290. številka. Ljubljana, četrtek 18. decembra. VI leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. [shaja vsak dan, isvcomst ••<,.,-.neijke Aaev« po prvunikit«, i*.r voijr p« psatl pr*jeu>»n, ta avttro-sgersk* dozsle i«io teto 16 gold., na .ptfi lena 8 gold, ■a ćotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano bttj pođijanja d* do«i za oeio leto 13 gold., %% čorrt leta 3 gold. 30 kr., »a^-en meseo » gold. 10 kr. Za poiilJHnJe ra dom so raenna 10 krajo, xa me3»o, 30 kr. sa eetrt leta. — Za tuje deželo «a celo leto 20 gold., ta pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šojUh-In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano ta oetrt leta 2 gold. 80 kr., po posti prejoman «a 6etrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačujej>r-^etirl ■topne petit-vrste 6 kr. Ao 30 oananii > enkrat ti/>ka, 5 kr. de M dvakrat ta 4 kr. S« «e tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se pleča čtempqU-tfa30 kr. Dopifli naj se iavole lrankfrati. — Rokopisi ae ne vračajo. — U reda II tvo jo v Ljubljani na.celovški oeoti v Tavčarjevi hiši »Hotel Evropa" OuravnUtvn, na katero naj se blagovolilo DooTtfaii narodnine. reklamacij", o*nanila t '. administrativa« reći. Je v R$ArCdni P. n. naročnikom „Slov. Naroda", kateri so list prejemali, a nam naročnine Se nijso plačali, imamo čast naznanjati, da nam razmere našega lista nikakor ne dovoljujejo, komu list dalje pošiljati, ako naročnine nij prej plačal. Vsled tega se bode onim naročnikom, ki nijso naročnine preklicali in je ne poslali ob pravem Času, list z novim letom ustavil. Zaostale naročnine in inseratne dolžnosti prosimo poplačati do t. »m. Kateri dolžnik ne plača, prisiljeni ga bodemo precej po advokatu tožiti. Administracija „8lov. Naroda", Slovenščina v naših srednjih šolah in kranjski dež. zbor. Ko bi naše šole in naši uradi slovenski bili, — pa Bmo s časom Slovenci narodno utrjeni. Tako smo vajeni govoriti. — Jako nas veseli, da bode krajnski deželni zbor v eni prihodnjih sej obravnaval in kakor upamo gotovo sprejel predlog ali nasvet deželnega odbora v tej reči. Na mizo deželnega zbora je namreč prišlo sledeče : „PoroČilo in nasvet deželnega odbora zaradi ustanovitve zaloge slovenskih šolskih knjig po dotaciji iz deželnega zaklad . „Slavni deželni zbor! p C kr. šolski svet kranjski je naročil z odlokom 11. avgusta 1871. 1. št. 800, profesorjema c. kr. gimnazije v Novem mestu, Boštijanu Žepiču in Ladislavu Hrovatu, naj sestavita latinsko slovnico in latinsko Čitanko a potrebnim vokabularijeni, daju bodo mogli rabiti slovenski dijaki 1. in 2. gimnazjial-nega razreda. Ti deli ste se dovršili in mi-nisterstvo uka in bogočastja ju je z odlokom 13. marca 1873, št. 12507 potrdilo in pisateljema dovolilo 950 gold. remuneracije s pogojem, da se omenjeni šolski knjigi tiskati. nKer bi veljal njiju u natis okolo 1800 gold., za katere stroške pisatelja nemata denarne moči, sta se ona obrnila do deželnega odbora s prošnjo: da bi natis omenjenih knjig iz deželnih pomočkov poskrbeti blagovolil. — Deželni odbor zavoljo pomanjkanja preliminarne zaloge nij mogel povoljno rešiti te prošnje, obljubil je pa slavnemu deželnemu zboru predložiti primeren nasvet. — Mej tem pa se je s c. kr. ministerskim odlokom 20. septembra 1873 št. 8172 od pravila naredba od 8. oktobra 1875 št. 10856 — vsled katere se jo bila vsaj po nekoliko vpeljala v srednjih šolah na Kranjskem tako imenovana utrakvistična (dvojezična) sistema — ter seje nčni jezik na teh šolah definitivno določil. V tem odloku od 20. septembra 1873 te pomanjkanje slovenskih knjig večkrat poudarja. Tako se glasi v drugem odstavku ondukaj : „K temu je še v ozirn na Kranjsko pristopilo skoraj popolno pomanjkanje šolskih knjig in" čitank za uk s slovenskim jezikom, še-večje pomanjkanje pa glede pomočnih knjig ali pa njim podobnega, dijakom primernega berila v tem-jezici, kakor tudi ta okolnost, da celo vednostna terminologija različnih predmetov še nikakor nij našla takove konsolidacije in takovega splošnega priznanja, karfcor se zahteva, ako se hoče v šoli udomačiti. Zaradi tega bo je uvidelo kot neizvršljivo, v zgornje razrede srednjih šol takoj vpeljati slovenščino kot učni jezik, in kot največi mera pripustljivega se je le udovolilo, da se' slovenskim dijakom krščanski nauk tudi v