanje sijaja v kostimih in dekoracijah in godba je prijetno melodična, v ritmih in značaju zelo pestra, pevci in pevke z igralci vred pa imajo dolgo vrsto zahvalnih partij in ulog. Seveda je mnogo tudi izrazito operetnega, bolj bedastega, nego komičnega, toda brez tega pač plesna opereta menda ne more obstojati. Sicer pa pri izvestni publiki baš hoteno neumni dovtipi in nemožno bedaste scene najbolj učinkujejo, vzbujajo salve smeha in ploskanja, torej v zvrhani meri dosezajo svoj namen. Stvar je pač delana na efekte in ker jih žanje, noben ugovor in pomislek nič ne izda. Kalman zna pisati zelo učinkovito in orkestralni part je brez dvoma dokaz njegovega velikega talenta. Izkorišča madjarsko, modno plesno, ostro ritmizirano, pa celo Puccinijevo glasbo, podaja mnogo narodno zabarvanih, kdo ve kje že slišanih, a izvrstno izkoriščenih melodij za petje in vse vrste plesov. Naša uprizoritev je bila prav dobra in če bi tekel prozni tekst hitreje, bi rekel, da je bila izvrstna. Uprava je žrtvovala za kostime in dekoracije precej, zato je scena resnično krasna in celo elegantna. Gg. Skružnv. Vav-potič, režiser Povhe in dirident Neftat so storili vse, da se je >Bajadera^ predstavila vseskoz prav okusno. Reflektor pa le moti, ker ne zasleduje točno oseb. Lahorski princ Radjani je bil g. Dre-novec, dober, simpatičen igralec, ki podaja partijo nekoliko preveč mistično, a premalo pariški, tudi je neugodno maskiran, a je bil res lep in eleganten. Manje fakirja bi bilo bolje. Vemo, da ni pevec, a je storil vse, kar more. Operetno divo Odette je podala ga. P o-1 i ć e v a prav dobro in je igrala pravo operetno kraljico v krasnih toaletah. Tudi je Živo plesala in bila ves večer zares šik. Pevski je bil« slišati nekoliko utrujena, zato je včasih tremolirala; dela pač preveč. Markija Clocha je igral, pel in plesal g. P e č e k, ki je bil zopet izreden in je vreden vse pohvale. Peček je v opereti kot mladostni komik vedno izvrsten in je nenadomestljiv. La Tourette je bil g. Povhe, zanimiv tip, živ kot živo srebro in zabaven od začetka do kraja. Njegova žena je bila ga. B a 1 a t k o v a kot igralka prav dobra, kot pevka povsem zadovoljiva; g. Šubelj kot šef klakerjev odličen, gosp. G o 1 o v i n kot marioneta prav dober in ples ž njim res srčkan. Vse ostale epizode so bile primerno zasedene in vrlo izvajane. Orkester je bil na višini in je prinesel g. Neffat vanj mnogo poleta; nekatere tempe bi pa smatral vendar za prenagle zaradi pevcev. Ples indijskih plesalk je bil slikovit in podan z vervo. V splošnem je bila predstava lepa in dobra ter so vsi solisti in solistke prejele mnogo cvetja ter žele po vsakem dejanju prisrčno in navdušene aplavze. >Bajaderac bo vlekla tudi pri nas. Fr. G. Gledališki pregled Na Metropolitan-operi v Newyorku so imeli premiere Korngoldove opere »Vio-lanta« z Dunajčanko Jeriizo v naslovni vlp-gi. Ameriška kritika odklanja to Korngol-dovo opero. Češ, da je mladostno in nezrelo delo. V Berlinu so imeli prošli teden zelo zanimiv repertoar in sicer so igrali na različnih odrih ta-Ie deki: R^ihardt igra Hauptmannovo >Doretejo Angermann<, nadalje oprizarjajo opere in drame: >Jenufai (Janaček), >0brestk (Sha\v), »Gustav III. (Strindberg), >Igra o gradu« (Molnar), »Rdeči petelin« (Hauptmann), >Justica< (Gals-worthy). >HlaČe<:* (Sternheim) »Piscator- Biihne* pa ima na repertoarju dramo >Ras-putin—Romanov*, proti kateri pa se oglašajo resni protesti s strani nemških umetniških krogov in ruskih emigrantov. V Pragi priredi Leo Slezak aprila meseca v »Lueernk »Mednarodni koncert«, na katerem bo prvič pel v češkem jeziku. Da mu tega Nemci ne bodo preveč zamerili, bo pel seveda še v nemškem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku. Češkoslovaški gledališki zakon bo po Božiču predložen parlamentu. Zanimivo poglavje v njem Je vprašanje, kje je meja med poklicnim igralcem in diletantom; nadalje določba, da diletantski odri ne smejo izplačevati gaž. niti pobirati vstopnine. Na praških >Vinogradih<: sta gostovala odlična člana varšavskega »Malega teatra< režiser A. Wie- gerko in M. Malicka in sicer v NicoDiagiIe\< p: ide prek«* Berlina gostovat v Prago. Nastopal bo 'JI, 22 in 23 t. m. in .^icer v „V mikei;: clediiru' Na >Divadlu< je la teden dirigiral komponist Pietro ICascsjpni =»vojo opero >Cavaileria rn-sticanac. Fedor ^aljapin je te dni na t Vojen praitcera kumeitu publiki posebao ug» jal s pesmijo ^Čolnarji n.i Vol^i«. Zanimivo je, da je mojstrski pevec izjavil, da mu je žal, da ne moi>- natopiti v operi, ker so mu praška gledališča premajhna in bi moral zato vstopnino previsoko naviti. — Na >Di-\;Dik-tator.«. Na praškem .Nemikem L:ledališču< je gostoval 11. t. m. ausambl dunajske drl oper« in sicer o Verdijevi >Aidi«. Zanimivo je, da je bilo to gostovanje na predvečer dri. praznika avstrijske republike. Avstrijska vlada je sklenila, da se ustanovi na Dunaju stalna >Glasbena olimpiada< z muzikalnim pregledom in razstavo med-narodue glasbe. Beograjski repertoar je bil te dni: ,Ri-goIetto<, »Fanuv in njena družina« (Jerome), Štefanov iiova tragedija >Smrt l;ro*w V.<, .Brivec seviljskic, >Henrik IV.t, »Pikov* dama t: in >Gosposka ulica t (Barries). Zagrebški intendant Treščec je dal iniciativo, da se je sestal odbor zagrebških umetnikov in odliČnjakov , da se kolikor mogoča svečano proslavi IHJletnica umetniškega delovanja prve hrvatske traged inje Marije Ru-ztcke-SI rozzije. Protektorat fe prevzela soproga zagrebškega župana Heinzla. V Zagrebu bo 15. t. m. premiera drame »Cvetka pred očnic, ki jo je spisal italijanski dramatik Fausto Maria Martini. Zagrebška opr-ra je mela premieru Giordanove opere »An-dre Cheuier« s Siraeucem v naslovni vlogi. Med dr. so sodelovali še BukŠek, Zupan. Cvejič iu Zikova. >Radnička akademija« pri redi danes na Tuš kane u delavsko predstav.* in s-icer igrajo Cankarjevo delo »Sluga Jernej in njegovo pravo<. V Osijeku priredi pevsko društvo >Kuhač< \ Nai. gledališču koncert z Verdijevim oratorijem 2Requienc<. Nato bodo gostovali s tem delom v Beogradu in Subotici. Ruski komponist V. A. Nelidov, ki živi v naši državi kot emigrant, je zložil iridejan-sko opero >Smrt majke Jugoviča'. V Celju bodo 17. t. m. vprizorili Cerkveni-kovo komedijo >Hoka pravice«. Ljubljanska drama pripravlja »Sodnika Zalamejskega« v režiji C. Debevca iu Ibse-uovo »Divjo raco* v režiji M. Skrbinika. Fr. L ★ Koncert sopranistke in operne pevk t Zikove. V pondeljek priredi v Unioivu priljubljena pevka Zdenka Zikova koncert, ki mora že vsled zelo lepega programa vzbuditi zanimanje najširšega (bčinstva. Med dn*g;.m poje pevka tudi arijo i/ Puocinije-ve opere Turandat. Zanimivo |C tO vsled teza. ker je Zikova bi!a od pra&iccca i ..-rodine^a gledalca LMttvaa*. da kreira Tu-rarrdot v Prayi, kar jc tudi / n i večerni umetniškim uspehom M.;r"la. Tudi wc ostale točke programa IcaJcJo veliko umetniško potenco znamenite pevke. O projtrs*-rmi poročamo s>. ^Sokof- Vsem sokolskim društvom! Dan 12, in 13. novembra jc posveten spominu naših od Italije kruto preganjanih in zatiranih bratov iti sester v Julijski Krajini. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice k pozval vsa druStva in organizacije, da prirede te dneve skupne manifestacije. Poživljamo \ sa bratska društva, naj store vse potrebno, da se te manifestacije izvrše v vseli krajih, kjer je Sokolstvo. Ves narod se naj združi k skupni manifestaciji, ki bodi mogočen protest proti najkrutej-e-mu nasilju tega stoletja. Zdravo! Starešinstvo JSS. SMmMvc iu druge orgaiiiiat-ijf % narodu. (Iz organizacije JSS.) Napram vst»m organizacijam v narodu, ki Soknlstvu niso nasprotne in katerih program ni v nasprotju s principi Sokolslva. zavzema jugoslovensko Sokolstvo prijazno iu prijateljsko ttaliice. Članstvo lahko sodeluje v t©b organij-arijah in njihovih odborih. Sokoli in Sokoliće, ki so Mani organizacij, ki ne nasprotujejo ideji SokoUtva, so dolžni, da se tudi kot t lani nesokolskih organizacij brezpogojno ravnajo po sokolskih načelih in sokolski disciplini, vedno visoko vadrtujoč dostojanstvo i u ugled Sokolstva. V letu 1927. do SO. junija je narahlo Rotilo pripadnikov JSS za 3.883 oseb — VsHi v JSS včlanjenih žup je 22 z 444 iroŠtvi. Sedeži /up so v teh mestih: Banja luka. Beograd. Bjelovar, Celje. Kraspajevac Kranj, Ljubljana, Maribor, Mostar, NiS, Novi Sad. Novo me^to, Osijek. Sarajevo, Skoplje, Solit, Sušak. Šibenik. Tuzla, Ulice, Veliki Bečke-rek. Zagreb. Spomenik Aleksi Saotieu velikemu nac. pesniku so odkrili preteklo nedeljo na poko-jaliseu v Mostarju. Pesnik Santie" je bil vnet in zvest pripadnik sokolske ideje in najv»£ zaslug za njegov spomenik ima župa Alek«e Santića v Mostarju. Razven predstavnikov vojske ter raznih kulturnih, prosvetnih in humanitarnih druStev se je udeležilo sokolstvo v Mostarju korporativno odkritja spomenika; v imenu Sokolov je eovorij tamkajfni hipni starosta brat čeda Milić. Jufoslovenski Sokolski koledar xa Uto 1U2S. IzSel je sokolski koledar JSS za letu 1928. Obsega koledarski del, uporabue podatke, sokoUki del in statistiko. V aokolskem delu je napisal starosta JSS brat E. Gangl »Sokolov grob< (pesem), >Pismo neznanemu junakuc iu >.Mika Kovačevićc. Verij Svajgar je prispeval: Na olimpijado v Amsterdamu, Svoj k svojemu. Kje in kako naj ustanavljamo nova sokolska društva, Naie delo v lelu 1027. Nadaljni Članki so: Sokolske skrb za mladino. Važnejši sokolski zaključki, Minimalna sokolska knjižnica. Fond za neugode (Nande Marolt), Sokolska kronika. Hacional-naprehruna. Statistika vsebuje podatke JSS in ostalih slovanskih sokolskih zvez. Koledar je dobro uredil br. švajgar, tiskala ga je Učiteljska tiskarna v Ljubijttni. Krasi ga več dobro uspelih slik. Društva oeiroma njihovi Člani naj si takoj nabavijo koledar, ki stane 10 Din. Naročila sprejema pisarna Jugoslovanskega sokolskega Saveza v Ljubljani (Narodni dom.) Holandska telovadna narodna ivesa stoje v 309 društvih 20.109 Članov, med temi je 5316 telovadeev, 4437 telovadk, 7612 nmikofr. in 8428 ženskega naraščaja Dnevne vesti. Vj Ljubljani, dne 12. novembra 1927. Dinarski dan Jutri, v nedeljo, dne 13. novembra, priredi Jugoslovenska Matica po vseh naših krajih zbiralno akcijo na korist naših tam preko. Prepričani smo, da ni potreba povdarjati važnost in vele-pomembnost te akcije. Naši bratje in sestre v Julijski Krajini, ki so pred-straža našega nacijonalnega in gospodarskega življenja, zaslužijo v največji meri vso našo pozornost, pa tudi vso našo podporo. Jugoslovenska Matica vas pposi, da se ta dan sirom prostrane naše domovine spominjate bratov v nesreči in s četudi najmanjšim darom podprete cilje in namene Jugoslovenske Matice. Njeno delo je, da ohrani avtohtono prebivalstvo Julijske Krajine svojemu rodu in jeziku. V Ljubljani, 12. novembra 1927. Jugoslovenska Matica. — Iz sodne službe. Za svetovalstvenega tajnika- pri stolici sedmorice v Zagreb oddelek B le postavljen sodnik okrajnega sodišča v Benkovcu dr. Marko Cipčič. —, Izpremembe v naši volni mornarici. Vojaki-dijaki tehnične stroke pri naši vojni mornarici so nedavno polagali izpite za rezervne oficirje pri pomorskem arzenalu v Ttvtu, ozrroma v strojni šoli v Gjenoviću. Izpit so z uspehom položili: Boris Kandare iz Ljubljane za inženjerja-podporočnika, Dušan Rozman iz Ljubljane za inženjerja-podporočnika brodoeraditeljske stroke; iz strojne stroke pa za mornariSko-tehnične poslovodje 4. razreda, oziroma za inž.