ŠTEVILKA 141 LETO XIII 30. JUNIJ 1979 brestov obzornik glasilo delovne organizacije ■ H Eli II ■e P®ill 6888osSs> Kdaj bo Gerbičeva hiša v Cerknici resnični muzej? sti. V njej so bili zaprti Bločani, ki so jih na vrtu za šolo sodili, od tod pa jih pošiljali v internacije in pred puške. Leto 1973 19. 10. 1973 — za občinski praznik, je Bloška planota z otvorit vijo asfaltirane ceste od Police do pod Velikega vrha mnogo pridobila. Postala je laže dostopna. Tudi slavnostna seja občinske skupščine je bila tega leta v Novi vasi. Skupščina je na tej seji sprejela sklep o poimenovanju naše šole po uglednem bloškem aktivistu in partizanu Tajnikovem Tonetu. Naš naslov je od tega dne: Osnovna šola Tone Šraj-Aljoša Nova vas — Bloke. Leto 1975 8. in 9. junija 1975 je bil v vseh krajevnih skupnostih, razen v Loški dolini, ki že ima novo šolo — referendum za uvedbo samoprispevka za izgradnjo novih šol in telesnovzgojnih objektov v občini. V program izgradnje je po vnaprej dogovorjenem prioritetnem redu zajeta tudi izgradnja nove šole v Novi vasi. In sicer naj bi se najprej zgradila nova telovadnica in 8 učilnic pri osnovni šoli v Cerknici, potem pa šola v Novi vasi. Naš kolektiv je bil v teh dneh v celoti zaposlen: v istem večeru smo na štirinajstih mestih na Bloški planoti razlagali potrebo po samoprispevku ter pojasnjevali program izgradnje. Na vsako mesto, kjer so se zbrali vaščani, je šel tudi eden od učiteljev in po trije predstavniki pionirjev. Vseh sedem volišč na naši planoti se je dobro odrezalo. Takoj naslednje jutro smo na šoli izdali obvestilo, v katerem smo se zahvalili krajanom za odlično udeležbo in za napredno odločitev, hkrati pa smo tiho slavili občutek zmagoslavja, saj smo se zavedali, da smo s svojo prisotnostjo na zborih pred referendumom, z veliko in učinkovito propagando, ki smo jo vso vodili prek šole ter s trmasto udeležbo na voliščih, občutno pripomogli k uspešnemu izidu referenduma. Šolsko leto 1976/77 To leto pomeni začetek predšolske vzgoje in varstva otrok na Bloški planoti. Odprli smo namreč prvi oddelek vzgojno varstvene enote. Nekateri starši gledajo nanj še z rezervo, nekaterim pa je v veliko olajšanje. Oddelek ima svoje prostore v učiteljskem bloku v eni od garsonjer. Leto 1977/78 19. oktober 1977. — Občinski praznik je bil zelo bogat. Otvoritev ceste Podgora—Babno polje, skupščinska dvorana v Cerknici. Posebna pridobitev: telovadnica v Cerknici — prvi objekt iz samoprispevka. Košarkarska tekma: BREST proti INDUSTROMON-TAŽI. Lepa tekma, lepa dvorana, lepa otvoritev in lepa — pridobitev. Šolsko leto 1978/79 29. september 1978. — Otvoritev novih šolskih prostorov v Cerknici — drugi dosežek samoprispevka. 26. junija 1979. — Prvi dan po zaključku pouka je predsednik občinskega sindikalnega sveta, domačin in nekdanji učenec osnovne šole v Novi vasi s pomočjo delavcev iz Gradišča, gradbenega podjetja, ki je prevzelo gradnjo nove šole, na vzhodno steno Doma TVD Partizan vzidal ploščo s tole vsebino: OBČANI IN DELAVCI CERKNIŠKE OB ČINE MLADINI BLOK OB DNE VU SAMOUPRAVLJALCEV 1979. S tem se začenja gradnja nove šole na Blokah. Izbral: J. Praprotnik Avgusta v Zelse! Že v prešnji številki našega OBZORNIKA smo napovedali, da bomo letos spet imeli možnost, srečevati se z vrhunsko umetniško poustvarjalnostjo v našem edinstvenem kulturno zgodovinskem ambientu — v Zelški cerkvici. Ob naši prvi objavi še ni bila povsem znana vsebina letošnjih koncertov. Zdaj že vemo tudi za vsebino in ker obljuba dela dolg, jo posredujemo: 3. avgusta bomo v koncertu baročnih glasbil slišali študente oddelka za muzikologijo pri filozofski fakulteti v Ljubljani. 10. avgusta nas pričakujejo naši dobri znanci iz Zelš in tudi od drugod z večerom opernih arij in samospevov. Nastopili bodo Ladko Korošec, Božena Glavakova, Zlata Ognjanovičeva in Stane Koritnik. V petek, 17. avgusta ne bo koncerta, zato pa nam bodo samostojni koncert priredili 24. avgusta pevci Ljubljanskega okteta kot se po novem od L junija letos naprej imenuje nekdanji Študentski oktet. Za zaključek in vrh letošnjih Zelš — vrhunski umetniki, zbrani v Slovenskem oktetu, ki bodo zaključili letošnje Zelše in sicer 31. avgusta. Koncerti se bodo pričenjali ob 19. uri. Kot že vemo, vpis abonmajev že teče in bi veljalo pohiteti z vpisom. Naj izrečemo še povabilo: Na svidenje avgusta v Zelšah! Ribici in lastniki jezerskih zemljišč Letošnja izredna suša je prizadela pridelovalce poljskih kultur, pa tudi živinorejce; znašli so se pred težavami, kako preživeti živino zaradi občutnega pomanjkanja krme. Zato je izvršni svet občinske skupščine sprejel nekaj ukrepov. Med drugim je razpravljal tudi o predlogu poslovnega odbora Kmetijske zadruge Cerknica, naj bi izvršni svet zahteval od ribiške družine Cerknica in od zavoda za ribištvo SR Slovenije, da pregrade oziroma jezove na jezeru znižajo za meter ali jih popolnoma odstranijo ter odprejo zapornice v Veliki Karlovici. Iz-vrštni svet je podprl vsa prizadevanja za odpravo posledic suše in takoj pripravil razgovor z vsemi prizadetimi. Ob tem naj povemo, da nekaj kmetov že nekaj let obtožuje ribiško družino, kako je kriva, da ne morejo kositi; v resnici pa sta košnja in spravilo stelje možna, seveda, če so ustrezni vremenski pogoji. V projekt Gornji Jadran je bila vključena tudi poskusna ojezeri-tev Cerkniškega jezera, v kar je bilo pred leti vloženih precej sredstev. To je eden izmed glavnih vzrokov, da ne odteka toliko vode kot pred gradnjo pregrade v Veliki Karlovici. Pri tem poskusu je med drugimi sodeloval zavod za turizem, ne pa ribiška družina, o čemer je večkrat marsikdo v zmoti. V dolgoročnem načrtu so predvidevali, da se bo turizem na Cerkniškem močno razvil, saj so predvideli okrog dva tisoč turističnih ležišč in stalno vodo na Cerkniškem jezeru. Te sanje se niso uresničile in verjetno se še lep čas ne bodo. V Veliki Karlovici je bila zgrajena betonska pregrada, ki dopušča odtok vode le, kadar jo je dovolj; čim se gladina zniža izpod štirih metrov, pa voda preneha odtekati v Veliko Karlovico (sedaj Stara Karlovica) in odteka samo v Novo Karlovico, ki pa je največkrat zamašena s steljo in z ostalimi naplavljenimi odpadki, kar povzroča, da voda odteka počasneje. Struga Cerkniščice je proti Dolenji vasi močno onesnažena in zamašena z odpadki, da pri hudem nalivu voda ne more normalno odtekati po strugi v Karlovico. Zato prestopi bregove in preplavi zemljišča lastnikov. Temu vprašanju bi morala bolj prisluhniti vodna skupnost Ljubljanica — Sava, ki je odgovorna za regulacijo in čiščenje strug. Tudi občani se moramo zavedati, da odpadki niso za vodo, temveč le za smetišče. Presihanje jezera je pač odvisno od vremenskih razmer. Kadar so pogoji ugodni, je krme in stelje za spravilo na pretek. Predolgo čakanje seveda ni priporočljivo, saj za to poskrbi narava in je v nekaj dneh jezero lahko spet razlito. Iz razgovorov med lastniki zemljišč pa je čutiti, da so le-ti premalo obveščeni o delu ribiške družine in ostalih ustanov, ki so sodelovale pri preizkusu ojeze-ritve. Z vodami upravljata ribiška družina in zavod za ribištvo iz Ljubljane, katerima jih je dala v upravljanje občinska skupščina. Vedeti moramo, da so vode in ribji živelj družbena lastnina, ne pa zasebna, kot si še marsikdo misli. Ribiška družina in zavod za ribištvo sta dobila v upravljanje vodo zato, da