zgornjih razredih v tem jezici predava, in da se, smejo tudi prestave iz tujih jezikov v domačega poskušati z dijaki, k temu popolnem pripravljenimi; slednjič, da se sme tudi pri drnzih predmetih slovenska terminologija razlagati, kolikor je namreč po strokovnjakih veljavne spoznane.1' — Dalje se nahaja v trm minister-skem razglasu pisano: K temu pride 'še naposled, da se pomanjkanje učnih in pomočnih knjig, kakor tudi druzih učnih pri pomočkov za poduk s slovenskim jezikom v srednjih šolah nikakor nij tako naglo in popolno odstranilo, kakor se je ob svojem času obetalo. Tem menj sem opravičen omeniti, daje šolska literatura, razen navadnih učnih knjig in čitank v zadnjih dveh letih obogatela se s kakim imena vrednim delom. Dokler se ta glavni pogrešek popolnem ne odstrani, se kaže sicer bližnja pomoč za obstoječe zapreke, namreč ustanovljenje posebnih zavodov s Čisto nemškim iu druzih zopet s čisto slovenskim učnim jezikom nemogoča. Niti spodnja gimnazija ali realna gimnazija ali spodnja realka se ne more pri teh okol-ščinah s popolnim slovenskim ukom napraviti, kakor so je to uže 1. 1871 od vodstva realne gimnazije v Kranji s prevdarka vrednim načinom razložilo, tudi ne glede na to, da bi moral biti takov zavod vendar vselej tako urejen, da bi bilo njegovim učencem moči, na zgornjo gimnazijo ali zgornjo realko z nemškim učnim jezikom prestopiti. Času in duševnemu trudu slovenskega naroda jo prepuščeno, s pomočjo nemške kulture imenovano nemogočost kar najbržeje odstraniti. K okrajšanju te dobe bo taka uredba v najnižji hraz red i h, srednjih šol veliko pripomogla na katerih se sedaj edino izpeljati moro, po kateri se slovenski mladeži pri uku en del težav odvzame, katere so se do sedaj pri iz-ključljivo nemškem podučevanji vedno kazale in se kazati morajo in katera daje tudi priložnosti k potrebni temeljitosti v znanji jezika in k mnogovrstnosti v izrazili, da se dijaki svojega materinega jezika tudi v praktičnem življenji z zadovoljilnim vspehom posluževati zamorejo". tisk* Ti!" v Tavčarjevi hlat Končno se določuje : „Ta ureditej^flfe^ nega'jezika v do sedaj, omenjenih'Zavodih se ima koj definitivna smatrati, ter ima > ostati tako dolgo v veljavnosti, da se bodo mogle cele take šole sč samim slovenskim \\v.\\\av\^"^ /.ikom napraviti. Le v tem slučaji, ako se popolnem pripravne učne in vadno knjige za'uk .matematiko v 1. razredu iu za latinščino v 3. razredu spišejo v slovenskom jeziku in,, dobre potrdijo, zna vprašanje na vrsto priti, ali se ima raba slovenskega jezika tudi na ta / dva predmeta v omenjenem razredu razširiti. Določitev v tem si pridržujem". •'' nSlavni deželni zbor je uže večkrat izrazil opravičeuo željo, naj bi bo tudi slovenščina 'kot učni jezik vpeljala v kranjske srednje dole. K temu je najpreje treba .„ odstraniti ugovor, da nij pripravnih šolskih in vadnib knjig. Odstranitev tega pomaj kanja pa se nikakor nt more pri Jakovati od privatne industrije. Slovenski učenjak in pisatelj se nahaja uže tako nemškim nasproti v veliko težavnejem položaji", ker se zavoljo ozkega kroga razširjanja nikdar ne da pričakovati primerno plačilo za njegovo delo, mej tem, ko daje spiso-v a 11 j e n cm š k i h š ol s k i h k 11 j ig n a v a d n o dober dobiček. Od slovenskega pisatelja pa še celo pričakovati, da bi še stroške natisa sam trpel, bilo bi tem manj opravičeno, ker je odloČevanje učnega jezika skoro popolnem v rokah minister h t va, in vsled tega oziranja na želje slovenskega naroda zmeraj dvomljivo, in kakor izknšinja kaže, mnogim spremembam podvrženo. Društvo „slovenske Matice" je pač res tem okolnostim dosedaj večkrat ugodilo in različnih, tudi za rabo v srednjih šola od ministerstva potrjenih kjig na svitlo dalo. Ali to društvo ima po svojih pravilih čisto drug delokrog, nego izdavanje šolskih knjig, ker se ima ozirati na literarne potrebe svojih udov. Po prevdarjenji vseh teh razlogov kaže se potreba ustanovitve deželne zaloge šolskih knjig, za katero naj bi se iz deželnega zaklada dala brezobrestno svota na posodo in na razpolaganje, katera bi se potem iz dohodkov za prodanu založene knjige po malem poplačevala. Deželni odbor stavi torej naslednje predloge: Slavni deželni zbor naj »kleno: 1. Deželnemu odboru ro naroči osnova deželne zaloge šolskih knjig za izdavauje slovenskih učnih in vadoih knjig za sređuje, mestne in strokovne šole. 2. Za to zalogo se da deželnemu odboru svota 1O00O gld. a. v. iz deželnega zaklada kot brezobrestna založba na razpolaganje. 3. 0 gospodarjenji s to šolsko zalogo se ima deželnemu zboru dati vsako leto uatančen račun. 4. Dohodki te zaloge iz prodaje založenih reči se smejo kot založba za izdavanje drugih učnih in vadnih knjig v smislu točke 1. porabiti, vendar vedno le tako, da terjatev deželnega zaklada pri tej zalogi nikdar ne bo presc-zala svote lOOOO gld. a. v. 5. Nagrade se pisateljem iz te založbe navadno nemajo dovoljevati , ampak primerno število odtiskov njihovih del brez plačila. — Ako so stroški natisa kakega pisateljskega dela po prodaji odtisov popolnem poravnani, tedaj se imajo v*i o*ta!i odtisi pisatelju brezpogojno v last prepustiti. —- o. Rokopisi se morajo pred sprejemom v to zalogo v pregled dati veščim strokovnjakom ter se ima onim rokopisom prednost dajati, za katere c. kr. ministarstvo uka pisateljem renmncracije dovoli, ali katere c. kr. deželni šolski svet posebno priporoči". Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (5. seja 10. deceni bra.) Začetek seje ob 10. uri 25. minut. Navzoči so deželni predsednik in 32 poslancev. Kot vladni zastopnik fungira grof Aleks. Auersperg. Zapisnik zadnje seje se prebere in odobri. Poslanec Tavčar prosi za daljni 8dnevni odpust. Poslanec Muruik vloži prošnjo slikarja Jožft Frankeja za podporo njegovih študij. Na to stavijo Dežman iu tovariši sledečo interpelacijo na deželno vlado: „7. t. m. je umrl .v vipavskem trgu tamošnji odvetnik dr. Štefan Spazzapau po prejemu sv. olja. Pri pogrebu decembra pa je ondotni dekan duhovsku asistenco in zvonjenje klubu opetovanim prošnjam svojcev in meščanstva odločno odrekel, na kar je poslednje spoštovanega someščana z obilnim udeleževanjem ljudstva brez zvonjenja in brez cerkvene asistence pokopalo. Ta slučaj nij le v trgu vipavskem in okolici, nego tudi drugod srca vznemiril in tu in tam resno skrb vzbudil. Na dalje jo s člankom 14 drž. zakona od 21. decembra 18G7 o splošnih pravicah avstr. državljanov drž. zak. št. 142 verska in vestna svoboda vsakemu zagotovljena, a ravno ta slučaj napotuje podpisateljc te interpelacije z ozirom na §. 19 deželnega reda za Kranjsko, po katerem je deželni zbor tudi poklican, o nasprotnem upljivu občnih zakonov na blagostanje dežele posvetovati se in staviti predloge, vprašanje v ozir jemati, da-li oni cenjeni svobodni pridobitek pri takej cerkvenej oblasti na Kranjskem nij popolnem dvomljiv. Čudno na tem slučaji nij toliko to, da so se cerkvene funkcije pri pogrebu sovernika odrekle, nego da se je to zgoditi moglo, akoravno je umrli kratko pred smrtjo zakrament poslednjega olja prejel. Takšno protivje v izvrševanji in nedovoljenji cerkvenih funkcij v kanoničnih stavkih gotovo nij utemeljeno i se predkone do sedaj v cerkveni praksi še nij nikjer zgodilo. Poskušal je gospod dekan svoje postopanje v pridigi pred farani opravičiti; toda javno mnenje pravi, da gospod dekan nij kot oznanovalec vere krščanske ljubezni do bližnjega ravnal, ampak delal je iz politične strankarsko strasti na umrlem, ki je skozi dolga leta proti njemu kot glavnemu voditelju klerikalne stranke v vipavskej dolini v najodločnejšej in, kakor kažejo najnovejše volitve, končno zmagalni opoziciji stal. Kavno tako čuden je daljni slučaj, da je na tele-grafično prošnjo iz Vipave na knezoškofijski ordinarjat za odpravo samovoljnega ukaza gospod dekanovega dosel lakonični tclegra-fični odgovor, nda odgovor ne more slediti." Torej utegnejo katoličani kranjski v cerkvenih zadevah edino le sodniškemu izreku svo jih neposrednih dušnih pastirjev v razsodbo dani biti. — Kranjska duhovščina pa se vseh političnih vprašanj odlično delavno udeležuje, ona je zelo v opetovanih plakatih in volilnih oklicih, kot po svojih listih in društvih izjavila, da ji pristuje politično vodstvo ljudstva na deželi; torej se je povsem bati , da nekontrolirana in neprizivna cerkvena jurisdikcija duhovskih strankovodjev najhujše prestopke strankarske strasti pod plaščem cerkvene avtoriteto pred očmi verne množice skriva, da se liberalne reformske težnje kot napadi proti cerkvi in duhovščini, od te go-gospodovani, politično neizvedeni ljudski masi zaznamujejo in celo nevarna vrenja in med-sobna sovraštva mrd ljudstvom prouzročnjejo, da se končno, dasi tudi n 5 na političue nasprotnike samo, vendar na njihove, žuganjem cerkvenih cenzur, če kdo umrje, jako nevarne presure delajo , po čemer je postavno garantirana verska in vestna svoboda na Kranjskem zelo v nevarnosti. Preudarjaje, da si slavna vlada odločno prizadeva raz-pasnioče se zlorabljeoie prižnice zabraniti; dalje preidarjajo, da je državna vlast najprvo poklicana, prestopanje cerkvena oblasti, po katerej se ima po državnih zakonih državljanom gaiantirano pravo skrajšati, pristojno odvračati, stavijo podpisani na gospoda vladnega zastopnika interpelacijo : Ali je klavna deželna vlada zarad nedovoljenih cerkvenih funkcij pri pogrebu odvetuika dr. Štefan Spazzapana kaj poizvedavala in-o tem kaj določila. V Ljubljani, 10. decembra 1873. Podpisana je interpelacija od poslancev: Dežman, Apfaltrern, Margheri, Langer, Gariboldi, Braune, dr. Suppan, Zavinšek, Uastern, Razlag, Blagaj, Franc lludež, Zarnik, Zagorec, Tburn. Deželni predsednik vstane, da takoj odgovori na interpelacijo. On je 7. decembra t. 1. dobil telegram od dr. Rojica v Vipavi, v katerem mu je bila naznanjena smrt dr. Spazzapanova in nedovoljenje cerkvenega pogreba od ondotnega dekana. Nij se mn pa potrebno zdelo, o tem kaj storiti, ker je cela stvar čisto cerkvena, v katero se nema vlada na noben način mešati. Potem kviško plane poslanec Krama rič in prosi besede. Deželni glavar vpraša, ali se ima pričeti debata o odgovoru na interpelacijo. Dr. Bleivveis zahteva debate in zbornica to potrdi. Kramarič pravi, da se mu čudno zdi, da ti gospodje zahtevajo, da bi se tist „notaiiuŠ" v Vipavi cerkveno pokopal, ki je v življenji sv. vero zmirom z blatom ometaval. Dežman pravi, da je namen interpelacije ta, da se častni spomin na poštenega moža, kakor je bil dr. Spazzapan, varuje pred napadi klerikalne stranke in da večina poslancev te zbornice s tem izreka, da tako postopanje ne odobrava. Netoleranten čin vipavskega dekana je razburil ne samo vipavsko dolino, ampak vso deželo. Po §.14 državnih osnovnih postav se ne more nikdo k cerkvenim opravilom siliti in interpelanti tudi ne nameravajo z interpelacijo od vlade zahtevati, da bi bila v tej zadevi kaj zau-kazala. Treba pa se je zdelo liberalni stranki na Kranjskem izreči javnemu mnenja nasproti, nezadovoljstvo veliko poslancev te zbornice proti netolerantnemu dekanovemu postopanju. Dr. Zarnik: V sv. pismu, ki sto se ga posebno vi, gospoda, učili, stoji zapisano: ,,ne sodit:, da n - bodete sojeni", in zopet na drugem mestu so bere, da ima bog več veselja nad enim spokorjenim grešnikom, nego nad 9i> pravičnimi. Dr. Spacapan je bil, kako smo slišali, v sv. olje dejan, je sprejel tedaj sv. zakrament za umirajoče. Nij' vam torej mogoče reči, da nij dr. Spacapan v milosti božji umrl. Soditi njega kot moža nekrščanskega, ne pristoji dekanu Grabrijanu. Ker ako ga je on ali njegov namestnik vrednega spoznal, sprejeti eden zakrament, bi ga bil moral dosledno tudi cerkveno pokopati. To dekan Grabrijan nij storil in zakaj ne? Zato ne, ker jo hotel učiniti s tem veliko politično demonstracijo proti liberalnim načelom, ki jih je ranjki v političnem življenji zastopal. Gospoda moja, zato, ker je dr. Spacapan pri zadnjih volitvah za državni zbor agi-tiral in to z vspehom proti Hohcnwarta In za dr. Razlaga, ker je dr. Spacapan prešnji klerikalni vpliv dekana Grabrijana uničil, zato je hotel dekan Grabrijan se maščevati nad voditeljem liberalne stranko in s tem. da mu je zabrani! cerkveni pogreb, hotel je pristašem liberalne stranke reči: Glejte, So bonte može poslušali, ki liberalna načela branijo, fe vam bo ravno tako zgodilo, kakor temu. Torej nij bilo zabranjenjc cerkvenega pogreba nič druzega, nego eminentna politična demonstracija. Cerkvena opravila pa BO sveta stvar in sveta stvar naj to ostane in nikdar se ne sme zlorabiti za politične demonstracije ene ali druge stranke; dekanu Grabrijanu pa pade v drugem slučaji še na um, da bi vso vipavsko dolino v interdikt dejal. Gospoda moja, to pa so dejanja, ki protivijo kazenskemu zakonu in se kaznujejo po mojem mnenji na podlogi §. 300 kazenska zakonika. (Dobro-klici). Poslanec Ho rak govori v češki nemščini In pravi, da ko je on sedel v državnem zboru, so poslanci levice interpelirali Hohen-vvarta zarad urednika ,,Wahrheit" (!!) ki so ga z Avstrijo iztirali, ker je Zimmermann zabavljal katoliškim duhovnom in še svetnike, ki so že pred 000 leti umrli, nij pri miru pustil, in da to je prav bilo. Potem hvali škofa Hudigiera, ki je prvi boritelj katoliške cerkve v Avstriji, iu da tudi njega so sodniško preganjali. Zdaj pripoveduje, da je bil Spacapan hud sovražnik katoliške cerkve, dekan Grabrijan pa je spoštovanja vreden mož, torej je že vedel, kaj je storil. 11 koncu pravi, da protestantje ljudi svoje vere, ki ne hodijo v cerkev pri konsistoriji tožijo, katoliška cerkev pa da daje svojim udom popolno svobodo. Dr. Zarnik ponavlja Horaku nasproti, da dekan Grabrijan je hotel politično demonstracijo. Kar se tiče škofa Hudigiera, bi ga vlada ravno tako gotovo z Avstrije iztirala, kakor Zimmermanna, ko bi bil iz llessen-Kassela doma. Sklicevanje Horakovo na protestantovske mukerje, zdi se njemu smešno, kajti podobni so čisto našim klerikalcem, tako da se človek spominja Heiueja, ki pravi: „Midi thut es schier beduukcn, dass sie alle beide stinken".! Dr. Bleivveis I \Vozu der Liirm ? vas vprašam, vvozuV Saj je konfesijonslozikajt geslo liberalizma. Jaz sem Spacapana poznal, on bi se bil v grobu obrnil, ko bi bil vedel, da ga Grabrijan pokopava. Če pravite, da je bil hrup velik, nij res. Grabrijan je miren človek, če prav ne tak duhoven, da bi malo dalje bil. On je moral to storiti. Korar Kramar vstane in pove: „Poča kajmo, da bo Grabrijan prišel v zbor, on sc b > že sam opravičil". Dekan Toman: Mi nič ne vemo, ali je Spacapan pokoro storil ali ne; žel'mo že, da bi bil pokoro storil predno je umrl, pa nimamo prepričanja. Za to je pa Grabrijan prav ravnal. (Govornik je med tem pozabil na kaj je mislil se replicirati in prosi na levo: „pomagajte mi no, kaj sto še rekli iz sv. pisma V" Dr. Zaruik mu skuša pomagati, med tem se g. dekan ohrabri, udari z roko ali s tohakiro krepko ob mizo in pravi: Grabrijan je sodil kot duhoven. Mi, duhovni imamo svoje postave, teh se hočemo držati. Nijsmo samo katoličani pošteni, ampak, tudi drugi so pošteni. On, Toman, jo že za protestantom za pogrebom šel, samo da v prosti obleki. Protestautje in drugi stanverci (sic) bi pač ne mogli po katoliško pokopani biti. O Spazapauu sem slišal, na vem če je res ali ne, pa slišal sem, da je rekel: „rajsi vidim da gre za menoj (kako sc že pravi po slovensko, pomagajte mi no e no) šiutar kakor pa far." Če jc res tako rekel, je Grabrijan prav storil. Kar vi tam govorite o „gevvissensficiheit" moramo tudi mi duhovni „gevvisscnsfieiheit" imet'. (Po nemški začne:) leh muss als Priester meine Freihcit hahen zu handeln vvio ich vvill. Dež man: Naša interpelacija se od one strani napak tolmači. Dr. Bleivveis so m<>ti, če misli, da hoče liberalno prisiliti, da bi cerkev morala vsacega krščansko pokopati. Jedro interpelacije je temveč kazanje na protislovja v funkcijah cerkvenih služabnikov, ki so tudi sv. zakrament poslednjega olja bolniku dajali, torej en del cerkvene ceremonije dajali, drugega pa nijso hoteli. Ako dr. Bleivveis pravi, da občnega hrupa nij bilo in šteje glave, mu moremo povedati, da se v tacih rečeh ne štejejo glave. Vsak posamezen ima dolžnost, svojega brata ali prijatelja zagovarjati , ako jo strankarski strasti svojega duhovnika izpostavljen. Dr. Bleivveis bere en del n icega Gra-brijanovega pisma, dokazovaje, da Spacapan nij bil previden. Na zadnje pa vrže pismo po svoji mizi in sede. Nasvetuje se konec debato, kar se tudi sprejme. (Konec prih.) Politični razgled. Motraanje «ft>£ele. V Izubijani 17. decembra. Tlor« i'sl+t'tfit deželnega zbora se vlada silno boji, ker se ga Čehi udeležujejo. Za to sc vladnim listom piše, da vlada želi, naj bode že pred božičem sklenen. — To je znamenje,^ da bi vendar več ko prav bilo, ko bi tudi Čehi na Češkem udeležili se svojega deželnega zbora. Palacki v svoji sta-rikavi zagrizenosti že narodu in napredku narodnemu — kateremu je nekdaj toliko neizmerno koristil — zdaj veliko škoduje. O inu-*/ rtut u ji pišejo tudi drugi listi. „P. L." in vladni ,,Fremdenblatt" priznata, da je Ilohenvvartovo držanje v vpra- šanji češkega nendeleževanja na drž. zboru in dotičnoga predloga, mirno in spravljivo. Oba lista upata, da bode tudi ustavoverna stranka dobro voljo, spraviti se in poravnati, pokazala. Gotovo jo skoro, da je to upanje prazno — za zdaj Če. V of/ri'skcm zboru je ministerstvo odgovorilo na interpelacijo glede minister-'ke krize, da je kralj demisijo tiuančnega in komunikacijskega ministra sicer sprejel, di pa jo želel naj ostaneta tako dolgo, dokler ne bodo nasledniki imenovani. Drugi ministri ostanejo na svojem mestu. Ta odgovor je bil samo s 1(11 proti 125 glasovom na znanje vzet. Prej pa je bila viharna debata. Vn«nJ* elriare. V nedeljo so bile na Vmnroskvm dopolnilne volitve za zbornico. Kakor sc „Ag. Havas" nadeja, bo zmagal radikalec Mareon in Bosnei in republikanec Caltnon. V Finistere u, kjer so razmere za repuhli-kance najmanj ugodne, ima republikanski kandidat dozdaj 12500 glasov, ultramnutan-ski in legitimistični protikandidat pa 7000. Sme se tedaj za gotovo upati, da je kljubu gorečemu prizadovanju ministerstva, repu blikanec izvoljen, akoravno jo Mac M \hono-va vlada oficijelno kandidaturo cesarstva zopet upeljala, in so uezmotl jivei svoj ega kandidata na plakatih zvali kaudidata Mae-Mahouove vlade. — Klerikalni in bouapor tistiČni listi se nad obsojenjem Bazaina strašno jeze, in terjajo, naj se Gambetta iu drugi udje vlade od 4. sept. v zatožni stan denejo. ,,Univers" kliče proti Gambetti postavo ravnotežja, priznava pa, da postavnega povoda k temu nij. Terja tedaj, naj se za to nova postava naredi. M lo blažim govore včasi ti „Univcrsovi" ljudje! ,,Ta mreža nepravičnosti se mora razparati', piše pobožni list. — Vsi listi so zdaj bavijo z maršalom Bazainnm. Gatnbetovsko novinarstvo nc more zakrivati veselja, ki mu ga je obsojenje naredilo. ,,Patrie" hoče vedeti, da jo advokat Lacband našel štirnajst formalnih napak, zarad katerih se bo obsodba vrgla; toda maršal Bazaine je rekel, da procesa nij treba pregledati, ker jo on med časom, ko je trajal, dosti trpel. — Bazaine se nadeja, da pride enkrat zopet v veljavo. Ker se, kakor vemo, na Francoskem javno mišljenje tako naglo spreminja, ta Bazainova nadeja nij k nemogočnostim prištevati. Ko bi bonapartizem zmagal, bi se tudi B:izaine rehabilitiral. Sploh pa Bazainova afera z njegovo obsodbo nij še pri konci. Bouapar-tisti so besni, iu si bodo vse prizadejali, da škandalu preskrbe nove hrane. Strašna vrsta odkritij so pričaknje, katere bodo tudi Mac-Mahona zadele. Politični nasledki Ba-zainovega procesa se bodo kmalu čutili. — Bazaine bo prestal svoj zapor na otoku Sainte-Murguerite, ki jo komaj dva kilome tra od obali in leži Cannes nasproti. Trdnjava, v katero bo šel, je edini kraj na otoku, v katerem prebivajo ljudje. Na otoku so lepi vrtovi, polni oranž. Drugod je gozd, obstoječ iz hrastov in mirt. Po najnovejših poročilih so res v Štirih okrajih, kjer so nove volitve bile, republikanci zmagali. Vlada je vsled tega vznemirjena. Špinnjstci general Moriones je blizu Vila Bieta napadel s 14.000 možmi Karli-stovska vodnika Lizarraga in Radica. Zadnja dva sta imela baje Ramo 9000 mož in dva topova, med tem ko je imel Moriorei deset topov. Trikrat so Karlisti prijeli za bajonet in so vjeli 180 republikancev. Boj je trpel v pozno noč. Lizarraga je šo tam, in Čaka pomoči, da bi Tolozo blokiral. Dopisi. Od. Postojne 14. dec. [Izv. dop.J Ne nekaj, ampak veliko gnjilega je v našem trgu. Narodna stranka slabi in bode slabela, dokler narodnjaki ne popuste letargije, katera se jih je polastila, dokler odločno ne prično postopati proti vedno se množeči korupciji, katero nasprotniki slovenskega na predka prouzročavajo. — Poglejmo kake prebivalce, v smislu političnega zavedanja, skriva znamenita Postojna pod svojimi peruti. — So tukaj, kakor večjidcl v slovenskih trgih, trije oddelki. V prvi spadajo narodui, „staro"- in „mlado"- Slovenci, v drugi politični nezavedenci, tako imenovani „tilistri", katerih premislek no sega dalje, nego eno ped pred nos, kateri le priložnost efemerne koristi uporabljajo. — Tu sem pripada velika veČina tržanov. V tretjem so nemčii'ji razlČnih vrst od] zagrizenih, ka teri bi radi S lovenca v žlici vode potopili, do onih ne prostovoljno slovenskemu narodu škodljivih servilnih možiceljnev, katere ukaz-ljivi pogled ustavovernega „chefa" strpeta-jočo na tla zgrudi. Marsikdo bodo radovedno vprašal, kako je bilo mogoče, da je ta nemčurska svojat, katero je ustavoverni strah iz vseh vetrov pripodil in na videz skoval, pri zadnjih volitvah toliko glasov za svojega kandidata d.bila? Prijatelj dragi, žalostna stvar jo naravna. Naši postojnski domačini nijso nič agitirali, prepustili so vo-lMni teren dušmaninu brez najmanjše borbe. Bili bi se narodne agitacije udeležili ter na lilisterstvo tako pritiskali, kakor nekatere korifeje ncmčurstvn. izid volitve dobil bi drugi obraz, ako bi se tudi ne zmagalo. Naši nasprotniki vedo, da je večina političnih nezavedencev potrebna, da svoje nakane uresničijo, zavoljo tega se trudijo postojnske šole ponemčiti, si s pridobitvijo narodnih odpadnikov in v nemčurski tabor prignanih lilistrov svoje slabo krdelco oja-Piti, in s časom s strupenimi kremplji vso narodno zavest zadušiti. Tu preti velika nevarnost [ torej postojnski domoljubi! pozor, branite se pogumno, dokler je čas, zahtevajte potrebno slovensko predavanje v šolah in skrbite, da pridejo ondi dobre slovenske učiteljske moči, ker dosedanje, iz stare šole, so med vsemi šolami na Notranjskem svetile v nnjvečji nezmožnosti. Zavoljo tega mnogo neizobraženega ljudstva, malo Čitateljev slovenskih knjig in časnikov, ker večji del učitljev slovenščine sam ne ume. Šole, ki terjatvi duhu časa ne zadostujejo, so glavni uzrok, da narodno napredovanje rakovo pot hodi.—Razen poboljšanja že obstoječih šol, bila bi tudi tu potrebna ustanovitev nižje realke, da bi ubožni notranjski mladeniči, katerih starši nemajo potrebnih sredstev, je v oddaljene mestne šole pošiljati — priložnost imeli učiti so od ne rodovitne zemlje s pripomoČjo znanosti višjo korist pridobiti, kakor tudi na polji rokodelstva primerno napredovati, da se morejo pošteno preživiti. Da se te opravičeno želje izpolnijo, treba je, da narodna stranka pri volitvi župana vso moč v to porabi, da bode dulavni Slovenec za župana voljen, nenarodni bil bi nam v veliko škodo. Ako gospod L na noben način ne bi hotel županstvo v novic prevzeti, bil bi gospod Bc zel jak, kot jurist, praktičen in skozi in skozi naroden mož, sposoben za župana. — Da volitev po volji narodne stranke izpade, treba jo skrbeti o pravem Časn, da vas nasprotnik no prenagli. Iz 1»r«k:fcl4tkKr*k okrilju 16, dec. I Izv. dop. Neki prenapetež se v 25. št. farov-škega lista ljubljanskega nad učitelji tega okraja huduje, ter hoče dozdanji mir med uči- telji uj kateheti skaliti. Dopisovalec se prt tožuje, da je g. šolski nadzornik s svojimi tovariši učni črtež tako uredil, da je verozakonu zadnja ura odmerjena. Ali je pa to v onih ča sih drugače bilo, ko 10 še duhovniki šole nad zorovali? Vsak učitelj se ve Še dobro spomniti, da so kateheti le zadnjo uro šolo obiskovali, in vsled tega so je učni jčrtež tudi tako uravnal. Kateheti se sedaj res prav goreče in vnete kažejo za verozakon v šoli. To je prav. A zakaj pa ljudstvo v euoiner proti šoli šuntajo (kadar le učitelj nij navzoč) rekši, da so brc verske, ter da jo oni smejo le dvakrat na teden obiskati. Učitelji pa vedo povedati, da v časih, ko so še duhovniki Šole uadzorovali, nekaterih katehetov po tedne in mesece nij v šole bilo! Da takrat šole nijso bile „brezverske", to se je v sedanji novi dobi manj treba bati, ker so kateheti po novih šolskih postavah primorani, v šolah dvakrat na teden, na večrazrednih šoluh .'J krat krščanski nauk razlagati. Dopisovalcu omenjenega Članka pa bodi povedano, da lju bimo učitelji pri svojem važnem in težavnem šolskem polji slogo, ter sc z vašimi strastnimi in sebičnimi prepiri nikakor ne strinjamo, ker so za razvijanje slovenskega naroda pogu-bonosni. — nSioga jači, nesloga tlači," to je stara, pa resnična fraza. Domače stvari. — (Vrbnska narodna Čitalnica) ima svoj občni zbor 26. decembra t. 1. s sledečim načrtom: 1. Govor. 2. Sporočilo taj-nikovo. 3. UaČun za Čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. (3. Nasveti posameznih udov , potem tombola. Začetek ob 5. uri zvečer. Vsi Častiti udje so u|judno povabljeni, da oe gotovo udeležijo pri občnem zboru. Vransko dne 14. decembra 1873. Odbor. — (G. A. Bebe k) nam piše, da je nam poslana notica iz Hrušice v Istri s tem popraviti, da on nij „izginilu, kakor je bilo tam napačno rečeno. To resnici za ljubo popravimo. — (Avskultant) na Kranjskem je postal g. J. Munda v Ljubljani, g. Linhart na Štajerskem. — (Koze) so v breški okolici pred 14 dnevi nekoliko ponehale, a začele so — tako se nam piše — zopet tako razsajati, da se je učencem, ki so iz tistih vasi, v katerih najbolj razsajajo, šola za toliko časa zabranila, dokler popolnem ne prenehajo. — (Obiskovalec ujetnikov.) Nek Človek z JanČjega, ki je bil zaradi znanega pretepa nekaj časa na ljubljanskem gradu zaprt, se je tam z nekaterimi ujetniki tako sprijazuil, da jih po svojem oproščeuji nij mogel pozabiti. Hodil jih je večkrat obiskat, in jim je skrivaj tudi kaj prinesel Tako tudi predvčerajšnjem žganja. Ko bo ga hoteli prijeti, je ušel, iu še le na Kodeljeveni travniku so ga vojaki ujeli, in ga v roko bodo obstrelili. — (P o pad en.) Predvčerajšnjem seje v Ljubljano z brzovl.ikom pripeljal gospod, ki je imel velikega psa pri sebi v vozu. Ko odpre žclezuišk nakladalec voz , da bi vzel nekaj iz njega, skoči pes v&-nj ter ga Vgrizne v desno lice, tako, da je moral precej delo popustiti, iu domov iti. Gospod mu }t dal 5 gl., naj molči, da se bo mogel ou dalje peljati j nakladalec je bil zadovoljen, in go spod je potoval z nevarnim ps< m dalje. — (Zopet ujet.) Znani Uranič, ki je lani še z nekim drugim iz zapora na ljub Ijanskem gradu ušel, so potem po mestnem gozdu klatil in ljudem velik strah delal, je bil v ponedeljek na Jezici ujet. J"owlnHo. *) Slavni redakciji „Slovenskoga Naroda" * tukaj. V številki 27|.»: Mejak iz Trsta. — Brikb iz Dunaja. Vodnik iz Dola. Pri Elefanta : B.iecoglia z bratom iz Trsta. — Lodpaak iz Dunaja. — Prosinak iz Maribora. — Dr. Gyala iz Linea. — Umok iz Bleda. — pl. Bol-šving iz Dunaja. — Milkoter iz Siaka. — Br. Tanf-reri z Višnjegoro. — Kolar iz Zagorja. — Maria Kepin.i iz Ht. Martina. — .Scbliober, VVebor iz Loke. — Vagonig iz Litije. — Jenko iz Trnovega. — Oberster is Zadra. — Haunicbar iz Dunaja, Pri .Mnllcu : Sodloseg iz Dunaja. — Pugel z Beljaka. — Kostor iz Erna. — Weidler iz Gradca. — Wachsler iz Dunaja, — Pečnik z gospo iz Kranja. Pri Kaniorvu t Scbaffor iz Kanize. — Lbsoh-nor iz Dunaja. Dunajska borza 17. decembra (Izvirno telugrahono porodilo.) Knotni dre. doJg v bankovcih Knotui dri. dolg v srebru 1860 drl. posojilo . . Akcij"1 nArodno bankr> Kreditne akoijr ..... London ....... Nanol......... (j. k. cekini ..... ■srebro . 69 gid. 50 kr 74 . 10 a 101 , 75 i 994 n — r 234 „ 25 . 113 . 30 9.8 ! 118 " 50 :xxxxxxxxx Pranumerations- Einladung auf don XII. .1 »Ill 11»' des vollstandiger ftutlieidischer Anzeigor der gezogenen Nummorn aller in- u. aii»lttiifli»cli<>n Staats- u. I»ri\ al-l.oiU'rio- liilclicn. aller verlosbaren Actien, Prioritaten, Pfandbriefe etc. KaHiorgan fiir das Bauk-, Flnituz- und KUvnhtilinai-ncii. x S k * n n * M x n s n k k * Der „MLTtL'UR" erscbcint naeb jeder Ziehung und verofl'entliclit aussur don Ziehungslisten die liestuntenvei/.eiolimsso aus fiiiheren Zieliungeii. sovvio die Aiis/ubluiies-tnbellon der Trener. * Kr niaeht es sich ferner zur Autgabe, in der Rubrik ..Hibsenlialle'- dio Lesor von allen Krscbeinungen ui;d Veriinderungen auf dem GeUImarkie zn unteiiieliten, insbesondero dureb Veriillentliebung, respeetive (ibersichtlicho DaiHtellung der Coupons- u. Dividenden-Auszahlungen, Bbrsekundmachungen, Ein- und Riick zahlungen, Generalversammlungen, Eisenbahn-Ausvveise, Bilanzen etc, souie iiberhaiipt vim allem, \vas fllr Besitzor von VVVrtlipapiercii von lntoresso sein kanu. Kbenso uerden dio V o r g a n g e aut' lina nuiolloiu C o bi o te, itisbesondero der Bo rs o, in faoligemasser rVeizo besproohen und mit v o 11 a t ii n d iger 1'npartei-I i c h k c i t \Vinke fiir dio z \v e e k m a s s i g s to A n 1 a g e von C a p i t a 1 i e n gogeben. VVir machen besonders auf die Imrlisi i« o t ig«>u, I»l*li«>r uuvli uic er- Nfllil'llt'llOll ofuciellen Verzeichnisse aller von Anbeginn bis jetzt gerichtlicb aniortisirten verlosbaren Papiere aiii'imirksam, doren VerOffentllohung am 9. Janner beginnen \\m\, und erhalten unsere P. T. Abonnenten gleiehzeitig einen vOUltKndlgen :;:si_l) \r(ki']osun^s- und Coiipons-Kalender fiir das Jalir 1874, aiiNsenlctn die gfuuuti SlaliKlik a!er »Ntcrr.-uuKar. ^Vertlii»apter«« Verzolvh-hIhh«« aller I>In Kade. 1^7« gemogentn europ*i«clicn I.oho, V«>rloHiingN]>iauc etc. Ganzjahriger Abonnementspreis: Fiir die Jisterr.-iing.ir. Provinzen mit porod'reler Zuienoung II. ••SO. Adiuiiiistralioii, Wlei|t ■„ Wollzeile 13. Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1'.