-pod-porocorke: Andrej Cvar iz Orteneka, Viktor Kink iz Ljubljane, Franc Korbar iz Mengša, Lado Kos tanje vec iz Tržiča, Josip Oberstar iz Sodražice in Julij Soklič iz Ljubljane. — Iz prosvetnega ministrstva. Novi pomočnik prosvetnega ministra in bivši narodni poslanec Rista Jojič je včeraj prevzel posle od dosedanjega vršilca dolžnosti pomočnika N. Polovine. Doslej so bili pomočniki prosvetnega ministra dr. Svetolik Ste-fanović, Toma Radivojević. Žeka Vidano-vić, dr. Danilo Katic, dr. Nikola Andrič, Dragoljub Obradovlč in Dimitrije Magara-šević. Nikola Obradović je izvoljen za narodnega poslanca, a Dimitrije Magarašević je sedaj vpokojen. — Prva seja Zbornice TOi. Volilna komisija Zbornice TOI je včeral dopoldne končala svoje zadnje formalne posle ter je bil podpisan zaključni protokol s protestom g. Josipa Rebeka. Prva seja novoizvoljene Zbornice se že vrši 25. novembra ti. ob 10. dopokme. Na dnevnem redu je konstituiranje zborničnega predsedstva. Zanimivo je, da je g. Ivan Jelačin ml. z vso naglico sklical prvo sejo ter je pohitel Že v Beograd k trgovinskemu ministru dr. Spahu, da mu po svoje poroča o Izidu volitev. Kakor znano, so g. rvan Jelačin ni tako žuril s sklicanjem Zbornice pri lanskih volitvah. — Volitve v oblastne učiteljske diseipli-plinarno sodišče. Dne 5. novembra so se končale volitve v učiteljsko disciplinarno sodišče. Zanimivo je, da je sedanji odbor sekcije UJU v Ljubljani stal popolnoma pod komando Slomskarjev. Dalje je zanimivo, da so morali strokovno in stanovsko organ i-arani učitelji voliti prt UJU neorganiziranega člana — kateheta. Rezultat volitev je sledeči: MeSčanske Sole v Ljubljani: Izvoljena: Alojzij Novak, Ivan Kune. Meščanske šele izven Ljubljane: Izvoljena: Maks Hočevar, Jo6ip Lampe, Osnovne šole: Okraj Brežice: Izvoljena: Erbežnik Ivan, Seme Anton. Črnomelj: Skulj Andrej, Grum Rado. Kamnik: Tavčar Ivan, Petrovec Ciril. Kastav: Dostal Rudolf, Lesica Djuro. Kočevje: Puhar Kari, Pristovšek Franc. Kranj :Mihe-lič Josip, Mlekuž Vekoslav. Krško: GrČar Tit, Lavrič Pavel. Lažko: Dimnik Ivan, Pavlica Ulrik. Litija: Mazi Vilko, Polak Janko. Ljubljana (mesto); Smole Albin, Zaplotnik Ignacij. Ljubljana (okolica): Dermelj Mirko, Potočnik Alojzij. Logatec: Legat Stanko, Ko-bal Josip. Xovo mesto: Marok Alojzij, Skulj Franc. Radovljica: Kocijančič Ivan, Plesničar Pavel. — Iz odvetniške zbornice. V imenik Odvetniške zbonice v Ljubljani je vpisan odvetnik dr. Makso Šnuderl s sedežem v Mariboru. — Objave »Uradnega lista Uradni list« ljubldanske in mariborske oblasti objavlja med drugim pravilnik o voditvi sodnega zadružnega regitstra zadrug, ustanovnem i h po zakomi o kmetijskem kreditu, in pravimik o kontroli hmeljnih reznlc (sa-d&) ob uvozu ki v notranjem prometu. — Nalezljive bolezni v Sloveniji. Po »kavstvenem izkazu ljubljanskega velikega župana je bito 31. oktobra t. 1. v ljubljanski oblasti o slučajev tiiuznih bolezni, 5 slučajev sena, 5 slučajev griže, največ v srezu Novo mesto, 46 •slučajev škrlatinke, največ v laškem srezu 13, in v krškem 8, 9 slučajev davice, 4 slučaji dušljivega kašlja. V mariborski oblasti je bilo 14. oktobra ,5 slučajev tifuzmih bolezni, 14 slučajev griže, največ v ptujskem okraju 7, 43 slučajev škrlatinke, največ v Mariboru 11, 3 slučaji davice, 5 slučajev šena in 1 slučaj vraničnega prisada. — Živalske kožne bolezni v mariborski oblasti. Dne 7. t. m. je bilo po poročilu veterinarskega referenta v mariborski oblasti 29 slučajev svinjske kuge, 10 slučajev svinjske rdečice !n 3 slučaai konjskih garij. — Razpisane službe. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Grosuplje. Prošnje z vsemi dokumenti je vložiti do 30. novembra na ljubljanski oblastni odbor. Odda se mesto prvega šolskega sluge na državni gimnaiHi v Kranju. Prošnje najkasneje do 30. novembra t. I. s« imajo vložiti pri ravn. drž. gimnazije v Kranju. — Razpnščeno dniStvo. KatoliSko Izobraževalno In gospodarsko društvo pri Sv. Miklavžu nad Laškem je bilo v smislu sklepa izrednega občnega zbora razpuščeno, ker je bilo premalo članov. — Naš Rdeči križ za Rusijo. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je poslal iLskemu Rdečemu križu znesek 50.000 Din, da ga razdeli med siromašno prebivalstvo na Krimu, ki je bilo prizadeto po zadnjem velikem potresu. — Ugotovitev. Dne 4. oktobra t. 1. smo poročali o privatnem uradniku Štefanu iz Celja, da je bil zaradi goljuii'e izročen sodišču. Kakor se nam javlja, je drž. prav-dništvo ustavilo proti njemu kazensko postopanje. — Vaše čipke bojo trajale dvakrat tako dolgo, ako jih perete v raztopini milnih lusk »Laboda. Namočite nogavice v topli raztopini »Laboda^ in pregnetite jih neko-likokrat, potem pa izperite z vodo — Svila, nogavice in čipke postanejo kakor nove. Striženje bubifrizur, pranje glave, ondulacije priporoča damski česalni salon FRANJO ZAJC mL, frizer za gospode in dame, vogal ob Praža* kovi*Miklošičevi cesti. 2538 Iz Ljubljane — lj Proslava • franeosko-jugoslevenske prijateljske sveze v operi. V pondeljek, dne 21. t. m. bo v ljubljanski operi proslava francosko - jugoslovenske prijateljske zveze, t. j., proslava podpisa državnega akta, ki je bil podpisan po francoski in naši vladi včeraj, dne 11. novembra. Proslavo priredi v zvezi s prijatelji francoskega naroda uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Podroben spored javimo v prihodnjih dneh, danes navajamo samo sodelovalne: pevski zbor Glasbene Matiee v Ljubljani, dramski ansambel ter celotni operni ansambel z baletom. Proslava se bo vršila kot izvenpredstava. Vstopnico po običajnih opernih cenah bodo od pondeljka 14. t. m. dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. —lj Zmaga napredne mladine na ljub-ttenskl univerz}. Včeraj popoldne so se vršile volitve v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Volilna komisija je poslovala od 13. do 18. in ji je predsedoval akademik Ljuba Jurkovič. Ob zaključku skrutinija jc razglasil v natlačeni dvorani naslednji rezultat: Glasovalo je 871 akademikov, od teh za Slovensko listo (A) 316, za Listo delovne mladine (B) 357, za Listo svob*!-nih akademikov (komunisti) (C) 91 in za Triglavansko listo (D) 107. Lista A ie dobila 3 mandate, lista B tudi 3 mandate, lista C je brez mandata, lista D pa je dobila 1 mandat. Po volilnem redu se je Svet sestavil takole: predsednik Vekoslav Iskra, tajnik L Niko Kuret, podpredsednik Ljuba Jurkovič. blagajnik Vilko Pitako, tajnik II. Vladimir Šuklje, arhivar J. Zdolšek, odbornik brez mandata Vlado Šenk, revizor I. Rudolf Podpac, revizor II. Ivan Marte-lanc, revizor III. Toma MaksimoviČ. Po razglasitvi rezultata, ki ga je navzoča napredna mladina sprejela z velikim navdušenjem, je novoizvoljeni predsednik zasedel svoje mesto. G. Iskra se je zahvalil za zaupanje in poudaril, da ie ideja zmagala nad demagogijo. Na dve interpelaciji »delovne* mladine so vsi navzoči odobrili pojasnilo in odgovor g. Iskre. Zmago nacionalističnih akademikov je še dopolnila izjava akademikov Makedoncev, ki so ostro obsodili zlorabo makedonskega vprašanja in naglasili potrebo bratskega sodelovanja vseh v naši državi. —lj Velike manifestacije ob priliki podpisa prijateljske pogodbe med našo državo in Francijo. Podpis pogodbe iskrenega prijateljstva med našo državo in Francijo je proslavila snoči tudi Ljubljana. Z vseh zavednih hiš so visele naše in francoske trobojnice. Istotako so vsi Inozemski konzulati razobesili zastave, le italijanskemu konzulatu se ni zdelo potrebno. Ob 17.30 je priredila železničarska godba »Slogac promenadni koncert v Zvezdi. Na koncu je zasvirala marseljezo, nakar se je mnočlca strnila v veliko povorko, kateri sta nače-lievala dva akademika z našo In francosko trobojnico. Tisočglava množica manifestan-tov je krenila čez Kongresni trg in Wojfo-vo ulico, čez Marijin trg ter po Miklošičevi ulici, skozi Tavčarjevo ulico, nazaj na Dunajsko cesto. Ogromna množica je navdušeno vzklikala naši veliki zaveznici Franciji. Pred francoskim konzulatom je navdušenje manifestantov doseglo vrhunec in se je poleglo šele, ko je neki akademik spregovoril hi očrtal borbo naše države za samostojnost in pomoč prijateljske Ftsti-cije. Povorka je po marseljezl odkorakala pred Narodni dom, kjer so se manifestantl mimo razšli. —lj Umrl je 10. t. m. upokojeni pisarniški oficijal g. Ivan 2enko v starosti 73 let. Pokojnik, rodom iz Smihela priPcstoj-ni, je bil dobrega srca in odločno naprednega miSljenja ter nad 40 let naročnik našega lista. V ljubljanski okolici je bil splošno poznan, ker je dolgo vrsto let služil kot orožniški stražmojster po raznih krajih in bil po prestopu v civilno službo nad 20 let pisarniški uradnik pri davčnem okrajnem oblastvu za ljubljansko okolico. Okoličanski davkoplačevalci se ga bodo 5e dolgo spominjali kot prijaznega in koncilijantnega uradnika, ki je osebno poznal njihove križe in težave in jim vedno rad pomagal v okviru svoje službene dolžnosti. Udejstvoval se je prejšnja leta jako živahno v stanovski organizaciji orožniški h vpokojencev in se kot predsednik te organizacije vneto potegoval za interese svojih tovarišev. Kot človek mirnega in blagega srca je užival spoštovanje v vseh krogih, s katerimi je prihajal v do-tiko. Poleg vdove zapušča sina g. Ing. Jan-kota, ki je vodja mestne elektrarne v Dubrovniku. Pogreb se vrši danes ob pol 4. popoldne iz Simon Gregorčičeve uL št. 7 na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin- — preostalim naše iskreno Bošalje! —lj Odlikovanje. Vpokojeni sluga L državne gimnazije v Ljubljani g. Edmund Sat je odlikovan z zlato medaljo za meščanske zasluge. Odlikovanec je bil vesten in požrtvovalen sluga ter ie služil nad 40 let na istem zavodu. Vsi učenci so ga vedno visoko cenili. —lj Sokol 1. proslavi spominski dan Ra-palla in pogodbe med Francijo in našo državo v telovadnici Tabora jn sicer: v ponedeljek za člane in naraščaja, v torek za članice in ženski naraščaj. Spregovori društveni starosta. OBLAČILA tvrdke D. Maček LJUBLJANA. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. —li Marijonetno gledališče Cehoslovaške Obce v Ljubljani priredi v nedeljo 13. trn. predstavo >Gašperček zmagovalec^ cb pol 16. na Taboru — Sokol I. Za številno udeležbo uljudno prosi — Odbor Mari-jonetnega gledališča C. O. 872-n —lj O čarovnicah in vražah v srednjem veku. O tej velezanimivi temi priredi ZKD v nedeljo in pondeljek dne 13. in 14. t. m. v prostorih kina Matice filmsko predavanje. Predavatelj g. prof. R. Pavlic bo v kratkem opisal grozne zablode človeštva, k: dajejo za vse čase srednjemu veku žig sramote. Predavanje bo spremlja! izboren zgodovinski film, ki bo vso to dobo nazorno orisal in pojasnil. Zanimiva prireditev se prične v nedeljo ob 10.30 dopoldne ter se ponovi samo še v pondel'ek ob 14.30 popoldne. Današnja običajna prireditev ZKD odpade. Opozarjamo ponovno cenj. občinstvo na to spremembo s posebnim povdar-kom, da si blagovoli vstopnice glede na ve-lezanimivo tvarino čimprel preskrbeti. Dobe se v predprodaii pri blagaini kina Matiee od danes ripprel —lj Prvi sneg. Ce na sv. Martina zima prikima, dolgo kima, pravi notranjski kmečki pregovor. Res včeraj okoli 20. so se začele loviti prve snežinke po ljubljanskih ulicah Padali so celo noč prav gosti kosmi Danes zjutraj je bila cela ljubljanska ravan m vsi hribi pobeljeni. Vinogradniki pravijo, da sv. Martin pokrade mošt in prinese vino. Letos le Martin ukradel ne samo mošt, marveč tudi lepo pozno jesensko vreme nam Je odnesel. Snoči ob 20. je kazal barometer 751.1, termometer -4-7° C, danes ob 7. zjutraj barometer 753, termo-oeter +1° C, opoldne barometer 755, termometer -f~1.5°C. Najvišja temperatura je biila včeraj -f- 14° C, najnižja + 6.9° C. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla starega berača Jožeta, vlačugo Man jo im nekega Bosanca radi prestopka obrtnega reda. Danes ni bila policiji prijavljena nobena tatvina. Prijavljeni so le nekateri policijski prestopki in 2 kolesarja radi prestopkov cestnopolkiijskega reda. —lj Prizor pred policijskim komisarjem. Danes je stal pred policijskim komisarjem sloki Jaka, doma tam izpod Turjaka. Komisar mu je pisal prisilni potni list. Miha je začel komisarja milo proširi: »Gospod komisar! Pustite me še dva dni v Ljubljani. Angažiran sem tam pri Derondi v Aškerčevi kleti, da nr^coj nastopim kot Jaka izpod Turjaka. Še Vi pridite, ne bo Vam žal. Boste se prav iz srca smejali, tako ga bomo lomili.« Komisar pa je bil neizprosen ter je Jako poslal z ^zelenim Henrikom« na glavni kolodvor, kjer so mu kupili vozni listek. —lj Neznani zlikovci. Nocoj, ko je tako hudo snežilo, so neznani zlikovci trgovcu Francetu Klemencu pobrali z izložbenega okna 20 napisnih črk iz porcelana, vrednih 165 Din. Črke so zlikovci razbili in pometali na cesto. lj Onemoglost. Na cesti »Pred konjušnico* v Trnovem je včeraj okoli 13. nenadoma postalo slabo zidarskemu delavcu Bajronu Bečiču, doma iz Bosanske Krupe. Slabo oblečeni delavec je vsled slabe prehrane onemogel in je hotel iti z listkom OUZD v bolnico, a mu je potoma postalo slabo. Stražnik ga je dvignil ter cdpelajjl na stražnico. —\\ Vlom na Kralja Petra trgu. Dne 9. t. m. okoli 20. je zapazila v hiši št. 3 na Kralja Petra trgu stanujoča vdova po podpredsedniku dež. sodišča g. Regallv-ju, da je neznan tat vdrl v njeno drvarnico v prizemlju. S sekiro je razbil ključavnico ter nato iz drvarnice odnesel 30 kg masti in pol litra malimovca. Regallj^ieva ima okoli 1056 Din škode. Včeraj so prijeli radi suma te tatvine 17-le»tnega delavca Ivana K., ki pa odločno taji tatvino. K. je namreč prejšnji dan v drvarnici cepi Regallv-jevi drva. —lj Kako povzdignemo domačo obrt. Samo na ta način, da demonstriramo pred našim občinstvom z domačimi izdelki, da z uspešno reklamo izpodbijamo tuje blago, da z lepimi modeli vzgajamo okus domačih obrtnikov, da pripravljamo pot solidni domači konfekciji. Vse postopoma, da pridemo z združenimi močmi do zažefjenega uspeha. Prvi poizkus bo »modna čajanka< Atene v sredo 16. tm. popoldne v veliki dvorani Union a. 830-n —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila oktobra 3553 strankam 12.949 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. pop. do pol 8. zvečeT in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige teT modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. 876-n —lj Ples Jadranske straže. Kakor pre.š-neie leto bo priredila Jadranska straža 1. 1928 svoj običajni ples v narodnih našah na dan 28. januarja. Opozarjamo že zdaj c občinstvo na to elitno prireditev, ki podaja pregled vseh narodnih noš naše domovine in prosimo tudi vsa društva, da se na to ozirajo in da ne priredijo na ta dan drugih zabav. Naj ostane tudi ples v uarod-nih nošah, ki je že tako priljubil, pridržan vsak predpust Jadranski straži. 877-n —lj Najuspešnejši pouk modernih plesov nudi vsem plesalkam In plesalcem Plesna šola na Taboru, ki se vrši vsako nedeljo zvečer. Pouk za začetnike prične točno ob pol 20., za ostale ob 20. 878-n —Ij Babica Poljanec se je preselila na Resljevo cesto štev. 3, pritličje, desno. S75-n —lj Naši krojaški in damski saloni naj si ogledajo »modno čajanko* Atene, da pri-Lčno pogumno izpolnijo svoj lastni program slične revije. 879-n —Ij Nedeljske popoldanske družabne plesne vaje« v veliki dvorani »Kazine« ob 4. pop. nudijo najugodnejšo priliko priučiti se vseh letošnjih plesov ter služijo obenem v prijetno zabavo [n razvedrilo. Za* četniki-ce vabljeni že ob 3. pop. v svrho teoretičnega pouka. »Večerni plesni tečaji — perfekcije« g. Jenka se pa vrše vsako sredo ob S. z več. v levi spodnji dvorani hotela »Union -. Posebne plesne ure za posameznike in družbe daje g. Jenko v I. nadstr. kavarne »Emona«. SSl-n —lj Veliko izbero volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ign. 2argi, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. —g Največjo izbiro bluz, otroških obleke In plaščkov nudi ceno KRIŠTOFIČ-BUĆAR. —lj Oglejte si prekrasen božični prt, Drž. čipk. zavoda v Ljubljani, ki je rastavljen v izložbi trgovine Maver. —lj Kdor rad pleše in ljubi neprisiljeno zabavo, naj pride dne 12. novembra ob S. uri v posebno dvorano Aškerčeve kletj na Aškerčevi cesti (v poslopju g. Fr. Derende), kjer priredi pevsko društvo vKrakovo-Tr-novo«: Martinov večer s pestrim sporedom. 874-n Iz Celja —c Ranpallskl dan. Jutri v nedeljo se vrši ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma zborovanje, na katerem se bo protestiralo proti nasilju Italijanov nad našim narodom v Primorju. Govorili bodo poleg predsednika Jugosl. Matice tudi zastopniki vseh političnih skupin. Nastopil bo tudi pevski zbor združenih celjskih pevskih društev. —c Občinske volitve v celjski okoliški občini. Volilni boj dobiva polagoma razmah. Socijalisti so izdali proglas v obliki časopisa, v katerem podajajo svoj program za bodoče delo v občinskem svetu. Napredne skupine, združene pod imenom »Združena slovenska gospodarska stranka« (SDS, SKS in NSS), izdajo volilni proglas prihodnje dni. Kakor kaže, bodo napredne frakcije kljub klerikalnemu nasilju, ki se je pričelo izvajati, že s tem, da je oblast ovrgla skrinjico združenih strank kot prvo* dasiravno je bila Ista kot prva vložena in jo določila kot tretjo, pridobile večino, kar bi bilo v interesu celjske okolice tudi nujno želeti. —c Trgovski nameščenci v Celja za popoln nedeljski počitek In 8-urni delavnik. V petek dne 11. tm. se ie povodom sklepa izrednega občnega zbora Gremija trgovcev v Celju, da se uvede 10-urni delavnik, delo ob praznikih kakor ob delavnikih in delo ob nedeljah od 8. do 11. dopoldne, vršil v prostorih celjskega Narodnega doma velik protesten shod trgovskih nameščencev, ki ga je sklieala Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica v Celju. Udeležencev shoda je bilo nad 450 oseb. Na shodu sprejeta resolucija protestira protj vsakemu podaljšanju delovnega časa in proti vsakemu delu ob nedeljah in praznikih. Med drugim zahteva, naj minister za socijalno politiko pooblasti velikega župana mariborske oblasti, da izda naredbo za enotno opiranje in zapiranje trgovin v celjskem policijskem okolišu na temelju 8-urnega delavnika. Trgovine naj se odpirajo ob 8. in 14., zapirajo pa ob 2. in 18. Nadalje naj minister za socijalno politiko v smislu pooblastila § 12. zakona o zaščiti delavcev prepove vsako delo v trgovskih obratih celjskega policijskega okoliša ob nedelja^ in zakonito priznanih prazutkifa. — Na protestnem shodu prisotni zastopniki delavskih strokovnih orgamzacj: Jugoslovanske strokovne zveze. Združene delavske strokovne zveze in Delavsko-kmečke strokovne zveze so se iz:avi!; solidarne s sprejeto resoluci>o. —c Nočno lekarniško bliiibo opravlja ta teden lekarna -Pri Mariii Pomagaj* na Glavnem trgu. —c Požar. V noči od četrtka na petek se ie opazilo v smeri proti Kosazam močno žareče nebo. Divjati je moral tam vec)i požar. Kje je gorelo, se še ni moglo ugotoviti. Iz Maribora —m Rok za vlaganje kandidatnih ii>t za občinske volitve še vedno ni razglašen. Čudno je, da doslej še nikdar ni bilo takib zmešnjav. Ie sedaj, ko so klerikalci na krmilu i'i ko jim teče voda v *rlo, skušajo na vse načine ovirati reden potek volilnega postopanja, da bj tako premotili volike in pieprečili ostalim strankam volilno agitacijo. Motijo pa se, če upajo, da jim bo to uspelo kakor pri voirvah v trgovsko zbornico, kjer se jim je manever res obnese!. Baš to zavlačevanje .ie že marsikomu odprlo oči, da se z gnjusom obrača od stranke, ki ima red, zakonitost in poštenje le na jeziku, sicer pa se poslužuje naiogabnej.a ?.9ott dobro tk>- čijtiro mrl Ljubljana zopet pleše Koliko ljudi pleše t Ljubljani, — Stari in novi plesi. — Kaj se bo letos plesalo? Narodno kolo. — Polne plesne dvorane- — Ljubljana zopet pleše. Stara in mlada Ljubljana se zopet udaja mehkim prijetnim zvokom »džezbenda«, drsi po parketih in se poklanja Terpsihori. Dasi šele ob otvoritvi, je plesna sezona že v polnem razmahu. Ljubljana pleše, kakor je plesala že pred 25 leti, ko je Ljubljančane učil plesne umetnosti tržaški učitelj Morterra. Toda razlika med takratno in sedanjo dobo je ogromna. Dockn je pred dvema deset-letjama sledilo zvokom mazurke in polke okoli 100 do 200 parov, se je do danes to število podesetorilo, da skoraj podvajsetorilo. Danes pleše v Ljubljani okoli 3—4000 parov. Pa tudi plesi so bistveno drugačni, kakor so bili pred leti. Kakor v drugih ozirih, tako je nastal tudi v plesu po vojni pravi