pravilno in smotrno gospodarita z njo in z ribjim življem. Za tako gospodarjenje so potrebni življenjski pogoji za ohranitev ribjega življa. Te pa zagotavljajo pregrade, zgrajene na družbeni lastnini, ne pa na zasebni. Pri izgradnji pregrad so ribiči skušali poiskati skupne rešitve z lastniki zemljišč, ki so v neposredni bližini struge, če je to bilo le mogoče (primer Zadnji kraj). Pri normalnem presihanju jezera te pregrade ne ogrožajo zasebnih zemljišč. Družbeni interes je, ohraniti ribji živelj ter čiste vode, žal pa največkrat pozabljamo na to pomembno naravno bogastvo. Zavedati se moramo, da ribištvo v odprtih in zaprtih vodah pripada kmetijstvu in je še kako pomemben vir hrane, gledano tudi z vidika splošnega ljudskega odpora. Na osnovi ukrepa, ki ga je sprejel izvršni svet, je bil pred nekaj dnevi ogled teh zemljišč. Komisijo so sestavljali predstavniki pristojnega organa občinske skupščine, kmetijske zadruge, kmetje in predstavniki ribiške družine. Ogled je bil opravljen na vseh področjih jezera, kjer sta mogoča takojšnja košnja in spravilo jezerske stelje. Ugotovljeno je bilo, da je površin za intenzivno košnjo več kot dovolj. Izredni vremenski pogoji so že od začetka junija omogočali, da bi izkoristili te možnosti, vendar Temeljni nosilci vseh odločitev o sredstvih za stanovanjsko graditev ter o njihovem združevanju in uporabi so delovni ljudje in občani, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v zborih stanovalcev v soseskah, krajevnih skupnostih ter v samoupravnih stanovanjskih skupnostih. Delavci v temeljnih organizacijah ugotavljajo potrebe po stanovanjih, sprejemajo kot sestavne dele planov temeljnih organizacij programe reševanja stanovanjskih vprašanj in programe urejanja sosesk, s katerimi zagotavljajo njihovo izvajanje v samoupravni stanovanjski skupnosti občine. S plani temeljnih organizacij so določeni elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti: višina potrebnih sredstev, razmerje med družbeno in zasebno gradnjo, vrsta, velikost in kvaliteta stanovanja, lastna udeležba jih skoraj nihče od kmetov ni. In zdaj bodo najbrž spet krivi ribiči. Te možnosti je treba izkoristiti, vendar so žal že skoraj zamujene. Pristojni organ občinske skupščine in kmetijska zadruga pa bi morala te zadeve urediti z lastniki zemljišč, ki se že vrsto let ne ukvarjajo s kmetijstvom bodočih stanovalcev in druge pravice ter obveznosti delavcev temeljnih organizacij na področju pridobivanja in gospodarjenja s stanovanji. Izhodišče za samoupravno sporazumevanje in združevanje sredstev je dolgoročno načrtovanje stanovanjske graditve. Vsa sredstva za stanovanjsko gradnjo se načrtujejo evidentirajo in združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti. Sredstva združujejo temeljne organizacije namensko in iz čistega dohodka. Drugi viri sredstev so še amortizacija, bančna sredstva, lastna sredstva občanov in sredstva za solidarnostno gradnjo stanovanj, oblikovana iz dohodka temeljnih organizacij in skupnosti. Uveljavilo naj bi se načelo lastne udeležbe, da mora vsak po svojih možnostih prispevati lastna sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja, ne glede na to, ali pridobiva pravico do uporabe družbenega stanovanja ali v za- in dati možnost tistim, ki želijo kositi na območju jezera. Upajmo, da bo letos — glede na možnosti — stelje in krme iz jezera več kot dovolj. Ribiči pa smo pripravljeni vedno sodelovati in iskati rešitve v obojestransko korist. J. Abrahamsberg sebni lasti. Višina lastne udeležbe bo odvisna od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine in bo z zakonom določena samo najnižja lastna udeležba, ki pa bo po preteku določene dobe vrnjena vlagatelju. Iz dohodka temeljnih organizacij se še naprej zagotavljajo sredstva solidarnosti za reševanje stanovanjskih potreb invalidov, borcev, starejših občanov, občanov in družin z nizkimi dohodki in za delo nesposobnih ljudi, ki ne morejo prispevati lastne udeležbe in ne rešiti stanovanjskega vprašanja v temeljni organizaciji in za subvencioniranje stanarin. Ekonomska stanarina mora zagotavljati najmanj amortizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj v višini enega odstotka (letno od revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja), sredstva za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v takem obsegu, da bosta zagotovljena vzdrževanje in zamenjava dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skladu s sprejetimi normativi in standardi ter sredstva za upravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, ki so potrebna za delo hišnih svetov, zborov stanovalcev, samoupravnih stanovanjskih skupnosti in njihovih temeljnih skupnosti. V samoupravnih sporazumih, kjer bo določena ekonomska stanarina in postopen prehod na tako stanarino, bodo opredeljeni tudi kriteriji za delno nadomeščanje stanarin — subvencijo. Samoupravna stanovanjska skupnost se mora organizirati tako, da postane mesto dogovarjanja in usklajevanja interesov uporabnikov in izvajalcev in sicer pri graditvi novih stanovanj, pa tudi pri upravljanju sedanjih stanovanj. Družbeno usmerjena gradnja naj bo zasnovana tako, da bodo pri oblikovanju politike in graditve sodelovali vsi zainteresirani dejavniki, da bodo neposredno vplivali na programsko in prostorsko zasnovo zazidalnega načrta, na raven in vrsto komunalne opreme, na strukturo in kvaliteto stanovanjskih objektov, pa tudi na opremljenost stanovanjske soseske s spremljajočimi objekti. Mladina poje 10. junija se je v kulturni dvorani v Novi vasi zbralo 370 mladih, ki so v dveurnem programu predstavili do zadnjega kotička polni dvorani gledalcev, kaj so se naučili v letošnji sezoni pod vodstvom svojih strokovnih vodij na področju zborovskega petja, folklore in instrumentalne glasbe. Sodelovali so: otroški pevski zbori osnovnih šol Unec, Rakek, Cerknica in Nova vas; mladinski pevski zbori osnovnih šol Rakek, Cerknica, Grahovo in Stari trg; folklorna skupina osnovne šole Rakek in harmonikarski orkester občine Cerknica. Letošnjo revijo je pripravila v sodelovanju z osnovnimi šolami, izobraževalno skupnostjo in krajevno skupnostjo Nova vas zyeza kulturnih organizacij Cerknica, ki je posameznim skupinam tudi podelila priznanja in praktične nagrade. Pri zvezi kulturnih organizacij se zavedamo, da moramo dajati prednost prav mladim, saj si v šolskih letih oblikujejo potrebe po kulturi in pridobijo kulturnih navad. Prav v času osebnostnega oblikovanja in dozorevanja je pomembno, da se mlad človek sreča z umetnostjo in najde v njej tudi oporo. Vemo tudi, da bi bil vzgojno izobraževalni proces brez kulturne vzgoje zgrešen, vendar vprašanj kulturne vzgoje ni mogoče prepuščati samo šolam samim, temveč tudi njenemu okolju, družbeno-političnim organizacijam, kulturnim društvom in kulturnim organizacijam. Kulturni utrip šole je še posebej primerno področje za odpiranje šole v njeno okolje. Zato načrtujemo, da bomo pod naslovom NAŠA BESEDA že prihodnje leto pričeli s spletom kulturnih prireditev otrok, šolske in ostale mladine, ki bi zajemale vsa področja in oblike kulturne ustvarjalnosti mladih: gledališke, lutkovne predstave, recitacij ske prireditve, ansambelsko petje in igranje, zborovsko petje, folkloro in druge oblike plesa, filmsko ustvarjalnost, likovne, oblikovalske, fotografske, zgodovinske