prevrat. Polka, mazurka in četvorkfc so se morale umakniti novim plesom.Uveljavili so se širni, van-step, fokstrot, čari stan, blekbotom, banan asiajf in mnogo drugih. Razlika med novimi modernimi in starimi plesi obstoji seveda v popolnoma drugih formah plesa, v glavnem pa v godbi. Modema plesna glasba danes izraža samo ritem, ne pa melodije. Plesalec pleše po ritmu, popolnoma individualno, figure si lahko razporedi po mili volji in ni mu potrebno posebno paziti na točno razvrstitev po godbi. Kaj se bo letos plesalo in obdržalo na plesnem reeprtoarju? To je vprašanje, ki brez dvoma najbolj zanima plesalce. O tem se mnogo ugiba in razpravlja. Obrnili smo se tozadevno na priznanega plesnega strokovnjaka g. Jenka, ki nam je radevolje dal nekatera pojasnila: Od starih plesov ostane na repertoarju edino valček, ki je in ostane eden najpriljubljenejših družabnih plesov. Beseda bo radi svoje kompliciranosti izostala in se bo plesala kvečjemu na tradicionalnih slovanskih prireditvah. Četvorka ostane na letošnjem plesnem programu. Novi moderni plesi, katerih večina se je otresla ekscentričnosti, pretira-, nosti in ekstravaganc, so docela umerjeni, elegantni in decentni. Ples, ki bo poleg tanga prevladoval, je fokstrot, ki je izpodrinil vanstep. Je to povsem ležeren ples, lahek tudi za začetnike. Vanstep se letos ne bo plesal, ker je že izven mode. Elegantni, nekoliko renovirani tango ostane kralj modnih plesov. Od starih plesov ostane na površju tudi Čarlston, ki pa je znatno umerjenejši in poenostavljen. Čarlston se bo plesal pod imenom flatčarlston. Blus bo nadomeščala noviteta slov-foks, ki bo poleg Drej omenjenih dominirala i v plesni šoli i v plesni dvorani. Je to originalna, za oko prijetna, netež-ka plesna kompozicija s popoloma novimi varijantami, ki pa spominjajo v gotovih ozirih na čarlston. Boston ostane na programu v obliki angleškega valčka in je nekoliko po- V Newyorku so te dni vtaknili pod ključ nekega Edvarda Kocha, ki je po mestu posloval kot zdravnik. Ni imel svoje ordi-■naoijske sobe, kjer bi sprejemal pacijente, (marveč je zahajal kar k rvjim na dom. Povečal pa je najrajši poročene ženske in sicer običajno, kadar so bile same doma. Vsaki je rekel, da ga je poslal njen mož, ki sc mu dozdeva, da je žena nekoliko bo-lehna in da jo je treba preiskati. Koch se je znral dobro vesti in je res napravil vtis zdravnika. Večina dam mu je nasedla in se pustila preiskati. Medtem, ko se ie naivna ženska slekla. Je dozdevni zdiravnik ■pograbil njene dragocenosti in kar mu je prišlo vrednega v roke ter jo popihal, dobro vedoč, da ga naga ženska ne more zasledovati. Sedaj bo imela (njegova klijentela za nekaj časa pred njim mir. * Navdušene dasike imajo v Ameriki in zlasti v kradu Great Neck, država Illinois. Člani tamošnje požarne brambe so imeli na razpolago popofoioma novo gasilno orodje, nove motorne brizgakie in slične priprave. 2e več mesecev so imeK vse to J. Suchy: Ljubljana v I 1999 Začnimo pri »Figovcu«. Tam, kjer sloji sedaj le - ta ponos Ljubljane, vidim v duhu velikanski železni stolp, nekak ljubljanski »Eiffel« Tu bo center aviatikc, odnosno garaža za aeroplane, hidroavione in zepeline. Zakai po 72. letih bo imel vsak Ljubljančan svoj kolo. Ko bo priletel tak zračni avto od kodersikjer. bodo delovali lifti navzdol in navzgor. Brez najmanjšega napora, prerekanja glede takse, fiksiranja s strani stražarstva, iblajtarjev itd. bo takratni aviatik dospel na ljubljanska tla. Do takrat bodo že izumrli konji ali pa bodo vsaj potisnjeni v ozadje ali v vrvenju in avtomatičnem vozarenju ne bo več mesta za konie in enake životi-zaledie Ljubljane. V tem električnem nie. Pomislite, da bodo takoj pri izstopu iz Eiffela na razpolago 100 HP avti, ki bodo naložili pasažhie ter ž njimi odri rdrali v hotele. Apropo*. hotele. »Union« FtcJuio, bo enostavljen, le da je tempo hitrejši. Poučeval se bo tudi šestkoračni enostavni valček, ki se znova uveljavlja in uživa zlasti med starejšo generacijo velike simpatije. Zaenkrat bodo plesni učitelji skušali prodreti tudi z zadnjimi novitetami bleklbotomom in bananas-lajfom, toda izkušnje bodo šele pokazale, da-li se bosta uveljavila. Oba plesa sta originalna, pni je ameriško-za-morskega izvora in je sestavljen iz tipičnih kretenj zamorca, ki brodi po mehkem močvirnatem dnu, drugi pa ima svoje ime po bananah. Njegovi koraki so drsajoči in kopirajo mestoma človeka, ki se je spodrsnil na lupini banane. Oba sta tehnično precej težka in zato za začetnike seveda neprikladna, če pa bosta rutiniranejšim plesalcem ugajala, je še vprašanje. Neizvež-bani plesalci tudi lahko neovirano plešejo slovfoks na godbo blekbotom a, ali fokstrot na banananslaif. Od sesitavlje-nih plesov ostane četvorka, ki pa je rezervirana za večje prireditve. Zanimivo je, da. bodo letos uvedli v plesne šole tudi narodno kolo, Slovenci nimamo svojega nacijonalnega plesa, zato bodo pri vsaki prireditvi, pa tudi v plesni šoli forsirali kolo in sicer »Srbijanka«, »Seljančica«, »Vra-njanka«, »Oficirsko kolo« itd. Zanimanje za ples je letos izvanredno. Ljubljana ima v vsej državi največ dvoran, pa so že do konca sezone oddane vse. Vsi količkaj udobni lokali so okupirani, zasedeni so sleherni za ples sposobni kotički. Tudi za godbenike je konjunktura dobra, kajti vsak, kdor se le količkaj razume na razbijanje po džezbendu, ima že pogodbo v žepu, da o violinistih in klavirskih igralcih niti ne govorimo . . . Pleše staro in mlado, brez razlike starosti in stanu, od preprostega rokodelca pa do razkričanega — pardon — buržujca. Plesnih šol je nebroj, počen-ši od maturantske, do srednje tehniške ali akademske, dalje športne, sokolske, plesne šole privatnega značaja, raznih organizacij, dijaških krožkov itd. Obstoje tudi plesne šole diplomiranih plesnih učiteljev gg. Jenka, Černeta, Trošta in Kosička, k* imajo glavni kader plesalcev. Da se mesto, kar se plesa tiče, vsestransko modernizira, dokazujejo tudi stalne čajanke v Emona baru. Ples se goji danes v Ljubljani kot sport, smatra se ga za razvedrilo in protiutež od dela prenapetim živcem. Ples je dandanes važna kulturna potreba, saj ima poleg svojega estetične-ga užitka, ki ga nudi, tudi namen, d«a mladino odvrača od alkohola in gostiln in ji nudi poleg duševnega tudi fizično razvedrilo H koncu moramo še omeniti, da pripravlja g. Jenko drugo plesno revijo, ki naj znova dokaže, da Ljubljana v plesnem oziru prednjači vsem drugim mestom. v pripravljenosti, toda nikjer ni hotelo goreti. Mladi gasilci pa so si znali pomagati. Sami so zanetili dve prazn: farmi, nato so oddah' signal za alarm in se s pripravljenimi avtomobili in aparati odpeljali na kraj nesreče, kjer so neumorno gasili. Kljub temu je bila povzročena škoda prav velika. Sedaj je prišla čudma zadeva na dan in celokupna požarna branmba s svojim načelnikom vred ie morala oditi v zapor. Kakor v Chicagu *rijejo tudi v Newyor-ku tihotapci hud medsebojni boj. V tej borbi ie bil nedavno ubit Natara Kaplanovski, notoričen bandit in tihotapec, ki je bil obenem načelnik ene banditskih tolp. Krogla ga je zadela, ko *e stai zvečer v družbi svojega oprode Diamonda na vogalu Norfolk Street Tudi Diamond je padel kot žrtev sovraiane tihotapske tolpe. Z neaiavadno zgodbo sc je nedavno bavilo sodišče v mestecu \Vihita v državi Kansas. V neki spiritistični seatnsi se je 71-letni farmer John Sevbold oženil z nevesto Saro, ki pa je bila zgolj duh in katero takrat izgledal kakor danes Figovčeva gostilna, nič manjši, nič večii za takratne razmere. Mislite si potem lahko, da bo tudi palača Ljubljanske kreditne banke ali ona Trboveljske družbe le še nekak memento mori. Zadostuje, ako povem, da bo naš patriarhalni Grad jedva še za eno ali dve nadstropji vzvišen nad ljubljanskimi nebotičniki. Na Gradu bo stal ponosni »Insupera-bel«, v čegar senci bi starodavno ozi-dovje gradu, ki je danes naš ponos, razpadlo, da ni zidano za vse žive dni. Hotel »Insuperabef«. svetovna atrakcija, 1000 sob z neverjetnim konfortom. z brezhrupnim pogonom za zidovi jem starega gradu nastanjenih hiper- in su-pradiselmotorjev in dinamov s transverzalnim vzpenjacami in vozili na žicah do vseh sosednjih in oddaljenih vrhov. Vse »Made in YDUgoslavia« Čudo 21. stoletja in cilj vseh globetrot-terjev. Kar bo takrat sploh še tovaren v ljubljanski oklici, bodo vse obratovale s stroji, avtomatičnimi seveda. Ker ne bo več delavcev, tudi ne bo socialistov mu je privedla medij Nellie More. Dasi je Sevbold svojo .nevesto v temi dvorane jedva razločil, ji je prinesel cvetlice in M tudi kupil poročno obleko. Pri drugi seansi je zahtevala nevesta od starčka, nad ji da denarja. In Sevbold je bil res toliko naiven, da je posegel v listnico ki velikodušno žrtvoval 500 dolarjev. Ko je »nevesta* uvidela, da hodi Seybold rad na Hm, je še dvakrat ponovila svoj poskus im ga odrla za več tisoč dolarjev Šele, ko so ga temeljito ocisanili, je Seybold spoznal, da ie nasedel prebrisanim sleparjem in je medij ter dozdevno nevesto ovadil. Sedaj je sodišče talentirani medij zaprlo. Iz ameriške avtomobilske industrije Iz ameriške nedavno izšle avtomoi bilske statistike je posneti zanimive številke o produkciji ameriških tvor* nic v prvi polovici leta 1926 in 1927. Iz te statistike je razvidno, da so spodaj omenjene tvornice producirale nastop* no število voz: Ford leta 1926. 640.119, leta 1927. 332.348, Chevrelot 1. 1926. 249.034, leta 1927. 360.686, Dodge 1926 133.290, leta 1927. 65.613, Buick 123.116, 112.628, Essex 77.699, 92.106, Chrvsler 62.914, 80.069. ostale tovarne leta 1926. 886.953, leta 1927. 840.895; skupaj leta 1926. 2, 731.225, leta 1927. 1,884.345. Iz te statistike je nadalje posneti, da je pravzaprav najbolj padla produk* cija Chevrelet avtomobilov, katere roizvaja General Motors Companv, i je glavni Fordov konkurent. Ko je Ford uvidel, da produkcija oziroma prodaja njegovih voz pada, je sklenil, da ukine nadaljno produkcijo doseda* njega modela in da svoj voz moderni* žira ter prilagodi duhu časa. Seveda je bilo za to potrebno investirati ogrom* ne zneske v podjetje samo, katero je moral Ford opremiti z novili stroji ali jih vsaj predelati. Tekom zadnjega le* ta so Fordove tovarne v Detroitu dozi* vele popolno reorganizacijo, predela* nih je bilo 15.000, a na novo montiranih 4500 strojev za izdelavo avtomobilov. Za vse adaptacije, moderniziranja, re* noviranja in restavriranja je Ford ris* kiral ogromno vsoto, ki presega eno milijardo Din, t. j. okoli 20 milijonov dolarjev. Novi tip Fordovega modela je bil nedavno izgotovljon - in preizkušen. Kakor zatrjujejo, bo novo Fordovo vo* žilo tehnično izvrstno opremljeno, naj* novejši model bo razpolagal z močnej* šim motorjem s tremi prestavami na* prej in eno nazaj. Novi tip bo baje do* segel povprečno 100 km na uro, in naj« zanimivejše je, da bo potrošil manj nego 10 litrov bencina. Kakor večina modernih avtomobilov, bo voz oprem« ljen tudi z avtomatičnim čistilcem za steklo, razpolagal bo z vso potrebno, tehnično izpopolnjeno aparaturo in imel bo tudi povsem drugo obliko. No» vi Fordov model bo praktičnejši, ne= koliko nižji, daljši in solidnejše izde* lan. Karoserija bo izdelana v petih ti* pih, da bo odgovarjala vsem zahte* vam. Tudi v ceni bo Fordov model skušal odgovarjati duhu časa in cene novega tipa baje ne bodo dražje od starega. Kakor smo že omenili, je Fordova družba nedavno izgotovila prvi eksem* plar voza, sedaj pa obratuje tovarna že v polnem ob*r£u. Družba bo že te* kom najkraišega časa zmogla produk? ciio do 11.000 voz dnevno in bo torej celo prekosita staro produkcijo, ki je znašala 8000 voz onevno. Zanimanje za novi Fordov model je ogromno in zanimitvo "e, da ima Ford zanj že 350 naročil, dasi nihče od kuoce\ še ni niti videl in niti ne ve. kakšen bo pravza* prav najnovejši tip. Princ novinar Člani skmdinavskih vladarskih rodbin so zelo demokratični in nočejo o knežjem sijaju ter ceremonijelih ničesar vedeti. Princ Viljem Švedski, drugi sin kralja Gustava, se mudi sedaj zopet v Ameriki, kjer predava javno, kakor je že v preteklem letu, o svojih potovanjih po Afriki. Sedaj opisuje svoje vtise, ki jih je dobil v Ameriki, povsem prostodušno v skandinavskih listih in sicer ne samo v švedskih, temveč tudi v norveških in danskih. Oskar II. bi si gotovo ne mogel predstavljati, da bo komaj 20 let po njegovi odpovedi norveškemu prestolu, njegov vnuk sodeloval v norveških listih. in komunistov več in tako si bo država prihranila precej izdatkov za pendreke in žandarje. Upam namreč, da bodo do takrat vsi prebivalci Ljublitne in nje bližje in daljše okolice zgolj in pravcati kapitalisti. Komunizma ne bo več treba, kvečjemu v toliko, v kolikor ne bodo vsi multimilionarii. Zračni rezervoar za Ljubljančane ostane i v tej dobi Rožnik. Ker avtomatična vozila vseh vrst ne bodo več gnana z bencinom, marveč z elektriko, ki jo bodo z enostavnim kontaktom pri poljubnem železnem drogu ob cesti vsesavala vase, ne bodo Ljubljančanov na rožniških izprehodih niti najmanje ženirala. Ljubljančanom takrat tudi ne bo treba več skrbeti, kako priti do Sušaka, ali bo bolje preko Karlovca ali preko Postojne. Kjer stoji danes Barie. bo v letu 1999 po Kr. ljubljanska veleluka. Jadransko morje bo v velikanskih podzemskih predorih izpod Plaz nad Cer-kvenico. pa vse tja do Kočevia in naprej v naravni strugi napeljano do ljubljanske kotline. Ne bo nam treba več v Mojzes iznašel smodnik Do danes še ni znano, kdo ie prav za prav iznašel smodnik. Nekateri zatrjujejo, da Nemec Berthold Schwarz, drugi zopet da Anglež Rover Bacon. Zgodovina pa medtem dokazuje, da so Kitajci poznali že davno pred nami smodnik, a so ga rabili samo za rakete in umetni ogenj. Toda najnovejša odkritja, ki jih je nedavno napravil danski učenjak Jens Jurgens in v katerih razvija povsem novo teorijo, so vsekakor senzacijonalna Jurgens v svojem, nedavno izšlem delu naziva »Mojzesa kot tvorničarja smodnika in dinamita«. Avtor skuša dokazati, da je Mojzes odkril smodnik, eksplozivne tekočine in dinamit in da je ta sredstva uporabljal pri židovskih žrtvenih obredih. V četrti knjigi govori namreč Mojzes o neki vodi s tajno silo in Jurgens je mnenja, da je bilo to neko eksplozivno sredstvo. V zvezi s tem — navaja Jurgens — je razumljivo tudi postopanje Mojzesa, ki je prepovedal, da se kri in mast ubitih živali zavrže, marveč je oboje vedno takorekoc »zaplenil«. S krvjo je Mojzes polil pepel in iz te zmesi je pridobil soliter. Žveplo je pridobival iz bližnjega polotoka Sinai, pa tudi oglje in premog je imel na razpolago. Če je torej Mojzes napravil zmes iz solitra, oglja in žvepla, je dobil črni smodnik. Iz maščobe in »najčistejšega olja«, katero je Mojzes zahteval od naroda kot desetino, je po razmišljanju pridobil glicerin in ko je to spojil, odnosno zmešal s solitrom, je pridobit strahovito eksplozivno sredstvo nitro-glicerin. To je bila po mnenju Jtirgensa ona zagonetna voda s tajno silo. Neko trdno maso je nato prepojil z nitroglice-rinom in pridobil iz te kombinacije dinamit. Mojzes je torej že takrat napravil odkritje, s katerim je leta 1846 zaslovel Nobel in ki je bilo epohalnega pomena za nadaljni razvoj tehnike Na podlagi tega si razlaga Jurgens vse številne »čudeže«, o katerih piše sv. pismo, takole: Vsi ti čudeži, katere je Mojzes naivnemu ljudstvu razlagal kot »ogenj Gospodov«, so bili ustvarjeni s smodnikom in dinamitom. Ognjeni steber, ki je šel pred Izraelci, ko so zapuščali Egipt, je bil od Mojzesa umetno insceniran. Mojzes je tudi uničil zlato tele in pognal rdečo Koran v zrak. Skrivnost izdelovanja smodnika je podedoval Jozua od Mojzesa. Jozua je prehod preko reke Jordan dosegel na ta način, da je na mestu, kjer se struga reke nekoliko zožuje, razstrelil veliko goro in tako je za nekaj ur umetno zadržal odtok vode. Zidovi Jerihe so st porušili radi eksplozije. Izraelci so morali hoditi okoli trdnjave in s hruščem in truščem obrniti pozornost nase. Ponoči pa so minerji Jozue neopaženo izkopali v zi-dovju luknje in natresli vanje dinamita. Trombe, ki so sedmi dan zadonele. so bile signal za eksplozijo in vse zidovje se je porušilo. »Skrinja zaveze« je bila shramba smodnika Ko ie nekoč eksplodirala, je bilo ubitih 50.000 oseb. Tako torej Jurgens, kateremu tudi prepuščamo vso odgovornost za njegove vsekakor nekoliko riskantne hipoteze. Strašen zločin v Erdelju V erdeljski občini Sobolc je živel samotno Stjepan Čedo. star 66 let. Že qd rojstva je bil pohabljen, po vasi so pa govorili, da ima shranjene doma težke milijone Nekega dne se je pojavila v starčevem stanovanju občinska komisija z notarjem na čelu. da preišče njegovo stanovanje. Tedaj je komisija našla v neki omari, skrit v nekem čevlju njegov zaklad. V čevlju ni bilo nič manj nego milijon in pol dinarjev, deloma v zlatu, deloma pa v papirju. Komisija je takoj sestavila testament in določila za glavnega dediča samega notarja. Starec testamenta ni hotel podpisati, komisija ga je pa k temu prisilila in mu potisnila pero v roko. Starec se je tedaj tako razburil, da se je onesvestil. Komisija je takoj poklicala zdravnika, ki je na povelje komisije brez pregleda dognal, da je starec mrtev. Starca so pokopali živega, notar je pa prevzel njegovo bogastvo, kakor je bilo zapisano v testamentu, in se tudi preselil v njegovo hišo Med njim in ostalima dvema članoma komisije je nastal kmalu prepir radi razdelitve ded-ščine. Zato sta oškodovana člana prijavila notarja oblastim, ki so ga aretirale in z obema prijateljema vred oddale državnemu pravdniku. prašni Sušak, v obljudeno Crikvenico ali celo na Aleksandrovo. Krk in daljni Rab. Kaj še! Tam pod Krimom bodo stala moderno ureina morska kopališča — ljubljanski Lido. Atrakcija, napram kateri je beneški. Lido zgolj senca. In vse tja do Rakeka bo segalo morje, naše slovensko morie In bene-čanske, pardon ljubljanske noči bomo prirejali kar tu pri nas v deželi. — Kakonak! Kočljivo točko imam še rešiti. Kaj mislite o našem ženstvu v tem blaženem stoletju, odnosno o njegovem kretanju, o modi itd.? Samoumevno je, da se bo moderniziralo i ljubljansko prebivalstvo. Kar je danes dopustno na Rabu in Crikvenici, bo temboli dopustno v tistih časih. In še več bo dopustno! Če hodi že danes vse v pižamah in plavalnih hlačkah po mestu in obali Raba. bo to v tem večiem obsegu veljalo za leto 1999 ker takrat z ozirom na hiper-modernizirame itak ne bo več erotike in pohuišania. Prof. Voronov. odnosno tačasni njegov epigon v Ljubljani, bo imel 7late so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Iz življenja vlikega mesta V zadnjem času je dunajska zdravstvena komisija zopet poostrila svoje delovanje. Izvršila ie več obsežnih racij ter začela posvečati posebno pozornost raznim vdovskim klubom v posameznih kavarnah in društvenih lokalih, nadalie plesnim šolam, masažnim salonom itd. Potreba takega nadzorstva je tem občutnejša. ako se pomisli, da so n. pr. v mesecu septembru prijel; na Dunaju vsled prestopkov zdrav-stveno-policijskih predpisov nič manj kakor 264 žensk, izmed katerih so jih spoznali kot spolno bolne 2S. torej več kakor 10%. Dunajska policija mora v teku enega leta posredovati približno v 5000 slučanh zaradi izvrševanja nekontrolirane prostitucije. V zadnjem letu pred voino so organi dravstvene policije prijeli zaradi izvrševanja nekontrolirane prostitucije samo 623 žensk, izmed katerih ie bilo 26 bolnih, leta 1920. pa ie bilo doseženo rekordno število 7637 aretacij. V zadnjih letih so se razmere v tem pogledu precej zboljšale. vendar pa so še neprimerno znatno slabše od predvojnih. Zagonetna smrt v cirkusu Kludskv Znani češki cirkus Kludsk.v, ki je bil pred leti tudi v Ljubljan: in pri katerem se nahaja tudi Ljubljančan Mirko Vojnovič, sc nahaja točasno v Te-mešvaru na Rumunskem. V cirkusu pa so te dni našli v hlevu mrtvega uslužbenca Stanislava Urbanskega. Bil je ves poliojen, polomljena je imel vsa rebra, ndrt prsni koš in glavo strahovito razmesarjeno. Videti je bilo takoj, da ga je do smrti pohodil slon. Toda pri preiskavi je policijski zdravnik na glavi mrtveca ugotovil težko rano, očividno povzročeno od silnega udarca s palico. Nadaljna poizvedovanja so pokazala, da je bil krotilec zveri usodnega večera pred nesrečo v družbi več tovarišev v neki gostilni Ponoči se je precej vinjen vračal domov. Oblasti sumijo, da so ga na poti domov napadli drugi cirkuški uslužbenci in ca ubili. Napadalci so nato truplo zavlekli v zverin Jak, kjer so ga prestrašeni sloni popolnomn pohodili. Policija nadaljuje poizvedovanja. Presenečeni tatovi Te dni so se začuli v neki varšavski restavraciji naenkrat streli in klici po policiji. Na tleh je ležal neki človek v svoji krvi, dva druga sta držala svoji robi z orožjem kvišku, četrti pa je molil revolver naperjen proti njima. Ta je bil eden najboljših poljskih detektivov. Nedavno so bile poljskemu vijolinske-mu virtuozu Barcewiczu ukradene njegove slovite gosli iz 1. 1775. Detektiv je tatove izsledil, da bi pa prišel v posest gosli, se je izdal za bogatega ino-zemca, ki hoče kupiti gosli. Že večkrat kaznovani tat Mielecki je prinesel instrument v spremstvu svojih dveh tovarišev v dogovorjeno restavracijo. Vsi trije so bili oboroženi. Med ogledovanjem gosli je detektiv nenadoma potegnil svoj revolver in zaklical: »Roke kvišku!