in druge razstave: SKUPNE PRIREDITVE Z RAZ LIČNIMI SESTAVINAMI. Prepričani smo, da bi tako nudili pregled raznolike tvornosti mladih v občini, sleherno prireditev pa iztrgali iz ozkega okvira, v katerem je nastala, ker bi jo predstavili širši javnosti. Tako bi dali ustvarjalcem tudi vzpodbudo, priznanje in možnost, da mladi predstavijo svoje boljše stvaritve v medobčinskem merilu, najboljše pa na ravni republike. Gradbišče na Svinji gorici v Cerknici Življenjsko vazna vprašanja PRIHODNJI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH DRUŽBENO EKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V javni razpravi je osnutek stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije o prihodnjem razvoju samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Razpravo o teh stališčih organizira in vodi v temeljnih organizacijah združenega dela občinski sindikalni svet, v krajevnih skupnostih pa občinska konferenca SZDL. Skupščina SR Slovenije bo predvidoma 11. julija sprejela ta stališča, sklepe in priporočila in z njimi opredelila stališča za spremembo družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, za samoupravno organiziranje tega področja in na tej podlagi za spremenjen način financiranja razširjene reprodukcije in za prehod na ekonomske stanarine. A. Perčič S. Šestanovič NAŠI LJUDJE Skoraj bi morala obleči topla plašča, ko sva s fotografom našega Obzornika obiskala Alojza Humarja. Našla sva ga pri njegovem delu, ko je vodil razprodajo kuhinjskih elementov v nekem kozolcu pri Starem trgu. Beseda je dala besedo in kmalu je bil pripravljen spregovoriti o svojem življenju. Takole je pripovedoval: »Rodil sem se v delavski družini v Solkanu, ki je bil tedaj še pod Italijo. Že v rani mladosti sem zasovražil zatiralce slovenskega naroda, saj razen v domači hiši nisem smel nikjer drugje govoriti slovenske besede. Po končani osnovni šoli sem se v neki obrtni delavnici učil za mizarja. Tam sem si pridobival veščine tega poklica vse do 5. februarja 1943. leta, ko so me Italijani v eni izmed racij aretirali in poslali v srednjo Italijo na delo v delavske bataljone. Tam sem ob pomanjkanju hrane in nečloveških pogojih pri delu še bolj zasovražil fašizem in njegove pristaše, zato sem takoj po kapitulaciji Italije navezal stike z narodnoosvobodilnim gi- banjem in 3. februarja 1944. leta odšel v partizane. Vsa partizanska leta sem preživel kot bataljonski kurir. Iz tega časa se mi je najbolj vtisnilo v spomin, ko smo uničili belogardistično postojanko na Črnem vrhu in pa ko smo bili v zadnji ofenzivi obkoljeni v Gačniku. Kot kurir sem bil na svojih dolgih poteh od javke do javke nenehno v nevarnosti in samo sreči se moram zahvaliti, da, sem ostal živ, ko sem po zadnji ofenzivi na poti v Renče ob prehodu čez cesto Gorica—Ajdovščina padel v močno nemško zasedo. Po končani vojni sem ostal v vojaški službi v Ljubljani, od koder sem moral v podoficirsko šolo v Bjelovar in Mostar. Tam sem se usposobil za kasnejše delo na avstrijski meji pod Oj-strim vrhom. Velika želja po opravljanju mojega osnovnega poklica me je pripeljala do tega, da sem leta 1949 slekel vojaško suknjo in se zaposlil v Meblu v Novi Gorici. Tam sem opravil vrsto normir-skih tečajev in tako postal kos novim in zahtevnejšim delovnim Že dolgo nismo pisali o delu naše špedicije. Kaže, da bo prevoz po železnici spet bolj zanimiv. IM o vi splošni akti Ob uresničevanju zakona o združenem delu smo že sprejeli v glavnem vse samoupravne splošne akte, ki jih ta zakon zahteva. Seveda pa bo potrebno sprejeti oziroma uskladiti z novimi predpisi še nekatere. V delovni skupnosti skupnih dejavnosti bomo morali sprejeti še statut. Ta akt ni bil še sprejet predvsem zato, ker je prišlo v zvezi z reorganizacijo skupnih dejavnosti po zakonu o združenem delu do organiziranja nove temeljne organizacije PRODAJA iz nekaterih delov skupnih dejavnosti. Glavne zadeve, ki jih sicer ureja statut, smo začasno uredili s statutarnim sklepom. Potrebno bo sprejeti tudi statut delovne organizacije. Za ta akt ugotavljamo,, da ga v praksi nismo dosti uporabljali, saj niti teorija niti praksa nista v celoti opredelili njegove vsebine. V njem so predvsem take določbe, ki so že zapisane v nekaterih drugih samoupravnih splošnih aktih (samoupravni sporazum o zdru- © 3, ; g ■ žitvi v delovno organizacijo in drugje). Tudi zakon o združenem delu ni dovolj podrobno opredelil vsebine statuta. Pojavlja se nam vprašanje, ali je ta akt res potreben. Do takšnih ugotovitev prihajajo tudi v posameznih drugih delovnih organizacijah, pa tudi posamezni pravni teoretiki. Ko bo sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju, bomo morali uskladiti z njim tudi pravilnik o izobraževanju. Sprejeti moramo še pravilnik o inovacijah (ustvarjalnosti pri delu). Podlaga za ta pravilnik, ki ga sprejme delavski svet delovne organizacije, je že oblikovana v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka. Tako bo ta pravilnik urejal predvsem postopek in organe za odločanje o uveljavljanju nadomestila za ustvarjalnost pri delu v temeljni organizaciji. V tem mesecu smo sprejeli na podlagi določil zakona o prometu blaga in storitev s tujino in zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino samoupravni sporazum o ustvarjanju deviznih sredstev in o poslovanju z njimi. S tem sporazumom so urejena razdelitev in nadaljnje ustvarjanje deviznih sredstev, skupno vodenje evidenc o deviznih sredstvih in izhodišča za poslovanje z njimi. Tako je ustvarjena podlaga za nadaljnje samoupravno sporazumevanje na področju deviznih sredstev (pravic). A. Perčič nalogam. V teh letih sem si ustvaril družino in si poiskal zaposlitev v Kopru, od koder pa sem se zaradi zdravja leta 1964 preselil v Stari trg in tako postal Bestovec.« — Kaj menite o svojem delu? »V petnajstih letih, odkar sem zaposlen v Gabru, se je delo precej izboljšalo, k čemur so s svojim odrekanjem prispevali domala prav vsi delavci in tako omogočili velik razvoj. S svojim delom sem zadovoljen, mislim pa, da bi morali biti vsi delavci bolj disciplinirani in da bi morali svoj delovni čas bolje izkoristiti. Seveda pa moramo starejši delavci svoje delovne naloge počasi prepuščati mlajšim. To sem omenil predvsem zato, ker se že pripravljam, da bom čez dobro leto odšel v pokoj.« Tovariš Humar aktivno deluje v političnih organizacijah v svojem kolektivu in v krajevni skupnosti ter v samoupravnih organih. Politično delo v svoji temeljni organizaciji je na splošno ocenil kot dobro, še posebno v zadnjem času, ko se pripravljajo tudi na ustanovitev mladinske osnovne organizacije. Vse njegove želje so usmerjene k čim večjim uspehom delovne organizacije in krajevne skupnosti, vsem želi zdravja in miru, predvsem pa, da bi otroci nadaljevali njegovo pot. A. Šega Slovenščina v javni rabi ODPELJAL SE JE K PREDSEDNIKU SKUPŠČINE OBČINE, KI JE PROFESIONALNO ZDRUŽEVAL DELO V POZD MOTELI WAL-LEY INN, KJER JE OPRAVLJAL DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA; FUNKCIJO PREDSEDNIKA SKUPŠČINE JE NAMREČ OPRAVLJAL VOLONTERSKO. Takšen stavek lahko danes preberemo kjerkoli. Slovnično in pravopisno je celo v redu. Poglejmo najprej, kaj smo iz njega izvedeli: — Odpeljal se je (s čim — navsezadnje ni pomembno. Verjetno z avtom.) — K predsedniku skupščine občine (to je treba povedati, ker bi sicer lahko kdo misli, da je šel k našemu Pakižu, ali h kateremu koli predsedniku — mnogo nas je!) — Da je profesionalno združeval delo — je treba povedati, ker bi se sicer ne vedelo, ali je župan plačan ali ljubiteljsko opravlja to svoje poslanstvo. — Da združuje delo v POZD (pogodbeni organizaciji združenega dela), je vendar pomembno, ker bi se res ne spodobilo, da bi bil župan navaden krčmar, torej zasebni obrtnik. — Da to ni čisto navadna krčma, pove naslov Moteli — pomeni, da je to gostilna s kako posteljo in s prostorom, na katerem lahko čez noč počiva vsaj ena limuzina. — O imenitnosti lokala posebej kriči angleško ime (saj ni pomembno, če ga ne znamo zanesljivo prav prebrati, važno je, da ne vemo, kaj pomeni). — Nujno je tudi povedati, da župan opravlja v svojem POZDU dela in naloge individualnega poslovodnega organa. Kam bi pa prišli, če bi bil predsednik skupščine kak knjigovodja ali celo točaj iz tega POZDA? Veliko je torej vsebine v tem našem stavku. Vendar nas v njem marsikaj moti: V kopici nepotrebnih besednih zvez in pojasnil zgubimo jasni namen stavka, preden ga preberemo do konca. Motijo nas tuje besede: volonter, profesionalno, Walley Inn, motel, funkcija, individualni. Motijo nas še novi, čeprav že uveljavljeni in slovenski izrazi: predsednik skupščine občine, POZD, združevati delo, opravljati dela in naloge, poslovodni organ ... Moti nas sama dolžina stavka. Proti koncu že pozabljamo, kaj smo prebrali v začetku. Cankar je leta 1907 isto vsebino povedal namreč takole: »NAPOTIL SE JE K ŽUPANU, KI JE BIL KRČMAR V DOLINI.« IZ TOZD POHIŠTVO 14. junija je bil za člane delavskega sveta in člane izvršnega odbora sindikata informativni sestanek. Na sestanku je predstavnik TOZD PRODAJA prispeval informacijo o trenutnem stanju na tržišču. Povedal je, da prodaja — upada in da prihajamo v tiste kritične mesece, ko je povpraševanje najslabše. V TOZD POHIŠTVO bodo vse sile vložili za povečanje izvoza v tem času. V. ŽNIDARŠIČ Res, da so se družbene razmere v tem času močno spremenile — na bolje, res je pa tudi, da se je naš jezik močno razvil — toda ne samo na bolje! Skoraj nobene stvari več ne znamo poimenovati z eno besedo. Fižolu bomo kmalu rekli: na preklo se ovijajoča grahasta stročnica s semeni, bobu podobnimi. Bobu pa: Pol metra visoka zelenjava s stročjem, v katerem čepijo fižolu podobne letvice... Takole približno bomo poskušali v naslednjih nekaj številkah spregovoriti o plevelu, ki se razrašča v naših vsakdanjih papirjih. Spoznali bomo, kako tratimo čas in papir, kako razmetavamo svoje delo, hkrati pa izgubljamo miselni stik z bralci, če ga sploh še kaj imamo. Ob vsem tem niti ne pomislimo, da pomagamo kvariti svoj lastni jezik, s tem pa »odmiramo« sebe kot Slovence. Če smo za to, potem kar tako naprej! Čez kakih sto let bodo po spisih naših vnukov brskali samo še sivobradi čudaki. Razveselili se bodo vsakega veznika in predloga, zakaj vse druge besede bodo tuje ali pa čudno nove. Smisel stavčnih skrpucal bodo lahko razvozi j ali le še računalniki — oprostite — komp juter ji. J. Praprotnik Svinja gorica dobiva novo podobo. Jeseni bodo tam že prvi stanovalci. Še precej nedorečenega JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU NA BRESTU V vseh družbenih okoljih, še posebej pa v združenem delu se je nedavno iztekla javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. Nosilec javne razprave je bil sindikat, ki je usklajevalec in zbiralec pripomb oziroma stališč o osnutku zakona. Osnovni namen javne razprave je bil v tem, da se čimveč delavcev in občanov seznani s predlaganim sistemom usmerjenega izobraževanja ter oceni možnosti in pripravljenost za prehod na novi sistem. Javna razprava je bila v posameznih temeljnih organizacijah različno organizirana, pač glede na možnosti oziroma na navade v temeljnih organizacijah. Še najbolje je potekala javna razprava v TOZD Masiva, kjer so dobili osnovne informacije vsi zaposleni delavci. Osnovne cilje, ki jih nakazuje osnutek zakona, so delavci ugodno sprejeli. Naj jih ponovimo: 1. odprava dualističnega šolstva in zgraditev enovitega vzgojno izobraževalnega sistema, v katerem bo izobraževanje za delo, samoupravljanje in življenje; 2. dvig splošno izobraževalne ravni vseh prihodnjih generacij v skladu s prihodnjo »učečo se družbo«; 3. prilagajanje izobraževalnih programov in obsega izobraževanja sedanjim in prihodnjim družbenim potrebam; 4. usklajevanje vzgojno izobraževalnega sistema v vsej državi na osnovi enotne klasifikacije poklicev. Odzivnost v razpravah je bila odvisna od interesov posameznih okolij. Še najbolje so jo sprejeli dctlavci v proizvodnji. Ti se namreč najbolj čutijo osamljene. Mednje le redkokdaj zaide mlad človek in pri delu tudi ostane. Novi sistem pa zagotavlja zgodnejše usposabljanje za poklice. Za preprosta dela je možen poklic že po prvem letu šolanja, množičen pa je po drugem letu. Izobraževalni proces poteka v šoli in se dopolnjuje v združenem delu. tako organiziran vzgojno izobraževalni proces nam bo zagotavljal večji priliv mladine na Brest, predvsem pa na delo v temeljne organitacije. Bilo je tudi nekaj kritičnih pripomb, predvsem na svobodno izbiro poklica, ki je zapisana v ustavi in v deklaraciji o človekovih pravicah, sprejeti na Helsinški konferenci. Osnutek zakona namreč predvideva, da obseg izobraževanja določijo uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih. Sedanje omejitve vpisa v posamezne vrste šol pomenijo usklajevanje obsega izobraževanja s potrebami združenega dela po poklicnih profilih. Če bi se mladina odločala za poklice, ki jih družba ne potrebuje glede na sedanje in prihodnje potrebe, pomeni to nesvobodo oziroma ob-vesnost za družbo kar zadeva financiranje, izobraževanje, združevanje sredstev za nezaposlene, če se bodo pojavili pred vrati skupnosti za zaposlovanje. Kot svobodna družba pa si želimo, da bi si med seboj porazdelili delo, ki ga trenutno imamo, pomeni, da bi se morala tudi vsa mladina odločati za družbi potrebne poklice. Naslednja pripomba se je nanašala na mrežo šol in njenih posledic. Če bomo v Postojni zgradili srednješolski center za lesarstvo, kovinarstvo in blagovni promet, pomeni, da bomo Cerkničani lesarji, Trboveljčani rudarji, Jeseničani železarji, Ljubljančani pa upravni delavci. Do zahtevnejših poklicev pa bodo naši otroci še teže prihajali — na primer poklici, ki sodijo v področje kulture. To vprašanje ni čisto nepomembno, čeprav ga bodo ublaževali študentski in srednješolski domovi, ki omogočajo vključevanje v šole iz oddaljenih krajev Slovenije. Izgradnja domov pa poteka sedaj in še ni zaključena. Še vedno pa nismo spoznali, da je preobrazba v usmerjeno izobraževanje zadeva združenega dela. Še vse premalo čutimo potrebo po tesnejšem povezovanju združenega dela (uporabnikov) s šolami (izvajalci). Šolstvo v naši zavesti obstaja bolj ali manj državna zadeva in nanjo vsebinsko in samoupravno še ne posegamo. Odtod tudi pripomba, da so novi izobraževalni sistem pripravili ljudje, ki združenega dela sploh ne poznajo oziroma ga od blizu še videli niso. Brez odločilne) šega vpliva združenega dela na preobrazbo v usmerjeno izobraževanje in prilagajanje združenega dela »rezultatom« usmerjenega izobraževanja bo preobrazba zbledela. F. Trušič Iz drugih lesarskih kolektivov ALPLES je odprl nov salon pohištva v