« Mieleckega, ki je hotel streljati, je detektiv ustrelil, ostala dva pa sta se udala in dvignila roke kvišku. Ko je ck>Šla policija, so ju razorožili in aretirali. Knjige, brošure, časopise, vsakovrstne tiskovine za društva, posetnice, osmrtnice itd. izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Liubliani čase; vse se bo pomlajevalo na način skoraj, kakor se danes strižeio bubifri-zure. namreč tako enostavno# in hitro. Ena, dve, tri in star dedec *ali baba (oprostite izrazu) postane v hipu čil mladenič, odnosno brhka deklica. S pomilovanjem bodo takrat zrli nazai na nas zapečniake. — Pač Da bo leto 1999. zadalo smrtni udarec lovcem in turistom. Kdo bo še lazil po hribih, če pa do vsakega vrhi segajo vzpenjače in železnice. Srne in divje koze se bodo morale udomačiti, ker iim sicer ne bo obstanka ob tem pestrem življenju na j?orah in Alpah. Cucki in ostala poulična živad bo opremljena z »revolverji«, ker bi drugače ne bila kos pouličnemu dirndaju. Najbrže bodo tudi na zračnih potih spremljali p. t. gospodarice, opremljeni z miniatunim letalnim aparatom Glavni kolodvor se bo nahaial v na-našnji »Zvezdi«, kier se bo koncentriral ves svetovni železniški Dromet in bo imel takratni Kraoežev naslednik — zlate čase. 2 njim vred oa tudi naša LJubljana. Takrat — *eta 1999! Ameriške zanimivosti Prebrisan zdravnik. — Ameriški ata Žužamaža. — Boji med tihotapci. — Naivni starček in sleparska nevesta 30 Stev. 258. •SLOVENSKI NAROD* dne 13. novembra 1927. Mr*o 7 Italijanska reklama Vzrok naše nesreče: naš molk; vzrok laške sreče: kričeča reklama. — Prinčevska poroka: reklama za tajski promet« — Laško pomorsko junaštvo: reklama. — Množica pod konjskimi kopiti: reklama. — V vojni padli prostovoljci: reklama m. n. — V Trstu, 9. novembra. Trstu pogovarjali. Mnogokrat smo se v kako škoduje naši stvari, namreč stvari naše narodne manjšine v Italiji, žalostno dejstvo, da nas zunanji svet ne pozna* da wavzaprav niti ne ve, da si je Italija z aneksijo avsrrijskega Primorja prisvojila tudi pol milijona jugoslovanskega življa, ki že nad tisoč let prebiva na teh deh in bi bil po načelih, za katero se je vojevala velika svetovna vojna, tudi moral imeti pravico, da bi se bil sam izrekel za svojo državno pripadnost, da bi se bil priključil državi svojega naroda. Nas ni poznal nihče, toda zato je svet tem boj' poznal Lahe in bil trdno prepričan, da je vsa ona zemlja, po kateri sega Italija, v resnici italijanska. Seveda, Lahi so vedno kričali, ves svet ie bil poln njihovega krika, s katerim so si svojili našo zemljo: mi smo Pa vedno Ie molčali in molčali in čakali, da nam bo pečeno pišče zlate svobode kar samo priletelo v usta. Da, bili smo celo taki, da smo tistim, ki so skušali govoriti, sami mašili usta. ker smo se bali* da bi govorjenje znalo škodovati. Tako nas potem tudi v resnici nihče ni vprašal, kaj bi želeli in hoteli, temveč so nas tebinič raeninič odrezali od debla našega narodnega drevesa, da nas sedaj kot odsekano vejo mrcvari se-kira iašizma. da leti iveri na vse strani in bo kmalau že vse trhlo in preperelo, kar je nekdaj tako bujno zelenelo in cvetelo. Kako vse drugačni so lahki! Naj je morda tudi samo deseti del vsega, kar kriče v svet, resnica, aH pa tudi ne, pa vendar vsepovsod, po vsem svetu, v vseh listih, v vseh knjigah citate dan za dnem, da je Italija najnaprednejša država na sveto; da njena industrija napreduje kar skokoma, da je že zdavnaj presegla i Anglijo i Nemčijo i Francijo; da so italijanski avtomobili najboljši na svetu; da je ni države, ki bi mogla tekmovati z Italijo s svojimi aeroplani, hidroplani In zrakoplovi; da italijansko poljedelstvo dela naravnost čudeže s svojim intenzivnim obdelavanjem zemlje; da italijansko ladjedelništvo prekaša ladjedelništvo vsega ostalega sveta; da se v Italiji ne gradi samo največ novih ladij, temveč tudi največje, najrazkošnejše, n h udobnejše ladje, pamiki in motornice, da, tudi najhitrejše, prave pravcate »morske srrelice<, ki bodo vozile nad 40 pomorskih mili na uro: da ie vobče italijansko narodno gospodarstvo najboljše, da je italijansko finančništvo kar najvzorenjše, da je italijanska politika na znotraj in na zunaj višek državniške modrosti in dalekovidnosti. Z eno besedo: Italija in Italija in samo Italija je vse, vse drugo pa njej komaj do kolena ali pa .nič. Ves svet je danes prepreden z italijansko reklamo in izrabi se v reklamo vsaka prilika, pa če je še tako svečana ali pa še tako žalostna. Tako se 5e n. pr. sedaj izrabila poroka sina vojvode d* Aosta, kraljevega bratranca, s princezinjo Ano Orleansko, hčerjo francoskega pretendenta vojvode Guiškega, v naravnost kričečo reklamo za tujski promet, katerega je Italija letos tako zelo pogrešala. Poročne svečanosti v Napolju so se napovedovale po vsem italijanskem tisku že tedne pn tedne, opisovale so se na-poljske znamenitosti v tako vabljivih besedah in sijaj, ki naj bi se bi! razvil v prisotnosti dveh kraljev in kar štiridesetih prinčev in njihovega spremstva, se ie slikal v tako bleščečih barvah, da bi se vse. kar na svetu potuje za radovednostjo, tiste dni moralo zgrniti v Napolju in milijonkrat povrniti vse stroške, ki jih je stala ta reklama. In na drugi strani! Ali se nj celo ob tako žalostnem trenutku, kakor je bila potopitev transoceanskega parnika »Prlnce-zinje Mafakie*, delala naravnost nesramna reklama za italijanske parobrodne dmžbe s tako kričečim poveličevanjem junaštva in požrtvovalnosti italijanskih mornarjev, da j j v resnici že presedala; seveda tistim, ki poznajo to junaštvo, nikakor pa ne ogromni večinj svetovne javnosti, ki jemlje italijanske pleve za kleno zrno in je zato prezrla, da je bila ladijska posadka v resnici tako junaška pri reševanju same sebe, da je poginila skoraj ena tretjina potnikov v morskih valovih, od posadke pa samo ena osmina! Te dni pa se je vrnila v Trst s svoje prve vožnje Cosulichova nova motorna ladja »Saturnia«. Kaka kričeča reklama se je delala za to in s to ladjo, je znano. Zdelo bi se skoraj, da se odslej sploh nihče ne bo več vozil v Južno Ameriko z drugo ladjo, ko edino le s »Saturnijo*. Seveda šlo je pred vsem za to, da se privabijo jugoslo-venski potniki, ko se ie vendar pred kratkim s sodelovanjem angleške Ctmard Line otvorila naša lastna jugoslovenska paro-plovna zveza z Južno Ameriko, katero je sedaj treba ugonobiti, da bi se tudi še nadalje stekal naš jugoslovenski denar v italijanske žepe. In glejte, kaj se vse objavlja po italijanskih listih v reklamne svrhe! Današnji »Piccolo« je namreč napolnil kar cele tri stolpce o presijajnih uspehih »Sa-turaije« in navaja kot višek teh uspehov dobesedno tole: »Najburaejši in za uspeh* ki ga je imela >Saturnia« v Buenos Airesu, najznačilnejši dogodek se je pripetil neke nedelje. Izkoriščajoč ta svobodni dan, se je zbrala ogromna množica na severnem nabrežju, da bi si ogledala ladjo, ki jo je že predidoče dni ogledalo nekoliko desettisočev posetnikov. Množica je polagoma rastla in rastla in se pomnožila tako vznemirljivo, da je bilo treba mobilizirati vso pristaniško policijo. Ker pa policija ni mogla zajeziti te valujoče in v svojem pritisku proti vkrcevalnim mosti-čem vse podirajoče ljudske poplave, je bila nujno poklicana na pomoč konjica. Eska-dron konjenikov, večinoma »gauchov«, zagorelih obrazov in divje naravi, ie prispel komaj še o pravem času, da je preprečil, da množica nj dobesedno naskočila *Satur-nije«. Metež vseh onih tisočev množice je bi1 tako grozilen, da je konfica morala z golimi sabljami udariti na nmožico. Dogajali so se naravnost divji prizori, ker se sabljači na konjih niso šalili: bilo je ra-niencev, pobitih, blazna panika, neštevilo žen je omedlelo. Silno dramatičen prizor tudi za tiste, ki so s krova gledali ta brezobzirni naval. Toda če bi ga ne bilo, bi bila na »Saturnijo«, ki je bila itak že nabito polna ogledovalcev, vdrla razbrzdana množica: uboga, dobra množica, katero je dovedla v luko le želja, da bi občudovala ^pomorski raj« ... AS hočete še kaj več?! Treba bi bilo edino le še, da bi Lahi tudi fihnovali te prizore, kako je konjica z golimi sabljami v rokah v skoku udarila na množico, kako je sekala s sabljami po njej, kako ie tekla kri, kako so padali ranjenci Pod konjskimi kopiti, kako so omedlevale ženske! Tn vse le samo zato, ker si ie ta uboga, s konjiškimi sabljami posekana in konjSKlmi podkvami pomandrana množica V.otila c gledati »pomorski raj«, laško ladjo, Cosjii-chevo Saturnijo«! Kaka reklama! Kako bi svet strmcj! In sedaj, ko stoji »Saturnia« v tržaški luki, se razglaša, da si jo bo zo-^et mogel vsakdo ogledad, seveda zopet za vstopnino 5 lir in da se bo tako zbrana vstopnina naklonila — sedaj ne več za aer),>.an, ki ca" ga Trst pokloni laški vOjSv — zj spomenik v vojni padlim iredentistom. Zopet reklama! Pni z Argentinci pod sabljami in konjskimi kopiti, sedaj pa s tistimi, ki so žrtvovali s^oje živtien:e za svoje narodne in domovinske dcale! Pa recite sedaj, ah ni ros Italija velika, prva država na svetu in Italijani, ali ciso prvi narod sveta, Id naj bi naai bil v vzor in posnemanje v vsem svojm dejan: u In nehantu?! * Razstava slikarja Cudermana Katalog kolektivne razstave Staneta Ca« dermana v Jakopičevem paviljonu pove, da je rasstavijalec rojen v Kamniku 1893, da je študiral na Dunaju, v Zagrebu in v Pragi, — in imena 64 oij m 30 drugih likov razne tehnike. Pow>mi obiskovalci prejš* njih skupnih razstav se nekoliko spominjajo na njegovo ime. V glavnem nam doslej še ni bil znan, in zlasti ni imel reklame, ni je delal niti sam niti drugi zanj. Očividno tudi ne spada v nobeno »d. z o, z. za promicanje iimetr osti«, živi pa v svojem rojstnem kraju Kamniku, kjer ima ateHer. NTi torej silil na površje. Obisk pri Cudermanu pomeni zato zadostno presenečenje. Tu se nam odkriva um tnik krepke individualnosti, dobrega znanja in — « ^ idej. Ne gleda sveta v izrezkih in drobcih, marveč ga oblikuje v kompozicijah, s katerimi nekaj izraža. Ve* čini drugih tako priljubljena pokrajina njemu ne »I«*ži«. P T-tretist je morda nekoliko konvenoijonalen vsaj na prvi pogled. Dva avf^oortreta, kojih eden je sila močan, pet ah* šest damskih portretov, — ne le, da ti portreti go' ore, in da zato odgovarjajo najprimitivnejšemu okusu, marveč so ob* enem " sto realistični in izražajo. Izražanje je več kot sličnost, je resničnost. Zato je zunanji izraz na prvi pogled zastarel. Pa le na prvi pogled. Ni krivda upodobljenca, marveč zasluga slikarjeva, da je n. pr. Marta sladkobna, devojka zamišljena, dama nekoKko melanholična, starejša dama dobrohotna, druga pa nekoliko humoristična. Kdor