Železnikih. V novi moderni zgradbi so tudi poslovni prostori, računalniški center in foto atelje. V salonu pomagajo kupcem pri izbiri pohištva trije arhitekti — svetovalci. Celotna naložba je veljala blizu pet milijard starih dinarjev. Sedaj so tudi nekje sredi gradbenih del za novo toplarno. V STOLU so se na pobudo sindikata dogovorili za tekmovanje med temeljnimi organizacijami za boljše gospodarjenje. Tekmovanje obsega naslednje dejavnosti: povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje materialnih stroškov, boljše izkoriščanje delovnega časa, zmanjšanje bolniških izostankov, pospešena inovacijska dejavnost, izboljšanje discipline. Seveda so za vse te dejavnosti izdelali tudi ustrezna merila. Tudi v INLESU si prizadevajo za širjenje lastne prodajne mreže na domačem tržišču. Sedaj imajo po vsej državi devet svojih prodajnih enot, aprila pa so jo odprli tudi v Novi Pazovi. V njih prodajo nad četrtino celotne svoje proizvodnje. Ob koncu preteklega leta so zgradili nov obrat družbene prehrane (naložba je veljala približno milijardo in pol starih dinarjev), letos pa nameravajo izgraditi novo kotlovnico. Ko so v LESNINI pregledali uspešnost poslovanja v prvem letošnjem trimesečju, so ugotovili, da je bilo uspešnejše kot leto poprej, čeprav se pojavlja vrsta težav. Predvsem je to vprašanje likvidnosti, ker za povečani obseg poslovanja niso pridobili dovolj dolgoročnih virov, kratkoročna posojila pa so zelo draga. Precej lastnih sredstev so namenili za potrošniška posojila in za plačevanje izvoznih premij, ki jih dr- žava regresira z večmesečno zamudo. Ob koncu maja so v JELOVICI slovesno odprli nov obrat za izdelavo montažnih hiš in obrat za izdelovanje termaton stekel. Zlasti od nove proizvodnje montažnih hiš si dosti obetajo na domačem tržišču, še posebej pa pri izvoznih poslih. Precej težav so imeli z dobaviteljem transportne opreme STT Trbovlje, zato se je gradnja močno zavlekla. Celotna naložba je veljala okrog pet in pol milijarde starih dinarjev. Maja je NOVOLES obiskala delovna skupina centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je imela nalogo, da na podlagi obiskov v delovnih organizacijah v Sloveniji pripravi gradivo za sejo centralnega komiteja. Beseda je tekla predvsem o dohodkovnih odnosih, uresničevanju le-teh v praksi ter o položaju in nalogah družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju zakona o združenem delu. Sušilni kanal v TOZD POHIŠTVO V LIP Bled gradijo prizidek pri dosedanji poslovni stavbi za potrebe delovne skupnosti skupnih služb. S to gradnjo želijo združiti vse strokovne službe na enem mestu in zagotoviti njihovo učinkovitejše in bolj usklajeno delo. V njem bodo tudi prostori za računalniški terminal in ostalo računalniško opremo, jedilnica oziroma delilnica toplega obroka, arhiv delovne organizacije in govorilnica za sprejeme poslovnih partnerjev. Ta naložba bo veljala nekaj nad poldrugo milijardo starih dinarjev. MEBLO je nedavno dobil mednarodno nagrado za kvaliteto. Te nagrade podeljuje Editorial Office iz Madrida, ki se ukvarja z izdajanjem strokovnih publikacij, v katerih obravnavajo posamezna področja iz mednarodne trgovine. Poleg Mebla je letos dobilo enako priznanje še 157 podjetij iz 17 evropskih držav. Nagrade podeljujejo vsako leto, iz Jugoslavije pa jo je doslej prejelo 16 delovnih organizacij, od katerih je Meblo prvi s področja pohištvene industrije. V ELANU bodo med štiritedenskim kolektivnim dopustom opravili največjo rekonstrukcijo doslej. Gre za razširitev in rekonstrukcijo prostorov za proizvodnjo smuči. Ta proizvodnja je namreč tako porasla (velik porast pa predvidevajo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju), da dosedanji proizvodni prostori ne ustrezajo več. Remont na IVERKI 'L (Iz številke 21—30. junij 1969) »ZLATI SPOJ« — NAJVECJE PRIZNANJE NA SALONU POHIŠTVA V LJUBLJANI Brest se je kot proizvajalec kvalitetnega pohištva tudi letos na tem specializiranem sejmu predstavil z vrsto novih izdelkov, ki naj bi jih v prihodnjem letu vključili v proizvodni in prodajni program. Razstavljali smo različne kombinacije dnevnih sob, jedilnic in stilnih dnevnih sob. Obiskovalci salona so se za naše izdelke zelo zanimali, ker smo se dejansko predstavili s popolnoma novim programom samo mi. Jugoslovanska žirija, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki in arhitekti, je menila, da oblikovno, estetsko, funkcionalno in kvalitetno prednjači predvsem program kombiniranih dnevnih sob in jedilnic ABCD in odločila, da ta program dobi prvo nagrado »ZLATI SPOJ«. PROBLEMI POSLOVNE ORGANIZACIJE Naše podjetje bo smotrno organizirano, če bodo vsi njegovi deli, službe, skladno sodelovali pri uresničitvi skupnega cilja. Zato moramo posamezne službe povezati tako, da bodo pri realizaciji poslovne politike skladno sodelovale. Hitra rast podjetja, zlasti po modernizaciji, zahteva sistematično dopolnjevanje sedanje organizacije, da bi ustvarili sodobno, celovito in funkcionalno organizacijo. O funkcionalni organizaciji govorimo takrat, ko so vse enote, službe, usklajene v celovit organizem. GARANCIJSKI LISTI Da bi zaščitil odjemalca, je zvezni sekretariat za gospodarstvo izdal odredbo o garancijskih listih. Vse pohištvo v prodaji na domačem tržišču mora obvezno imeti garancijo. Tržna inšpekcija dosledno kaznuje vsa tista trgovska podjetja in proizvajalce, ki prodajajo pohištvo brez garancije. Kazni so precej visoke. S SEMINARJA IBM Ker se je tudi naše podjetje odločilo, da bo podatke obdelovalo na mehanografskih strojih, je treba takoj pričeti s šolanjem kadra, ki bo upravljal mehanografske stroje. Šolanje je razdeljeno na šolanje organizatorjev, šolanje programerjev, šolanje operaterja in šolanje luknjačic in verificirk. Šolanje bo različno dolgo za posamezne funkcije v mehanografskem centru. Najdalj se šolajo organizatorji in programerji, kar je razumljivo, saj bodo ravno ti opravljali takrat, ko bo sistem že vpeljan, najbolj zahtevna dela v centru. NOVI KILOMETRI ASFALTNEGA TRAKU Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so pričeli urejati cestišče med Bloško polico in Ložem. S težkimi gradbenimi stroji stružijo in ravnajo cestišče, na katero že polagajo asfaltno preprogo. Popravili in razširili so tudi nekaj ostrih ovinkov, tako da bo cesta varnejša. Kljub temu, da bo cesta asfaltirana in ovinki razširjeni, pa bo hitrost vožnje omejena na 60 km na uro. NOV PREBIVALEC NAŠIH VODA Športni in turistični ribolov bo v vodah Ribiške družine iz Cerknice kmalu postal zelo privlačen ne samo za domače ribiče, temveč tudi za turiste in ribiče od drugod. To privlačnost bo zvečal novi prebivalec voda v Rakovem Škocjanu in v spodnjem toku cerkniškega potoka, riba rdečeperka. Okrog tisoč teh rib je namreč ekipa cerkniških ribičev polovila v reki Pivki v Postojni in jih prenesla v omenjene vode. Te ribe se zelo hitro množijo, še posebej pa je za stalne ribiče zanimiva zato, ker zelo hitro zgrabi za trnek. Ta riba je torej privlačna tudi za športni ribolov. Povedati moramo še to, da ni težja od pol kilograma, poleg tega pa jo lahko lovimo v vsakem letnem času, ne glede na količino in dolžino. To pa je povsem novo za vse vode, ki jih upravlja Ribiška družina v Cerknici. Vse ostale ribe imajo lovopust in določeno dolžino za odlov, z izjemo klena. Poleg tega pri rdečeperki ni določeno, koliko jih lahko ujamemo na dan. To je povsem odvisno od spretnosti ribiča ter njegove potrpežljivosti in vztrajnosti. MESTNO NASELJE IN PREVZGOJA LJUDI Še zelo dobro se spominjam, kakšna je bila okolica, preden so podrli stare, dotrajane kmečke hiše. Računali smo, da se bo podoba Cerknice z novimi bloki močno spremenila. Brest je na svoje stroške uredil zelenice in zasadil okrasno grmičje in drevje. Res je, da še ni vse do kraja urejeno, res pa je tudi, da niti na tisto, kar je urejeno, ne znamo paziti. Ko opazuješ, kako brezčutno se ljudje sprehajajo čez zelenice, se nehote spomniš na prebivalce večjih mest, ki pazijo na vsako travico posebej, da je ne bi poškodovali. Če sami ne znamo paziti na naravne lepote, kako naj to zahtevamo od mladine in otrok? Avto-moto društvo Cerknica je s svojimi predavatelji in z devetimi inštruktorji na treh tečajih usposobilo za voznike motornih vozil v zadnjih petih mesecih kar 141 občanov in občank. Društvo je uspelo, da kandidati za voznike opravijo teoretični del izpita v Cerknici, praktični del pa v Postojni. Tečaj organizirajo takoj, ko se priglasi vsaj 35 kandidatov. Take tečaje ima društvo tudi pri svojih sekcijah v Starem trgu in v Novi vasi. Buffet na avtobusni postaji našega malega mesta je po nekaterih ugotovitvah najbolj obiskana takšna ustanova. Vedno je dovolj potnikov, rednih obiskovalcev in abonentov kuhinje. Ta množični obisk izkoriščajo posamezniki tako, da na okna in celo na zidove lepijo najrazličnejše lepake, ki kvarijo videz sicer lepe avtobusne postaje. Takšen postaja tudi vhod v stavbo skupnih dejavnosti BRESTA. Pogosto je slišali, da meščani našega malega mesta v glavnem nakupujejo v Ljubljani. Iz kratkega pogovora v blagovnici pa je sklepati, da ni tako. Ta osrednja blagovna hiša je imela v maju čez tristo starih milijonov prometa. Od tega odpade samo na konfekcijo čez sto milijonov. V promet gre predvsem perilo. Če bi imeli na izbiro tudi moško konfekcijo, bi bil promet še večji. Zanimiv primer je s trgovino z železnino, ko so pred kratkim prodali 350 priročnih uvoženih sekiric kar v dobre pol ure. Misliti je, da je naše meščane zajela nekakšna sekiromanija. Omeniti še velja, da so v blagovnici uvedli non-stop postrežbo od 7. do 19. ure, da bi kar najbolj ustregli potrošnikom, dokler ne bo začela poslovati veleblagovnica, ki je v gradnji in od katere si občani veliko obetajo. V Ribiškem kotu je vedno razgibano in veselo Vemo, da so delavci z višjimi osebnimi dohodki dodatno prispevali za žrtve potresa v črni gori še po en enodnevni zaslužek. Pri tej zadevi pa se je razkrilo, da zasluži nekdo izmed naših sodelavcev kar nekaj nad sedem milijonov starih dinarjev na dan. Žal tega tudi sam ni vedel, ampak samo naš računalnik... RAZPIS Skupščina občine Cerknica razpisuje za šolsko leto 1979/80 štipendijo za poklic dipl. organizator za SLO. Kandidati naj vloge (prijava za štipendiranje — obr. DZS 1,65) pošljejo na svet delovne skupnosti uprave skupščine Cerknica. Štipendija ni objavljena v skupnem razpisu štipendij za šolsko leto 1979/80, ker je bila odobrena naknadno. Skupščina občine Cerknica Oddelek za splošne zadeve in občo upravo Kultura v delovni organizaciji Predsednik zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humar je za posamezne organe zveze, pa tudi za obravnavo v družbenopolitičnih organizacijah pripravil zelo izčrpno in kritično gradivo o vprašanjih ljubiteljske kulturne dejavnosti in o njenem mestu v našem kuiturnem življenju. Objavljamo krajši izvleček iz tega gradiva, ki govori o kulturi v delovnih organizacijah; predvsem zato, da bi se tudi zamislili, kako je z organiziranjem kulturnega življenja na Brestu. KULTURA DELAVČEVEGA DELOVNEGA OKOLJA. ELEMENTI KULTURE IN UMETNOSTI V NJEGOVEM DELOVNEM ČASU. PONUDBA KULTURNIH DOGODKOV, MOŽNOSTI IN VZPODBUDE ZA DELAVČEVO LJUBITELJSKO DELOVANJE. KULTURNO UMETNIŠKE OBE-LEŽBE DELOVNIH IN DRUGIH PRAZNIKOV... V načelu seveda že dolgo idejno ni več sporno, da sodi kultura med sredstva, ki spreminjajo delavca iz sužnja delu v gospodarja osvobojenega dela. Od tod je v političnih sklepih sindikatov (posebej sklepi republiškega sveta sindikatov februarja 1976) jasna opredelitev, da je prebujanje kulturnih potreb in pripravljanje možnosti ter priložnosti za njihovo zadovoljevanje tudi neposredna stvar delovnih kolektivov; ob-vezna sestavina programa razvoja delovnih organizacij; področje političnega dela sindikatov; razlog za svobodno menjavo dela z izvajalci na kulturnem območju neposredno ali v krajevnih skupnostih. Tudi akcija »Človek — delo — kultura« je posegla predvsem na to področje. Toda večina delovnih organizacij še zmeraj ne programira svojega kulturnega življenja, ne urotavlja svojih lastnih kulturnih potreb, ne skrbi za njihovo zadovoljevanje. Večina delovnih organizacij je še brez organizatorjev kulturnega življenja. Mnoge sindikalne organizacije očitno še niso prepričane, da je kulturno življenje delavcev in delovnih kolektivov tudi stvar njihove politične akcije. Med akcijo »Človek — delo — kultura« so se mnoge osnovne organizacije zveze komunistov le ozrle okrog sebe po kakršnih koli znamenjih kulturnega življenja kot na nekaj nevajenega, jih zaznale — in konec, čeprav je bil poglavitni namen akcije, da pripravi osnovne organizacije k trajnemu in ustvarjalnemu vzpodbujanju in usmerjanju kulturnih hotenj delavcev. Marsikatera delovna organizacija prispeva za dejavnosti kulturnih ansamblov in društev, kulturnih ustanov, za posamezne akcije, toda ne zaradi lastnih spoznanih (ali celo programsko predvidenih) potreb delavcev te delovne organizacije, tudi ne na temelju preudarka o tehtnosti in primernosti namena s stališča kulturnih interesov delavcev, temveč iz različnih drugih razlogov. V modo prihaja pokroviteljstvo, ki vzbuja videz pomembne uvidevnosti in naklonjenosti do kulture, ker pa gre za družbena sredstva, ima tako dejanje pravo družbeno težo le takrat, kadar ima vsaj temeljne poteze svo- 24. junija je bila v Starem trgu v počastitev dneva civilne zaščite proslava in slavnostna seja krajevne skupnosti skupaj s štabom civilne zaščite Loška dolina. Predstavnik sveta krajevne skupnosti Franc JEŠELNIK je po otvoritvi pozdravil vse prisotne in predstavnike družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. O organizaciji, delovanju in o razvoju civilne zaščite v tej krajevni skupnosti je izčrpno poročal njen poveljnik Dušan PLAZ. Civilna zaščita je dobro organizirana in pripravljena, vendar so še pomanjkljivosti, pa bo treba še naprej prizadevno delati na tem področju. Na seji so bila podeljena tudi priznanja in značke civilne zaščite zaslužnim članom. Po končani seji je predsednik krajevne skupnosti sporočil pri- bodne menjave dela, kadar gre torej za primerno ovrednoteno in po pristojni poti opredeljeno zadovoljevanje (tudi) interesov delavcev pokroviteljske delovne organizacije. Na pogosto napačno pojmovanje takih potez opozarjajo tudi zahvaljevanja podjetju ali organu (na primer individualnemu poslovodnemu), kot da gre za njihovo dobrodušno žrtev, ne pa za odločitev delavcev o tem, da vlo-že del družbenih sredstev v družbeno koristno kulturno delo. (Ko se v mnogih organizacijah vendarle prizadevajo razviti kulturno vzdušje, se ta prizadevanja pogosto začno, a tudi že končajo s tem, da delovna