ie rijT-nale teh oortretov kdaj videl na ulici ali drugod, mora portretu priznati, da obenem kaže original in ga obenem razkrinka ali, recimo po domače, »pogrunta«. V tem a i baš u_tvo dobrega portreta in razlika med njim in fotografijo ali slikano pozo. Pozornost vzb , tudi kozaška glava, ki bi mor * v kako zbirko; privabila je več resnih interesentov, ki so se hu* dovoli nad onim, ki je prišel prvi. Zanimivo je »Vstajenje«, dasi ni dokončano, Stražniki groba, nekonvencionalni, padec materije. Duh — odrešeni odrešenik — vstaja iz padajoče materije v strmem sunku kvišku. Ob polovici slike loči rob odva* Ijenega kamenitega pokrova, motita pa dve napačno v sliko komponirani stranski fi-figuri. Grozno je »Snemanje s križa«, ki izraža vso neizrekljivo duševno in fizično muko vseh udeležencev. Tudi tu še neke napake, anatomično preveč lesena glava, jarkost barve, — pa vlcljub tem napakam mogočnost čustva m izraza, da te kar pre* sune. Ali pa »Zadnja večerja«, močna sku* pina, ki nam ta tohkrat variirani tema ka* že zopet v novi variaciji, ki sicer spominja na razne prejšnje, a vendar i originalna i moderna v barvi, svetlobi in v izrazu Resnobno je prikazan tudi drug star tema »Krist na zemlji« in okrog njega razni njegovi namestniki, ki ga vsi prepričujejo, da so oni edini pravi interpreti in čuvarji njegovega nauka. Skoraj banalna naloga je rešena z resnostjo in brez šablone, a uprav satiričen humor je v »patronu«, ki stoji prevejanega ali pa nekoliko prismojenega izraza nekje višje nad množico, za njim pa širok lama v rdečem ornatu, in dviga kovi-nasto brivsko skledo v »svetnikovo« glavo, da mu tako drži teatralni »šajn«. Misel tako hum orna kot originalna. Ali se ustaviš pred rožicami? Ene so tu, menda dalije. kakor lesene, pa obenem v barvah in grupaciji take, da bi jih najraje vzel s seboj. Ali pa se ustaviš pred skica* mi raznih večjih kompozicij. alegorij, Bacchus, rojstvo luči, meditacija in še tu* catr Da, da, da, tudi napake, da. Pri nas jih fledamo najprej in najbolj, če ne izključno, avni iD nimfe so bolj za Gartenlaube. Mnogo je v tem še spominov na vzore, mnogo se tu bori, smeri za sintezo, proces kristaliriranja ni dokončan, ni se še »vse* del«. KadaT se bo. bo star. Danes je pa še mlad. Vendar že stopa trdno, njegovo oblikovan ie je že določno. Ne vem, Če bi portret deteta bil klasičen, — pred pet de* set i m letom noben umetnik ne zna in ne more portretirati deteta, resnično portretirati, — če bi pa jaz danes imel nov ozidano palačo, bi velike dvorane izročil Cudermanu, ker M mu zaupal, da je kos veliki na* logi. Is. Arkadi! Averčenko: Dvojnik Mladi Koleskin je bil vesebak in človek kakor treba. Lahko si ga pridobil za vsako šalo. Nekega dne ie moral odpotovati po poslih v neko pokrajinsko mestece. Prispel je tja prerano, da bi mogel takoj izvršiti svoi posel, zato se ie vsedel v kolodvorsko restavracijo, naročil fino jed in pijačo, prižgal si je cigareto ter se zagledal v mlado in lepo blondinko, ki je sedela sama za sosednjo mizo. Nenadoma ga je nekdo prijateljsko potapljal po rami in ga nagovoril z globokim glasom: — Glej, glej inženjerja Zajcev a.. že dorgo vas nisem videl! Kako vam gre? Koleskin se ie obrnil in zagledal pred seboj malega debelesa in enostavnega človeka z rdeče nabuhlim in modrim nosom. Neznanec ga je prijel za roko, jo živahno stisnil in dejal: — Dober dan. dragi prilatelj! Kako se vam godi? Za vraga, je pomislil Koleskin, gotovo sem se ž njim nekie seznanil, pa sem nanj pozabil. Hm.... ne morem reči, da ga ne poznam.. ■ Zato mu ie odvrnil: _ Hvala za vprašanje, dobro: in kako živite vi? Mali debeluhar se je glasno nasmejal : — Ha. ha. ha! Kako živimo mi?!... Ali so vaši doma zdravi? — Hvala bogu. — so. — ie odvrnil Koleskin smehljaje. Kie ste bili tako dolgo? Zakaj se niste dali videti? — Jaz? ie zapel debeluhar. Ha, ha! Marate vedeti, dragi moj... Da, nekaj sem vam hotel povedati... Moja žena je vprašala za vas... Vi ste me gotovo pošteno obrekli. — Zakaj? je odgovoril Koleskin z iskrenim glasom. Za obrekovanje nisem imel povoda, pa vas nisem obrekoval. Tako? je odvrnil debeluhar lokavo, mežikaje.. In tristo rubliev, ki ste mi jih posodili? Še isti večer sem jih zaigral! — Ali je mogoče? je vprašal Koleskin sočutno. — Da, da...! Ali hočete, da vam vrnem dolg? — Prosim! Debeli človek je potegnil iz žepa debelo listnico in ponudil Koleskin u 300 rubliev. Koleskin ni dogo premišljal, temveč je z elegatno kretnjo vtaknil denar v žep. — Hvala...! Da...! Kai sem vam že hotel reč!? Ali mi morete storit! prijateljsko uslugo? Posodite mi do pojutrišnjem petsto rubliev. Veste..„ težki časi.... ljudje ne plačata... Denar vam pojutriSnfera vrnem. — Seveda, zelo rad, prosim! Vrnili mi boste ob priliki v klubu. Da, zares! Kaj naj storim z deskami? Pisal sem vam že o nh*h. Nekaj moram storiti, ker bomo drugače plačali veliko ležarino zanje... — Pustite prepeljati deske k sebi. saj lahko leže na vasem dvorišču, mu je odvrnil Koleskin. Debeluh ga je začudeno pogledal. — Menda se Šalite, gospod inženjer... Saj jih ie vendar tri vagone! — Prosim, delaite. kakor sem vam dejal, je odgovoril Koleskin s čvrstim glasom Sedaj pa mi dovolite, da se po- Pozdravite slovim! Natakar, račun! svojo gosoo! — Hvala, je odgovoril debeluh in mu zopet živahno stilnil roko. Koleskin ie vstal In s hitrom korakom odšel iz restavracije. a Koleskin je blodil po ulicah, ogledoval si izložbe, izvršil svoi oosel in odšel v mestni park. Komai se ie vsedel na klop, že je pristopila k niemu elegantna dama in ga radostno nagovorila: — Vladimir! — Nisem te pričakovala danes...! Zadnja dva tedna si se zelo izpremenil. Zakai si danes v cilindru? Za boga. lepa je!.. Te ognjevite oči!... Plava bubi - frizura. — je mislil Koleskin, moi dvojnik ie srečen! — Hm..zahotelo se mi ie tako, ji je glasno odgovoril, naveličal sem se uniforme! — Razumel je takoi položaj in veselo dodal: Tako. moj angel, sedaj me noliubi! — Kako? se je začudila plavo laska. Zadnjič si mi dejal, da se morava ločiti in da mora biti konec najine ljubezni.. — Premislil sem se. ie hitro odgovoril Koleskin. ti moraš postati moja ženica, nihče... Primakni se bližje, daj, da te objamem! Dekle mu je ugajalo. — Veš kaj, dragica, ji ie dejal Koleskin po poljubu, pridi popolnoma k meni! Dekle ga ie začudeno pogledalo? — A žena? — Katera žena? — Tvoia vendar! — Nanjo misliš? Veš. sai ni moja žena. Ne Čudi se preveč. To ie skrivnost, ki ti jo bom šele pojutrišnjem raz- i jasnii. Pravzaprav ie ona raoia sestra. 1 MA rib a mnta unije kulju pri ZiU taliti r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 19 so bile izžrebane dne 10. t m. Din 4000 je zadela srečka štev. 40.501. Po Din 2000 - so zadele št. 20.812, 71.876 in 58 065. PO Din 500"—• pa so zadele naslednje številke: 14.111. 76.718, 100.711. 100.704. 5.737. 5.778. 15.492. 15.498. 15.487. 15.430. 30.989, 30.966, 40.512. 40.553, 53.464, 53.479, 53.467, 91.791, 115.654. 8.066, 8.071. 11.535, 23.408, 34.135, 47.778. 48.542, 59328. 70.276, 71.896. 71.897. 86332, 86398, 96.981, 96.931, 97.766, 110.149, 111.190, 123.363, 123.307, 9.337. 20.293, 58.094, 58.073, 61.204, 61.230, 73.655, 73.607, 73.690. 73.623. 82.5o6. 87.191. 87.172. 99325, 110.741, 122.708, 122.770, 122.739. 122.743. Aluminij-kovina bodočnosti Za kamenito, bronasto in železno dobo prihaja sedaj doba aluminija. — Velika bodočnost bauksita. — Gospodarski pomen za nase pasivne pokrajine Moderna tehnika, ki stremi za tem, da ustvari kar najhitrejša prometna sredstva, posveča posebno pozornost takozvanim lahkim kovinam, ki orno* gočajo gradnjo strojev, motorjev itd.. Ki po svoji gonilni sili prav nič ne za= ostajajo za jeklenimi in železnimi, ki pa so neprimerno lažje in vsled tega tudi uporabnejše za moderna promet* na sredstva. Med temi kovinami za< vzema gotovo prvo mesto aluminij in njegove zlitine. To so kovine, ki jih pred par desetletji tehnika sploh ni upoštevala. Uspehi pa, ki jih beleži tehnika tekom zadnjega desetletja, zla> sti pa v zadnjih letih, v dobi prekooceanskih poletov, avtomobiliziranja prometa in osvajanja poprej nedoum* ljivih daljav, oznanjajo, da nastopi po železni dobi doba aluminija. Če bi uspeh aluminija bil odvisen od rudnin, iz katerih se pridobiva, bi morala že davno pred železno dobo napočiti doba aluminija, ker je ruda za pridobivanje aluminija mnogo bolj razširjena in bogata, kakor pa železna ruda. Aluminij se drži ilovice, kaolina in živca. Človeštvo to zemeljsko šesta* vino porablja že od prastarih časov v nekovinski obliki kot žgano ilovico in glino za posodo, pri zidanju itd. Ven* dar pa je pridobivanje kovine iz teh sestavin zelo komplicirano in se lahko vrši samo v večjih množinah s pomočjo električnega toka. Zato so tudi na< ši pradedie mnogo prej pričeli dobivati železo, ker je pridobivanje železa mnogo enostavnejše. Temu je tudi predvsem pripisati, da se pridobivanju alu> miniia vse do zadnjega ni posvečala ona pažnja kakor sedaj. *ele v zadnjem času, ko ie tehnika postavljala vedno večje zahteve na kvaliteto kovin, ko so nove tehnične iznaidbe imperativno zahtevale, da se izločijo iz jekla in železa vse primesi, ki ga delajo neprožnoga in povečavajo njegovo težino, je došlo do tega, da so začeli natančno preiskovati železo in jeklo slede njegovih sestavin, »bolez* ni« itd. ter poskušali razne mešanice s pridobivaniem drugih kovin. Na ta način je uspelo, da so odkrili pri železu in jekVi nove lastnosti in odpravili raz* ne hibe, ki so jih odkrili. Najznameni* tejše je v tem pravcu odkritje mešani* ce, ki onemogoča rjavenje železa in je* kla. Osnovne lastnosti železu, in jekla pa so ostale Hjub temu nespremenie* ne. Težina in načtn predelavama že* leza in jekla sta ostala nespremenjena. Ir vaš iz tega razloga je podleglo že* lezo lažjim kovinam, ki mnogo bolj služijo potrebam in zahtevarv moder* ne tehnike. Glavna lastnost in prednost mlajših kovin je neprimerno manjša težina. Specifična teža aluminija znaša 2.85, magnezija celo samo 1.74. Te številke dokazujejo, da je mogoče graditi stroj* ne dele in druge kovinaste predmete iz aluminija za polovico lažje, iz magne* zija pa celo za tri četrtine lažje kakor pa iz železa. Iz iste količine aluminija ali magnezija je mogoče izdelati dva-krat odnosno štirikrat več strojev ka* kor pa iz enake količine železa. Druga važna prednost je v tem, da potrebujejo stroji iz aluminija mnogo manjšo gonilno silo. Kolike važnosti je to pri gradnji motorjev za letala ali avtomobile, ni treba še posebej na« glašati. Predvsem pomeni to zvišanje tovorne nosilnosti znižanje pogonskih stroškov. Za letala