organizacija prevzame določeno število kart za predstavo ali koncert in jih razpeča med delavci. Nezadostnost take kulturne akcije je na dlani: gre bolj za ukrep iz potrošniške miselnosti kot pa za resnično, vsestransko primerno posredovanje kulturnega sveta delovnemu človeku). Ko se zavzemamo za kulturo v delavčevem delovnem (in prazničnem) času in okolju, pa tudi zunaj njega, zaradi tega, ker kultura pomaga delavca osvobajati od dela, ker osmišlja njegovo življenje in prizadevanja, pa velja opozoriti še na širši družbeni pogled na stvar: samo kulturno osveščena delegatska osnova bo v sistemu samoupravnih interesnih skupnosti po svojih delegatih v uporabniškem zboru znala in mogla kvalitetno odločati o vprašanjih kulture in o umetnosti. Ocena sedanjih delegatskih dejavnosti v kulturnih skupnostih pri nas na to živo opozarja. Mladinci v KOVINDU so se odločili, da tudi letos nadaljujejo z udarniškim delom. Za začetek bodo izkopali kanal za vodovod v dolžini 50 metrov. V Kovindu smo lani opravili 1500 udarniških ur, se pravi, vsak član kolektiva 16 delovnih ur. Opravili smo dela, za katera smo menili, da jih bomo sami končali hitreje in ceneje. Uredili in preselili smo skladišča, podrli in odstranili strope v starem delu proizvodnih prostorov in podobno. Dela pri lani začeti naložbi za izboljšanje delovnih prostorov gredo h kraju. Želje so velike, denarja je malo, zato je zgled mladih, da nadaljujejo z udarniškim delom vreden pohvale. Obiskali smo Alples Že dolgo so si delavci v TOZD POHIŠTVO želeli, da bi nekoliko oživeli staro tradicijo, obiske sorodnih kolektivov. Zato smo se dogovorili za obisk v Alplesu. Za to smo se odločili predvsem iz dveh razlogov: zaradi podobne proizvodnje in ne nazadnje zaradi njihovega uspešnega gospodarjenja. In tako smo z dvema avtobusoma odpotovali na prelepo Gorenjsko. Pred tovarno so nas čakali sindikalni predstavniki in direktor tovarne. Po krajšem razgovoru smo se napotili na ogled tovarne. Žal ni delala s polno kapaciteto, bila je pač sobota. Torej nekaj podobnega kot pri nas: v soboto smo raje doma. Kljub temu smo si lahko ogledali njihovo proizvodnjo, ki je več ali manj podobna naši. Mimogrede smo se ustavili tudi pri delavcih na delovnih mestih in že je stekla beseda o delu. Pogovor je bil prijateljski; kako tudi ne bi bil, saj opravljamo enaka ali sorodna dela. Po ogledu tovarne smo se malce okrepčali v njihovi okrepčevalnici, nato pa je stekel pogovor o njihovih in naših težavah oziroma uspehih. Direktor je na kratko orisal razvoj njihove tovarne. Nato so sledila vprašanja o vseh vprašanjih, ki zadevajo pohištveno industrijo. Največ je tekla beseda o osebnih dohodkih in o organizaciji proizvodnje. Moram poudariti, da imajo sistem nagrajevanja bolj urejen kot mi in da dosegajo višje osebne dohodke. To pa predvsem zato, ker so posamezna delovna opravila neposredno vezana na rezultate dela v posameznem oddelku. Beseda je tekla tudi o izkoriščanju delovnega časa in kot je bilo videti, ga bolj smotrno izrabijo kot mi. V. Žnidaršič Vaja civilne zaščite v Loški dolini Iz sosednjih kolektivov GRADIŠČE IMA NOVO TRGO VINO V PREZIDU V skladu z razvojnimi predvidevanji srednjeročnega obdobja je cerkniško GRADIŠČE 22. junija odprlo novo trgovsko poslovalnico z gradbenimi materiali v Prezidu. V njej bo moč dobiti poleg vseh gradbenih materialov tudi izolacijske in instalacijske materiale, keramične izdelke ter mizarske izdelke, potrebne pri gradnji različnih objektov. ~ Kot so poudarili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti čabranske ter cerknh ške občine, ki jih je bilo dosti prisotnih, je to velika pridobitev zlasti za prebivalce Gorskega Kotorja, pa tudi za občane, v krajevni skupnosti Loška dolina. Ne nazadnje se s tem dejanjem podirajo občinske in republiške meje, kar je simbol naše družbene usmeritve nasploh. V Kovinoplastiki Lož so imeli v juniju skromno, a pomembno svečanost. Po štirih letih uspešnega delovanja za zaključila šolanje še ena skupina slušateljev dislociranega oddelka tehniške šole za strojno stroko iz Ljubljane. Skupina sedemnajstih slušateljev — delavcev Kovinoplastike — je v juniju prišla do zaključnega izpita. K diplomi se je prijavilo štirinajst kandidatov, diplomo jih je uspešno opravilo enajst, medtem ko jo bodo ostali opravljali v jesenskem roku. Skromne svečanosti v Kovinoplastiki so se poleg diplomantov — strojnih tehnikov udeležili še predstavniki samoupravnih organov, družbenolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije ter šole. šotnim članom civilne zaščite, da se bo pričela praktična vaja. Na njej so sodelovali: štab civilne zaščite Loška dolina in njeni člani, enote RBK, enote tehnično-reše-valne službe, gasilska enota Kovinoplastike, ekipe prve zdravniške pomoči krajevne skupnosti, Žagalnice, Gabra in učenci osnovne šole Stari trg. Štab je zastavil taktično predpostavko vaje, v katero je bilo vključeno vse članstvo civilne zaščite, kar predstavlja desetino vsega prebivalstva krajevne skupnosti. Vaja je lepo uspela; v njej sta se še enkrat pokazali zavest in volja krajanov na področju civilne zaščite in družbene samozaščite. M. Šepec resi ze spet^ (sestic) rtajvisji ffl naše kamere Vsekakor je letošnja Brestova zmaga na jubilejni prireditvi še posebej dragocena, saj je dopolnila izredno bilanco: to je bila namreč že ŠESTA zmaga v desetih nastopih. Komu je pravzaprav potreben ta »prastari« napis? Delavske športne igre NOGOMETAŠI SPET NA VRHU Po lanskem delnem neuspehu so se Brestovi nogometaši z borbeno in dopadljivo igro spet povzpeli v sam vrh te atraktivne panoge. Vrstni red (42 ekip): 1. LIP Sl. Konjice ... 3.-4. BREST. KEGLJAČI SOLIDNI Po dveh zaporednih zmagah na lesariadah smo od njih pričakovali nekoliko več, vendar pa so se očitno premalo pripravljali na borbene igre. Vrstni red (43 ekip): 1. LIK Kočevje 262... 6. BREST 250. KEGLJAVKE KOT LANI Zanje velja podobna ugotovitev kot za kegljače, vendar so zadržale lansko uvrstitev, ki pa bi bila ob večji zbranosti lahko znatno boljša. Vrstni red (27 ekip): 1. Meblo 202,... 5. BREST 173. ZANESLJIVI STRELCI Strelci so kot vsako leto tudi letos v vrhu s približno enakim številom krogov kot lani. Zares nas nikoli ne razočarajo. Vrstni red (35 ekip): 1. Stol 842,... 6. BREST 819. SREBRNE STRELKE Strelke so letos še za stopnico više kot lani, saj so nastreljale tudi znatno več krogov. Vrstni red (25 ekip): 1. LIP Sl. Konjice 487, 2. BREST 464. MOŠKI NAMIZNI TENIS — EDINO RAZOČARANJE Samo v tej panogi so bili Bre stovci žrtev žrebanja in tekmovalnega sistema na izpadanje; zdrsnili so že ob prvem koraku in izpadli. Vrstni red (27 ekip) 1. Lesnina,... 17.—27. BREST. NAMIZNI TENIS (ŽENSKE) — BRON Tudi igralke namiznega tenisa so ostale v vrhu in ponovile dosedanje uvrstitve. Vrstni red (16 ekip): 1. GG Brežice,... 3.-4. BREST. ODBOJKARJI RAHEL NAPREDEK Odbojkarji so že po prvi zmagi naleteli na lanskega in letošnjega zmagovalca in kaj več kot poraza ni bilo pričakovati. Vrstni red (23 ekip) 1. GG Bled,... 9,—16. BREST. ODBOJKARICE — LEP SKOK Zaradi skrbnejših priprav je bila tudi igra znatno boljša kot pretekla leta in vrnile so se k vrhu. Vrstni red (12 ekip): 1. Lesnina, ... 3.—4. BREST. ŠAHISTI ŠESTI Tudi šahisti so v primerjavi s prejšnjimi leti napravili velik korak naprej in bili v hudi konkurenci odlični šesti (lani trinajsti). Vrstni red (27 ekip): 1. Stol, ... 