rezultira iz t«%i dosegljivost vedno večjih brzin in dalj* ših poletov, ker je potrebno za pogon mnogo manj bencina. Poleg tega pa ima aluminij še to prednost, da je že prva raztopina porabna za vlitje po* trebnih strojnih delov int., dočim je treba železo šele predelavati in pri* pravljati za specijalne svrhe. To pomeni velik prihranek pri delu in času in se s tem v veliki meri zmanjšajo tudi pro« duktivni stroški in počene izdelki. Tudi pri nas imamo neomejene ko« lične bauksita, t. j. rude, iz katere se v glavnem pridobiva aluminij in je za* to napredek produkcije aluminija tu* di za nas izredne gospodarske važno* sti. Ležišča bauksita se nahajajo prt nas predvsem v takozvanih pasivnih pokrajinah, Dalmaciji, Bosni, Herce* govini itd., katerim sc odpirajo nove perspektive, če se bo tudi pri nas dvignila industrija bauksita. Danes stoji v Evropi na prvem mestu Nemci« ja, dasiravno je večinoma navezana na uvoz te važne rude. Usoda železa je torej odvisna samo še od nastanka industrije za pridelova« nje aluminija in to povsod tam, kjer je dovolj bauksita. Zato bi bilo tudi pri nas zelo na mestu, da bi posvetili temu vprašanju potrebno pažnjo, ker lahko tako pretvorimo danes še pasiv« ne pokrajine v gospodarsko na jak ti v> nejše v celi državi. Ljubezen. — Povej mi draga, ali si pred menoj že ljubila kakega moškega? — Ljubila? Ne. Cesto sem moške občudovala zaradi njihove moči. poguma, lepote in inteligence, kar se pa tebe tiče. me vleče samo liubezen in nič drugega. Umetnik. — Kaj pa iščeš, Janezek? — Psa. oče. —^Kje oa ima reo? — Se v tintniku. — A vajinih dvoje otrok? — To sta otroka nekega pokojnega prijatelja. Mi smo jih adoptirali. Z eno besedo, spravi svoje stvari skupaj in se preseli pojutrišnjem k meni. — A tvoja sestra? ie vprašalo dekle. — Vesela bo... Skupai bomo odgajali in poučevali deco... Daj mi poljub! — Moj bog, zdi se mi. da sanjam. Danes si popolnoma drugačen, tudi govoriš nekako boli čudno... — Pusti to____ tako sem vesel... Torej pojutrišnjem! Do svidenja, srce mote! Se enkrat jo je poljubil, zapustil park, najel avto in se odDelial v najfinejšo restavracijo. — Gospod inženjer je že popolnoma pozabil na nas! mu ju dejal pri vhodu v dvorano lastnik restavracije z globokim poklonom. Na odru je igral damski orkester moderne skladbe Mala basistinia je bila tako dražestna. da se ie Koleskin odločil preživeti večer v njeni družbi... Natakarji so prinašali vino. sekt, likerje, sadje___ Razpoloženje ie rastlo in prešlo v razposajenost. Koleskin je razbil veliko zrcalo, nato ie solezal na mizo ter pričel na njej peti in plesati. Od sosednje mize se je začul glas, ki je zahteval mir. vendar pa se na to ni oziral. Gospoda od sosedne mize ie energično zahtevala, naj preneha s kričanjem, in tako je najprej došlo do prerekanja, potem pa do pretepa. Prišla je policija, da posreduje. Napravili so zapisnik, ki ga je Koleskin podpisal z imenom svojega dvojnika: inženjer Vladimir Zaicev. — Natakar, plačat!... Kolik ie račun? 668 rubljev! Dobro, dobro, pošljite mi ga domov ..„ saj veste za moj naslednjega dne. naslov: inženjer Vladimir Zaicev. Odšel ie iz restavracije, maiaioč se. ★ Naslednje jutro ie vstal v najboljšem razpoloženju. Včerajšnja pustolovščina ga je veselila, razen tega pa je dobil tudi lepo svoto denaria. Vendar pa je bi! mnenja, da bi nadaljnje bivanje v mestu moglo postati zani nevarno in je zato sklenil, da odpotuje s prvim vlakom. Ko ie prišel na neron in hotel stopiti v vagon, je pristopil k njemu eleganten gospod, ki se ie odkrit in ga vprašal z vljudnim glasom: — Zt dolgo časa vas čakam.:.. Mi smo bili že nekoč skupai... Vi ste inženjer Zaicev? — Da! S čem vam morem oostreči? — Gospod inženjer. Vi ne oporekate, da ste pretekli teden pri Iva niče vili na čaju -govorili o meni? — Ne! Elegantni gospod ni rekel niti besede več. temveč ie samo dvignil roko in čez trenutek se ie začula močna zaušnica... — Gospod! je vzkliknil Koleskin, ki je odskocil Zakaj ste me udarili? — Ker ste trdili, da pri urri varam. Po teh besedah se je elegantni gospod obrnil in odšel s perona. Koleskin je hotel odhiteti za njim, da bi mu povedal, da ni inženier. Bilo pa je že prepozno, lokomotiva je zažvižgala in vlakovodia je zaklical: — VstODite! Koleskin je hitro skočil v vlak. Denar za ni več veselil. Vendar ie pozabil na žalostni konec svoie pustolovščine, ko se je spomnil nezavidljivega položaja pravega Inženjerja Zaiceva in ko je pomislil ne neugodnosti, ki ga čakajo 3749 Stran 8 •SLOVENSKI NAROD, dne 13. novembra 1937. 9tev 258 Prostor ▼ sredini mesta, ki bi ga pre* uredil v lokal za mirno obrt, iščem. Ponudbe pod »Prostor 2536« na upravo »Slov. Nar.«. 2536 Srebrne krone kupi F. Čuden. Prešernova 1. Ljubljana. 121*L Proda se plišasta preproga 3X2.50 m, mali železen štedilnik in bela predsobna stena z ogledalom za obleko. Ogleda se lahko od 8. do 11. ure. Naslov pov; upr. >Sk>v. Nar«. 2537 Stare avtogttme (Automantel) z osebnih avto« mooilov, ne odpadke, kupujem vsako količino po povzetju, razen polne gume (Vollgummi), n brez ldincev. Rafael I. Pesah, Sarajevo. Kundurdžiluk ul. 13. 2523 Krojaško peč za. 5 Iikalnikov prodam po naj* nižji ceni. Naslov pove uprava >Sk>v. Naroda«. 2528 Za slabotno deco in odrasle pripor' ra ei -lzijo \t sveže dospelega rib'ea N)95" ta Rulolt Mosse, Wien L. Se;l istane 2. toro lito-žeiezo v vsaki množini. Ponudbe z navedbo najnižje cene na Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana. Lokal primeren za delavnico mirne obrti, iščem za takoj na pro* metnem kraju. Eventueme ad* aptacije prevzamem na svoje stroške. Ponudbe nod »Lokal 2535« na upravo »Slov. Nar.«. 2535 Najstarejša slovenska pleskar* tka in livarska delavnica Ivan Bricelj. Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne • Evropa*). Se priporoča — Izvršite* to6 o a. cene zmerne 72/L Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke iŠce — Bančna po* slovalnica Beziak Maribor, Go sposka ulica 25 77/L Glasbenik po poklicu rokodelec, ki bi bil sposoben, da vežba in vodi so« kolsko fanfaro, broječo 17 do 20 članov, se išče. Podrobne ponudbe je poslati na naslov: Sokolsko društvo Sušak—Rije« ka n* Sušaku 2488 Kontoristinja z dveletno prakso, zmožna slo* venskega in nemškega jezika, stenografije ter strojepisja, išče službo. Gre tuda za blaga j* ničarko tudi na deželo. Ponud* be na upravo lista pod »Konto* ristin j a/2508«. 2508 L Miku< tubliana Mestn* trs *5 onasnto m r n scintuiloi trti tore ostale po trebsčtne z» »ti glazbala Odlikovan na pariško] izložb i jen r Tank«. Svetoval oafem .Zeptor Lesna trajno goreča peč ? TTBČno kurjavo *Crai. ang. parobrod, unija HDVflL WHILLlflEz 3UžHQflMEHIH0 >ra£i*iiO-Urasuay-Argenttnio < Kubo-Chile-Pe> .nlormacre brezplačno m oodzastopntKu .J J5LJANA Kov. Tekmovanje je oddeljeno za vsako zgradbo, pa zato lahko ponudniki napravijo projekt tudi za samo eno šolsko zgradbo Nagradili se bodo trije najboljši in odgovarjajoči projekti in to za vsako šolsko zgradbo z i. nagrado 10.000 dinarjev II. nagrado 7.000 dinarjev III. nagrado 4 000 dinarjev Natečajm izdelki nai se izroče občinskemu upraviteljsku Split do 2. decembra 1928 opoldne. Progiam natečaja in situacij ki načn daje občinsko upraviteljstvo proti plačilu 50 dinarjev. Občinsko upraviteljstvo Split, dne 5 novembra 1927 Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroii - nd,e' UR AN IA PISALNI, švicarski PLEriLNI tfroi OUBIED. Najlepše opreme samo pri JOSIP PeTELINCU v LJubljani ti uu Prešernovega spomenika ob vodi. Teleton 29 lo Najnižje cene. ======-=== Večletna garancija opolnotmcL po Oašem Vam nudimo lastne izdelke po najnižjih cenah! Jos. Rojina Ljialjaaa. A tfsindnrva 3 T Icfon ;96i P. n. čast mi je naznaniti, d« sera odprl v svoii ie nad SO let obsioječi bnvski dvorani na Dnnaiski cesti 20 sassroli kiVirie ..Evropa1' in posti ališ a mestne cestne železnice p sebji i ddelek za damsko friziranje s petimi kabinimi >n nosebnni vtodom, v katerih ae Sodo izvrševala na najmodernejši načii vsa v damsko str ko s ada jota dela, kakor ttrižen e dećjc fr znie (Bubikoof). česanje \seh m oder a h h«st iićnl\ gledaliikih in plesom tr zar umivanje giave. nanikiranje. masiranje, on J nI ran je in izdelovanje raznih lasnih izdelkov Ker sem si pridobil dobro pomožno os bje sem n.er en. da b ra vsem zahtevam najbolje zadostil ter Vaa najvl o d ne e vabim, da me o priliki polastite z Vas m cenjenim obiskom, za kar se najtople e priporočam in bil ežim z odličnim spoštovanjem 25.1 Engelbert Franchetti frizer za gospode in dame Ljubljani. Dunajska cesta 20 ran 379 Ivan Zakotnih iSieiOl! 379 mestni tesarski mojster, ___— LJUBU AN A Dunajska ce*tt> 46 — — — — Vsakovrttna tesarska dela. moderne idsent stavbe, ostrešja ta palače, hile. vile, tovarne, cerkve tn rvonikm - Stropi razna tla. stopnice, ledenice DavilJoni, verande Itstms ogra/e itd —> Gradba lesenih mostov, \eiov in mlinov. PARNA ZAGA 16/L TOV ahn a furnirja OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC Jaz ^Ina Čilag s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelei« lasmi sem dobila iste vsled uporabe potna« de, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka za goste lase in za ojačanje las Pospeši pri damah, gospodih in otrocih razvitek gostih in krepkih las in jim da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred preranim osive* njem tja do visoke starosti. ČILAG*POf MADA odstrani prhljaj tekom 48 ur. No» beno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hra» tjjivih snovi za lase kakor ČILAG»POMA-DA, ki si je po vsej pravici pridobila sve» tovni sloves, lcer dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma i. po nrk^j dneh m pokaže s takoj nova rast. Ta uspeh dokazuje moj 50Ietni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jihprejela iz vsega sveta. Cena velikemu lončku Glag-pomade Din f0 —, a dvojnega Din 90.—. K vsakemu lončku je potrebna ena steklenica Special-Shampoo (za 20kratno izm-vanje glave) Dn 25'—. Poštnino plačati posebe . RazpoSilja se prof povzetju aH predplačilu iz tvornice SHS. Laboratorij: ..AURORA". Srcmska Kamc niča stev. 42. ZADRUŽNA HRAKILKICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne ruredne loterijt sira fakture ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter jih obrestuje po dogovoru naj ugodneje, vodi poseben oddeleL za njih prodajo, poleg tegp prodaja _ v bančno stroko spadatoče posle —— srcttce Ratne *tcte na obrokfc P«* ze,° o**dn*m» po*o>l Ureiuis: Josip Zupsnčifi. 'mm Za cNsrodso tissyvno»i Frso Jessridc mm Za oprmTO lp lassrstai del listo; Oaoo Chmtot - Vsi t Uub^aaL 98 94 DBO