6. BREST. ŠAHISTKE KOT LANI Šahistke nas kljub slabši konkurenci vedno razveselijo. Tokrat so bile že tretjič zapored druge. Vrstni red (10 ekip): 1. Lesna, ... 2. BREST. IZREDEN USPEH BALINARJEV Po odlični igri in dveh zavidljivih zmagah so nas borbeni balinarji zares prijetno presenetili. Nedvomno je to posledica vztrajnega dela. Vrstni red (21 ekip): 1. Meblo,... 3.-4. BREST. PLAVALCI — NAJVEČJE PRE SENEČENJE Plavanje je bila povsem nova tekmovalna panoga in je bilo razumljivo, da so prijavili samo tisti kolektivi, ki imajo na voljo bazene. Od Brestovcev (kljub našemu jezeru) res ni bilo kaj dosti pričakovati. Zato se lahko njihovih uvrstitev še toliko bolj veselimo. Vrstni red (14 ekip): 1. Novoles, ... 6. BREST. PLAVALKE ŠE USPEŠNEJŠE Isto velja tudi za plavalke, ki so bile v nekoliko slabši konkurenci še bolje uvrščene. Zares čestitamo! Vrstni red (10 ekip): 1. Novoles, ... 4. BREST. KDO JE ZMAGOVALEC? Bolj, ko se je tekmovanje iztekalo, bolj je postajalo očitno, da gre ob poročilih s tekmovališč iskati zmagovalca le med Meblom in Brestom, saj so ekipe drugih kolektivov zablestele le v nekaj panogah. Meblovci so na osnovi svojih neuradnih izračunov že začeli slaviti novo zmago. Uradna razglasitev izidov pa je to zmagoslavje nekoliko utišala in povzročila novo, še bolj bučno in prisrčno — med Brestovci. Prijetnega in razposajenega vzdušja kar ni hotelo biti konca — ne na plesu v lepi športni dvorani ne na poti domov, ki se je nekaterim kar precej potegnila. IZENAČENOST — POGOJ ZA USPEH Poudarili smo že, da tiči ključ Brestove že šeste zmage v izenačenosti vseh njegovih ekip. Samo v letih, ko so bile nekatere panoge zanemarjene, je bila uvrstitev slabša. To kaže tudi na pravilno usmeritev športne rekreacije na Brestu — težiti moramo za čim-večjo množičnostjo in ponuditi delavcem možnost, da se ukvarjajo s športom in rekreacijo v čim več panogah. Med letom pa bo potrebno organizirati tudi čimveč tekmovanj med Brestovimi in z drugimi temeljnimi organizacijami. DOBRA ORGANIZACIJA Prirediteljema — Novolesu in GG Novo mesto — gre za uspelo organizacijo vse priznanje. Ob novem sistemu tekmovanja jima je uspelo celotne igre izpeljati v enem dnevu, čeprav so bila tekmovališča precej razsuta po mestu in okolici, kar pa je ob tolikem številu tekmovalcev razumljivo in nujno. Posebej pa je treba poudariti, da se je letos v lesariado znova vtkal pridih prisrčnega prijateljskega srečanja slovenskih lesarjev in gozdarjev. To pa bi morali graditi tudi v prihodnje. Novo-meščani so pokazali, da je to s prizadevnim organizacijskim delom in prisrčnostjo mogoče, ne da bi bili stroški organizacije kaj višji. O tem pa bo treba razmišljati tudi ob pripravah in dogovorih za prihodnjo — enajsto lesariado. B. Levec SKUPNA UVRSTITEV LES točke 1. BREST 265,5 2. Meblo 259 3. Jelovica 226 4.—5. Marles 224 Lesna 224 6. Elan 214 7. Stol 197,5 8. Novoles 196,5 9. LIP Sl. Konjice 175 10. Javor 161 11. GG Novo mesto 159,5 12. GG Postojna 148 13. KLI Logatec 147,5 14. GG Bled 147 15. Lesonit 140 16. Slovenijales-trgov. 138,5 17. LIP Bled 121,5 18. Lesnina 120 19. Alples 109 20.—21. Liko 108 Glin 108 22. Lipa 105,5 23. Savinja 100,5 24. Oprema 93 25. Inles 92,5 itd. (Sodelovalo je 49 delovnih organizacij s 333 ekipami) Večji del občinskih delavskih športnih iger je bil pred poletjem končan. O rezultatih v nekaterih športnih panogah smo že poročali, o preostalih pa poročamo tokrat. Kegljanje — moški 1. Kovinoplastika Lož 2. Kartonaža 3. Brest IP 4. Gozdna 5. Gradišče 6. Brest TIP 7. Brest SD 8. Gostinstvo 9. Občina 10. Brest TPC 11. Brest Jelka 12. Kovind 13. Avtomontaža Izven konkurence 6. Upokojenci 10. Elektro Kegljanje — ženske 1. Brest SD 2. Gostinstvo 3. Brest TIP Namizni tenis — moški 1. Brest IP 2. Kovinoplastika 3. Gozdna I. 4. Gozdna II. Maši upokojenci 31. maja je odšla iz TOZD MASIVA Martinjak v pokoj naša dolgoletna delavka IVANA ŠKULJ iz Grahovega. Pri nas je bila zaposlena od 1. januarja 1961. leta. Delala je na različnih opravilih in nalogah v površinskih oddelkih tovarne. V pokoj je odšla iz opravljanja del in nalog ročno brušenje izdelkov. Delovni kolektiv se ji zahvaljuje za njeno ustvarjalno delo in ji želi še mnogo zdravih let. BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni ln odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GA GUI. A. Vojko HARMEL, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Andrej ŠEGA, Miha ŠEPEC, Franc TRUDEN, Ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije It. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). Namizni tenis — ženske 1. Brest I. 2. Brest III. 3. Kovinoplastika Lož Nogomet 1. Brest TPC 2. Gozdna 3. Brest TIP 4. Kovinoplastika II. 5. Kovinoplastika I. 6. Brest TOP 7. Gradišče 8. Brest TLI — TPS Vlečenje vrvi 1. Kovinoplastika 2. Brest Balinanje 1. Brest 2. Gozdna 3. Gradišče Odbojka — moški 1. Kovinoplastika 2. Brest Odbojka — ženske 1. Brest IP 2. Brest SD V dosedanjem tekmovanju je nastopilo okoli 300 moških in 46 žensk. Največ jih je nastopalo v kegljanju (127 moških in 17 žensk), v nogometu (69), košarki (64) in v streljanju. Izmed delovnih organizacij prednjači BREST (125 moških in 35 žensk) pred Kovinoplastiko (62 tekmovalcev), Gradiščem (24) in Gozdarstvom (23). Sklenjeno je bilo, da bodo uvedli novo panogo — kros za moške in ženske, ki bo septembra v Loški dolini. Jeseni bodo še tekmovanja za posameznike v šahu, streljanju, kegljanju, balinanju in namiznem tenisu za moške in ženske. Poročali bomo tudi o teh izidih. F. Gornik V spomin 16. junija letos smo na zadnjo pot pospremili nekdanjega sodelavca tovariša Franca VIRTA iz Loža. V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od leta 1945 pa do upokojitve leta 1959. Vsi, ki smo ga poznali, vemo, da je bil skromen, vesten in prizadeven delavec ter dober tovariš. Takega kot je bil, se ga bomo vedno spominjali. Delovna skupnost TOZD Žagalnica Stari trg FILMI V JULIJU 1. 7. ob 16. uri — ameriški pustolovski film KORAKAJ ALI UMRL 1. 7. ob 20. uri — ameriška kriminalka V VRTINCU VESTI. 2. 7. ob 20. uri — jugoslovanski vojni film BOJ ZA JUŽNO PROGO. 4. 7. ob 16. in 20. uri — ameriški vojni film MOČ ORLOV. 5. 7. ob 20. uri — ameriški pustolovski film SOS IZ BOINGA 747. 7. 7. ob 20. uri in 8. 7. ob 16. uri — ameriški glasbeni film VROČICA SOBOTNE NOČI. 8. 7. ob 20. uri — nemški erotični film GRŠKE SMOKVICE. 9. 7. ob 20. uri -— ameriška kriminalka ZBOGOM IN KONČANO. 12. 7. ob 20. uri — ameriški pustolovski film BOBBY DRVFBLD. 14 7 ob 20. uri in 15. 7. ob 16. uri — ameriški pustolovski film LJUDJE, IZGUBLJENI V ČASU. 15. 7. ob 20. uri — amerivka kriminalka DRUGA STRAN POLNOČI. 16 7 ob 20. uri — francoska kriminalka MAČKA JE VIDELA MORILCA. 19 7 ob 20. uri — italijanska komedija BELL PASSE — MOJA ŽALOST. 21 7 ob 16. in 20. uri — ameriški karate film BRUCE LEE, POGRE- ŠAMO TE. 22 7. ob 16. in 20. uri — ameriški pustolovski film KRIKI NA HU- DIČA. 23. 7. ob 20. uri — ameriška drama POROČNO POTOVANJE 26. 7. ob 20. uri — francoska drama TA MRAČNI PREDMET ŽELJA. 28. 7. ob 20. uri in 29. 7. ob 16. uri — ameriški pustolovski film PLAČILO ZA STRAH. 29. 7. ob 20. uri — ameriška drama DEKLE ZA SLOVO. 30. 7. ob 20. uri — ameriška drama NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU.