Ljubljana, torek 4« oktobra I932
Cena t Din
Up»>tvništvo: Liubliana, Knafl.ieva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana Selen-burgova uL 3. — TeL 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 6t_ 13. — Telefon 61. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica »t. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri poŠt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, W1en St. 105.241.
INaroeiill.rt <;nrt.-vt iuud.uk lslu tu._,
za inozemstvo Din 40___
Uredništvo: LJubljana, Knatljeva ulica 5. Telefon «t- 3122, 3123, 3124, 3125 ln 312S. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul 8. Tel. St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Italija proti nemški trgovinski polit
•1 •
iidiijd pruu iiemsiu irguviiiMu puiiuiu
Na kontingentiranje nemškega uvoza je italijanska vlada odgovorila z devizno zaporo
1 ra Krmtinderitna noli" mestu se korak Itailiie
Berlin, 3. oktobra, g. Kontingemtna politika nemške vlade je sedaj izzvala protiukrepe italijanske vlade. Italijanska vlada je naročila svojim bankam, naj uvoznikom nemškega blaga zaprejo za izplačila potrebne devize S tem je praktično postal netno« goč izvoz nemškega blaga v Italijo. Italija namerava zahtevati, da se za uvoz nemškega blaga porabijo zaprti računi italijanskih upnikov v Nemčiji. V kolikor ni zaprtih računov, hoče italijanska vlada dodeljevati samo 25 odst. lanske potrebe deviz. Da se odpravijo ta nesoglasja. je bila sestavljena komisija, ki se bo pogajala v Rimu za modus vivendii Zahteva se omiljen je italijanskih ukrepov ki bi veljalo <io I. januarja ter izpolnilo čas do zaključka trgovinskih pogaianj. Nemška kontin* gentna komisrija bo jutri iz Haaga odpotovala naravnost v Rim. Na merodajneni
mestu se korak Italije označuje kot hud napad proti nemški trgovini. Izjavljajo, da je za Nemčijo v njenem sedanjem deviznem in gospodarsko ^političnem položaju; nemogoče razpravljati o ureditvi deviznega prometa s cujimi državami s stališča, ali je Nemčija z dotično državo v več ali manj prijateljskih odnošajih. V položaju, v katerem se nahaja Nemčija na tem področni, je mogoča le enotna ureditev napram vsem državam.
Berlin, 3. oktobra. AA. Nezadovoljstvo z avtanktično polritiko nemške vlade čim dalje bolj narašča. Trgovci se boje repre-salij skandinavskih držav, Holandske in Francije; v najnovejšem času na jih ie posebno prizadel sklep italijanske vlade, da bo v bodoče omeitfa dodelitev deviz nem-Skim izvoznikom v Italijo.
Stavkovni pokret v Nemčiji
Poostritev prometne stavke v Hamburgu — Nove stavke v Berlinu
Berlin, 3. oktobra, g. Stavke v Berlinu in Hcroburzu trajajo po večini dalje, prometna stavka v Hamburgu se ie celo že poostrila. V Hamburgu so poizkušali s pomočjo tehnične moči urediti za prebivalstvo. ki stanuje v večjih razdaljah, zasilni obrat cestne železnice. Stavkujoči, in sicer narodni socialisti*, komunisti in socialni demokrati skupino pa so postaviti močne straže, ki so ogrožale moštvo tehnične pomoči, tako da se m upalo iti na delo. Tudi so stavkuioči večkrat napadOi razna avtobusa podjetja. Oblasti so proti stavkujo-čim brez moči, ker izvajajo svoie napade na različnih točkah in vedno izginejo, preden pride policiia.
Stavka prometnih delavcev v Berlinu ie enernozočil.a •ves seliitveni promet Delodajalci bi se odrekli znižanju plač, vendar
pa zahtevajo delavci zvišanje svojih mezd. V Berlinu sta dane-s izbruhnili drve novi stavki, in sicer v železniški delavnici Štefan ter v tvornici vagonov in lokomotiv Orenstein & Co-pipel. Veliko razpoloženje za stavko vlada v Berlinu tudi med trgovskimi nameščenci, zlasti pri nameščencih velikih berlinskih trgovin. V ponedeljek se bodo pred sodiščem za mezdne spore vršila pogajanja. Ako se ne bi dosegel sporazum, je treba tudi računati z izbruhom stavfrc trgovskih nameščencev. Končno se o-paža ra®položenije za stavko tudi med šoferii največjih berlinskih podjetij z avtotaksiji.
Berlin, 3. oktobra, s. Zunanji odbor državnega zbora je sklican za 11. oktobra Na dnevnem redu je poročilo o lausan.nskih pogajanjih
Izgredi hitlerjevcev na Dunaju
Napad hitlerjevcev na židovske molihiice — Krvav zaključek revije
avstrijskih hakenkreuzlerjev
I>nnaj. 3. okt. d. Kongres narodnih socialistov na Dunaiu se ie končal včeraj z velikimi izgredi. Višek ie predstavljaj napad oboroženih narodnih socialistov na židovsko molilnico v Grosse Sperlsasse. V ulici se nahaja kavarna Sperl. ki ie od početka židovskih praznikov ustavila obratovanje in katere prostore so uporabili začasno za židovsko molilnico Narodni socialisti so napadli kavarno v času, ko ie bilo tamkaj zbranih pri božji službi okoli 280 Zidov. Pri oapa-du sta padla tudi 2 strela. Hitlerjevci so vdrli v prostore, pričeli pretenati Žide te' so demolirali vse pohištvo. Policiia ie ob tej priliki aretirala 35 hakenkreuzlerjev. Do krvavih izgredov je došlo tudi v IT. okraju pri židovskem templu v Leopoldsgasse m sosednih ulicah- Tudi tu ie policiia aretirala več izgrednikov. Razen tega ie došlo po končanem kongresu in shodu narodnih socialistov na Heldenplatzu. kjer ie govoril predsednik nemškega državnega zbora Goring in še na več drugih krajih do ^spopadov med narodnimi socialisti in nolitičnimi nasprotniki Tako so se spopadli pri Karlovi cerkvi narodni socialisti in komunisti. V Moedlingu ie bil v pretepu eden izmed narodnih socialistov hudo ranien in več ra-Bjeneev je bilo tudi pri spopadih v Heitzin-eu. v Pratru, na Scbme^i, v Rudolfheimu in Ottakringu. Poset hitlerievskih gostov iz Nemčije ie imel za oosledico približne 10 hudo ranjenih, okoli 50 lahfco ranjenih, nad 100 liudi pa ie bilo aretiranih.
Povod za vse te izgrede ie bil poset predsednika nemškega državnega zbora in Hit-
lerjevega adjutanta, bivšega stotnika Gorin-ga, ter voditelja nemških narodnosocialistič-nih napadalnih oddelkov Rohma. Haken-kreuzlerji so priredili svoie zborovanie ra Heldenplatzu. kier sta govorila oba Hitlerjeva odposlanca in dunajski vodja narodnih socialistov Frauenfeld. Pristop na Helden-olatz ie bil mogoč samo z vstopnicami. Na trgu se ie zbralo kakih 8000 hakenkreuzlerjev. Stotnik Rohm ie izjavil, da so dunajske napadalne čete že polnovredne članice velikih nemških napadalnih oddelkov. Ob tej priliki iim ie izročil tudi 14 praporov ;e» je poudarjal, da napadalne čete ne bodo prej mirovale, dokler si ne bodo priborile oblasti v državi. Stotnik Goring se ie živahno zavzemal za priključitev Avstriie k Nemčiji, srdito napadal Papenovo baronsko vlado ter poudarjal, da se mora tudi Avstrija znebiti Židov. Kritiziral ie tudi avstrijsko vlado in trdil, da so Dolffuss. Papen in Bruning zaradi gmotnih koristi prodali svobodo svojega naroda. Končno ie poudarjal, da ie skrajni čas. da prevzame Hitler krmilo oblasti.
Zatem se je Goring odpeljal z avtomobilom v hotel »Imperiak, mimo katerega 90 defilirale čete hakenkreuzlerjev, ki so korakali napol nagi preko Ringa. ker so jim bile uniforme preoovedane. Posebno navdušenje so izzvali Hitlerjevi poslanci, med mirni zlasti Frauenfeld, ki ie imel na glavi ogromno belo obvezo zaradi rane dobljene pri zadnjem pretepu v dunajskem občinskem svetu.
Ostavka guvernerja irske države
London. 3. oktobra. AA. Kralj je sprejel ostavko Mac Neilla, guvernerja svobodne irske države. Kakor zatriujeio listi, ga te sprejel v avdijenci na željo eksekutive svobodne irske države, ki ie zahtevala guvernerjevo ostavko po Dulantvju. vrhovnemu komisar?« za svobodno irsko državo v Londonu. Mac Neill ie postal generalni guverner 1 1928. Pozneje ie prišel v epore z irsko posebno po povratku De Valere na oblast. !vpor se ie še poostril na evharistič-nem kongresu, ker ga vlada ni povabila k sprejemu papeževega odposlanca.
Ifaliianski krali v Eritreji
Rim, 3. oktobra, č. Italijanski kralj se Je odpravil na potovanje no italijanski kolo-niji Eritreji. Z jahto »Savoia« se je pripeljal v Mas^auo. odkoder ?e odpotoval v spremstvu ital'ian*Vega ministra za kolonije generala De Bona v Asmaro. glavno mesto kolonije, ki je že "50 let v italijanski oblasti. To je prvo kraljevo potovanje v italijanske kolonije. Italijanski tisk posveča niegoverrru potovanru po Eritreii veliko prezornosf m pise.^ da priča o veliki koloni jalni težnii italijanskega naroda, ki ni le izraz hoteni poedincev ali posameznih skupin. k? bi hotele obogateti na račun kolo-niialnih posestev, marveč dokaz kolektivnih teženj vsega italijanskega naroda. Kolonije drugih držav so docela ločene od njihovih nacijomaVnfh organizmov, italijanska na tvorijo fn+egralen del 1'aliie. Fašistična Italija namreč smatra, da ie kolonijalna ekspanzija ideološki fenomen in zato za italijanski narod neobhodno potrebo*.
Atentat na italijanski konzulat v Curihu
Curih, 3. oktobra. 5. Snoči je skupina mladih ljudi izvršila bombni atentat na tukajšnji italijanski konzulat. Vdrli so v zgradbo konzulata in vrgli v eno izmed sob hombo, ki ie eksplodirala ter uničila velik del urada Kakor poročajo, važnejši dokumenti niso bili uničeni, pač pa so izgubljeni potni listi in slični dokumenti, ki so bili zbran v konzularni pisarni. Materijalna škoda je velika. Napadalci so pobegnili in jih doslej še niso prijeli.
Povratek bolgarskih emigrantov v domovino
Beograd, 3. oktobra, p. Iz Sofije poročajo. da je imel na poti v Ženevo predsednik bolgarske vlade Mušanov na beograjskem kolodvoru razgovor z bivšima ministroma v vladi pokojnega Stamboljskega, Nedelj-korn Atanasovom in Hristom Stojanovom, ki sta mu sporočila svoj siklep. da se vrneta v Bolgarijo bodisi brez amnestije. Mušanov jima je svetoval, naj ostaneta še nadalje v Jugoslaviji ter počakata na amnestijo, bivša ministra pa se s tem nista strinjala ter sta izjavila, da »e bosta vrnila ljub vsemu v Bolgarijo ter tamkaj počakala na amnestijo, čeprav v zaporu. Po informacijah iz okolice Atanasova m Stojanova nameravata odpotovati v Bolgarijo dne 15. t. m. V Dragomanu jim bodo bolgarski zemljedici priredili slovesen sprejem, takoj nato pa bosta aretirana ter odvedena v sta-rozagorske zapore. Vlada ju bo zaprla, da ne bi prišli v stik z bolgarskim prebivalstvom, ker je za 23. t. m. napovedan kon-fires zemijedelske stranke v Sofiji.
POPOLNO SOGLASJE MALE ANTANTE
Država Irak — novi član Društva narodov — Ponesrečene spletke proti Poljski in češkoslovaški — Sestanek ministrov Male antante
Ženeva, 3. oktobra. V. (Izvirno poročilo »Jutru«). Z dogodki današnjega dne je bila zaključena prva važnejša polovica letošnjega zasedanja Društva narodov. Na sporedu zasedanja so si' cer še razne zadeve, ki pa so več ali manj nepolitičnega značaja in ne vzbujajo večje pozornosti. V kolikor ne gre za vprašanje razorožitve in za franco-s-ko - nemško nasprotstvo v tej zadevi, so v glavnem končane tudi ožje konference državnikov ra diplomatov, ki predstavljajo najvažnejši del vsakoletnega yelikega mednarodnega randevu-ja v Ženevi. Večina ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov, ki so se sešli k zasedanju Društva narodov, bo zato že prihodnje dni zapustila Ženevo. Nekateri se bodo vrnili zopet danes teden, ko se bo vnovič sestalo predsedstvo razorožitvene konference.
Težišče dela in dogodkov v Ženevi je bilo danes zopet v plenarni skupščini Društva narodov, ki je zasedala do poldne in popoldne. Ker so nekateri zastopniki iz Južne im Srednje Amerike še naknadno izrazili željo, da bi govorili k poročilu o splošnem delovanju Društva narodov, se ie ta razorava še obnovila, ni pa vzbudila nikakšnega zanimanja. Pozornost jc bila osredotočena na sprejem kraljevine Iraka v Društvo narodov in še bolj na volitve v svet Društva narodov.
Referent za Irak je bil. kakor znano, naš zunanji minister g. dr. Jeftič. Svoie referate je sestavil tako precizno 111 pregledno, da je žel zanje nedetieno priznanije. Na podlagi njegovega poročila je dopoldne svet Društva narodov še definitivno določil meje med Irakom in Sirijo, nato pa je, tudi po referatu zunanjega ministra dr. Jeftiča, plenarna skupščina Društva narodov ugotovila, da je Irak izpolnili vse pogoje za sprejem v Društvo narodov.
Pri javnem pismenem glasovanju le bil Irak soglasno sorejet v Društvo narodov z vsemi oddanimi 52 glasovi, kar ie skupščina pozdravila z velikim odobravanjem. Minister dr. Jeftič je kot poročevalec komisije v svojem imenu in kot zunanji minister v imenu Jugoslavije toplo čestital Iraku k temu najvažnejšemu priznanju njegove suvere nosti. Izrazil je svoje zadoščenje, da je mogel v tej zadevi poročati baš on. kot zastopnik naroda,, ki je vso svojo zgo-dvino napolnil z boji za osvobojenje in je zato v največji meri znal ceniti svobodo in samostojnost. V imenu Iraka se je zahvalil skupščini za sprejem in posebno ministru dr. Jeftiču za njegovo poročilo, iraški ministrski predsednik Nurij paša, mlad mož simpatične ooia-ve, ki bi mogel po svoji zunanjosti in s svojim nastopom reprezentirati tudi vsako evropsko državo. Sledila je cela vrsta čestitk, ki jo je otvoril angleški zunanji minister sir John Simon in zaključil predsednik skupščine Društva narodov grški delegat Politis. Govorniki so porabili to priliko za novo manifestacijo za ideje Društva narodov in za sodelovanje med narodi, samo japonski in italijanski delegat sta govorila o pravicah narodov do samostojnosti in o potrebi medsebojne vzajemnosti. Vsak govor je izzval nove ovacije za Irak, kj ni bil na današnji seji zastopan le po svojih oficijelnih delegatih, marveč tudi po velikem številu svojih uglednih državljanov, ki so prispeli v Evropo, da prisostvujejo svečanemu, za njihovo domovino vsekakor pomembnemu in veselemu dogodku.
Volitve v svet DN
Mani svečana, toda tem bolj napeta je bila plenarna seja, v kolikor je bila namenjena izvolitvi treh novih članov v svet Društva narodov, ki predstavlja nekako vlado svetovnega parlamenta. Mandati so potokli Poljski. Jugoslaviji in Peruju, potegovali pa so se zanie zopet Poljska, Češkoslovaška in Mehika. Proiti z ometa i izvolitvi Poljske je bil prvotno precejšen odpor s strani Nemčiie in nekaterih drugih držav. Prav tako se je sikupina držav upirala izvolitvi Češkoslovaške, češ, da se s tako prakso priznava Mali antanti stalno mesto v Društvu narodov. Izvolitvi Mehike so se upirale španske države Južne Amerike, ker gre mehiški mandat na njihov račun. Zakulisna pogajanja so se vršila že ves čas. odkar so se državniki zbrali v Ženevi. Ko pa se je v soboto zvečer francoski ministrski predsednik Herriot odpeljal v Francijo. je bilo to znamenje, da je zadeva ugodno urejena. Kljub tenru ie za današnje volitve vfladalo veliko zanimanje. Prinesle so res precejšnje presenečenje. ne toliko s tem. da so bili vsi trije kandidati držav res izvoflieni. marveč zlasti zaradi ogromne večine, s katero so bili izvoljeni. Deistvo. da le v talnem glasovanju dobila Poljska iz-
med & oddanih glasov 48, Češkoslovaška pa 46, ie vsekakor dokaz, da so se intrige proti obema slovanskima državama popolnoma ponesrečile, obenem pa tudi dokaz ugleda, ki ga uživata Mala antanta in Poljska v mednarodni politiki. Izid glasovanja je bil sprejet z burnim odobravanjem.
Po dopoldanski seji plenarne skupščine so se ministri Male antante s člani svojih delegacij zbrali k skupnemu obedu v hotelu Beaurivage. Po kosilu so se vsi trije ministri Male antante dalje časa razgovarjali. tako da so porabili to priliko za novo konferenco Male antante.
Sestanek Male antante
Ženeva, 3. oktobra, č. Danes, med 13. in 15. uro, so imeli konferenco ministri držav Male antante: Jugosloven-j ski zunanji minister dr. Jeftič, češkoslovaški zunanii minister dr. Beneš in rumunski trgovinski minister Madgea-ru. Konferenci je predsedoval minister dr.^ Jeftič. Na sestanku so proučili politična vprašanja mednarodnega pomena .ki so se pojavila v času ptf zadnjem sestanku ministrov držav Male antante v Beogradu. Kakor ob vsaki priliki, tako so tudi sedaj ministri Male antante ugotovili, da se povsem strinjajo stališča treh zavezniških držav glede vseh vprašanj mednarodno - političnega značaja. Treba je, da se ta okolnost še posebej poudari spričo momenta, da so vse mednarodne politične organizacije izgubile velik del svojega vpliva in ugleda. Mednarodni politični krogi na-glaša.io v ostalem docela upravičeno, da je Mala antanta najbolj solidna mednarodna politična organizacija, in da je obenem najbolj močna zaščitnica miru. reda in teritorialnega statusa v centralni Evropi, zaradi česar je biln baš ustvarjena. Ta organizacija ie realna in močna ter gre oreko osebnih momentov in prehodnih političnih nespo-razumljeni. V času splošnega nezaupanja in krtee doslednosti, je Mala antanta ostala nedotaknjena in neomajna. Že sama ta ugotovitev pobija vsa prejšnja sumničenja proti Mati antanti, ki so iih v ostalem razširili prizadeti krogi. Krogi, ki so iskreni prijatelji DN, poudarjajo ta dvojni pomen Male antante. Mala antanta je danes eno izmed najbolj močnih oporišč DN v centralni Evropi. Poleg nje zavzema enako mesto le še Poljska.
Po zaključitvi konference držav Male antante, je bid objavljen naslednji komunike:
Šefi delegacij Male antante na 13. skupščini DN in sicer: Madgearu, minister za trgovino za Rumunijo, dr. Beneš, zunanii minister za Češkoslovaško in dr. Jeftič, zunanii minister za Jugo-slavilo, so se sestali danes pod vodstvom g. dr. Jeftiča v smislu statutov Male antante. Trojica šefov delegacij je premotrila splošni politični položaj m proučila važne probleme, ki so sedaj na dnevnem redu. Ministri so bili zadovoljni in so ponovno ugotovili dovršeno identičnost pogledov svojih vlad ter so določili smernice nadaljnjega zadržanja, ki jim bodo sledile vlade vseh treh zavezniških držav pri obravnavanju teh problemov.
Glavne točke Lvttonovega porodila
Ženeva, 3. oktobra. AA. Objavljeno Lyt-tonovo poročilo obsega po mnenju pristojnih komentatorjev te-le glavne točke:
Rešitev vsega spornega vprašanja na} se opira na splošna pogajanja m naj bo zapečatena z mednarodnimi pogodbami. Pogodbe morajo varovati tudi interese in pravice Janonske. Hkratu nai Janonska prizna kitajsko suverenost v Mandžuriji Pokrajina naj dobi široko avtonomijo in mora Kitajska dopust;ti primerno mednarodno kooperacijo v Mandžuriji vse dotlej, da bo tamkaj vladala močna uprava.
Odmevi v Parizu. Londona in Ameriki
Pariz, 3. oktobra A A. Lvttonovo poročilo so im»li že snoči v Parizu in Londonu v dališih izvlečkih in obrisih. Vsi pariški In londonski listi sra obiavljajo s komentarji, časopisi? je v svojih komentarjih zelo previdno in noče zavzeti strogega stališča ne za Kitajsko ne za Japonsko. Listi pou-darjaio, da je flavpa vrlina Lyttonoveea poročila v tem. da omoeoča In opozar'a na možnost direktne intervencije sveta Društva narodov -v tem. kakor v vseh podobnih snorih med državami. Priznavajo poročilu nepristranost in vestnost in hvalilo vnemo, s katero je lord Lvtton s svo-jim? sodelavci onravil posel, ki mu ra je naložilo DN Lord Lytton 1p s člani svoie komisije znal hladno ocenjevati dejstva ln pokaral premišlienost pri sklenih.
Londonski >Manchester Guardian« piSe, da je 'uvttonovo poročilo dokument zmernosti in razsodnosti. Naloga DN je sedat da iz poročila izvaia konsekven**«. Skleni DN bodo na.šH popolno onoro v Zedin^en''h državah, če bi pa velika mednarodna Institucija v Ženevi pokazala, da tega problema ne more rešiti, potem ostane oboroži-
tev proti vsem edina možnost državne politike. Take posledice tega spora pa je treba pobijati za vsako ceno, ker b.i lahko povzročile nedogledne nevarnosti za Evropo in Vzhod.
Po mnenju >Timesa« bo treba sedaj po Lyttonovem poročilu položcj proučiti popolnoma mirno, vlade pa si bodo morale izgovoriti nekaj časa za mirno presojo položaja.
>Petit Parisien« pa obžaluje, da so na^ čela, ki jih Lyttonovo poročilo navaja v zadnjih dveh poglavjih, že zastarela in da so jih dogodki na Doljnem vzhodu prehiteli.
VVashington, 3. oktobra AA. V uradnih krogih so dobilj ugoden vtis o Lvttonovem poročilu, v katerem vidijo skladnost s Hoovrovo pc'itiko in s politiko zunanjega ministra Stimsona, ki je proti priznanju vsake teritorijalne pridobitve, izvirajoče iz akcije napadalnega značaja. Ker Stimsona danes ni v Washingtonu, bo obsežno poročilo šele proučil, in najbrž že jutri ia-rekel svoflo sodbo o njem.
V diplomatskih krogih odobravajo način, kako je poročilo sestavljeno, in predlog za ureditev kitajsko-japonskega spora z direktnimi pogajanji.
Ženeva, 3. oktobra. AA. Člani društva narodov so Lyttonovo poročilo zaenkrat sprejeli s skrajno rezervo. Očividmo čakajo, kakšno stališče bodo zavzele njihove vlade. V Japoraskih krogih zaenkrat poročila striktno ne odklanjajo.
Tokijo, 3. oktobra. AA Poučeni krogi sodijo, da Lyttonovo poročilo ne podaja zadostne in verne slitke o položaju Kitajske in o njem nesposobnosti za ureditev javn© uprave v Mandžuriji.
Glasilo zunanjega ministra pa misli, d t je Lvttonovo poročilo po priznanju nove mandžurske države s strani Japonske sploh odveč.
Svetovna gospodarska kon« Serenca bo v Londonu
Ženeva, 3. okt. s. Organizacijski odbor sveta Društva narodov je na svoji današnji popoldanski seji končnoveljavno določil London kot kraj zasedanje svetovna gospodarske konference. Termin pa še ni bil določen, tfemveč je bila odločitev od-godena dotlej, ko bodo izvršena tehnična in materijalna dela.
Kakor poroča »Daily Telegraph«, se sestane pripravljalni odbor svetovne gospodarske konference še ta teden v ženevi. Kakor se čuje, Washington ne bo nasprotoval, da bi na konferenci prišla na dnevni red vprašanja carinske politike.
»Newyork Temps« piše, da je Norman Daviš, ki ga je vlada uradno poslala v ženevo, da se udeleži preliminarnih razgovorov za svetovno gospodarsko konferenco, dobil tudi striktno navodilo, da mora vztrajati na sprejetju Hoovrovega predloga o redukciji oboroževanja za tretjino.. Amerika je prepričana, da je najboljši' izhod iz sedanje zagate v razorožitvi.
O prilikj bivanja v Londonu je imel Norman Daviš dolg razgovor z Johnom Simonom. Mislijo, da sta sklenila postaviti Hoovrov načrt za temelj vsaki novj diskusiji. Zunanje ministrstvo danes mn->go bolj z zaupanjem gleda v sprejetje tega načrta, ker misli, da bi bilo Franciji spričo nedavnih nemških zahtev lažje pristati na znižanje lastnega oboroževanja kakor pa dovoliti, da Nemčija svoje oboroževanje poveča.
Še ena konferenca
Ženeva, 3. oktobra, č. AragleSka delegacija ie dajies potrdila vest da pripravlja vta-da Velike Britanije konferenco petih velesil, na kateri naj bi zastopnici omeni enih držav sklepali o nemški zahtevi glede enakopravnosti v oboroževanju. Macdonald za enkrat ne more zapustiti Angfiie in ie zaito predilagal, naj bi se konferenca za-spofcni-kov teh držav vršila v Londonu.
Pred športnim sporazumom med Jugoslavijo in Italijo
Rim, 3. oktobra, s. V kratkem se pričakuje obnova športnih odnošajev med Italijo ju Jugoslavijo, ki so bila leta 1926. prekinjeni. V Milanu se ie vršila konferenca zastopnikov nogometnega saveza inž. Gra-zianija, učitelja Manettija in odvetnika Maura ter zastopnikov JNS Todoroviča in dr. Andrejeviča. Razpravljalo se je o dogodkih. ki so se 19. ma.ia 1926. odigrali pri tekmi Juventas : Gradiianski v Zagrebu. Zastopniki o-beh savezov so z obžalovan?em ugotovilii, da so bili prijateljski odsiošaji tako dolgo prekinjeni ter so izrazili željo za njihovo obnovo iti svoie prepričanje, da se bodo tekme med moštvi obeh držav v bodoče vršile v atmosferi športnega prijateljstva. Zastopniki obeh savezov so se obenem obvezali storiti vse potrebne ukrepe za obnovo športnih odnošajev.
Sokolska razstava v Beogradu
Beograd. 3 oktobra AA. Z odlokom prometnega mnnisitra je dovoljen popust v smisiu določil 2. dela tarife, odsek 6—H vse razstavljene predmete, ki jih pošlieM sokolske hupe na propagandno razstavo v Beogradu, ki jo priredi Savez Sokola kraljevine Jugoslavije v oktobru v Beogradu.
Novi bolgarski poslanik
Beograd, 3. oktobra, p. Dosedanji bob garsici poslanik v Bukarešti K jusevjanov, ki je bil imenovan za bolgarskega poslanika v Beogradu, bo prevzel svojo novo dolžnost 15. t ta.
MINISTRA MOHORIČ IN PUCELJ O GOSPODARSKEM PROGRAMU VLADE
Smernice za reševanje problema kmečkih dolgov — Optimistična
izjava ministra Mohoriča o naši valuti
Pretekla nedelja je zabeležila zopet celo vrsto večjih iti manjših političnih shodov v dravski banovini. Naro-dni poslanci, senatorji in ministri so v stalnih stikih s svojimi volilci ter jih st>ro-t' obveščajo o vseh važnejših dogodkih v našem političnem in zlasti tudi v gospodarskem življenju. In sedanji politični shodi se prijetno razlikujejo od nekdanjih, ker se na njih nikjer ne huj-ska. nikjer ne seje mržnja in sovraštvo. marveč povsod goziva k slogi in treznemu delu. Tudi na shodih v nede-lio so bila povsod v ospredju gospodarska vprašanja. Zlasti gg. ministra Ivan M o h o r i č in Ivan P u c e 1 j, ki sta Dohitela med svoje volflce, prvi v radovljiškem, drugi v novomeškem srezu. sta odkritosrčno, stvarno in zaupanje v državo in bodočnost vzbujajoče "razpravljala o aktualnih problemih sedanjega časa ter o gospodarskem in političnem programu sedanje vlade. Na shodih se je temeljito obravnavalo posebno vprašanje kmečkih dolgov, minister Mohorič pa se je še posebno bavil s položajem naše valute ter razpršil neupravičeni strah in bojazen za
naš dinar.	. .
Obširneiše poročilo o shodih ministrov Mohoriča in Puclja je prineslo že ponedefeko »Jutro« m prinašamo zato danes samo važnejše momente iz govorov obeh gg- ministrov. Poročila o ostalih shodih bomo objavili v prihodnjih številkah.
Minister Mohorič v radovljiškem srezu
V neoeijo je minister za trgovino in industrijo, g. Ivan Mohorič, zopet pcsetil svoj srez. Imel je tri zelo lepo uspele in številno obiskane shode, in sicer v soboto zvečer v Kranjski gori, v nedeljo dopoldne ob 11. v Lescah pri Bledu, pc poldne pa v Bohinjski Bistrici. Na vseh treh shodih so bili zastopani poleg pristašev JRKD tudi številni poslušalci, ki se doslej niso hoteli pridružiti skupni fronti narodne sloge, a sedaj polagoma uvide vajo, da se z zabavljanjem ne da nič doseči, marveč da samo trezno in pametno delo prinaša uspehe. G. ministra so spremljali narodni poslanec notar Kare) Gajšek. predsednik sreske organizacije jeseniški župan g. žabkar, podpredsednik leški župan g Ažman, ba-rovinski tajnik JRKD g. dr. Zajec in sreski tajnik g. Humar. S posebnim zanimanjem so sledili zborovalci govorom ministra g. Mohoriča. ki se je bavil zlasti s perečimi gospodarskimi vprašanji ter je kot priznan strokovnjak podal zanimive in važne izjave baš o onih problemih, ki najbolj zanimajo vso javnost, to je o vprašanju kmečkih dolgov in o vprašanju dinarja. Iz njegovih cbširnih govorov posnemamo:
Sedania Narodna skupščina se je sestala v težkih, skrbi polnih časih. V kratkih 11 mesec n po volitvah smo doživeli dogodke, kakršnih prej desetletja ni bilo. Na-Tcdno predstavništvo je bilo postavljeno pred težke probleme. Zadostuje samo nekaj številk, da more to uvideti vsakdo. Vsi, ki imate svoie gospodarstvo in živite od dela svojih rok, veste, kako so se razmere v zadnjih dveh letih bistveno spremenile. Dohodki v domačem gospodarstvu, v obrti in trgovini so se vedno bolj krčili. Zaostajali niso dohodki delavcev in nameščencev. Vse je šlo nazaj, vse se je zmanjševalo. Računa se, da je naš narodni dohodek, ki je znašal prej okrcg 80 milijard, padel za polovico. Zaradi tega je bilo seveda neobhodno potrebno, da se vse gospodarstvo, javno in zasebno, prilagodi novim razmeram. To pa ni mala stvar. Naš državni preračun je znašal 12 milijard. Ta proračun je bilo lahko prenesti takrat, dokler je znašal naredni dohodek SO milijard. Ni pa bilo mogoče ohraniti proračuna na tej višini, ko so se dohodki davkoplačevalcev zmanjšali za pol vic«. To je bil eden najtežavnejših problemov, ki sp-,o ga mogli doseda j, s prvim preračunom, rešiti le na polovico. Naš finančni minister, ki ga mnogi zelo kritizirajo, je ponosen ra »voj rekord, da je zmanjša! državne Izdatke za 40 cdstotkov. Toda to je imelo velike in težite posledice. Samo to zmanjšanje državnih izdatkov pa še ni bilo do-voljno, da bi zmanjšalo pezo davčnih bremen. Spominjali se še boste, da sem vam na zborovanju pravil, da je treba spraviti gotove davščine v sklad z zmanjšanimi dohodki davkoplačevalcev. In tudi to je težak problem, čigar posledice so se čutile povsod. Znižali so se prejemki javnih nameščencev. Napočili so *asi, ko je vsakdo pozvan, da doprinese svo>o žrtev, da tako vzdržimo ravnotežje v javnem gospodarstvu.
Pojavili pa so se tudi še razni drugi problemi, ki jih je treba nujno rešiti. Pojavil se je tudi predvsem
problem razdolžitve kaneta
Razdolžiiev smeta je napačno postavljeno vprašanje, kajti tu ne gre za razdolžitev v dobesednem smislu, marveč za to, da se kmečkj dolgovi napra\iio znosni, da se prilagode prilikam In dohodkom kmetijstva." Te dni ste lahko čitali v listih, da znašajo kmečki dolgovi po statistiki, ki jo je naročilu kmetijskega ministrstva sestavila Privilegirana agrarna banka, okrog 6 milijard. To bi pri letnem dohodku našega kmetijstva, ki znaša okrog 20 milijard, ne bila tako velika vsota, če računamo. da je kake štiri milijone delovnih moči zaposlenih v našem kmetijstvu, potem to ni tako število, ki bi samo po sebi pomenilo velik problem. Toda. če pogledamo to vprašanje z druge strani, vidimo, da je ta problem zelo kompliciran in da je važen ne samo za naše kraje, kjer imamo razvito kreditno organizacijo in zadružništvo. hranilnice in banke, ki poso-Juje.io pod znosnejšimi razmerami, marveč <Ja je to še mnogo važnejši problem za juž-
novzhodne kraje. Tam je kmet po stari navadi izročen zasebnikom. Okrog 40 odstotkov vseh kmečkih dolgov izvira od posojil pri zasebnikih, ne pa od denarnih zavodov. Posojuje se običajno po starem načelu »dinar za banko«, kar pomeni, da mora kmet za vsakih 10 Din plačati mesečno 1 Din obresti, to je za 10 Din na leto 12 dinarjev obresti. G. minister je nato pojasnil pomen Lako zvanega »zelenjaštva«, pri katerem kupujejo špekulanti že ob setvi po najnižjih cenah. To je bilo oderuštvo, ki ga vlada ni mogla več dalje dopuščati, kajti v vedno večjem številu so se množile prisilne prodaje kmečkih posestev in propadanje kmečkega gospodarstva je zavzelo napoved tak razmah, da je prišlo naposled do zakona o zaščiti kmetov. Ta zakon, kj preneha veljati 20. oktobra, je bil samo provizorij, da bi se preprečile prodaje kmečkih posestev. Sedaj pa se ra«-ra napraviti nov zakon, kj naj bi uredil to vprašanje. NOvi zakon ne bo več določal odgoditve plačila kmečkih dolgov, ker je to ustvarilo v naše™ gosprdarstvu, v trgovini. obrti in industriji težke, nenormalne prilike, spravilo v nered kreditne odnošaje. Dosedanji provizorij ni reguliral niti plačevanja obresti niti odplačevanja dolžnih obrokov, m+i vprašanja obrestne mere, nego je za določen č«s odgodil vsa plačila. Sedaj pa je treba najti iz tega primeren izkod. Ta problem je toliko težav-nejši. ker dandanes kmečki pridelki nimajo nobene cene Poprej je kmet prodal glavo živine, pa je s tem lahko poplačal obresti in del kapitala. Danes pa tri. štiri glave živine več ne zadostujejo niti za pokritje obresti. Zaradi tega bo sedai Narodna skupščina. ki se sestane prihodnji teden, v smislu kraljevih besed, da ie treba posvetiti v prvi vrsti pažnjo kmetijstvu in cenam kmetijskih pridelkov v iznolnje-vanni te obljube, danes v adresi na pre-stolni govor, posvetila vse svoje sile rešitvi tega težavnega problema.
Pri tem pride v poštev predvsem
maksliMirsiafe cbsrestne mere.
Pa tudi obrestna mera se ne da kar tako diktirati in dekretirati. Kajti pred zakonom mora biti vsak dolžnik enakovreden, treba pa je vrhu tega upoštevati tudi položaj onih, ki so morda vse svoje življenje štedili. Tudi teh se ne sme prikrajšati. Enostavno odpisati kmečke dolgove se tudi ne da. Kajti nekdo bi to moral plačati in plača' bi baš tisti, ki je štedil in svoj denar nalagal v denarne zavode. Vlagatelji so že itak preživeli dovolj težkih časov. Izgubili s« z vojnimi posojili, prišle so razne druge dajatve, ki so jih zadele in ne more se jim sedaj znova odvzemati. Kajti kdo bi potem še štedil! In hvala Bogu, da imamo baš v dravski oanovini tako lepo število vlagateljev in varčevalcev, ki so danes opora vsega našega gospodarstva. Na njihov račun se ne more in ne sme reševati problem kmečkih dolgov. Tudi se ta problem ne da rešiti s tiskanjem denarja, ki nima zakonito predpisane podiage, kajti tudi to ve bi bila trajna rešitev problema.
Smernice za reševanje problema kmečkih dolgov so jasno začrtane. Prvo je znižanje obrestne mere in to radikalno znižanje, nadalje s tem, da se organizira cenejši kredit za naše kmetijstvo, čigar cena bo v skladu s sedanjo rentabilnostjo kmečkega gospodarstva. Obrestna meia ne sme biti za' hipotekami kredit večja od 3 do 5 in za osebni kredit od 6 do 8 odstotkov. Vsaka višja obrestna mera pri sedanjih prilikah in sedanjih cenah kmečkin pridelkov, živine itd., ne bi prestavljala trajne odpomoči. Tretja glavna, opora za rešitev kmetijskega problema mora biti
v iskanja novih tržišč
in v dviganju cen kmetijskih pridelkov.
G. minister je nato obširno orisal politiko vlade, ki gre za tem, da si pridobimo neva tržišča za naše proizvede, žito, les, živino, sadje itd., ker samo na ta način, da dvignemo izvoz, bo mogoče dvigniti cene in s tem najbolj pomagati kmstu. Kajti, kadar bo kmet svoje pridelke zopet lahko spravljal pošteno v denar, ga ne bodo več trli dolgovi in s svojimi dohodki bo oplajal vse ostale panoge našega narod, nega gospodarstva
Zadnje dni se zopet mnogo govori o dinarju in kjer se pojavim, povsod me vprašujejo,
kaj je z Kašo valuto.
Smatram za svojo dolžnost, da vam odkrito povem: Z dinarjem je vse v redu! V»e, kakor je treba: podana je po zakonu predpisana zlata podlaga, ki znaša 35 odstotkov. Noben bankovec se ne tiska, za ka. terega ne bi bila podana ta podlaga. Vprašal pa bo kdo, kako pa je potem prišlo do tega, da nam hočejo sedaj prodajati lire po 350 do 360 Din in da so druge valute v ceni poskočile, čeprav je morda nekaj novega, da na političnih zborovanjih razpravljam o takih zadevah, smatram za svojo dolžnost, da vam stvar pojasnim.
Vsi veste, da posluje v naši državi mnogo tujih družb s tujim kapitalom, kakor razne banke, trgovske in industrijske družbe ter zavarovalnice. Poprej so, še do oktobra lanskega leta, svoj kapital, ki je plasiran v Jugoslaviji, in zaslužek, ki ni majhen, potegnile iz države. Lansko leto, ko se je po vsem svetu pojavilo veliko nezaupanje, ko je prišlo v bogati Nemčiji do velikanskih krahov in se je morala država angažirati pri reševanju bank; ko so se slični dogodki odigrali na Madžarskem, v Avstriji in po vrsti v raznih drugih dr. žavah; ko se je vsaka država začela bati za svojo valuto, tudi ml nismo mogli nadaljevati svoje liberalne politike napram inozemskim družbam. Zato so bila dobro-imetja teh družb postavljena pod zaporo, to je, da so smele s tem denarjem razpolagati samo Z odobritvijo finančnega ministrstva. Letos je s pogajanji dosegla predvsem Italija, da se je ta zapora ukinila in tako je prišlo same tu do osvobo ditve ogromne vsote okrog 100 milijonov dinarjev. Ko so dobile te dražbe zopet svobodno razpolaganje s svojim kapita
lom, so začele prodajata te dinarje preko bank in borz. Ta denar se nI dal izvoziti iz države, marveč se je »rnel uporabiti samo za plačilo blaga, nakupljenega v Jugoslaviji. Tedaj so smatrali, da je prišel čas, ko nas lahko ocenjujejo ter so na to-jih borzah ponujali te dinarje za 20 odstotkov ceneje. Tako je prišlo do tega, da izgleda, kakor da je dinar padel, kar pa v resnici ni m je to za vsakega strokovnjaka popolnoma jasno, potrebno pa je bila tej špekulaciji napraviti konec in zato je baš danes odpotovala v Rim posebna delegacija, ki bo sklenila z Italijo klirinško pogedbo, s katero bodo zopet vzpostavljene normalne plačilne razmere ter se bodo cnemogočile take transakcije. Zato je bilo povsem nepotrebno, da so celo nekateri naši izvozniki izgubili glavo in postali malodušni. Smatral sem za dolžnost, aa vam to pojasnim, da slišite od člana vlade, torej z najbolj avtentične strani, kaj je prav za prav na stvari. Za dinar ni nobene nevarnosti, ni nobenega razloga za vznemirjanje in malodušnost. Od lanskih volitev sem gotovi ljudje neprestano prerokujejo in napovedujejo dogodke. A mogli ste sami videti, da se nič cd tega, kar so napovedovali, doslej še ni zgodilo in tako se tudi to ne bo, da bi dinar padel. Oni se s takimi prerokovanji le sami blami-rajo.
Minister Pucelj v Toplicah
Veličastna manifestacija za ideje nove vsedržavne stranke je bilo tudi zborovanje v Toplicah na Dolenjskem, kjer so o vseh aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih poročali gg. minister za socialno politiko Ivan Pucelj, poslanec novomeškega sreza g. Anton Kline, zastopnik banovinskega odbora JRKD iz Ljubljane g. dr. C e p u d e r in predsednik novomeške sreske organizacioe g. dr. R e ž e k. Zborovanja se je udeležila velika množica domačega prebivalstva, mnogo občinstva pa je prihitelo tudi iz oddaljenih krajev novomeškega sreza. O zborovanju je prineslo obširnejše poročilo že ponedeljsko >Jutro«, danes podajamo samo še nekaj misli iz govora g. ministra Ivana Puclja, ki je pri množici poslušalstva žel največ nezadržanega odobravanja:
V starih časih so gospodje, ki so gospodarili svetu, kmeta odpravili od tega, da bi soodločeval v javnem življenju, s preprostim geslom, da se kmetu ne kaže vtikati v politiko. V Toplicah je takrat gospodaril graščak, politiko so takrat opravljali vitezi in baroni. Na svetu je pa že tako — kdor ima sukno pa škarje v rokah, ta bo rezal, kakor bo njemu po želji. Kaj pa je politika prav za prav? Da povem s preprosto, domačo besedo: politika ni nič drugega kakor smotrno opravljanje vseh skupnih javnih zadev, nič drugega kakor skrb za javni blagor. Dobro je, da na svojem gruntu pridno delate in umno gospodarite — ampak kaj vam pomaga vse to, če vso skrb in vso besedo o skupnih rečeh prepuščate drugim, če ne marate sodelovati 'n soodločati, kakšni naj bodo zakoni te vaše in naše države. S samim ja-dikovanjem se na svetu ne opravi nič. Potrebno je zanimanje za vsa javna vprašanja m tudi sodelovanje.
Mnogo se govori o decentralizaciji, mnogo je bilo vika in krika svou čas o avtonomiji. Naša vlada
pripravlja dekoncentracijo,
ki bo dala ljudstvu več, kakor bi mu bile dale vse avtonomije In federacije, ki so jih v prejšnjih časih propagirali nekateri slovenski in hrvatski voditelji, ki pa jih potem, kadar So prišlj na vlado, nikoli niso bili pripravljeni izvesti.
Važno je vprašanje, kako razdolžiti kmeta. Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da zaščit; predvsem malega človeka. Varčevalci so sami mali ljudje, brez varčevalcev bi svet propadel In te ljudi je treba predvsem zavarovati. Zakon o vseh teh stvareh mora biti sprejet, prav tako občinski zakon, da si ljudje izvolijo svoja zastopstva. Občinske volitve se bodo vršile postopoma po banovinah,
Jako važen je
zakon o agrarni reformi
Največja krivica je, da je v rokah ene rodbine preveč zemlje. Saj ste že videli, da so okrog velikih graščin samo mali kočarji, ln med vojno je bilo tako, da so pri teh rekvirirali več fižola kakor v graščini. To razmerje je treba odpraviti. Gledati morate, da vaše občine postanejo gospodarji te zemlje ln da bodo vaši sinovi lahko gospodarili na nji po svoji pameti. Imamo kralja iz kmečke hiše, tu kmet lahko pride do svoje pravice.
*
Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, se seveda močno občuti tudi Pri nas. Hudo je pri nas, toda drugod je še desetkrat težje, še bogate in velike države, kakor Anglija in Nemčija, ne vedo ne kod ne kam in povsod si ubijajo glave, kje bi se našel Izhod. Pri nas pa še kljub občutni krizi nismo tako na koncu. Res <je rja hudo zadela pšenico, toda na razpolago imamo 100 tisoč vagonov koruze za izvoz — in tega ne bi mogel izjaviti noben angleški ali francoski minister pred svojim občinstvom; tam morajo vsi vse kupovati ln za lačne in brezposelne Je ministrstvo za socialno politiko lani Izdalo 80 milijonov dinarjev.
Do 6. januarji a smo imeli veliko • strank in med njimi je bil večen prepir. Potem Je kralj presekal to stanje in ustanovili smo novo stranko, v katero je povabljen vsakdo, ki mu je do stvarnega resnega dela. če pride kdo k vam in vam bo prigovarjal: kaj se boš vtikal v politiko — takrat povejte: Res je kriza, res je hudo, ampak jaa še vseeno rajši gospodarim sam, kakor da bi gospodaril kdo drug. Stopite vsi na to pot, saj se mora vsak narod sam boriti za svojo oblast. Kadrr boste pustili, da vam kdo drug reže kruh. bodo prav tenki koščki prišli na vas. Kritizirajte, godrnjajte, če hočete, samo pridite zraven, pomasrajte delati. Skrbite z nami, delajte z nami — samo tu je rešitev!
Kongres jugoslovensfdh mest
Za skorajsnje uveljavljenje zakona o samoupravi mest Potreba enotnega gasilskega zakona ter zaščite mest
pri elektrifikaciji države
Skoplje, 3. oktobra.
V	Skoplju se je vršil v nedeljo kongres Zveze mest kraljevine Jugoslavije, katerega se je udeležilo nad 80 delegatov iz raznih krajev države. Pred otvoritvijo kongresa so se člani odbora zbrali pri samostanu Matka pri Skoplju in tam pripravili gradivo za kongres. Proučili so še enkrat Zvezin predlog projekta zakona o mestnih upravah, s katerim se zahteva široka samouprava mestnih občvn ter reforma komunalnih financ. Odbor je na tej seji tudi sklenil, da bo časopis »Savremena opština« ostal organ Zveze mest in da dobi subvencijo od 70.000 Din, glasilo »Na<a samouprava« pa subvencijo i0.000 Din. Razpravljalo se je tudi o mnogih socialnih problemih naših mest.
Kongres pa se je vršil v Prosvetnem domu in otvoril ga je podpredsednik beograjske občine g. Bogdanovič. Nj. Vel. kralja je zastopal general Radovan Jovanovič, predsedništvo vlade podban g. Krasojevič, zastopana pa so bila tudi ministrstva notranji zadev, financ in socialne politike ter razna narodna in kulturna društva. Zborovalci so navdušeno sprejeli udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, potem pa so namesto dosedanjega predsednika dr. Srkulja, ki je postal minister za zgradbe, izvolili_za predsednika Zveze njegovega naslednika pri vodstvu zagrebške mestne občine dr. Ivo Krbeka.
V	svoji zahvali za izvolitev je predsednik dr. Krbek naglasi!, da je v prvi vrsti izkazana čast Zagrebu, ki ima veliko tradicijo v našem narodnem življenju in posebej še kot mesto in mestna uprava po geslu: Od močnih mest do močne države. Zagreb je vedno gojil idejo jugosloven-stva in jugoslovenske neodvisne uedinjene države. Potem je prešel predsednik na pro-gramatično stran Zveze mest, ki na svetih tleh starodavnega Skoplja, ki manifestira veliko našo preteklost, naglasa naslednje svoje težnje:
Naša država mora dobiti dva občinska zakona, da sledi tako modernemu načelu zakon oda jstva na zapadu, ki ima posebne zakone za mestne in za vaške občine. Pri nas je sprejeto moderno načelo posebnih zakonov za dva različna tipa občin, potrebe pa zahtevajo, da se istočasno sprejme tudi zakon o b a no vinski h samoupravah. Vrstni red teh zakonov za Zvezo mest^ ni važen, važno pa je za njo to, da bi vsi tt tri ie zakoni tvorili logično celoto.
Po govoru predsednika so bila sprejeta poročila in predlogi, ki jih je pred kongresom obravnaval odbor Zveze. Tudi kongres je posvečal veliko pozornost socialnim nalogam mestnih občin, zlasti pa zdravstvenim ustanovam ter zaščiti otrok, mater siromakov. Sprejeti so bili tudi važni sklepi. Tako bo ministrstvu socialne politike stavljen predlog za prepoved nočnega dela v pekarnah. Zveza mest bo nadalje skrbela, da bodo dobile občinske uprave več svobode pri vodstvu gospodarskih podjetij 1n da bo v kratkem izdelan enotni načrt za zavarovanje mestnih stavb in podjetij in za način, kako naj se razpisujejo razna dela Posredovalo se bo tudi pri vojnem mini-
strstvu, da bi bil čimprej sprejet enoten zakon o vojaških stanovanjih po mestih. Pr' dnje leto se bo vršil kongres Zveze v Novem Sadu. Predsednik skopljanske občine je referiral o ulogi mest pri elektrifikaciji naše države. Po zaključku kongresa so se delegati podali na banket, ki je bil prirejen v hotelu »Bristol« in kateremu je prisostvoval tudi notranji minister dr. Lazič. Danes se je večina delegatov podala na izlet po Južni Srbiji.
Na kongresu je bila sprejeta naslednja resolucija:
Skupščina Zveze jugoslovenskih mest -e odobrila v celoti spomenico, ki jo je v zadevi nore?a zakona o mestih izdela! in kr. vladi predložil poslovni odbor Zveze m«t po svoji seji dne 25. junija t. 1. v Zagrebu.
Skupščina Zveze mest, ki stoji na stališču. da se morejo mesta šele po omego-čenju im na najširši samoupravni osnovi zakona o mestih razvijati tako, kakor ne zahteva samo njihovo življenje in intere« si, nego tudi interesi vse države, ker so mesta v državi žarišča vse politike :n napredka, nagilaša potrebo skorajšnjega uveljavljen ja takega zakona, s katerim bi ce omogočita uresničenje nalog mest.
Ker se izvrševanje dolžnosti mest™ h občin v omenjeni smeri ne more zam:sl;ti brez sigurne podlaige mestnih financ, poudarja skupščina Zveze mest neizogibno potrebo uveljavljenja modernega zakola o samoupravnih financah mestnih občin, ki jim bo omogočil, da bodo mogla v polni meri razvijairi vse srvoje sile in tako delati svo-jo korisit in korist države.
Do uveljavljen ia zakona o sornouip ravnih financah je potrebno, da ostanejo še nadalje v veliavi vsi dosedanji mestni dohodki, zlasti trošarine, najmamj v svoji dosedanji višini, nadalje nniemnmske in ognje-gasne doklade ter stično, in da se s tem v zvezi občinam ne nalaigajo nobena nova bremena, zlasti pa. da 6e za prihodnje leto odgodi izvršitev zakona o javnih bolnicah glede na prispevanje me«t za vzdrževanje državnih bolnic, ter končno, da se za no« bene nabave občin z.a sanitarne, rromet"e, ogtnijegaisne in ostale javne potrebe ne plačuje davek kakor na luksus.
Zveza, mest smatra za -,>>otrebo, da se čimprej uveljavi enoten zakon o gasilstvu za vso državo.
Pravilna rešitev vprašairia e1dlatrif:kaci;e države je prvovrstnega pomena talko zft državo, kakor za mestne občine. Zveza mest prosi zato. na j se čkn prej uveljavi zakon o e^ktrifikfOTjS države. Nwmwt te?«, zakona je opravičena tudi s tem, ker rele razni domači, zasebrvi ki tuji kapntali izkoristiti sedanje neurejeno stanje v vprašanju elektrifikacije na škodo mestnih mbčin in meščanov Ta tipata! skuša pridtfhrtf potom elektrifikacije države nove koncesije aili pa podaljša ti staTe. Vlada se naproša, naj vsako tako izkoriščam je onemogoči z odklonitvijo takih koncesij m dovoljevanjem direktne pomoči posameznim občinami, ki jo zaprosijo.
Pomožna akcija v srezu Šmarje
Pred kratkim se je vršila v prostorih sreskega načelstva v Šmarju konferenca, ki jo je po dogovoru z narodnim poslancem Vekoslavom Snindlerjem sklical g. sreski načelnik dr. Maraž. Konferenca je imela namen in nalogo, da razpravlja in sklepa o pomožni akciji, ki je potrebna v srezu, da se bo preko zime prehranilo prebivalstvo sreza, ki je v svojih severnih delih hudo trpel zaradi suše in deloma zaradi toče, in čigar južnozapadmi del je zlasti težko udarila toča, ki je uničila ponekod do 90 odstotkov sadežev. Sresko načelstvo je po svojih organih službeno ugotovilo, da celokunna škoda v srezu presega 6 milijonov dinarjev ter da je za prehrano potrebno nad 40 vagonov koruze.
Konference so se udeležili tudi gg. narodni poslanec V. Sbindler, načelnik sreskega kmetijskega odbora in člam banovinskega sveta "Florijan Gajšek, veletrgovec Suppanz iz Pristave, veleposestnik Kupnik iz Podplata. župana Lesjak (Sevnica) in NunčiC {"Sladka gora), sreski kmetijski referent Strašek itd.
Po poročilih in predlogih g. sreskega načelnika. ki je podal sliko uradnih ugotovitev glede škode in potrebe, ter narodnega poslanca Spimdlerja. ki je poročal o svojih osebnih vtisih v prizadetih krajih, je bilo sklenjeno: 1. da se uvede pomožna akcija za vse prizadete občine: 2. da celokupno pomožno akcijo izvede sreski kmetijski odbor s pomočjo narodnega poslanca, sreske-pa načelstva, vlade in drugih činitdjev; 3. da se od posameznih občin dobavijo takoj še podrobni podatki glede potreb na prehrani za. ljudstvo ki živino: 4. da se po možnosti Sobi večja množina semenske pšenice v srez; 5. da se takoj za prve potrebe dobavi večje število vagonov koruze za najnujnejše potrebe.
Glede nadaljnjih ukrepov bodo po potrebi sklicane nove konference.
Župani, učiteljstvo in vsi drugi, ki se za stvar zanimajo, nai svoie morebitne podatke, predloge, potrebe ter — morebitne pri-Fpevke za pomožno akcijo pošljejo na: Sreski kmetijski odbor v Šmarju pri Jelšah.
Kongres ortonedov
Zagreb, 3. oktobra, n. Ob 10. dopoldne ie bil otvvien kongres jugoslovenskih in češkoslovaških ortopedov. Na kongres je prišlo zelo mnogo Čehoslovakov. brzojavne m pismene pozdrave pa so kongresu poslala ortooedska društva iz Nemčije, Francije, Italije, švedske. Norveške in od drugod. Kongresu je predsedoval nestor jugoslovanskih ortonedov, dr. Božidar SoiSid, ki je takoj spočetka predlagaj, naj pošlje kongres udanrvstni brzojavki kralju Aleksandru in predsedniku Masarvku. kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Nato sta govorila zastopnika bana in zagrebške občine, za univerzo v Vratislavi profesor Koch. v imemu univerze v Pragi pa dr Zahradmiček. Zatem je predsednik dr. Spišič govoril o so-ci-dno-medicinski važnosti ortooedije.
Ob 13. ie bilo skupno kosilo v mestni l-lr^ti, ob 15. pa se je kongres nadaljeval. Zvečer je bil skirnen banket. Kongres bo jutri dopoldne zaključen. Poooldne si bodo češkoslovaški gostje ogledali mesto in njegove ustanove.	je
Rektor dr. Relobrk t
Zagreb, 3. okt. n. Davi ob 9. se je rektor zagrebške univerze, dr. Josip Belobrk, odpravil k svečani otvoritvi ortopedskega kongresa v Zagrebu. Ko je vstopil v dvorano, kjer s« ie imel pričeti kongres, mu Je nenadoma postalo slabo in se je onesvestil. Odnesli so ga v eno izmed sosednjih sob medicinske fakultete in profesorji so mu nudili prvo pomoč. Rektor pa je kljub prizadevanju medicinskih strokovnjakov že ▼ nekaj minutah umrl. Ko je predsednik kongresa prof. Spičič otvoril kongres, je obenem zbranim jugoslovenskim in češkoslovaškim ortopedom sporočil vest, da je v isti zgradbi, v kateri se vrši kongres, premini! rektor zagrebške univerze. Dogodek j« napravil na vse prisotue silno globok vtis.
Slavnostni zbor praktiičnih tehnikov
Celje, 3. oktobra V nedeljo dopoldne se je vršil v lestav-raciji »Evropi« v Celju slavnostni občrrl zbor Organizacije praktičnih elektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani ob petletnici združitve organizacij absolventov elektro in strojne delovodske šole. Prišlo je iz raznih krajev dravske banovine okrog 70 članov in mnogo gostov. Predsednik Varšek je toplo pozdravil vse tovariše ter goste: gg. direktorja TSŠ v Ljubljani Reisnerja, zastopnika Zveze privatnih nameščencev dr. K6stla, zastopnika Zveze delovodij Pečana, zastopnika Društva jugoslovenskih obrtnikov v Celju Stojana Holobarja. zastopnika Obrtnega društva v Celju Vinka Kukovca, zasteonika Zbornice za TOI in okrožnega odbora v Celju Draga Zabkar-ja, načelnika Združenja elektrotehničnih obrti v dravski banovini Poljšaka in zastopnika tiska. Pismene pozdrave so poslali narodni poslanec direktor g. Krejči, ravnatelj zdravilišča Rogaške Slatine inž. Dletrich, ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn inž. Miklavc, inšpektor parnih kotlov in strojev za dravsko banovino inž. Gulič ter tovariši iz Beograda, Kragujev-ca, Kraljeva in Kamnika.
Predsednik Varšek in tajnik Mihelčič sta podrobno poročala o dosedanjem delovanju OPEST ter o njenih smotrih, nalogah in uspehih. Nato so pozdravili in vzpodbujali zborcvaice gg. direktor Reisner. dr. Kosti, Poljšak, Vinko Kukcvec. Drago žabkar, Štoian Holobar in Pečan. Zahteve organizacije so bile soglasno sprejete v oh-Sirnejši resoluciji
Po ztoorovanju se le vršilo skupno kosilo in slikanje. Popoldne so priredili udeleženci izlet na Stari grad. Zvečer so se z najboljšimi vtis« in podkrepljeni v svoji stanovski zavesti vrnili na svoje domove.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, nevihte in deževje mogoče. temperatura nizka, mestoma vetrovno. Situacija včerajšnjega dne: Nad severno Evropo se je včeraj ojačila močna barome-terska depresija Nad južno Evropo ie prevladoval slab anticiklon
Dunajska v vremenska napo red za »orek: Izpremenljivo, od časa do časa dež, hladne*
Kaši kraji in ljudje
Ameriški kongresnik Pittenger naš prijatelj
Newyork, konec septembra.
Znani odvetnik \Villiam Pittenger. član ameriškega zveznega kongresa in zastopnik severnega dela države Minnesote, je eden izmed odličnih prijateljev našega naroda. Zastopstvo v zveznem kongresu vrši od 1. •1928 in ponosno kandidira na republikanski listi pri letošnjih volitvah. Njegovo volilno okrožje (Minnesota s sedežem v Duluhu), šteje 276.000 zrebivalcev, med njimi preko
30.000 Jugoslovenov. V tej pokrajini se nahajajo največji železni rudniki, v katerih jo Zaposleno mnogo naših rojakov, ki so se naselili tod že pred 30 leti.
G. Pittenger goji stalne stike z našimi društvi, klubi in njihovimi predstavniki. Tako se je v \Vashingtonu čestokrat krepko zavzel za naše rojake. Ko so med veterani zadnje »bonusne armade« prišli v Wa-shington tudi naši rojaki, se je g. Pittenger osebno zavzel za nje. Kot naš prijatelj je poznan tudi na kr. poslaništvu v Wa-shingtomu. Z veseljem se spominja mojstra Jakca, ki ga je ob bivanju v Washingtonu portretiral; visoko ceni umetnino našega pri! jubl j enega u m e tn i k a.
Izgledi za ponovno izvolitev prijatelja aašega naroda so zelo povoljni in g. Pittenger se bo tudi v bodoče zavzemal za težnje naših rojakov.	Marijan Pfeifer.
S kamero ob gornii Krki in v Žužemberku
_ Tista dva. ki sta držala figo pred vremensko hi.šico, nista bila razočarana in z njima Vred hidi ne okoli dvesto fotoamaterjev ki pohiteli v nedeljo na klic Gregončeve f-ntošole tja doli v romantični Žužemberk.
Ko je brzc'o šest natrpanih avtobusom v ranem jutru po dolenjski cesti, se ie zdelo, da se je zbralo na jesenskem nebu malo £eč oblakov, kakor jih je notrebno za do-
rr fotografski posnetek. Toda že na po nosnem Bošta jnskem gradu so bili izgledi Tekoliko boliši in fotoamatenj s;o z užit-V >m fotografirali sivo zidovje m lepe po~ Vri 'inske motive okoli gradu.
Kolona ie kaj kmalu odbrzela naprej do izvirov Krke. Preko sto ljudi se je spustilo po strmem pobočju peš do izvirov, pred vhodom v Krško jamo pa je bila prav originalna nameščena »reševalna postaja«, kjer si je lihko vsak krepko privezal dušo in se pogrel.
Med marljivim snimanjem so se bližali fotoamaterji Krški vasi, kjer so si ogledali Ravberjev grob, nekako grobnico pod cerkvenim stolpom, kjer sta dve sveči razcveti jevali kup lobanj im kosti. Tudi sama vas nudi krasne motive in veselje je bilo tem večie, ker je jesensko sonce prodrlo sive ohlake.
Nato so z avtomobili odbrzeli v Zagra-c^ec, kjer so si ogledal' tamošnjo elektrarno ob naravnem jeru. Razsvetljuje 25 vasi. Tu je bila servirana zelo okusna juž in a. Ljudje so se razkrooili s svojimi aparati po divnih bregovih Krke in zbralo jih je šele »hupanje« avtobusov, ki so klicali k odhodu.
V Žužemberk, ki jih je sprejel v polnem Boncu in ves v zastavah, so pribrzeli v strnjeni impozantni koloni, ki sta se ji prl-družila še avtomobila Novomeščanov in Litijčanov. Na trgu. kjer je bil postavljen slavolok, se je zbralo domače prebivalstvo šn navdušeno pozdravljalo goste. Prvi Je g. eolski upravitelj Mervar izrekel prisrčno dobrodošlico. Zahvalil se mu je vodja izletnikov, naš agilni. neutrudni organizator tn iskalec novih poti za popularizacijo in pod vig fotosinorta. g. Ben o Gregorič. N*»to je spregovoril Novomeščan g. Viktor Pir-jiat, ki je s svojim poetičnim nagovorom rpeval lepo Dolenjsko in klical borce na fronto tujskoprometne propagande za to
pozabljeno zemljo. Zadnji je govoril za Za-savce g. Jože Zupančič iz Litije.
Ob zvokih godbe so se gostje razšli v treh skupinah na kosilo in izkazalo se Je, da ne lažejo tisti, ki pravijo, da iz Žužemberka še nihče ni odšel lačen. Popoldne so se podali fotoamaterji pod vodstvom domačinov po Žužemberku. Ogledali so si staroslavni, žal razpadajoči grad, staro cerkvico svetega Miklavža z znanimi freskami in slapove ob Krki. Občudovali so Žužemberk s hriba, ki ga krona velika farna cerkev in ki nudi zares edinstven razgled. Popoldne se je vršil v veselju in zadovoljstvu piknik na livadi ob robu gozda. Grozdja, pečenic, pečenega krompirja im kapljice je bilo na pretek! Celo cirkus, ki se slučajno nahaja v Žužemberku, je sodeloval! Ima prav svojevrsten orkester in pozna »gardeoficirja« v svojevrstni varianti!
Zvečer je bilo slovo na trgu prisrčno ln ginljivo! Ali bo Žužembeiik kmalu doživel spet tak tujski naval?!
V trdem mraku (dan se je že občutno skrajšal!) so obiskali fotoamaterji Jurčičevo rojstno hišo na Muljavi, vpisali so se v spominsko knjigo in — kar je lepo — mar-sikak dinarček je padel za starega Jurčičevega brata, ki je bil še pokonci in se ni mogel na čudi ti navalu v hiši!
Okoli sedmih je prispela kolona pred stiski samostan, ki je — čeprav je bila že noč — na široko odprl svoja vrata.
Ob osmih je bila okusna večerja pri RoJ-cti v Stični. V najlepšem razpoloženju so zasedli izletniki avtomobile in se vrnili v Ljubljano.
Bil j« zares lep dan, vreme je bilo naklonjeno, organizacija izborna, program pa obilen, lep m poučen. Izletniki kakor Dolenjci so lahko zadovoljni!
Slovo Slavoja Dimnika od Maribora
Maribor, 3. oktobra. Okrog mrtvašnice v mariborski javni bolnici se je zbrala ob 16. velika množica mariborskega in okoliškega prebivalstva ter mladine, da se zadnjič poslovi od velikega .mladinoliuba in človekoljuba Slavoja Dimnika. Med meščane so se pomešali Pohorja-ni, ki so dobro (poznali pokojnika, vse pa je dušila velika žalost za prerano umrlim dobrotnikom. Med drugimi so bili navzoči poleg razž&loščene družine mestni žu-nom dr. Lipold s soprogo, sresiki načelnik Ma-kar, izredno mnogoštevilno učiteljstvo ter •zastopniki SiLD in SPD ter vseh tukajšnjih dobrodelnih društev.
Po cerkvenih obredih se je poslovil od •pokojnika v govoru, v katerem je sku=al vsaj skromno opisati velike njegove zasluge za družbo in narod, njegov bivši tovariš učitelj g. Gerčar, ki ie mglašal, da bo le težko najti Slavo ju Dimniku vrednega naslednika. Učitelji irn drugi oevci so zameli pod vodstvom učitelja g. Cihica žalost Ink o »Vigred. nakar je odšel sprevod s krsto pred upravno poslopje bolnišnic, kjer so zapeli nagrobnico »Blagor mu«. Z mnogim' venci in cvetjem pokrito krs*o so položili v avtofurgon pogrebnega zavoda, Vi ja od-brzel proti Ljubljani. Na jiginljivejše je bilo iskreno slovo mladVie, ki ii je pokojnik, posvetil vse svoje življenjske moči in ki le pokrila krsto s nohorskim cvetjem, dočim je učitelj g. Malenšek zaklical v skm>: »Slavo j, zbogom, zbogom!« Med mnogoštevilnimi krasnimi venci ie bil najnežnejš? oni, ki ga je poklonila deca počitniškega doma na Pohorju in ki je imel napis: »»Poslednje cvetje od Pohorskega doma.« Pokop Slavoja Dimnika bo jutri v Ljubljani ob 16. pri Sv. Križu.
Jubilej tvrdke F. Lukič
Ljubljana, 3. o-ktobra. Pred 25 leti se je pojavil na Vidmarjev? hiši št. 19, Pred škofijo napis F. Lukič, skromna, a *ilno čedna izložba takrat modemih oblačil pa je pričala, da vodi dam-sko in moško konfekcijo strokovnjak s prirojenim okusom, ki zna pri oblačilni industriji izbrati najlepše in tudi najboljše od najlepšega in odgovarjajočega vsem modnim zahtevam. Ljubljančanke so takoj spoznale da jim je gospa Anka Lukičeva. ki je otvorila trgovino, najboljša svetovalka v vseh modnih zahtevah in to vedno tako, da je vse, kar se dobi pri njej, vedno polnovredno tudi v praktičnem pogledu. Sloves modne dovršenosti in finega okusa, ki si ga je tvrdka tako naglo pridobila, ji je ostal zvest in ker so zlasti dame vedno z naj-večiim zaupamjem in veseljem posečale to tvrdko, je postal njen prvoten lokal kmalu pretesen in tako se je tvrdka leta 1938 preselila v krasne vogalne lokale Filipovega dvorca v Stritarjevi ulici.
Velike izložbe, v katerih kaže tvrdka v prekrasnih modelih najmodernejše damske obleke za vse priložnosti in tudi vso garderobo za gospode od najboljše krojenih kompletnih oblek pa do vseh drugih delov in predmetov, povedo vsakomur: Tu se dobi
najboljše od najboljšega. Sloves izborne konfekcije se je že davno uveljavil tudi po vsej deželi. Za poslovanje važno poglavje tvori tudi vzorna postrežba strank, ki vsem, ki so je bili kdaj deležni, ostane v najboljšem spor.inu. Vse želje se berčjo •tu kupcu že na očeh in z najboljšim se mu postreže brez vsakega pretiravanja.
Z izborno kvaliteto in vsestransko solid-nostjo zvezana vzorna postrežba ima tudi velike zasluge pri najboljšem slovesu jubilejne tvrdke. Gospa Anka Lukičeva se že četrt stoletja najdoslednejše ravna po geslu: Dobro blago se najboljše priporoča m 'zadovoljna stranka se vedno vrača! — in tako lahko tvrdki čestitamo k sedanjemu jubileju v prepričanju, da jo bodo naslednje in tudi še mnoge jubilejne obletnice našle v še večjem razvoju in slovesu.
Vrl
moz s severne meje
Gornja Radgona, 4. oktobra.
Svoj 60. rojstni dan obhaja in obenem goduje ugledni trgovec in vinogradnik g. Franc Korošec starejši. V mladih letih je mnogo potoval, leta 1901 pa se je naselil v Gornji Radgoni in kmalu prevzel znano Škerlečevo trgovino, ki je danes velika in modema, k domačiji pa pripada tudi obsežno vinogradno posestvo.
Leta 1911 je g. Korošcu uspelo spraviti tukajšnjo trgovsko zadrugo v slovenske roke ter je bil sam njen prvi načelnik. Septembra 1914 je bil kot žrtev ovaduhov zaradi srbofilstva zaprt v graških ječah. Po prevratu je bil med ustanovitelji in voditelji narodne straže na naši severni meji, dokler niso prispela semkaj pojačanja vojaštva. Po prevratu je ustanovil kmetijsko podružnico im bil njen dolgoletni načelnik, nadalje je bil več let član trgovske in obrtne zbornice, načelnik trgovskega gremija za Gornjo Radgono, odbornik okrajnega odbora, vsa leta po vojni je odbornik trške občinske uprave, predsednik upravnega odbora občinske hranilnice in podnačelnik trgovskega združenja. Slavljencu želimo še mnogo zdravih let!
Dve žrtvi mladega zločinca
Maribor, 3. oktobra.
Pretekli (ponedeljek, 26. septembra, je bil izvršen v vasi Vodiku pri Sv. Marjeti ob Pesnici surov zločin, kakršni so postali v zadnjem času na našem podeželju skoro vsakodnevni. Omenjeno popoldne je poklicala posestnica Magdalena Senekovičeva svojega soseda Franca Čepa, da bi obrezal dva prešiča. Po končanem delu je Čep še nekoliko posedel in se malo pokrepčal. Okrog 18. se je poslovil in odšel proti nekaj minut oddaljenem domu. Ko je stoipil pred domačo hišo. je opazil pri hišnem vogalu svojo ženo Marijo, ki mu je prišla nasproti. V tem hipu je planil izza vogala mladoletni Josip Klemenčič in udaril Če-povo s kolom tako močno po glavi, da ji je počila lobanja i.n se je nezavestna zgrudila. Čep je priskočil svoji ženi na pomoč ter obupno zaklical: »Moja žena je mrtva!« V tem hipu je pa tudi on dobil hud udarec s kolom po glavi. Klemenčiču je skočil na pomoč tudi njegov starejši brat Ivan, ki je začel z nožem obdelovati na tleh ležečega Čepa.
Po zločinu sta oba fanta zapustila pozo-rišče. nakar so šele prišli pred hišo Seme-koviči in spravili zakonca domov. Poklicani zdravnik dr. Kramberger jima je nudil prvo pomoč, rabil je pa štiri ure, da jima je zašil rane. Žena Marija ves teden ni pri-(šla k zavesti in je v soboto 1. oktobra podlegla poškodbam. Cepovo stanje je še vedmo resno.
Orožniška patrulja, ki je bila poklicana na lice mesta, je aretirala Josipa Klemen-čiča, ki pa je skušl pregovoriti svojega bra-ita Ivana, da bi ta prevzel vso krivdo nase, oeš da mu nič ne morejo, ker je še mladoleten. Slednjič je priznal zločin. V Vosek
Je odšla v soboto popoldne sodna komisija mariborskega okrožnega sodišča, v kateri so bili preiskovalni sodnik dr. Travmer, sodni izvedenec zdravnik dr. Jurečko ln zapisnikar Samec.
Požar sredi Jeseni^"^
Jesenice, 3. oktobra.
V soboto zvečer okrog pol 21. so pričele tuliti tovarniške im lokomotivske sirene na postaji. Sredi Jesenic so začeli švigati visoko v zrak mogočni plameni. Goreti je začelo tovarniško poslopje g. Teršana. Pogo-Tela je streha im je ogenj napravil veliko škodo tudi v notranjosti tovarniškega objekta. Do tal so pogorele tudi nekatere šu-pe in drvarnice v bližini tovarne. Prvi so prihiteli k požaru jeseniški gasilci, takoj za njimi oni iz tovarne in iz Hrušice. Vsi jeseniški vodnjaki so bili v nekaj minutah prazni, hidranti so bili zaradi suše brez vsake w>de, tako da so morali napeljati cevi do 500 m oddaljene Save. Le požrtvovalnim •gasilcem se je zahvaliti, da ni ogenj napravil večje škode, ker je bila tu možnost razširjenja zelo velika, saj so hiše na kupu in je v bližini mnogo drvarnic, gospodarska poslopja pa polna sena. Pri gašenju požara odnosno na poti k pogorišču sta se .lažje poškodovana dva gasilca. Podnačelnik jeseniških gasilcev Franc Baloh je padel s strehe im tse znatno poškodoval po glavi in životu, tovarniški gasilec Alojzij Gašperim pa je na nagli vožnji padel z voza in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico »bratovske skladnice.

Bogataš - tat
DANES OB 9% SLAVNOSTNA PREDSTAVA!
Novi Sad, 30. septembra.
Časi se rtes čudno izprem imjaJjo. Dan dames že ne smeš zaupati prav nikomur, pa niti človeku, ki ga imajo daleč naokoli za največjega poštenjaka. Danes si mu stiskal roko kot možu, ki zaslurži vse tvoje spoštovanje. jutri pa izveš, da so ga zaprli kot — nevarnega tatu. Tako se je zgodilo prav te dni v Toržii pri Vrbasu. Seveda, v naši bogati BaSki morajo biti tudd tatovi bogati, odnosno bogatini tatovi in, kar se razume, obenem tudi poštenjaki, ker tu velja morda še boJij kot kje druiglje v ljudskih očeh pravilo, da je bogatin poštenjak, maroibe pa me vedno.
V toržamskem velikem mliinu so pred nekaj dnevi, ko so zjutraj prišli uradniki na delo v pisarno, ugotovili neprijetno dejstvo, da je pono<či zopet nekdo z vitrihom odprl pisarniška vrata in odnesel iz blagajne 56.000 Dim. Blagajno je odprl s ključem, ki je bil brez dvoma nalašč napravljen v to svrho. Iz blagajne je namreč že večkrat izginil po kak večji znesek, tako samo tri dni pred to zadnjo, največjo tatvino, deset tisoč diinarjev. Pri zasliševanju uraidništrva in delavstva se je ugotovilo, da je tisti dan neki neznanec nekajkrat prišel mimo mlina in sn ga ogledovati. Sta« novati je moral v Torži, ali pa nekje v bližini. To je dalo varnostmi oblasti povod, da je posvetila svojo posebno Skrb bivšim nameščencem v mliimu. Med nrimn je bil tudi neki Adam Hauser, ki je bil nekaj let zaposlen v mlinu kot skitga. pa je potem izstopil iz službe, češ, da mu je plača premajhna.
F. SMETANOVA OPERA Z ANSAMBLOM NAJSLAVNEJŠIH PEVCEV IN UMETNIKOV
OSEBE:
Marinka: Jarmila Novotna Janko: Domgraf Fassbander člana berlinske državne opere.
Kecal: . • , Oto Wernicke Vašek: . . . Paul Kemp
ORKESTER BERLINSKE DR-2 AVNE OPER F.
NAJVEČJA FILMSKA SENZACIJA V TEJ SEZONI!
»UFA« ZVOČNI TEDNIK!
REZERVIRAJTE SI PRAVOČASNO VSTOPNICE! TELEFON 2124. PREDPRODAJA VSTOPNIC DNEVNO OD 11. DO 12. URE DOPOLDNE.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Adam Hauser je iz mesta Kirle, ima lepo hišo, v okolici pa veliko posestvo s »salasem« (pristavo). Imoviit človek, ki ga je vse smatralo za največjega poštenjaka. Toda varnostne oblasti ni motilo njegovo bogastvo in njegova navidezna poštenost, pa ga je priprla in izvršila hišno preiskavo, pri kateri se je našel znaiten znesek v gotovini in cel kup dragocenosti, kalkoir jih ni bilo pričakovati pri njem kljub njegovemu bogastvu. V preiskavi pa je Hauser naiposled tudi priznal, da njegovo imetje izvira pnav za pran? iz tatvine. Se ko je bil sluga v toržanskem mlinu, si je napravil ključ k blagajni in je potem od časa do časa prihajal izpraznijevat blagajno. Vsega skupaj je tako odnesel iz te blagajne okoli 200.000 Din. Poleg tega pa je bil tudi še v zvezi z neko cigansko tatinsko tolpo, od katere je kupoval po n jej ukradene stvari, zlasti pa draigocenossti jn j-<h spravljal potem v denar, kar mu je tudi prinašalo lep dobnček. Tako je bogatel 'n bogatel in ljudstvo ga je spoštovalo kot največjega poštenjaka. Id si je s pridnim delom in vawnos>tjo pridobil taiko iepo imetje
Zanimanje učenjakov za Ohridsko jezero
Prihodnji hidrobiološld kongres se bo vršil v naši rfr/a^i in se bavil z zanimivostmi Ohridskega Jezera in naših pecinskih voda
Te dni se je vršil v Amsterdamu VI. mednarodni hidrobiološki kongres. V povojnih letih se je močno razvila posebna 'znanstvena panoga: raziskovanje voda in nastala je nova veda, imenovana limnolo-gija, ki je zelo važma tudi za narodno gospodarstvo. Znanstveniki raziskujejo namreč ne samo nastanke jezer, rek im drugih voda, temveč tudi vse življenje v vodah in vse. kar bi moglo služiti narodnemu gospodarstvu. Učenjaki, ki se bavijo z limnolo-gijo, so se organizirali kn priredijo vsako drugo leto mednarodni kongres im to najrajši v deželah, kjer imajo največ priložnosti za proučevanje velikih zanimivosti. Na amsterdamskem kongresu, katerega so se udeležili učenjaki mnogih evropskih držav, se je razpravljalo tudi o našem Ohridskem jezeru im o zanimivih vodah po skalnatih duplinah ali pečinah razmih jugoslo-vemskih pokra jim. Učenjaki, ki so sami raziskovali že pred leti Ohridsko jezero in naše pečinske vode, so izmesli mmogo tako zanimivega materijala, da je kongres sklenil posvetiti posebno pozornost zanimivemu Ohridskemu jezeru. Prihodnji kongres leta 1934. se bo vršil v Jugoslaviji ki se bo bavil v prvi vrsti z zanimivostmi v naši državi.
Dosedanja raziskovanja so ugotovila, da bivajo v Ohridskem jezeru živalske vrste, ki so bile na svetu še pred ledeno dobo in ki jih danes ne najdemo nikjer več živih. Živalstvo Ohridskega jezera predstavlja n a j in teresan tn e jši muzej, ki pa ima to velikansko prednost, da je živ. Ravno tako se <na'dejo budi pri nas po raznih pečimskih vodah, zlasti v omih, ki se zbirajo pod zemljo in le od časa do časa privro na površje,
| majrnteresan trne jši zastopniki prazgodovinskega živalstva, in sicer ne samo posebne vrste riib im rakov, temveč budi mehkuži, kf jih ni v drugih vodah. Kar se tiče živalstva, je Ohridsko jezero najzanimivejše na severni polovici svetovne oble in se lahko z njim meri samo še veliko Bajikalsko je-<zero na vzhodu Azije.
Za enkrat je še velika uganka, na kak mačin so baš v Ohridskem jezeru ostale pri ■življenju nekatere vrste živalstva iz najstarejših dob. Tudi zanimiva ohridska postrv, ki nima nikjer na svetu primera in je že iz starih narodnih pripovedk in pesmt iznana kot »ohridska riba«, je mnogo starejša od človeka. V Ohridskem jezeru živi tudi posebna vrsta črvov, ki so zelo podobni navadnim deževnim črvom s to veliikan-sko razliko, da živijo tu v vodi, dočim žive povsod drugod deževni črvi samo na kopnem. Ohridsko jezero, ki je nastalo v eni najstarejših dob, ima še celo vr^to drugih •zanimivosti, ki doslej še niso dovolj preiskane.
Po prejšnjih dispozicijah bi bil sedež prihodnjega mednarodnega hidrobiološkega kongresa nekje v Franciji ali pa v Švici, zanimivi referati o Ohridskem jezeru in drugih naših vodah pa so napotili kongresiste k sklepu, sklicati 1. 1934. kongres v Jugoslaviji. Ob zaključku kongresa so se kon-gresisti posvetovali tudi o sestavi odbora za prihodnji kongres in je bilo mesto podpredsednika pomudemo našemu zastopniku prof. beograjske univerze dr. Smiši Stanko-vidu, ki že dolga leta proučuje naša jezera in druga vodovja in je mednarodnim znanstvenim odborom predložil že mnogo zelo zanimivih poročil.
TURNI PREGLED
Dr. Anton Novačan:
Celjski knezi — Kroljedvorski rokopis — Dramatska
umetnost in Bratko Kreft
Kairo, dne 25. septembra.
Y	št. >Jutra« z dne 17. septembra t J. je Bratko Kreft po ljubeznivem poročevalcu »Jutrovem« vsemu svetu oznanil, da bo napisal svoji drami »Celjski grofje< še poseben uvod. s katerim bo, kakor on upa, definitivno pobil dosedanje napačne predstave o celjskih fevdalcih. Bratko Kreft je tudi mnenja, da smo v naši literaturi Celjske preveč poveličevali in da ga to poveli-fanje spominja na^ afero s Kraljedvorekim rokopisom na Češkem. In še nam pravi Bratko Kreft, da ga je napotil k pisanju drame notranji vigon. ker je videl, da naša literatura le preveč poveličuje in dviga na piedestal te nesrečne celjske fevdalce.
V	naši književnosti imamo poleg nekaterih povesti o Celjskih tudi tri dramska dela. Jurčičevo in Zupančičevo »Veroniko Deseniško« ter mojega »Hermana Celjskega«.
Jurčič je mrtev in na zasluženem piede-Stalu. Župančič — Jupiter se blaženo smehlja s svojesra Olimpa na drobno deco. Jaz pa še križarim in se mučim v borbi za obliko ter moram zato spregovoriti z Bratkom Kreftom.
Ne o njegovem d rama tekem prvencu, ki ga ne poznam, pač pa o teh zgoraj navedenih njegovih trditvah in o njegovem polemičnem vzgonu, ki ga je napotil, da se je pečal z zgodovino Celjskih in je napisal dramo.
1
Vsak dramatik ima pravico Izbira H mor
za svoja dela, kjerkoli hoče. On sme postaviti na oder Eskima ali Kitajca, človeka % Madagarskarja ali divjega Mekteikanca, Adama iz raja ali celjskega berača Tina Brina, bajno kraljičino ali primitivno Av-etralko, ki pozna samo šestdeset besed. Dramatski pisatelj naj v svojem delu poveličuje. kogar hoče, zaničuje kogar hoče, ot* da tega z lastnostmi fevdalnega heroja iz srednjega veka, onega ovenča z glorijoio divjega Jakobinca ali pa pripelje na oder današnjega proleta, ki nosi v sebi 9voj svet marksizma. Ijeninizma in morda celo ofici-jelno prokletega trockizma. Dramatik sme, ako samo zna in more, da povelliča ali raz-trea Julija Cezarja, ki je poklal pol Galije, Napoleona, ki je poklal pol Evrope, Ljenina, ki je poklal par milijonov ruskih Tburžu-jev« in — v tem sva si menda z Bratkom edina — sme torej dramatik napisati dran>o
tudi o celjskih knezih, ki so po njegovem mnenju tako strašno zatirali slovenskega kmeta in se relo pridno posluževali pravice
prve noči, kakor to Bratko Kreft pikantno ugotavlja.
3.
Ima pa dramatski pisatelj dva šolnika in tu se začenja za njega bridkost. Prvi sodnik mu sodi. preden je delo napisal, dragi se oglasi, ko je delo dovršeno- Prvi sodnik je tisti notranji vzgon, ki zbudi in očara elementarno silo talenta, da mu zašije v
tvorni viziji eilf njegovega etičnega hotenja, ki sadobi konkretno obliko s posredstvom njegove estetske kulture. V6e drugo za tem je trdo delo, napor in prepir s kapricami obdajajoče ga materije.
Drugi sodnik pa je slavni publienra. Nižji ali višji nad duhovnim nivojem avtorja ali pa njemu enak.
Gorje avtorju, ako mn Je enak.
4.
Edini kriterij pravega umotvora ni snov in fabula, še manj tendenca ali ordinarna špekulacija, ampak njegovo čisto spočetje. Jaz bi dejal, iskreno spočetje. Spočetja ni brez ljubezni, zato je nemogoče kakoršno-koli stvarjenje umetnika brez ljubezni do predmeta, snovi, dejanja, katero s! je izvolil. Poglejte zakladnice našega leposlovja: Koliko tega je napisano brez čara čistega spočetja, pod pritiskom zakona iz nacijonal-ne ekonomije, ki mu Nemci pravijo »Grens-nutzengesetzc. Vse. kar v naši književnosti stoji, je šlo po trnjevi poti najtežjih borb z mračnjaštvom našega Liliputa od desne.
Danes pa glavo dviga ortodoksno mračnjaštvo levega katekizma.
5-
A Bratko Kreft trdi, da ga Je popadla jeza, ko je ugotovil, da so v naši literaturi celjski fevdalci nezasluženo poveličani. Zakaj ga je popadla jeza? Ne ljubi fevdalcev? Kdo jih ljubi?
In ker ne ljubi fevdalcev, gre mož in napiše dramo o fevdalcih.
6.
Nimamo, kakor sem dejal, samo filistrov konservativne smeri, ampak imamo tudi ie
leve idejne filistre. Čestilci in pismarji današnje množice ter nestrpni 6poznavalcI cerkvenih resnic so si bratje. Nestrpnost obeh je velika in si nemogoč, ako se raztresen ne odkriješ pred žegnanim kipom vaškega znamenja, in si ožigosan buržuj. ako sveto ne verjameš, da cveto dandanes ruskemu proletu žlahtne rože. Ti idejni filistri hodijo okrog kakor spartanski efori in zabadajo svoje njuške in brskajo, kje bi našli kaj »brezverskega« ali »nesocijalnegac. Naj le brskajo in njuškajo. Toda oni skušajo vtihotapiti geselno podšepetano versko, odnosno razredno zavest tudi v književnost, vsak po svoje, iz desnih ali levih katekizmov, ter diktirati tiste zveličavne teze tudi svobodnim duhovom kot majhna zavedna ali nezavedna orodja svojih papeških central.
Bratko Kreft pa je zavohal v naši književnosti fevdalce, celjske fevdalce in je dobil »notranji vzgonc.
7.
Nedolžni Josip Jurčič gotovo ni imel namena poveličati sovražnike slovenskega kmeta n. pr. s povestjo o Erazmu Tattenba-ehu ali z dramo o Veroniki Deseniški. Tudi Oton Župančič v svojem dramatskem delu, kolikor ga jaz razumem, ni nikjer posodil pesniških kril kakšnemu idernemu oslu ali se hotel prikupiti debeli in otipljivi eo-spej Tendenci. Oba sta ljubila, po sta spočeta in stvarjala.
8.
Dramatik ocenjuje vse življenjske pojave z enako skrbjo in je individualist, ker mora biti. Gonilne sile dramatskega dela so no-
Torek, L X. 1932 ==
Konec razmišljanja
k dejanjem!
Zadnji dnevi za nakup srečk državne razredne loterije so tn!
Tudi Vam je namenjen dobitek od ogromnega iznosa Din 64 milijonov, ki jih bo državna razredna loterija v novein kolu razdelila svojim igralcem. Le srečka Vam je za to potrebna.
Kupiti jo morete v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v Celju, v Trbovljah, v Novem mestu in na Jesenicah. V Ljubljani jih dobit« v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v
Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
*	Vsa društva in korporacije ponovno prosimo, naj svojih objav kakršnekoli vsebine ne pošiljajo direktno na uredništvo »Jutra«, marveč na inseratni oddelek »Jutra«. Ljubljana, šelanburgova ulica. Vse društvene obiave sprejemajo seveda tudi podružnice »Jutra« po deželi. Naprošamo tudi dopisnike, da društvenih objav ne pošiljajo uredništvu, temveč na navedeni naslov.
*	Kralj na Belju. V nedeljo popoldne je Njeg. Veličanstvo kralj s spremstvom prispel v Osijek, kjer so ga sprejeli upravnik državnega posestva Belje, divizijskl general Tomič ter njegov pomočnik. Nato se je kralj z avtomobilom odpeljal na Belje.
*	Še je čas, da pripomorete tudi letos s svojo udeležbo, da bo imela Vodnisova družba 20 000 članov. To bo samo dokaz, da ima pravj Slovenec, kljub vsej krizi, še vedno 20 Din za našo narodno kndižev-neo družbo. Delujmo vsi na to, vsak v svojem krogu.
*	Vojaške vesti. Na predlog ministra vojske '.n mornarice so imenovani: kape-tan fregate Mihael Ca.ngel za vršilca dolžnosti komandanta kr. broda »Dalmacija«; kapetan korvete Metod Pire za vršilca dolžnosti Komandanta kraljevega broda »Kobac«; kapetan korvete Ivan ^evec za komandanta torpiljarke »TI«; poročnik bajnega broda I. razreda Milutin Zagode za vršilca dolžnosti komandanta torpiljarke >T 3«; kapetan fregate Miroslav Stum-berger za komandanta kr. broda »Sokol«:; kapetan korvete Ivan Kern pa je razrešen
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani 3. oktobra
številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %,
6.	smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10,
7.	vrsta Dadavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge na.im ižio temneraturo
Ljubljana: 7. 757.7, 18.0, SW1, 8, Ljubljana: 13, 757.0, 19, 80, El, 9, _ Maribor: 7, 756.5, 19.0, 60. N6, 9, —, —I Zagreb: 7, 757.3. 19.0, 80, WSW6, 9, 0.1, dež Beograd: 7, 758.0, 25.0, 40, WSW1, 10, —, Sarajevo: 7, 763.8, 22.0, 50, W4, 8, —, —; Skopije: 7, 763.0, 14.0. 60, El, 3, —; Split: 7, 759.3, 25.0,60, S2, 10, —; Kumbor: 7, 759.8, 21.0, 90, mirno, 3, —, —; Rab: 7, 759.4, 21.0, 70, N6, 9, 0.1, dež.
Temperatura, je bila v Ljubljani najvišja 24.0, najnižija 18.0, v Mariboru 22.0. 18.0, v Zagrebu _, 18.0, v Beogradu —, 20.0, v Sarajevu —, 16.0, v Skoplju 32.0, 9.0, v Splitu 28.0, 24.0, v Kumboru —, 20.0, na Rabu —, 20.0.
Sonce vzhaja ob 5.59, zahaja ob 17.40; luna vzhaja ob 10.33, zahaja ob 18.48.
Zvočni kino »IDEAL« Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Gloria Svanson
Največja filmska umetnica v pretresljivem filmu ljubezni:
»Omahljivost"
Popolnoma novo! — Prvič v Ljubljani !

dosedanje dožnostl in stavljen na razpoloženje ministru vajsKe in mornarice.
*	Višja šola vojne akademije. V višji šoli vojne akademije se je preteklo nedeljo vršila zaključna svečanost 33. razreda višje vojne akademije ob prisotnosti delegata Nj. Vel. kralja generala Ječmeniča. Kraljev dar, krasno sabljo, je dobil najboljši absolvent 33. razreda Konjiški poročnik Bogoljub Vukovič. Med absolventi so tudi naši ožji rojaki pehotni kapetan 2. razreda Vladimir Sirnik ter artilerijska poročnika Milan Podrekar ln Pavel Jezernik.
*	Izpiti za profesorje trgovske akademije se bodo vršili v Zagrebu v dneh od 3. do 5. novembra. Prošnje za pripust k izpitu naj se vlože do 10. oktobra. Prilože naj se prošnjam izvirni dokumenti ter po eden uradno potrjen prepis vsakega priloženega dokumenta, če se prošnjam prilože spričevala inozemskih šol, je treba predložiti tudi uradno potrjen prevod spričevala V prošnji je treba navesti SKupino predmetov in tuj jezik, iz katerega želi kondidat polagati izpit.
*	Uradne ure prj finančnih uradih. Od 1. oktobra dalije so določene za posamezne urade finančne uprave naslednje uradne ure ob delavnikih: za dravsko finančno <J'-rekcijo v Ljubljani od 8. do 12. in pol in od 15. in pol do IS. ure; za davčne uprave na ozemlju dravske finančne direkcije po od 8 do 12. in od 14. do 17. ure. Ob sobotah se pa uraduje samo od 8. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih je pa določena dežurna služba od 9. do 11. ure. Uradne ure za glavne oddelke, oddelke in ogranke finančne kontrole so določene z zakonom o organizaciji finančne kontrole, za katasterske uprave pa i razporedom oddelka za kataster in državna posestva finančnega ministra.
*	Zaradj bede je hotel v smrt. Mlad trgovski pomočnik, se je v Zagrebu preteklo nedeljo odločil za obupen korak: izpil je najprej večjo količino ocetne kisline, po tem pa je v okolici Zagreba skočil z mosta v Savo. a srečo so to opazili uslužbenci mestnega kopališča ter ga, ko se je že potapljal, potegnili iz valov. Nezavestnemu mladeniču je nudi! pomoč neti zdravnik, ki se je slučajno nahajal v bližini, potem pa ga je reševalno društvo prepeljalo v bolnico Usmiljenih sestra. Nesrečni mladenič je 27-letni Ivan Eržen, j>o rodu Iz Ljubljane, že delj časa brez zaslužka. Vzrok obuipnemu koraku Je bila beda.
+ Strašena smrt devetletne deklice. V okolici Mostarja se je v nedeljo smrtno ponesrečila devetletna Sonja Bojčič. Podivjan vol je nenadoma napadel mlado ie-kle, jo nabodel na roge, potem pa jo vrgel več metrov od sebe. Nesrečna deklica Je v groznih mukah umrla.
*	Požar na Dravskem polju. V četrtek je nenadom okoli 14. ure nastal ogenj r gospodarskem poslopju posestnika Ivana Tementa v Rošnji pri št. Janžu. Ker Je bilo gospodarsko poslopje, obstoječe iz dveh živinskih hlevov, skednja, liatnjaka in drvarnice, s slamo krito in deloma zidano, deloma pa leseno, je bilo hipoma v plamenih, ki so ga popolnoma uničil! !n trpi Tement škode samo na poslopju nad 20.000 Din. Razen tega mu je zgorelo še 2 voza, 3 plugi, 2 sipalnika, slamoreznl-ca, 13 voz sena, 6 voz slame in veliko gospodarskega orodja, tako da trpi tudi na tem škode okoli 19.000 Din, skupno torej 39.000 Din. Požar pa se je rajširil tudi na
l sosednje poslopje Ivana Goloba, kateremu je uničil drvarnico in ima na njej 1500
Slatinske*a&/e/e
hujšanje odstranijo vso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
dinarjev škode. Razen tega mu je zgore'o 5 voz drv In 1 sipalni stroj. Poleg domačinov je kmalu prihitelo na pomoč gasilno društvo Vt Sv. Miklavža.
•	Dogodek pri ribolovu. Blizu Splita so ribiči v soboto ponoči lovili sardele. V trenutku, ko so hoteli potegniti iz morja mreže z veliko množino rib, je skočil kvišku močan delfin, ki je padel na veliko svetiljko za 3000 sveč ter jo razbil. Delfin je bil sicer ranjen, vendar je izginil v morju. Ribiči imajo veliko škodo, ker jim je delfin raztrgal tudi mreže.
•	Ugotovitev. G. Anton Belšak, strojnik, ni identičen s soimenjakom, ki je bil kriv nekega nepoštenega dejanja v Zavr-ču, opisanega 27. prejšnjega meseca.
•	Učni tečaj Trgovskega društva »Mer. kur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili cb delavnikih v času od 7. do 9. zvečer. Ti tečaji so nameravani za predmete: slovenska trgovska korespondenca, knjigovodstvo, stenograf ja slovenska in nemška, italijanski in nemški jezik. Tečaji se otvorijo pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijave v društveni pisarni v času od 10. do 12. dopoldne in od pol 3. do 5. popoldne (Gregorčičeva ulica 27, pritličje. Trgovski dom).
Epidemija pri otrocih
Usta in grlo so pot, po po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. šolske otroke varujejo nalezljivih bolezni priljubljene
Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikem zavojčku Din 15
•	Raj napravi vse Odol? Odo! ne čisti samo zobovja in ga ohrani pri zdravju, temveč njegove sestavine čistijo in svežijo tudi vso ustno duplino in dajo prijeten vonj. Po posebno važni lastnosti in moči prepoji Odol s svojimi antiseptičnimi snovmi vse sluznice ust in nas obvaruje tako za več ur pred vsako nevarnostjo bakterij in pred vsemi prccesi razkrajanja, ki bi drugače brez obrambe gotovo uničili zobovje.
♦	Nova pasta za zobe Je »Diana«. čisti odlično, varune emajl, je izvrstnega okusa, desinficira usta in zobe. Cena normalne tube 5 Din, dvojna 3 Din.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in Iik3 tovarna Jos. Reich.
•	Vir zdrave toplote — Original Lutz peč!
Iz Ljubljane
u— S policijske uprave. Policijsiti upra^enik g- Vekoslav Keršovan se je vrnil z dopusta ter je včeraj spet prevzel svoje posle.
n_ Primorskim akademikom ljubljanske
univerze. Klub jugos'ov^nsk,ti primorskih akademikov je na-»iov.i.' na aka lemike, primorske rojake obširen poziv, ki pravi med drugim: Ko vas, tovariši, vabijo druga akademska ognjišča s kulturnobojntan gesli v svoj krog, ne poztoite, da ste iz Primorja, ne pozabite na klice domovine. Mj ne utegnemo trositi svojih moči drugod, ko nam Je domač krov v plamenih Prepustimo vse ostalo delo, če tudi ',e živ-
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4. in %8 zvečer
Richard Tauber »Simfonija ljubezni«
Najnovejši »Ufa« zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124
ljenjskega pomena, dragim, dokler ne rešimo svojega narodnega doma. Primorci snujemo vserovsod, kamor smo se zatekli, čisto domača prijateljska ognjišča, kakor živijo v naših srcih. Mar naj mi študenti zaostajamo za primorskimi izseljenci drugih slojev. Ozka zveza primorskih akademikov je potrebna, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj bo klicala domovina svoje sinove na mednarodna pozorišča kjer bo treba spet braniti našo lastnino. Za ta čas se je treba pripravljati, potrebno pa je tudi, da primorski akademiki svojim rojakom vedno in povsod kažejo najlepši primer bratske sloge. Komur sodobni duhovni kaos še ni izruval poslednjega zrna idealizma, nag se neglede na osebno prepričanje oklene Kluba jugoslovenskih primorskih akademikov. Klub je prepričan, da bo s svojim programom vršil važno narodno delo in da se ga bodo oklenili vsi, ki so zvesti svoji domačiji.
u— Člani JRKD za sodni okraj so vabljeni k ustanovnemu občnemu zboru krajevne organizacije, ki se bo vršil drevj >>b 20. v steklenem salonu kolodvorske restavracije.
u_ Film »Bela Ljubljana«. Danes ob 6.
zvečer nepreklicno zadnjikrat film »Bela Ljubljana, ker mora Jutri film na češko. Občinstvo ima te>1aj danes zadnjikrat priliko ogledati si prvo in izvrstno slovensko filmsko zvočno delo.!
u_ ^Povodnega konja« In »žabo« so Izkopali. V šiški. na njivi tovarnarja klobukov g. Franca Bernika so te dni izkopa!! dve čudni zverini. Dolgo je bilo treba mahati z motiko, preden se je privalll izpod ruše povodni konj Drusovala mu je velika žaba. Konj, tak, kakršni se kopljejo v jezerih centralne Afrike, je bil naravnost sijajno ohranjen: ne manjka mu ne uh"iev, popolnoma v rodu je tudi smrček in ima celo tudi kratek rep. Frav tako ohraneje-na je tudi velika, lepa žaba, okrogla še bolj zarad! tega, ker je m^nda priklicala izpod neba baš pravo količino nv>*<*. Oba komada je bilo treba šele natančnejše premotritl, da je h!!o mogoče pogrunta. ti, da gre samo za čudovito muhasto razrasel krompir. Obe zverini si lahko ogledate v izložbi uprave »Jutrac v Prešernovi ulic!.
u_ Aretiran umobolnež. V frančiškanski ceritvi, a tudi po drugih cerkvah se ;<> že dalje časa. navadno med jutranjimi cerkvenimi opravili enastavljal neznan moški srednjih let, ki je vedno silil med ženske. Tam je rad počel razne nerodnosti, a ;e kljub ogorčenju žensk po navadj pravočasno pobegnil. Tudi preteklo nedeljo se je pojavil v frančiškanski cerkvi, kjer na so ga naposled vendarle iztaknili in ga aretirali Na policiji so ugotovili, da gre za umobolnega mizarskega pomočnika Hermana V.
u— Nepoštena prijateljica. K šivilji Vla-sti v Trnovski ulici 4 je prišla pred dnevi prijateljica Ida in jo naprosila, da ji posodi par novih, rjavih čevljev in pleteno jonico, češ da mora iti lepa na sestanek. Vlasta ji je po daljšem prigovarjanju res ustregla, a je takoj sledil kes. -Id* je namreč s posojeno robo izginila In sa menda odpeljala proti Zazrebu. Oškodo-vanka je včeraj zadevo priiavila na policiji.
u_ Napadi, pretepi in poškodbe. Brezposelnega delavca. 33-letnega Ivana Vilma-na, so v nedeljo ponoči napadli na Vidov-danskj cesti nezneani razgrajači in ga hudo poškodovali po životu. Po dejanju so neznanci zbežali, dočim so morali Vilmana odpeljati z reševalnim avtom v bolnico. Nad delavca Janeza Zarvrha se Je predsl-nočnjem nekdo spravil s kamenjem. Kamen je Zavrha zadel v glavo in ga občutno poškodoval. V Domžalah so se neki fantje lotil! 28-letnega delavca Antona Jankovl-ča. Nastal je hud pretep, med katerim je nekdo udaril Jankoviča s kolom po glavi In mu skoro razčesnil črepinjo. Hud pretep je nastal v nedeljo pojoči tudi rn^d delavci pod Blegašom. Pri tem je bil hudo poškodovan 43-letni Lojze Rozman, ki ga je nekdo sunil z nožem v levo stran prsi. Mehanik Josip Peric z '»^averce se je pri sekanju drv nevarno vsekal v levo nogo. Kočarjev sin Martin Marolt lz Lačenber^a prj št. Janžu je predvčerajšnjim spletal na češpljo. s katere pa je padel In so uri tem hudo notranje noškodoval.
u— Tatovi koles na po~lu. Tatlči, ki se specializirajo na tatvine koles, imajo pri nas v mestih kakor tu d j na deželi kaj lahek posel. Zato skrbe lastnik' sami, ki na svoja kolesa premalo pazijo in jih ne zaklepajo. Sicer pa so te vrste tatovi res tudi dovoli drzni in jih ne straši nobena kjučavnica. Tako je neznan tat. odpeljal 1500 Din vredno kolo znamke ^Vaf-fenrad inkasantu mestne elektrarne Ludviku Podobniku iz veže št. 10 na Krekovem trgu. Dru?o kolo je bilo odpeljano li-tografskemu vajencu Slavku Žbonu iz veže šolskega poslopja na Ledini. Bilo ie znamke Eska, črno pleskano, vredno 700
Ce praznuješ v hiši god, poroko ali krst, telefonično brž Slamiča pokliči in jedil primernih, najfinejših vrst, toplih ali mrzlih — boš dobil pri priči!
11879
dinarjev. Ob 1000 Din vredno kolo je dalje prišel še delavec Franc Bončina, kateremu ga je ukradel nekdo iz veže Glasbene Matice v Gosposki ulici.
u_ Dva drzna vloma. Poročali smo že o drznem vlomu, ki je bil te dni izvršen v Robežnikovo hišo na Viču, odkoder je odnesel tat več različnih dragocenosti in tudi precej gotovine. Prav tako drzen vlom pa je bil pred včerajšnjim popoldne izvršen tudi v mestu. Ko je prišla trgovka Slava Bergantova, stanujoča na sv. Jakoba trgu 6, okrog 16. v svojo sobo, je videla, da je omara odklenjena. Brž Je po-gledala notri in na nemalo presenečenje ugotovila, da je okradena. Neznani vlomilec ji je odnesel 5 zlatih prstanov z vdelanimi briljanti, dalje 2 dolgi zla tj ovratni verižici in še nekaj drugih dragocenosti v skupni vrednosti nad 8000 Din. Tat. je prišel v hišo od zadaj, pri vratih na Gallusovem nabrežju. Prav tako je bilo vlomljeno po neznanem storilcu tudi v stanovanje trgovskega zastopnika Antona Ster-garja na Miklošičevi cesti 7. Neznan: tat mu je odnesel okrog 400 Din gotovine, ki jo je našel na kredenci v kuhinji.
u— Dramski odsek Sokola Vič otvarja v nedeljo 9. t. m. svojo gledališko sezon "> z vprizoritvljo Ks. Meškcve drame >Na smrt obsojeni«, ki nam prikazuje, kakor zna to samo Meško, vso tragiko koroških Slovencev. Igra je pod režijo br. Luja Dre-novca nad vse dobro našt udi rana, tako da utegne biti otvoritvena predstava prava manifestacija za naše koroške Slovence.
Urbas Mari ja nas!., najfinejše kran jske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865
U— Družbi st. Cirila in Metoda v Ljubljani je izročila tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani 1000 Din od prodaje valčkov za svetilke. Iskrena hvala!
u— TKD Atena otvarja danes, v torek 4. t. m., ob pel 6. tečaj predvaj za smučanje in ob po! 7. damski tečaj moderna telovadbe. Vpisovanje še danes od 5. dalje v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti, kjer se bosta tudi vršila oba tečaja.
u— Opozorilo. Danes se vrši ob 18. url v beli dvorani »Uniona« vpisovanje v razne tečaje plesne šole TKD Atene.
u— Plesni zavrd »Jenko« v Kazini otvori svoje tečaje in posebne ure v soboto 8-. t. m. s plesnim večerom, na katerega se vsi ljubitelji družabnega plesa najvljudneje vabijo. Informacije in vpisovanj? dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure V Kazini, Zvezda.
a— Na pravniški kongres, ki bo v času. od 7. do 9. t. m. v Dubrovniku, odpotujg danes iz Maribora okrog 15 sodnikov in odvetnikov. Z njimi potuje tudi višji dr^ žavnl tožilec dr. Jančič, ki bo imel na Kongresu referat o vlogi preiskovalnega sodnika v kazenskem postopanju. S tem predmetom se bodo na kongresu b a/vili tudi ka« sacijska sodnika Božidar Protič in Laz.% Oroševič ter odvetnika dr. Josip Vesel i-Sarajeva in dr. T. Jancikovič iz Zagreba^ Za ta referat vlada v pravniških krogih veliko zanimanje.
a— Ali ste bili letos v obmejnih plari.» nah? še ne? Oglejte si jih v žarečih jesenskih barvah v nedeljo 9. t. m., ko priredijo planinci in Sokoli iz dravske doline izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Naj bata dan ramen jen manifestaciji za naše najbolj eksponirano obmejno ozemlie. Ms j a. j i. „ 9. t. m. na plan!
a— Mariborsko gledališče v tekočem tednu. Prva ponovitev Cankarjeve kome-, dije »Za narodov blagor« bo drevi ob 20e, za red »B«. Goldcnijeva komedija »Zvedave žene« se bo ponovila za red »A« v četrtek 6. t., m. ob 20. Premiera Gt^arjeve* kmečke veseloigre iz gorenjskega življenja »Dve nevesti« bo pa v soboto 8. t. m. ob> 20. Pri gledališki blagajni se še vedno 1a-. hko priglase nov-j abonenti.
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Tel. 2730.
Danes ob 4., pol 8. tn 9. uri
»Ljubimec sreee" m
Harry Hahn, Siegfried Arno, La Yana Velikomestno ljubavno življenje Najnižje cene Din 2.—, 4. in 6,—
tranji konflikti, brez katerih dramatskega dejanja ni. Notranjih konfliktov masa ne more imeti. Masa se da voditi in gnesti, navdušiti ali poteptati, z njo gospodari vo-
1 ia posameznika, vladarja ali vojskovodje, političnega voditelia ali verskega zelota ali proMskega diktaloria.
Kdor hoče utoniti v masi, svobodno mu. Toda ostaviti mora vse. česar ta masa nima, predvsem svojo individualno duhovno svobodo. ali pa mora poginiti.
Veliki ruski lirik Jesenjin se je obesil, ko so mu ukazali, kako naj poje.
9-
Bratka Krefta je že ocenjeni notranji vzgon prisilil, da je začel prebirati zgodovino Celjskih. Kako in koliko je to zgodovino proučil, ne morem presoditi, ker ne poznam njegove drame. V spopadu 9em z njim le zaradi trditev, kakor jih je formuliral »Jutrovemu poročevalcu«. Najprej je našel Bratko Kreft »čisto nov izsledek«, ki ga imenuje zaporednost dogodkov. Ta zaporednost pa je v tem, da je Herman rodil Friderika in Friderik Urha — da se je Friderik oženil, svojo ženo baje umoril, se poročil z Veroniko, bi! obtožen in šel po sodbo v Budim itd itd. Zakaj je ta novi izsledek tako važen in čemu naj služi dramatiki — in nazadnje-, kakšna zasluga je ta imeniten izsledek?
Pravi tudi Bratko Kreft, da Celjski z našim rodom niso imeli nobene druge zveze, kakor da so izkoriščali slovenskega kmeta: in iim zato ni mesta v naši naciionalni zgodovini ter primerja poglavje o Celiskih v naši književnosti z afero o Kraljedvorskem rokopisu na Češkem.
Ta primera je bizarna. Kraljedvorski rokopis je dokazan falzifikat in borba o njem je davno že potihnila.
Zgodovina Celjskih pa ni nikakšen falzi-
fikat, ker slovenske zgodovine o celjskem rodu še nimamo. Kdor bo to zgodovino pisal, bo moral s historičnim kriticizmom slovenskega zgodovinarja pretehtati vse podatke, ki jih nudijo tuji viri. Po tuiih virih zbrane posamezne dogodke iz političnega življenja Celiskih bo moral obdati z logičnimi hipotezami in z logičnimi zaključki, ker so drugače neumljivi in ker so za slovenskega zgodovinarja nesprejemljivi zaključki oficiielnih nemških in primoranih naših zgodovinarjev, do prevrata, kateri so pisali zgodovino Celjskih po volji in pod cenzuro največjih tiranov slovenskega kmeta, strmoglavjenih Habsburgovcev. Tudi se slovenski zgodovinar, ki nam bo kdaj pisal o Celjskih, ne bo postavil le na razredno stališče izkoriščanega slovenskega kmeta, ampak bo objektivno ugotovil gonilne sile celokupne družabne strukture tedanjega kulturnega in političnega občestva Evrope in naših dežel v njenem sklopu posebej in iz vsega izluščil jasne zaključke o političnem delovanju in o političnih ciljih Celjskih ter bomo šele v tako napisani zgodovini poiskali, koliko spadajo Celjani v našo narodno zgodovino, tako da nihče ne bo mogel priti več na dan s kleveto, ne v zgodovini, ne v politiki in tudi ne v književnosti. Preden pa bo slovenski zgodovinar začel pisati zgodovino Celjskih, bo moral sleči vsako sraico. ki bi ga obeleževala kot pristaša bele ali črne ali rdeče politične barve, ker se v takšnih srajčkah danes, ko moramo misliti nazaj za stoletja, zamujena v sužnosti. slovenska zgodovina ne bi nikoli dala napisati.	(Konec jutri.)
„Fra Diavolo"
v ljubljanski operi
Vsaka doba ustvarja evoi umetnostni slog, ki ie zrcalo miselnosti, življenjskih pogojev, okolja in ciljev tistodobne človeške družbe.
Vsi skladatelji, ki so komponirali v enakem časovnem razdobju, v enakih življenjskih prilikah in za isto družbo, so ustvarjali s skoro enakimi tonskimi in instrumentalnimi sredstvi, obravnavali enako melodijo, harmonijo, ritem, človeški glas formo itd., se ločiii med seboj včasih le po neznatnih plemenskih posebnostih, ki se jih niti zavedali niso, po globini svoje nadarjenosti, po večji ali manjši spretnosti, s katero &o obvladovali glasbeni aparat, ki ga jim dala v roke njihova doba. Zato je lajiku. a tudi muziku dandanes težko razlikovati brez globljega poznanja posameznih del glasbo komponista od glasbe drugega komponista iste, že davno pretekle dobe. HalevV, Ma-yerbeer, Boiclaien, Auber, Rossini itd. v svojih velikih in manjših operetah uporabljajo enaka glasbena sredstva, njihova mu-zika noei na sebi enake znake iste dobe, le invencija, nadarjenost, kompozitoma spretnost je različna. Vsi ti znaki tvori io slog neke dobe. In ako hoče dirigent naštu-dirati kako delo te dobe. mora prodreti v njegov slog in ga verno reproducirati; dobi in delu primerna pa mora biti v operi tudi scena, oder, vse kretnje, sve petje, govorjenje, plesi, kostumi itd. S tega vidika bi morali prav za prav presojati izvedbo vsakega dela. Morda pa to pri veselem, lahkomiselnem, gracioznem, v svojih sredstvih ne baš preizbirčnem Anbem, čegar komično opero »Fra Diavolo« smo v soboto slišali, ni tako zelo potrebno. Naša opera nam je hotela s »Fra Diavolom«, kakor že nekdaj večkrat, pripraviti vesel večer in morda nič drugega. Sicer je »Fra Diavolo« po »Hlapcu Jerneju« silen, prehiter, celo nekoliko bolesten kontrast, no, a mi smo vajeni prenesti vse.
Namignil sem že, da ni bilo vse na odru v skladu s stilno izvedeno muziko v orkestru, n. pr. otroško naivni kmetijski ohsi, ilustrativna plesna gibanja baleta, karabini-
erski kostumi, kopalna obieka visoke angleške milady, v kateri pride iz svoje spalnice. in še to in ono, ki pa, kot rečeno, vse ni zelo važno. Tudi nekoliko nedoslednosti je zagrešil g. Kreft. Tile vojaki-junaki s>o, kot sledi iz poteka borbe, vendar zelo pogumni in nikakor ne morem razumeti, da zlezejo spočetka pri najmanjšem ropotu pod klopi, saj je njih vodja, častnik Lorenzo, tudi mož na mestu. Pa. to 90 stvari, ki si iih sicer iznajdljiv in gibčen režiser za zabavo svoje publike lahko privošči, ako se mu vidijo potrebne. Vse drugo je g. Kreft prav čedno rešil in celo konec komični operi primerno preuredil. To bi bil torej že tretji način rešitve tega prvotno tragičnega konca in reči moram, da je prav srečno izmišljen. Fra Diavolo je ustvsril g. Gostij v smislu priljubljenega, popularnega razbojnika. ne razbojnika, a vitežkega kavalirja in zmagovitega junaka, kakor ga tudi siika mojstrska uvertura opere. Glasovno je bil izredno gladek in siguren, ter je za svojo težko arijo (III. akt.), ki je hvaležna re-pertoarna točka, zaslužil spontan, močan aplavz. G. Peček je Lorda Kookburna v posrečeni, groteskni zunanjosti imenitno prikazal, kopiral srečno njegovo tipično flegmo. zlasti se z naravnim zehanjem prilagodil zaspanost slikajočemu orkestru v II. aktu. Vendar 6e mi je zdelo, da ga je občutno tiščala prisiljena »brezposelnost«. Njegova soproga Pamela (Španova) mu ie bila v vsem enaka družica. Žal, tudi nji vloga ne dopušča večiega igralskega in pevskega razmaha. Lorenzo (g. Banovec), je prikupen, Ferlinine ljubezni vreden častnik- Svobodno, živahno se je gibal, j>el zelo lepo in sem se kar čudil, dn zlasti v zadnjem aktu (romanco) ni bil sredi odra aplavdiran. G. Rus (Matteo) nima sicer običajne teaterske birtovske zunanjosti, no. to nikakor ne moti in to. kar ima malenkostnega peli, poje kakor se spodobi za ta-
ko zelo šolanega in nadarjenega pevca. Ljubka, tako igralski, kot pa še bolj pevski je bila njegova hčerka Ferlina (ga. Ribičeva). Zelo ji pristoja zlasti njena ljubka koketnost pred zrcalom v II. aktu. lepo je zapela arijo o Fra Diavolu; je sploh kakor malokatera primerna za ljubeznive, ?egav>-drastične vloge. Do trebušne mrene je segal smeh ob pojavu Giacoma in Peppa (Zupau in Rus), ki bi bila lahko prekosila vsakega cirkuškega komika. Ne vem. kateremu izmed obeh smo se boli smejali. Manjše vloge so imeli še gg. Beks. Drmota in Sekiiia, Zbor se je v začetku nekoliko majal tudi nekatere druge srtvari. a dirigent g. Neffat je spravil vse hitro v pravi tir in opera je dosegla živahen, pav zadovoljiv uspeh.
Publika, zaradi lepega vremena in prijetnih večerov na prostem, še ne prihaja rada v gledališče. Upajmo, da bo kmalu drugače.	_r
Rnski glas o LJubljani. V pariškem ruskem tedniku »Rossija i slavianstvo« ie izšel dne 1. oktobra listek z naslovom »Liub-ljana«. Napisal ga ie N. Rybinskij. V znamenju Balmontovega verza »Ljublju L;ub-ljanu ja« razodeva ruski pisec svo>o sim >»-tijo do našega mesta, (»težko da ga takoj ne vzljubiš), omenja njegovo lejx)to ln sedanjo modernizaciio, okusno ureditev Tivolija, razgled z gradu in krasno okolico (»vsa Sloveni ja je en sam park«) ter * presenetljivo razširjenost turietike. Podrobneje našteva ljubljanske stike z msko kulturo, zlnsti po vojni (delovanje ruskih profesorjev na naši univerzi, Putiatovo delo v "ledniiJČa, Rusko Matico, ki razpošilja ruske knjige po vsej državi) in se zaustavlja pri ruski koloniji. Posebej opisuje hitrorijat ljubke ruske kapelice ob poti na Vršič, kjer bi ni^ec hotel videti rusko mladinsko okrevališče, 5a bi ga dopuščale razmere.
a_ Nov grob. V bolnici Je umrla gospa Matilda Roftmanova rojena Ramiaio
va. Pogreb bo danes ob Iti na magdalen-skem pokopališču. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
a— Dohodki mariborske carinarnice so znašali T preteklem mesecu 4,827.830 dtoearaev, in sicer pri uvozu 4310.589, pri lavozu pa 17.241 Din. — Od L t m. dalje so uvedli na mariborski carinarnici uradne ure od 8. do 12. ia od 14. do 17. V sobotah bo poslovala carinarnica za stranke od 7.30 do 13.30.
a— Mariborska mestna policija Je bila v zadnjih 24, oziroma 48 urah močno zaposlena. Prejela je 28 ovadb. »Pri Grafu« pa je moralo prenočiti v soboto 21 grešnikov in grešnic. v nedeljo ponoči pa 19. Večinoma so bili to Junaki ln Junakinje, ki bo po hudi borbi podlegli demonu alkoholu. Družbo jim Je včeraj delal tudi neki Anton <5.. prt katerem je policija izsledila ukradeno moško kolo.
a— Pod kolesi avtomobila. Na Aleksandrovi cest! r Krfievinl, t bližini Tomšičevega drevoreda, je predsinočnjim o en man avtomobili« podrl čez cesto ldofiega Baletnega preglednika finančne kontrole Jo-sipa Gajška, ki stanuje v Smetanov! o Irci. Avtomobllist se sa svojo šrte* nI zmenil m Je nadaljeval svojo vožnjo ter izgi-enll ▼ noč. Gajška so pobrali pasanti, W so pozval: na pomoč reševalce, da so ponesrečenca prepeljali t Javno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da Je dobil poleg lahkih zunanjih tudi nevarne notranja poškodbe.
a_ Izpred mariborskega sodišča. Včeraj
je imel tričlanski kazenski senat mariborskega okrožne?« sodišča dve razpravi zaradi uboja. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik dr. Tombak, prlsednika pa sta bila sodnika okrož. sodišča Kolšek in dr. čemer. Obtožnico Je zastopal državni tožilec Sever. Oba oboja sta bila Izvršena v piianostl. Prvi se je zaeovarial pred senatom 171etnf hlapec France R. iz Ranče na Pohorju, kf je 17. julija t L popival ▼ nekem rlnotočn z večjo družbo svojih ro-varišev. Proti večeru se Je vračal vin;eo domov v spremstvu svojega znanca Ivan« •Pečovnlka. Med potjo sta se snr's -n tedaj Je R zabodel Pečovnlka naravno«** srce, tako da Je ta takoj izdihnil. R. > že t preiskavi in tudi danes Izpovedal, da se ;e branil ▼ sllobran«. Izgovor pa mu ni nomasral Bil je obsoien r>a pet 'et strogega zapora Za njim je stopil P»'d sečnike *5.>letnl delavec France Knkovec z Ormo-fca, ki Je v nedeljo 31. mni.la zvečer mtd fantovskim prepirom i»i ruvanjem zaboli r, nožem v Kekčevl gost'"i. pr, Košakh nri Mariboru 24!etneg;i do-nače** h>apca Tetra Kosa v vrat in mu prerezal glavno šilo, zaradi česar Je nesrečni ^ftrva-ei in čez nekaj m;nut umrl. Tudi Knkovec se zagovarjal s silobranom. Obsojen 3? bil na * rob1'e !n trajno Ifcgabo častnih flrfavijanskifc pra*o
h Celfa
e_ Svečana otvoritev nove porodnišnice. V nedeljo 16. t. m ob 9. dopoldne se bo vršila svečana otvoritev porodnišnice ?n ginekološkega oddelka celjske javne bolnice v Celju, ki bo nameščen ▼ novem, modernem poslopju na severni strani bolnice v Ipavčevj nl'cl. Spored svečanosti, k? še ni določen, bomo objavili pozneje.
e_ Zatvorltev mostu pri Sv. Petru v
Savinjski dolini. Zaradi tlakovanja cestišča na mostu preko Savinje pri km 61.2(50 državne ceste pri Sv. Petrn v Savinjski dolini bo ta most od četrtka 6. t. m do nadaljnjega zaprt za vozovn! promet. Dokler bo ta most zaprt. se bo vršil promet od Sv. Petra po banovlnskl cesti preko Polzele ln Gomilskeea na državno cesto pri Bučakn (km 561 "01 alf Pa Iz Petrov? po banovinskl cesti preko Rasaz in Sv Pavla pri Preboldu, odnosno lz 2alca deloma po občinski, deloma po banovlnskl cesti preko Griž in Sv. Pavla na državno cesto pr! LatVov) vasi ali pa na državne cesto pri Sv. Rnpertfl.
e_ Brezposelnost v Celju in okotlcl. Pr! celjski ekspozituri javne borze dela se je od 21. do 30. septembra na novo prijavilo P4 brezposelnih (61 moških ln 33 žensk). Vspešnih posredovanj je bilo v tem času 33 (za 25 moških 'n 13 ž^nsk). Ob koncu meseca je ostalo v -videne? 616 breznose?-Xnih. In to 548 mošk h in 68 žensk, število brezposelnih raste o<1 tedna do tedna, ker so sedaj v jeseni priložnostna dela nri krain. Naval brezposelnih na ekspozituro borze dela je izredno velik. Vsa prazna mesta se oddajo takoj. Bor*a dela je od
1.	januarja do 30. septembra iz svojih sredstev izplačala brezposelnim podpore v znesku 130.000 D'n. sedat na nima več niti dinarja razpoložljivega kredita za podpiranje brezposelnih.
e— šofer v plamenih. V nedelo 2. t. m. se je vračal mariborski avtopodjetnik g-Anton Fazarinc s svojim tovornim avtomobilom iz Kočevja, kamor je bil peljal reko pohištvo v Maribor. Spotoma je obiskal svojesra očeta na Ostrožnem pri Celju. Avtomobil je upravljal 211etni šofer Maks Majhenič '■?, Studencev pri Mariboru. Ko sta se g. Fazarinc in Majhenič vračala okro? 21. proti Celju, je nastal na cest; na Ostrožnem. blizu Dečkove ceste, defekt v motorju, šofer je ustavil avtomobil in jel pregledovati motor, pri tem pa se je oškropil z bencinom, ki je kapljal iz tanka Izpod sedeža V tem Je prlvozil mimo neki kolesar. Maihenič si je izposo d'l oi njega karbidno svetiljko in si svetil pri popravljanju motorja. Pri tem je plamen svetilke vžgal bencin, s katerim se je bil Majhenič oškropil. Majhenič je bil v nipn v plamenih ln se Je začel valdati po travi, da bi pogasil ogenj. S pomočjo g. Fazarinca ln kolesarja »e Je to kmalu posrečilo, vendar pa Je dobil Majhenič težke opekline po vsem zgornjem del« telesa Spravili so ea takoj v celjsko bolnico. G Fazarinc se je opekel po desni roki, ko je hotel pogledati, ali j* bencinski tank zaprt. Avtomobil so rešil! s tem. da so ga pomaknili nekaj metrov r stran, da ga plamen; niso mogli objeti.
e— Telovadba trgovskega In obrtnega sokolskega naraščaja se bo pričela v sredo 6. t. ffl. ob Ž0. v mestni telovadnici v Celju.
e_ Strel v hrbet In druge poškodbe. V
Vitanju je r nedeljo 2. t tn. neki moški v prepiru ustrelil krojaškega pomočnika Ivana KovSeta v hrbet. Krogla je šla Kov-šetu skozi pljuča. Nesrečneža so prepeva-15 v celjsko bolnico. — V Novi cerkvi pr! Vojniku je neki moški v nedeljo 2. t. m. v prepir« napadel 37 letno posestnikovo ženo Npžo Videnškoro in Jo udaril tako močno s kolom, da Ji Je »lomil levo roko _ 40 letna gostiln'čarjeva «ena Helena Klajnškova iz Celja je udarila v nedeljo
2.	t. m. po nesreči po neki šipi In se moč-
urezala t desno roko. — V Petrovčah si Je 14 letna dninar jera bčerfra Marija Ram-Sakova v soboto 1. t. m. pri padcu nalomila desno foko. Vse tri ponesrečenke se zdravijo ▼ celjski bolnici
•_ Mestni kioo predvaja danes ob 20.30
izvrstni špijonažnl zvočni film >Pod lažno zastavo«. V slavnih vlogah Gustav Froh-lich in Charlotte Suša.
Iz Laškega
1— Okrajni šolski svet je ime) svogo proračunsko sejo Ane L L m. Proračun za leto 1933 znaša 158 900 Din in je kljub te mu, da so vpoštevanl gradbeni stroški aa nujena popravlja v šoti »A«, še vedno nižji od prvotnega lanskega proračuna
Gostilničarska pivovarna. V navzočnosti strokovnih referentov in ostalih interesentov se je vršil 28 p. m. Komisijski ogled gostiln ičarske pivovarne t Laškem Komisija, kateri Je predsedoval baosk; svetnik g. Borštnik, je celotni projekt načelno odobrila Stavbna dela, katera je prevzela tvpdka inž. Dedek, vodi inž. Lav BabiC. Na stavbiščn je zaposlenih 80 zidarjev In delavcev jn delo naglo napreduje. Gradbeno vodstvo ia drožbna pisarna se nahajata v ie dovršenem upravnem poslopja.
i— Neznanega utopljenca so našli dne 1. L m. v Savinji pri Zagočah. Utopljenec je star od 20. do 23 let, srednje postave, okroglega obraza, kostanjevih, dolgih las in Je bil oblečen v športno pikčasto srajco ter dvojne hlače, !n sicer en«5 žametaste in druge črno rižaste. Bil je brez obutve In tndi pri sebi ni imef ničesar razen enih klešč, a česar se da sklepati, da je bil najbrže splavar [z Savinjske doline. Mrtveca so pripeljali v mrtvašnico in bo pokopan na tukajšnjem mestnem pokopališču.
Iz Konfšs
nj— K beležki »Pobalrnstvo«, kj smo jo
objavili v sačetkn septembra, poročamo: Vršila se je na predlog konzorcija »Jutra« zoper g. Uršiča Alojzija 1 oktobra Pri okr. sodišču v Konjnicah razprava zaradi poškodovanja tuje lastnine. Pri tej razpravi se je dognalo, da gre za pomoto v osebi storilca ln je bil seveda g. Uršič Alojzij oproščen vsake Krivde in kazni, o čemer obveščamo javnost, da popravimo krivico.
COSUUCH LINE
PRVO POTOVANJE
a TRSTA: 5.0KT0BBA a SPIITA: dOKTOBR*
SPLITJUZNA AMERIKA
DNI
|ob priliki prv^aa potovanja.
l.ZLCTAMM
P^^iMto^HEPTUHIA-UTURHUVUlCAHIA
v dalmačij o (5-9 okrobral)
(5-25Oktobrdc). •:
'loforriactjc in [ircdprijave pn. vitfK p.oiloynicdK ITALIACOSULICM
C O
arslTo
Eezisltatl popisa kmečkih dolgov
Kakor je »Jutro« že v nedeljski številki kratko poročalo ie kmetijsko ministrstvo zbralo podatke o višini kmečkih dolgov in je sedaj izdalo predhodne rezultate te ankete V 87.1°/» vseh občin je popis konča od ostalih občin pa Se manjkaio Dodatki. Dosedanji rezultati glede skupne višine dolga in glede povprečne obremenitve 1 hektarja obdelane zemlje so v posameznih banovinah naslednji:	povpr. dolu
na 1 ha skupni dolg obdel. zemlje primorska ban. 606.9 milij. Din 6811 Diu dravska ban. 1044.8 » > 5303 » savska ban-	958.3 > » 2871 >
dunavska ban. 1603.4 > » 2844 > zetska ban.	40(5.9 > > 2697 J
moravska ban. 301.3 > » 1675 > vardarska ban. 197.2 > > 1438 > drinska ban. 601.0 > > 1488 t vrbaska ban- 292.8 > > 929 >
vsa država	607.6 milij. Din 2551 Dbt
Po gornji statistiki znašajo torej kmečki dolgovi v dravski banovini 1045 milijonov Din ali več kakor eno Šestino vseh kmečkih dolgov v naš? državi. Ti dolgovi se n3 nasajo na 852 občin (za katere so bili podatki na razpolago) od skupnega Števila 1068 občin, tako da se gornie ugotovitve aa našajo na neka! mani kakor 80J,V vseh ob čin v dravski banovini. Za: vsa državo p» je bilo neotoviieno za 6072 milijonov Din kmečkih dolgov in če upoštevamo Se onih l3*/o občin, za k3tere še niso zbrani podatki, tedaj se bo skupna vsota približala 7 milijardam dinarjev. Po tej statistiki :e torej zadolžitev kmetov precei večja, kakor pa po podatkih, ki so bili doslej znani. Ta razlika pa nastaja zaradi tega. ker »n v gornjih številkah upoštevani tudi dolgovi kmetovalcev pri zasebnikih. Na te dolgove pri zasebnikih odpade 44.3»V ali 2690 milijonov Din, tako da ostane 3382 milijona Din dolgov pri denarnih zavodih. Ce upoštevamo še onih 13*/« občin, za katere še niso zbrani podatki, tedaj lahko računamo, da znašajo kmečki	pri denarnih zavo-
dih okrog 3'/5 milijona Din. kar približno odgovarja dosedanjim cenitvam.
Nadalje nam statistika potrjuje, da «o relativno najbolj zadolženi kmetovalci v dravski banovini, zakaj na 1 bektar obdelanega zemljišča dolžnikov pride v dravski banovini 5303 Din, v vseh 06t«liih banovinah (razen primorske, kjer je razmerje še slabše kakor v dravski) pa ziaše dolg na I hektar obdelane zemlje dolžnikov le polovico tega zneska in še manj.
Poročilo kmetijskega ministra seveda samo priznava, da ima ta statistika nedostat-ke. Zlasti veliki so v nekaterih banovinah dolgovi nasproti zasebnikom. V ^ rimo rs ki banovini znašajo ti dolgovi celo 72 odst-(v dravski 48 odst.). Mnogi 90 morda »iš pri teb podatkih navedli več. ker se ti podatki ne dado tako lahko kontrolirati. Sicer pa igrajo pri dolgovih zasebnikom znatno v!ogo hipoteke v zvezi z dedsčinami.
Dolgovi pri zadrugah so večjega pome» na samo v dravski banovini, kjer znašajo 33.5 odst., ▼ vseh ostalih banovinah pa se ta odstotek giblje pod 10 odst. (samo v moravski znaša 10.9 odst ). Zato pa znašajo v dravski baJKrvini dolgovi pri bankah le 17.6 odst. (v dunavski 52.8 odst., v savski 29.7 odst., v drinfiki 30.6 odst., v vardar-ski 38 odst itd.) Delež zadolžitve pri Priv. agrar. banki je največii v drinski banovini, kjer znaša 17 odst. celotne zadolžitve, nadalje v dunavski (14.5 odst.) in v moravski banovini (10.8). dočim v Sloveniji ^siol'">h ne pridejo v poštev Dolgovi pri Drž. h|p banki pa so v od=+oV>"m razmerju naivečr v zetski banovini (79 odst.), v primorski (5.4 odst.) in v vardar«-Vi ^movioi '5.2 odst.) dočim znašajo v dravski banovini le 0.6 odst.
Skupa? znašajo dolgovi} pri zasebnikih 268q m'Tijonov Din. pri bančni zavodih 1908 milijonov, pri zadružnih denarnih zavodih 746 milijonov, nri Priv agrarni b Inki 461 mrli ionov in pri Drž. hip. banki 178 milijonov Din.
Gospodarske vesti
= Sestava letošnjih moštov. V naslednjem prioboujemo nadaljnje rezultate o sestavi letošsvjrih moštov (glej »Jutro« od 30. septembra in 1. oktobra), in sicer glede na ugotovitve, dobljene 25. septembra (prva številka označuje število stopenj sladkorja po klosterneuburški tehtnici, dru* sa pa množino kislim, izraženo ▼ 100 ce): Krško: kraljevina 14.0. 0.81, žametna črnina 14.0, 0.91; Sv. Križ pri Kostanjevici: tr.i-mviec 187, 0.54, laški rizling 16.6. 0.68: Podlehnik: beli buirg-imdec 17.5. O.69. ru-lan dec 18.4. 0.86. !aš»ki rizling 18.0, 0.63. traminec 17.9. 0.57; Loka pri Žušmn: bur-gundec 17.2. 0.57. renski rizling 17.3, 0.64; Šv. Lenart pil Veliki Nedelji: širpon 16.0 0.93, lašffci rizling 18.4. 0.57; Crešnjevci: lalTci rizling 14.7. 0.81. dišeči traminec 17.3 0.59. zeleni silvamec 19.3. 0.60. Bouvierova ran in« 20.5, 0.67; Kapela pri Slatini Radencih: beli burgundec 16.2, 1.07, »po« 14 6
I.09,	zeleni silvamec 16.5, 0.50. renska rizling 184. 0.89: Ljutomer: riz4ing 19.5. 0 6"). šipon 185, 0.84. žflehtsnina rumen« 157, 0.50. žlahtnima rdeča 17.0, 0.42; Stara gora: burgimdec 16.4. 0.52, lcraljeviaia 17.1, 0.57: Lokvica: belš burgundec 17.6, 0.79. trami ooc 18.1, 0.68; Leskovec: modra frankinji
18.5.	0.87 žflahtmne 16.5. 0.33; Trebnje: »il-vanec 16.1. 0.68. beH španjol 15.1, 0.53 gra-$evina 14.8. 0.85, žametna črnina 13.1 089. Svetina: trrarrtitiec 199. 0.48: Poljean^: Srnina 17.0, 0.80. rizjnni? 15.0. 0.58: Kostriv-nica: ž!ahtni-r« 14.3. 098. črnina 13.5. 0.86. Šmarje pri Jelšah: Jaški rizling 17.9 0 69 silvamec 17 7 0.65: Sv. Peter pod Sv. gora mi: muŠkatni silvamec 15.5. 0.78. kraljevina 15.0. 0.72; Dalnja Lendava: portugalke 16.2. 0.85. modra franktin ja 21.3. 0.84.
ški rizling 18.4. 0.74. »ilvainec 18.7. 0.70 medepka 1« 1 0.73, rizling 16.2. 0.O2.
II.4.	1.22: Kapela nri DobovI: p^vec 16 5 0.89. ririmg 18 2. 0 6'-	k^vč^
13.6.	073 ž^htnina 15 2. 04\ l-r^Hevinfi 16.0, 0.62. Viški rrrHTg 17 2. 0.65: Mafkovci-rdeča žlahtnina 1^.8, 0.57. muakatna ž! ah t« mim 17.1, 0.67, la^ci rizfo^ 14.7, 0.51, bela
žlahtnina 14.5, 0.60; Radovica: kraljevine 18.4, 0.66, portuga»Hca 14.8, 0.89; Vrhov dol; portugalka 16-5, 0.53, renski rizling 17 4 1.03 muškat ni silvanec 19.2, 0.82, šipon 12.8, 1.08; Dolnja Lendava: žlahtnina 16.2. 0.54. rdeča slanka 15.1, 0.49; Konjice: beli burgundec 17.4, 0.81, traminec 17.1. 070. laski rizling 18.2, 0.65; Dolnji vrh: rdeča žlahtnina 14 2, 0.54. kski rizling 15.2. 1.00: Dolgi vrh: silvanec 16.2. 0.77, muakat 12.5. 0.87, burgundec 13.6, 1.20; Sv. Jurij v Slov. gerr.: silvanec 18.2. 0.64. burgundec 19.5 0 66. rulandec 19.7, 0 68; Semič: riziKog 18.3. 0.59.
= Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za TOI v Ljubljani razpisuje za leto 1932 za uboge onemogle obrtnike ki trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din. odnosno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra t. L PriložJ naj se od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, dm Je prosilec obrt aH trgovino samostojno irvrieval. da sedaj zaradi onemoglosti ne titore veS delati in da 'e ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ati trgovca.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave einkaste pločevine. kositra, zalivk, litine, fiee itd., 2000 komadov brezovih metel, 4000 kg modre ga-lice, 300 kg salmiiaka v prahu in 2000 kg bločnih verig in do 11. t. m. glede dobave 2000 komadov ogljenih vrečic; strojni oddelek pa do 8 t. m. ponudbe glede dobave 1260 m zemeljskega kabla. (Pogoji eo na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkeiia državnega rudnika Kakanj sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 300 komadov spojk ter glede dobave vodovodnih potrebščin. do 20. t. m. pa glede dobave 2 komadov transportnih jermenov ter glede dobave kolesnih delov. — Direkcija državnega rudnika Velenja sprejema do 10. t- m. ponudbe glede dobave raznega elektriSnega materi-jala, 30 iamskih zgrtač. 10 komadov smirko vih plošč. 5 komadov azbestnih plošč, ca
100 komadov svedrov in 20 kg podkovnih žebljev; do 17. t m. pa glede dobave 1500 kg turbinskega olja Dne 26. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Suboti-ci ofertna licitacija glede dobave materija-la za gornji stroj (tračnice itd ). Predmetai oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.
= Dobave. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 14. oktobra ponudbe glede dobave amerikan-platna. belega sukanca, bombažne vrvice, govejega lota, kristalne paste za čiščenje optičnih instrumentov, steari-nskih sveč. vžigalic itd. do 16. oktobra glede dobave 1430 kg laneni hin 1435 kg bombažnih krp. fflede dobave 1000 kg kvasa ter glede dobave bakrene žice. električnih zvoncev. Leclan-cheievih elementov in salmiiaka. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 20. oktobra ponudbe telede dobave 200 komadov izolatorjev. 3000 m žice. 52 m ka-f libriranih verig. 700 kg žičnvkov in 100 kg pocinkane žice. Vršili se bosta naslednji liaitaciji: 7. oktobra pri direkciji državnih železnic v Saraievu slede dobave e»ektričnega materiiala: 13. oktobra pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 30.000 kg žvepla im 15.000 kg para-fina; 24. oktobra pa sdede dobave 100.000 kg kalijevega solitra. 20.000 kg parafina, 30.000 kg zavoinega papirja, 100.000 komadov kartons-kih škatliic, 20.000 kg smole. 10.000 kg bitumena. 10.000 kg aluminija in 10.000 kg olja za kamniktit. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)	_
Hmelj
Žalec. 3. okt. Pri izredno živahnem povpraševanju, ki je trajalo vso nedeljo in danes ves dan tja v noč. je bila kupčija prav obilna Cene so se učvrstile in dvignile, da je doseglo že slabše blago 18 do 20 Din. dočim so se dvignile cene provovrstnemu blagu r>a 21 do 22 Din. Zaloge so se pri hmelhrjih zelo zredčile in bo kmalu letošnji pridelek iz prve roke razprodan.
Borze
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz deloma popuščali, edino devizi London in Trst sta se za malenkost okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda znova pričela popuščati in se ie trgovala za kašo po 175 in 173. Promet je bil še v 70,9 Blairovem posojilu po 41 in 41.50 ter v 8% Blairovem posojilu 00 46 Devlie.
Ljubljana: Amsterdam 2309.29-2320.C5, Berlin 1365.41—1375.21, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35—1113.85. London 198.30-199.90. Newyork 5727.70- 5755 96, Pariz 225.27—22636, Praga 170.01—170.87, Trst 294.46—296.86.
Zagreb. Amsterdam 2309.29 — 2320.65 Berlin 1365 41—1376.21. Bruseli 797 46 .io 198.30—199.90. Milan 294.46—296.86. New-801.40. London 198.30—199.90. Milan 294 46 do 296.86. New-York kabel 5731.44—5759.70. New-York ček 3699.44-5727-70. Pariz 225-24 do 226.36, Praga 1?0.01 — 170.87. Curih 1108.35—1113.85
Cnrih: Pariz 20.33625, London 17.93, New York 518.875. Bruselj 7195. Milan 26.605, Madrid 4245. Amsterdam 208.35, Berlin 123.40, Stockholm 92. Oslo 90.40. Kobenhavn 93.10, Sofija 3.74. Praga 15.34, Varšava 58.10. Bukarešta 3.07
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 175—178, za okt. 174—177. za nov. 173 .io 176, za dec. 172—176, 7Blair 41 —41.8»». 8»/» Bair 43—46, 7»/» Drž. hip. banka 46 den.. 6*/* begluške 34 bi-, bančne vrednote: Priv. agrarna banka 218 den.
Beograd. Voina škoda 178. 176 zaklj.. 7V-investicijsko 50.50 zaklj.. 4°/« agrarne 24 do 25.50. 6»/o begluške 34. 33.50, 1% Blair 42 bl„ 7% Drž. hip banka 47—49. Narodna banka 4000 bi.. Priv. agrarna banka 224. 221 zaklj.
Dunaj: Staat^isenbahnges. 17. Ruše 12. Trboveljska 21.75, Alpina-Mont. 13, Seče-rana 27-
Blagovna tržišča
žito.
'-f' Chirago, 3. okt. Začetni tečaji: PSeni-ra: za dec. 54. za marc 58.375; kornza: za dec. 27.50, za marc 32.625.
4- TVinnineg. 3. okt. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 49-50, za dec. 51.75, za ian. 56,75.
-f Ljubljanska boria (3. t. m.) Tendenca za žito prijazna. Zaključkov ni bik). Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): sremska, 76 kg po 187.50—190. baška. 76 kg po 190—192-50. sremska stara 78 kg po 192.50—195. baška stara. 79/80 kg po 197.50—200; moka (siov. postaja, plačljivo v 30 dneh): baška >0< po 310—315, banatska »0« po 320—325; koruza (slov post., plačlj. v 30 dneb): baška stara po 145—147-50. nova. umetno sušena po 110 do 112.50.
+ Novosadska blagovna borza (3. t. m.)
Tendenca mirna. Promet 35 vagonov. Pšenica: (nova 76 kg): baška, okol. Novi Sa i, okol. Sombor. 9rednjebaška. gornjebaška 137.50—140; baška potiska, baška ladja Tisa. ladja Begej 140 — 142.50; gornjeba-natska 132.50 — 135; banatska. pariteta Vršac 130 — 132-50; sremska 137.50 do 140. Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 90—95. Koruza: baška 90—92.50. baška okol. Sombor 91—93. banatska 85—87. sremska 90 do 93.50. baška nova sušena, par. Indjija 64—66. Moka: baška in banatska K)« in »Ogg< 225 do 235; >2< 207-50—215; »5< 185—195; >6« 155 do 165; >7< 135—145; >8«82-50-86.50. Otrobi; baški in sremski. v jutastih vrečah, 57.50 do 60; banatski. v jutastih vrečah, novi 52.50—55. Fižol: baški in sremski. novi. beli. 102.50—107.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (3. L m.) Tendenca slabša, promet živahen. Pšenica: za okt. 12 60. za marc 13.92—13.93, za maj 14.40—14.45; rž: za okt. 7.88—7.89, za marc 9-15—9.17; kornza: za maj 8.80 do 8.92.
Repertoarji
Drama
Začetek ob 20-Torek, 4.: zaprto. Sreda. 5.: Marij- Red A. Četrtek. 6. ob 15.: Vest Dijaška predstava
po znižanih cenah- Izven.
Opera
Začetek ob 20. Ponedeljek. 3.: zaprto. Torek. 4.: zaprto.
Sreda, 5.: Fra Diavolo- Red Sreda Četrtek. 6.: Hlapec Jernej. Red D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. Torek, 4. ob 20-: Za narodov blagor. Red B.
Sreda. 5.: zaprto.
Četrtek, 6. ob 20.: Zvedave žene. Red A. *
Gospod Jan igra v Pagnolovi veseloigri Marij naslovno vlogo. Komad, ki je tudi v Ljubljani izredno uspel, se bo vprizoril jutri ob 20. Režija je dr. Gavellova.
Drama pripravlja za mesec oktober naslednje novitete: v soboto 8. t. m. se uprizori prvič CNeiliova drama Strast pod bresti. katero odlikuje izredna napetost in evo-jevrstnost dejanja. Ta ameriški dramatik bo tudi pri nas s svojimi grandijozno risanimi značaji zanimal. Režijo dela ima v rokah režiser Kreft Naslednja novost je Ibsenova drama Gospa Inger, katero pripravlja ga-Marija Vera. Sredi meseca se uvrsti v repertoar sijajna veseloigra Veseli vinograd« katere avtor je znani dramatik Zuckmayer. To veseloigro smatrajo za najboljšo, kar j:h je bilo napisanih po vojni in je bila odlikovana z Kleistovo nagrado. Režijo vodi prof. Sest Ob koncu meseca se uvrsti med nedeljske popoldanske predstave noviteta »Srce igračk« kot prva mladinska noviteta, katere avtor je ravnatelj drame Pavel Golia, znani in priljubljeni pisatelj mladinskih iger.
Dijaške predstave. Ljubljanska drama bo uvrstila med svoje redno delo vrsto predstav, katere bodo namenjene predvse.n dijaštvu- V ta namen se bodo izbrala de'a svetovne literature in se predvajala po izredno nizkih cenah. tako. da bo dijaštva omogočen nastop. Kot prva predstava ee bo uprizorila v četrtek R t m. ob 15. Ro-standova drama Vest v režiji C. Debevca. Opozarjamo na to predstavo, ki se za dru<ro občinstvo ne bo več ponavljala.
Prva repriza zabavne opere Fra Diavolo bo v sredo za abonma Sreda. Veselo in živahno dejanje in pa dragocena muzika bo zadovoljila vsakega poslušalca. Zaposleni so gg. GostiČ. Peček. Zupan. Rus Marjan. Ba-novec in dame: Ribičeva. Španova Režiio vodi g. Kreft. Baletne točke pa je naštudi-ral mojster g. Golovin.
Kakor smo poročali, je v bruseljski elektrarni izbruhnil ogenj, ki je napravo popolnoma uničil. Mesto je bilo zaradi katastrofe dalj časa brez luči in toka
Danska ladja potopila roško podmornico
Iz življenja in sveta
Starost in aktivnost
Splošno naziranje veli, da človek v visoki starosti ni sposoben ustvarjalnega dela. To je zmota, kakor hočemo dokazati z več primeri iz človeške zgodovine,
Hindenburg, nemški državni predsednik, je pravkar dr polnil 85. leto in je še čvrsto pri najbolj odgovornem delu. Masaryk, češkoslovaški državni predsednik, šteje 83 let in jaha še vsak dan svojega belca. Državni kancelar Marije Terezije Kaunitz je šel z 81. letom iz službe, a ne zaradi tega, ker bi bil že nesposoben za delo, temveč zavoljo tega, ker ni soglašal s politiko cesarja Franca. Franklin je bil od svojega 81. leta do smrti .središče ameriške usta-vo tvorne skupščine, Wellington je še po £0. letu odločal s svojim svetom o najtežjih vprašanjih brjtske vojske, Goethe je bil že z 83. letom čl' stvaritelj.
Katon starejši se je z 80. letom pričel učiti grščine, Max Liebermann slika s 85. letom. Voltaire je napisal svojo zadnjo tragedijo s 84. letom, a potem še nešteto drugih del, Goldoni je s 86. letom pričel pisati francoske komedije, Carlyle je bil borben do svoje smrti v 86. letu, Mommsen je napisal »Rimsko državno pravo« z 82. letom, potem še »Mcnumenta Germaniae«. Clemenceau je kazal še z 88. letom svojim nasprotnikom zobe. v isti starostni dobi je bil Auber še ravnatelj pariškega kon-servatorija
Gladstonu je bilo 89 let. ko je še rohnel proti Turkom, japonski slikar Kokuzaj tn Adolf von Meizel sta slikala še z 90. letom.
Michelangelu je bilo 89 let, ko je še vodil gradnjo cerkve sv Petra, Aleksander von Humboldt je '-imel 90 let, ko je še delal na svojem »Kozmosu«, Sofokles je %
Neka danska ladja je te dni nevedoma trčila v rusko podmornico tipa »Tovariš« blizu Ljeningrada. Podmornica, na kateri je bilo 35 mož posadke, se je trenutkoma potopila. Danska ladja ji ni mogla pomagati, ker je bila sama hudo poškodovana in je morala z vso silo odbrzeti v najbližnje pristanišče, da se izogne lastnemu poginu
Božanstvena Greta Garbo - vdova StiBer
80. letom spisal »Ojctipa«, da dokaže svojo duševno čilost sinovom, ki so ga hoteli dati pod varstvo, Thomas Hobbes je pričel s 86. letom svojega »Behemotha« in ga je dovršil pet let pozneje.
Kardinal Fleury je cstavil z 88. letom državno krmilo, pesnik Huyghens je umrl 91-leten kot tajnik oranijsikega princa, Ran-ke je pričel s 85. letom svojo »Svetovno zgodovino« in jo je pisal šest let. Cesarica Evgenija je s 94. letom uganjala politiko, dož Dcndolo s 97. letom. Tizian je s 97. letom slikal votivno sliko »Bitka pri Lepantu« in potem še celo vrsto del.
Filmska zvezdnica Greta Ga.tbo se je nedavno vrnila iz Amerike na Švedsko. Na vožnji proti Stookholmiu so jo »Metale cele trume reporterjev, a nikomur se ni posrečilo priti do nje, še manj seveda dobiti od nje kakšno izjavo. Zato se je v Stodkiholmu začel nanovo lov za njenimi stopinjami. Posledica tega početja je dal* novinarjem v roke strašno orožje, ki ga v obliki senTBcicoalmaga odkritja sedaj izročajo javnosti.
Po kaj je prisila Greta Garbo domen'? To je bilo vprašanje, ki so si ga zastavili švedski im ameriški raporterjii, zasledovalci filmske dive v Evropi. Niso namreč hoteli verjeti glasovom, da je prišla Greta Gatrbo v domovino samo na odmor in po« čitek. Povod za njeno vožinjo iz Holly-wooda v Stockholm je moral hitri tehtnej-šš. In so ga res našlo.
Greta Garbo je prišla na .Vedsko uredit zepuščinsiko zadevo po Povitem režiserju Mauriceu Stillerju, ki je pred leti umrl v Hol!v~woodiu. Greta se je seznanila z njim 1. 1923 ra Švedskem. Ko je uspela v nemem filma »Gremka ulica«, bi ga je režriral Sto'®er, sta odpotovala skupno v Holly-wood, kjer je Stiller hnsconiral nadaljnje filme z Greto Garbo. trake. ki so imeli popoln uspeh in razširili slavo filmske dnflce po vsem svetu.
Na višku režiserskega dela pa je SrilUer-ja pobrala zavraitaa bolezen. Greta je silno žalovala po njem. A nihče wi vedel, kaj je bila. pokojniku. Sel« zdai prihaja na dan. da sta bila Garbo in S*vD!er zaikom^a mož m žena, ki sta se daik poročiti L 1924 v Carigrad«.
Castfloi božsostvene Grete se bodo zda j osupla vprašat, čemu sta Greta in Stiller
Drobne zanimivosti
Strašen ciklon v Franci?
Vzdolž francoske sredozemske obale )-> te dri razsajal strahovit orkam kii je povzročil med Arrtibesom in Mareefllleom velikansko škodo. V St. Maxime>u je bila v nekaj urah vsa obala pod vodo. V kleti je vdrla voda več m globoko. Nekatera zgradbe so se zaradi tega zrušile Rečica Preoouil je narasla v hudournik. \ pristanišču St Jean je divjal orkan od 4. _ r,jutra i do poldneva. V Cammesu je pokala voda progo v dolžini 2 km. Neki Is m dotei zid se ie sesMl in zatrpal progo. Gmotna škoda zaradi elementarne kata strofe gre v milijone.
Smrt Napoleonove pravnukfnje
V	Italiji je umrla 90 letna grofica For-tunata Bracci, rojena princesa Mamja Bo-naparte. Bik je najmlajša hči princa Lucijama Bonaparte in re živela dal] časa na dvoru Napoleona m. L. 1856 se <e v Farni omožik z italijanskim grofom Braooijem, s katerim je živela v srečnem zakonu do njegove smrti.
Strela tfbfla dnJnatlco pri košnji
V	dkolioi Linca je te da« neka dn'nari-ca kosila deteljo. Nenadoma se je nebo pooblačilo in začeli so švigati bMn. Dtki-aarica se ni zmenita za slabo vreme in -e kosila, dokler mi treščilo vanjo. Nas« so y> po neurja mrtvo s sežganimi lasmi m skoro brez obleke, ki je zgorek na nje« nem tedesa. Strek je žensko tudi sezuk, koijte noge so bile vse krvave, čevlja pa sta ležala daleč drug od drugega in sta b,-k vsa raztrgana
Maščevanje ra dekliško čast
V	R ogg ki di Cakibrija je te dna neko doretaajsdetmo dekle zadavilo svojo šest-najstilertJDO sestro, ker s« je vdala vaškem« zapedjm»- Osvetmaca družinske časti e »roj tim mimo priznala orožnikom m pri-»tavik: »Če hi imela brata, bi ze vedel, lcsj je njegov* dolžnost. Ker pa ga nvem. sem morala sama prevzeti njegovo delo.«. Ž/rtev se ni m« branik maščevanja in osvotoica je imek prav lahko delo.
80 senikov zgorelo
V	Hfcjihovoa na Slovaškem je mnrnjJe dm zgorelo 80 senikov. Ogen je bil tako mita, da je ogražal vso naselbino, kš pa so jo vendarle rešili konca v plamenih. Pn g»> šenju ogromnega požaTa je sodelovalo gasilcev. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Grob telesnega stražarja Ivana Groznega
Pri kopanja r moskovskem K remiju m dekvoi odkrili grob Maljute Skuratova, telesnega čuvarja ruskega carja Ivana Groznega. Mož je bil pokopan 6 m pod cerkvijo, kij je svojBas stala na nabrežiu Moskve. Na ?robu je biJ kamen z imenom telesnega stražarja ter datum pokopa leta 1573.
Natančno tako kakor pred 700 leti
Sodnik Percy Greenaway je bil izvoljen za novega londonskega župana. Po izvolitvi se je napotil — zvest nad 7001etni tradiciji angleške prestolnice — naravnost v cerkev sv. Lovrenca, ki stoji tik magistrata, ter je prejel sveto obhajilo
Nevrotični strah
Ho ljudje, ki jih ponoči nenadoma vzdra-Knijo grozovite sanje in se dvignejo z utripajočim srcem v silnem strahu. Pri teh ljudeh temelji prestrašenje večinoma v hipni spremembi srčnega ritma, torej v čisto nedolžnem vzroku. Od kod pa prihaja ta nenadna sprememba? Ali se je prvotno ne-razpolcženje duše razširilo do srca? Ali pa je prvotni vzrok duševnega pojava povsem telesen ?
Raziskovanja berlinskega zdravnika dr. Mischa kažejo, da bo druga domneva boij pravilna. Posrečilo se mu je namreč odganjati stanje prestrašenosti s pomočjo zdravil, ki učinkujejo vendar telesno. Pri tej vrsti strahu gre za. tako zvani nevrotični strah, ki nastopa hipno brez vidnega notranjega ali zunanjega vzroka in je pacientu samemu neumljivo. Posledica takšnih doživetij je ta, da živi potem človek v stalni bojazni pred strahom, v bojazni, da ga bo to nerazumljivo spet napadlo.
Iz telesnih znakov teh napadov je dr. Misch sklepal, da se dajo zavirati tudi s telesnimi pripomočki. Začel je rabiti ko-linove preparate, torej preparate iz snovi kolin, ki jo nahajamo v žolču. Z eno samo injekcijo je dosegel, da je stanje prestrašenosti minilo že po 5 do 10 minutah in to celo pri bolnikih, ki so že leta in leta trpeli zaradi takšnih napadov in jim ni rabilo nobeno drugo pomirjevalno sredstvo. Dokler jemljejo ta preparate, se napadi ne p navijajo.
Poleg svojega velikega pomena za zatiranje bolezni, ki je prava bolezen našega časa, ima Mischeva metoda še to prednost, da nam znova potrjuje odvisnost in rrorda celo nastanek velikih duševnih afektov iz telesnosti.
Smaragdna spilja
V	bližina Amalfija pri Gonri Marina so zadnje dni odkrili morsko špiljo, ki po zatrjevanju očividcev prekaša krasote »sinje špilje« na otoku Capri. Imenovali 90 jo »smaragdno spil j o«. Kakor v špdl jo na otoku Capri, se pride tudi v novo špiljo samo po morju. Širina »smaragdne špilje« je 20 do 60 m, morje pod njo pa je globoko 3500 m. špiilja ima krasne kapnike, srna« ragdno barvo pa ji daje odblesk morsike vode, ki se preliva v smaragdnih odtenkih po stenah in stropu. Zdaj pripravlja io šni-1 jo, da bo lahko dostarma vsakomur. Doslej je namreč bil vhod vam jo zelo težek, zato so jo poznali samo domačini.
Društvo proti rdečelaskam
V	New Ycwfeu se je osnovalo društvo protii rdečelasim ženskam To pristno ameriško društvo smatra za svojo nalogo vo< diti boj proti rdečelaskam, katerim očita nezvestobo, vamipirstvo, zlobnost. ravno-duiuiost v družinskem življenju itid. itd.
Požar v bruseljski elektrarni
Dvojčki
Na w1esbadenskem kongresa naravoslovcev je govoril med drugimi vratislavski raziskovalec prof. Lange o bistvu osebnosti. Kaj temelji v osebnosti na dednosti in kaj na vzgoji ter vplivu okolice, spoznamo najbolje pri preučevanju istojajčnih dvojčkov, to je takšnih, ki nastajajo is enega samega jajčeca, ki ga je oplodila ena sama semenska nitka. Ti dvojčki imajo vedno isti spol in si sličijo tudi drugače do najmanjše podrobnosti.
Po krvi spadajo v isto skupino, trpijo zaradi istih bolezni, ki jih napade neredko tudi istočasno, n. pr. tuberkuloza in sladkorna bolezen. Od para dvojčkov te vrste je eden jecljal in se je od žalosti nad tem obesil. Nekoliko mesecev pozneje se je obe3il tudi drugi, dasi je govoril popolnoma normalno. Tudi če se vzgajajo tak&ni dvojčki daleč narazen, se po življenju v zunanjosti sicer ločijo, a usoda jim je v velikih potezah ista.
Budova jama
Po mnogostoletnem iskanju so odkrili jamo, v kateri je Buda živel in pridigo-val. Leži ob tako imenovanem »Jastreb-jem vrhu« v Rajgirskem gorevju v Ben-galiji. Tu je kakšen tucat jam, v katerih so prebivali že pred poltretjim tisočletjem budistični puščavniki. Jamo je odkril indski učenjak Chaudhury po starih poročilih kitajskih romarjev. Tu je Buda postavil temelje budističnega nauka in tu ga je hotel umoriti tudi njegov sovražni brat, ko je z vrha spustil nanj težko skalo. Jame so še danes zvezane med seboj s hodniki in napeljavo za vodo. zgrajene pa so po načinu kiklopskih zidov iz velikih skal brez ometa. Vrh nosi ime po svoji značilni obliki, ki spominja na sedečega jastreba.
Novi tajnik Dmštva narodov?
Francoz Avenol, ki ga smatrajo v poučenih krogih za naslednika odstopivšega generalnega tajnika Društva narodov sira Erica Drumonda
Ponesrečena vožnja za sinji trak
Italijani so pred kratkim izročili prometu svoj najnovejši prekomornik »Rex«, ki ima 51.000 ton. Hoteli so z njim iztrgati Nemcem sinji trak oceana, ki pomeni prvenstvo na Atlantiku. Iz pričakovanja, da bo »Rex« potolkla vse dosedanje rekorde v brzini, pa ni bilo nič. Že na Gibraltar je prispela ladja s triurno zamudo, in sicer zaradii defektov pri turbinah. Poškodbe 60 baje tako komplicirane, da se bo moral prekomornik »Rex« ustaviti nekaj dni med vožinjo v kakšni vmesni lulki. Italijani so zaradi tega silno poparjeni. Kaj vse so si obetali od »Rexa«, je razvidno iz tega, da sta na krovu ladje, ki je hotela izvojcvata nov prekomorski rekord, ameriški poslanik pri ifmslci vLaidii in pa bivši newyorški župan Walker.
--I .
Herriot v ženevi
Sodnik: »Obsojeni ste na pet let ječe in na izeon iz dežele. Ali sprejmete kazen?«
Obsojenec: »Sprejmem in prosilo, če amem začeti kar z izgonem.«
življenje se pričenja s kričanjem tn se končuje s kričanjem; začetek m konec pa obdaja veliki molk.
Z umetnostjo je kakor s srečo, vere ln zločinom. Te stvari niso za vsakogar in za vsak dan. To so vrhovi in brezdna in vsakomur ne godijo, kakor je pot, ki vodi preko njih dostopna samo geniju ali zlcčincu, fauatiku vere ali samoprevare.
ANEKDOTA
Neki novinar je bil pri nekem ministra na obisku po njegovi vrnitvi s počitnic. Minister je bil novinarjem naklonjen, pa je dejal: »Prav za prav vam ne morem ničesar povedati, a eno vprašanje lahko postavite. Iz starega prijateljstva ram bom čim odkritosrčne je odgovoril.« Nato je novinar vprašal z nasmehom: »Kako mislite, gospod minister, o položaju?« — »Položaj je resen, < je odvrnil minister 2 nasmehom.
Vsak dan ena
*
Ljubezen je kakor denar sfla, ki obvladuje človeka. Skrivnostna je kakor perpe-tuum mobile, ki ne pozna konca. Hrani se z lastnimi skrivnostnimi silami, ker je nesmrtna.
1
Od knjige pričakujemo več nego krat-kočasje in prevaro. Ne samo med čita-njem, temveč tudi med odmori in ob koncu še celo nas mora zaposliti. Od občevanja s knjigo moramo nekaj odnesti s seboj, ko se poslovimo od nje.
Francoski ministrski predsednik Herriot,
ki je bil izvoljen namestu pokojnega Brian-da za predsednika evropskega odbora v Društvu narodov
Čitaite tedensko revijo
OŽIVLJEN JE IN SVET«
prikrivala to dejstvo javno6tS? Odgovor j« čisto enostaven. Oba sta se bala, da bo Greta izgubila na privlačnosti, če se izve. da je že »možena. Stvar je bila tembolj kočljiva, ker je Greta nastopala v filmih, ki so jo prikazovali kot hladno žensko, k~>t tip ameriškega vampa.
V resnici je bilo z njo drugače. Bik je skromna in poštena domačinka, katero je moževa smrt silno potrla. Zato je posibrruU Greta Garbo živela tako zase. da si m mogel nihče razložiti njene molčečnosti, hladnosti in odtujenosti. V svojem doma ni sprejemaa nikogar. Vedmo je biHa pri deki. Videli so jo samo v ateljeju aii pa na njenem krasnem posestvu v Bevea^r Hfflsu. Bila je sama, zelo sama in ni ni-komur zaupa k, katj je vzrok njeni ne" skortčnn samoti.
Kako pa se je ta re? prav za prav razkrila? Pri ameriškem konzulatu v StoeC<-holmu so že dolgo ležale listine tikajoče s« sporne zapuščine po režiserja Stili erra. Mož je namreč imel ve>cji del svoie>ga pre« možen ja v Evropi in dedič se je moral zaradi prevzema dedšaine osebno zgksiti pri
pristojni
pa je, kailcor smo dejali, spoma. Zanič trgajo hudi Stillerievi <»oirr»dniki. Greta Garbo pa hoče zidajj tej viseči pravdi napraviti knm-oc
m ravoievatii zapuščino za*^.
Mogoče se bo kdo vipiraša! kako d« igra ta dediščina v ŽTvIjemju Grete Garbo taJko veliko vlogo. Tunfi na ta ugovor je pojasnilo. Filmska wez<Jnioa je pri polomu Kreugerieveea kancema utrpela velike gmotne izgube, kj jTh hoče rdaii i-zravna^ z dedšSino po Stn9Jerja. Kako se bo to rgo-diflo. pa je zopet poglarrie zase, poglavje. n katerega utegne nastafi najzanimivejši življenjski roman Grete Garbo.
138 milijonov poslušalcev radfa
Svetovna zjveza radio poslušalcev je ob" javik statistični pregled, ki pravi, da rma zdaj že 34 mnlijonov gospodinjstev radio aparate. Število poskušaIcev radia, je seveda mnogo večje. Sodijo, da znaša 138 milijonov ljudi. Od radna živi danes približno 30.000 oseb. Nagrade, ki jih je radio doslej izplačal umetmkom in reproducen« tom. presegajo nad milijardo Din naše veljave. Samo na Angleškem je v industriji radia zaposlenih skoro četrt milijona ljudi. Letna poraiba električne energije po radriu znaša približno pokirniido rrniF jardo kilovatnih ur.
Madame Piccard — vitez Leopoldovega reda
Belgijski krafcj Albert je podelil gospe Piocardovi, ženi prof. Piocarda, ki se ie proslavil s svojimi vzleti v stratosfero, naslov viteza Leopoldovega reda. Odlikovanje si je dama zashržik s svojim pogumom in duhom satmozatajevana, ki ga je poka-zak ob obeh življenjsko nevarnih podvigih svojega moža.
Mlche! ZSvaco;
159
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Zakaj vprašujete?« je rexel Pardaillan.
»Zato, ker se bojim, da ne bo prehudo zadovoljen, ko zve, da smo si mera nič, tebi nič postregli z njegovo lastniro.«
»Nu, nu,« se je nasmehnil Pardaillan, »to naj vas nikar ne sfcrfjL Lastnica vsega, kar je tu — kakor vidite, gre za žensko — je že pred dvajsetimi leti zapustila Francijo. Ali živi zdaj v Italiji, ki je njena domovina, ali na Španskem, sam ne vem; niti tega ne vem, ali sploh še živi.«
Iti z nenadno resnobo je dodal:
»Zanesljivo pa vem, da bi vam pritrdila, če hi po naključju zvedela, kaj ste storili. Rekla bi, da ste imeli prav. Zato smatrajte vse, kar je tu, za svojo last in se okoristite s temi stvarmi po mili volji.«
Jehan je kar ostrmel nad poudarkom, s katerim je Pardaillan izrekel te besede. Od Saette je veded, da je bil zaklad last princese Favste. Niti malo ni dvomil, da je bila žena, ki jo je Pardaillan omenil, prav ta princesa Favsta. Izprva je že mislil, da utegne biti vse, kar je v tej votlini, z zakladom vred vitezova last. A Pardaillan je trdil, da ni, in Jehan ni imel razloga, da ne bi bil verjel njegovi besedi. Na jeziku mu je bilo, da hi ga bil vprašal, kako je prav za prav s to Favsto. A poznal je viteza; vedel je, da nikoli ne molči brez važnega vzroka. Izpraševati ga, bi bilo nehvaležna in mimo tega še jalova vsiljivost.
»Bogme, gospod,« je dejal, »vaše besede so me zelo potolažile. Mo:'a vest je zdaj mirna.«
Med tem, ko sta se oče in sin razgova-rjala, je bila vrla trojica polegla po slami m zaspala.
Pardaillan in Jehan Hrabri sta se pomenkovala še nekaj ur. Bolje bi rekli: Pardaillan je navajal sina, da je govoril. Tako je med drugim zvedel, da je bil mladi človek po Ravaillacovi zaslugi našel BertiHo — obenem pa tudi, da je Ravatfflac sam do brezumja zaljubljen v dekle.
»Ali ni ta Ravaillac tisti, ki vas je hotel zabosti, ko sva na Ber-tiilitiem pomolu pričakovala kralja?« je malomarno vprašal.
»Prav tisti je, gospod. Dober spomin imate. Med nama hodi rečeno — zdaj vam lahko povem: zabosti me je hotel zato, ker me je v temi imel za kralja... Ljubosumen je bil. In zato si nisem mogel kaj in sem mu povedal, da je kralj Bertillm oče... Kralj niti ne sluti, da sem mu rešil življenje.«
»A,« je s čudnim glasom rekel Pardaillain, »zcfi se mi, da sem tega Ravaillaca že srečal. Menih Perfekt Goulard je bil z njim.«
»Da. Velika prijatelja sta. Reči moram celo, da me to prijateljstvo nekoliiko preseneča. Nikoli si nista bila dva človeka mamj podobna z značajem in navadami.«
Pardaillan je nagrbančil obrvi ta ni refcel ničesar. Miš®! je na to, kako je bil zalotili brata Perfekta Goularda, ko je posnemal pijanca, in menihov skrivni namen mu je čedalje jasneje stopal pred oči.
Naposled sta moža drug vštric drugega legla na slamo. Jehan je kmalu zaspal. S PardariiTlanom ni bilo tako. Še dolgo je premišljeval o dogodkih minulega dne.
Z Bertillo sta bila imela dolg razgovor, med katerim mu je dekle povedalo vse, kar ga je zanimalo zastran Bstin, ki jih je hra/nila. Sicer je pa vedel o teh papirjih že marsikaj važnega, in Rertiljini podaitiki so zadevali samo postranska vprašanja.
Bertille je bila v vetftah skrbeh: izganl H je bfl tok z dvojnim dnom in z njim vred ključ, ki je dajal navodilom za iskanje -a-klada pravilni pomen. Bralec se gotovo spominja, da je billa spoznala Favstin železni prstan na Perrettinem prstu. Po tem je sadila, da je prišel tok v neprave roke.
Pardaillan, ki si je takoj mislil, kako in kaj, jo je pomiril, rekoč, da bo že znal paziti na sinov zaklad. Po tem, da je bila Perrette dobila prstan od svojega brata Grmgailfa, je sodil, da je imel le-ta tudi tok v rokah. Kako in kje ga je dobil, ni balo važno. Prav nič ni dvomil, da bo prišel iz Gringairievih v simove roke. Z zaprtimi očmi je ležal v temi in mislil sam pri sebi:
»Tako mi smrti božje, prav ničesar mu ne povem dokler n« bo vprašanje zaklada načeto. V ta namen ga bom pustil, naj dela kar mu drago — hkratu bom pa pazil nanj. Stavim, da ob ej ari že ve, kaj je bilo v toku. Jutri ho vedel, kako more zlahka priti do milijonov. Rad bi videl, aii bo irned dovolj moči, da se upre izkušnjavi.«
Zastran Bertille, ki jo je bil o vsem poučil, ne da h! fi odkril resnico, je bil prepričan, da ne bo Jehanu ničesar povedala. In tako se je nazadnje tudi sam prevalil na stran in zaspal.
18.
Drugi dan je bfl petek. Vsa petorica je bila že ob prvem sviti na nogah. Pardaiillan je izpraznil svoj pas na skrinjo. V njem je bilo kakih sto pištol, ki jih je ponudil sinu. In ko se je ta zdrznil, kakor da bi jih hotel zavrniti, mu je z mehkim glasor dejal:
»Vzemite jih brez skrbi. Res je, da nisem bogat, a vendaT jCfi lahko utrpim, ne da bi prišel v zadrego. Sicer mi jih boste pa vrnili, kadar boste v boljših razmerah — in prepričan sem, da do tega ni daleč. Saj vendar ne gre, da bi pustili te siromake v sedanjem stanju.«
Pred odhodom nase reprezentance r Atene
V sredo odpotuje naša državna lahko-edetska reprezentanca v Atene. Reprezentanca. kr je bila določena takoj po državnem prvenstvu v Zagrebu, se je nekolrilko •'zpremendla. Prav z zadovoljstvom, in sicer docela stvarnim in ne egoističnim zadovoljstvom moramo ugotoviti, da je LAS vsaj deloma ugodil predlogom -itruonjaka rz Ljubljane«. Tako smo ga vendarle preipričaM, da mora dolgoprogaš Kovačič v Atene in da Schwarz ne spada v reprezentanco, ker bo Štefanoviič vendarle bolje opravil svoj posel na 400 m lese Nam nikakor ni šlo za osebe, temveč ?mo želeli le. da pošljemo v Atene res !e nase najboljše. S tega vidika smatramo za svojo dolžnost, da še v zadnjem trenutku opozorimo JLSAS na lep uspeh, ki ga je v nedeljo dosegel Krevs. kateremu savez \i neminljivih vzrokov sicer mi dovolil izbirnega mitinga, ki pa je s svojim novim jugoslovenskim rekordom 16 : 14 štiri petine dokazal, da spada brez dvoma v držav« no reprezentanco. 2e s postavitvijo Kovačiča je savez opustil svoje nepravilno stališče da ne bo zasedel dofeih prog. ker je v tekih ra dolge proge riziko, da bi tekmovalec odstopil, največji. Da se ne bo več držal tega stališča, je JLAS še bolj podkrepi! s tc-m, da je v reprezentanco postavil za maratonski tek Vidovi da (Con-cord ia). ki letos na maratonski progi, -olob.. ne beleži nobenega rezultata, pač p,i . ne 30 km. Pri. teku ra 42 km je sploh odstopi' in je tedaj prišel edini na cilj nač foorn. Ako spada po teh ugotovitvah po-mnenju JLAS V d o vič v reprezentanco, go-^>vo ne pretiravamo, ako zaihte<vamo, da se -rvilje v Atene tudi Krevs. V podikireoitev svrjje zahteve navajamo rezultate Grkov. P imuno v in Turkov na 5000 m: Nanos CG) 15 : IS Mane a (TO 16 : 10.2. Mehmed (T.), zmagovalec na dvomatchu Turčija :
SSK Celje : TSK Slovan. Glede na
včerajšnje poročilo o tekmi Celje : Siovau smo prejeli tole pojasnilo: V poročilu o t :m:natoroi tekmi Celje : Slovan je do-p sn: rt najbrže pozabil omeniti incidente, k: so se dogajali med in po tekmi. Do prvega gol« za Slovana je bilo še nekako v redu, rato pa je pričelo moštvo Celja igrati zelo ostro in po nogah nasprotnih igralcev. Od tu dalje se je piričel pravi pekel in v drugi polovici igre so pričeli metati na vratarja ;n druge igralce Siova-r"; celo kamenje! Nato je neki roditelj pritekel na igrišče in zahteval zaščito napadenim. nakar je sodnik igro prekinil, intervenirala pa je policija, žaltibog je ušel ">rere.pet k'bic, ki je celo z odprtim nožem grozi . Sodnik se je najbrže tudi zb&I teh celjskih bonbončkov, čeprav je s sivojimi odločitvama čestokrat škodoval moštvu Slovana, kateremu tudi ni priznal regularnega gola ped prečko Po tekmi so na-nad!: avto, ki je vozil 1 juhi jamske igralce z igrišča ter ga obkladali s kamenjem in psovkami tako da je morala avto do odhoda ščititi policija, ki je menda enega napadalca aretirala. Poudarjamo ponovno, da ie sodelova1a zgolj neodgovorna mladina, ki pa je bila nahujskana od gotovih SDortnih krogov. Bilo bi dobro, če bi LNP in JNS poleg protestov pretipal obistii tudi večnim povzročiteljem raimk in incidentov.	B. T.
SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odho:-a bo danes ob 20.30 v karvarni »Ev-ra«; dnevni red: poročila sekcij za september. Obvezen sestanek I. nogometnega moštva bo jutri ob 18.30 v klubski sobi v »Evropi« — Odbor opozarja in vabi -anstvo, da spremi umrlega svojega dobrega tovariša g. Borka Kneževifa na zadnji poti; pogreb bo danes ob 17. izpred Zavetišča sv Jožefa na Vidovdanski cesti
ŽSK Hermes. Drevi ob 20. seja u. o. v tajništvu. Prosijo se vsi odborniki, da se iste zanesljivo udeleže. Posebno 6e vabijo gg Kranjs. Hibšer :r Krivic Gospodičia Otririova se prosi, da prinese na sejo vse blagajniške knjige. _ Seja prireditvenega odbora se vrši v četrtek 6. t. m. ob 20. v tajništvu Ne isto se vabijo vsi odborniki.

mm
z razr. loterije boste težko doselit Dobite Jo v Zadružni hranilni« fs i*, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
f
Bolgarija 17 : 20. Ker je gotovo, da bodo Grki postavili dva tekmovalca, ki prideta v poštev za prva mesta, lahko Krevs računa v najslabšem slučaju na četrto mesto in bi nam torej prinesel gotovo dve točki. Ali jih nam bo prinesel Vidovič?. Zelo drvomimo o tem po njegovih današnjih rezultatih. Poudarjati moramo še eno: Krevs je po poklicu zidar in je pred postavitvijo svojega novega državnega rekorda trdo de" lal ves teden do nedelje. V Atenah bo pa kolikor toliko spočit in bi, sodeč po njegovi sedanji formi, gotovo prekosil Marica. Torej ni fcdelijučen njegov pkcement na tretjem mestu.
Logičen zaključek teh tavajamj je torej, in to v interesu naše reprezentance: Krov« sa v Atene!
Ako pa hoče savez imeti Vidoviča vsekakor v Atenah, pa predlagamo, naj se črta Ferenščak, ki bo nastopil po našem mnenju saimo v štafeti 4 krat 400 m. Njegovo mesto pa naj zasede Krevs. Štafeta 4 krat 400 m pa naj »e teče v postavi Tučan. Jamnitakv. Ftefanovič in Zupančič, ki bodo vsi tekmovali tudi v drugih disciplinah. Zupančič za to mesto lahko pride v poštev, ker ima na 400 m samo za eno petino slabši čas kot Ferenščak. Na teku 400 m bomo itak zastopani no državnem prvaku Jamnitakemu in Tučanu, ki mora braniti v tej .disciplini balkansko prvenstvo..'. Prejšnja leta smo. -imeli seboj samo tri 400 metrajše. in je moral sprinter Skok teči v štafeti. Z Zupančičem pa je stvar mnogo lažja.
Ponovno poudarjamo, da nam je nerazumljivo, zakaj gre v Atene Thailer. ki je po oficielnem rezulftatu Štefanovi da na 400 m lese 60.6 (in ne 61.6, kakor smo napačno objaviti zadnjič) popolnoma nepotreben.	T. Z.
izvoljeni v odbor za izvedbo proslave »otvoritve driTfkailšsSa«.
Smučarska sekcija SK Ilirije. Redna seja smučarske sekcije se vrši v torek, dne 4. t. m. ob 20. uri v kavarni Evropa. Zaradi važnosti prosim polnoštevidne udeležbe.
Ob današnjem prazniku
varstva živali
Ljubljana, 3. oktobra.
V časti, ko nam dnevno časopisje dan za dnem poroča o brezsrčnih dejanjih in surovih zločinih, ki glasno pričajo o pomanjkanju slehrne srčne kulture velikega dela današnjega človeškega rodu, je kakor topel sokičrn žarek vest, da posvete jutri po vsem kulturnem svetu številne množice fjudi svoje plemenite misli spominu moža, ki je pred več kot 700 leti pridigal socialno pravičnost in ljubezen do ljudi rn do živali, ki je v svoji veliki ljubezni do vsega živega stvarstva nazval volka svojega »-brata«, — spominu sv. Frančiška Asiškega. Smrtni dan tega velikega zaščitnika živali (4. oktober) je namreč svetovni praznik vseh organizacij, ustanovljenih po širnem svetu za varstvo živali.
Pokret za varstvo živali ni nič novega. Od »pravice živali«, ki jo je oznanjal že veliki Gotamo-Buddha, skozi vso kulturno zgodovino narodov starega, srednjega in novega veka lahko zasledujemo stremljenje človeštva, urediti pravičen odnos ljudi do živali. Toda egoizem človeka je bil vedno jačji od njegove etike, (zato vsebuje človeško življenje tudi večen bo-j med dobrim in zlim), in žival, ki — kakor človek — živi in umira, se veseli tn žalosti, čuti in trpi, a vsega tega ne roore dopovedati brezsrčnemu človeku v njegovem jeziku, je še danes, skoro brez vsake pravne zaščite, enaka mrtvi materiji.
Surovosti, ki jih uganja še nebogtjena deca z raznimi žuželkami, martinčki, pticami, domačimi psi in mačkami, še boli pa surovosti, kf si jih dovoljujejo nad živaljo odrasli, vzbtrjajo v nas globoko prepričanje, da Je človek, ki ne pozna srčne omike, v svojih nizkih strasteh slabši od toli zaničevane živali. Današnja človeška družba, ki na ves glas povdaria svojo »visoko kulturo«, vse to mirno gleda, Cesto se na tem še izborno zabava Oblic oborbe!), le besede obsojanja so tako zelo redlke ln' brez učinka. O kaznovanju teh zločinstev pa že skoro ne more biti govora. In vendar je od sorovosti do živali samo en ko-
rak do surovosti do sočloveka! Vsakodnevni zločini so jasen dokaz...
Svetovni pokret za varstvo živali zahteva zato od državnih in meddržavnih za-konodajstev, da — ne samo v interesu brezpravne živali, temveč tudi v interesu človeštva — izdajo čim strožje sankcije, s katerimi naj omeje nečloveško ravnanje z živaljo in s tem vedno rastoče posurov-Ijenje človeškega rodu. Pri tem pa nikdar ne pozabi, da tudi najstrožji zakon sam ne more zatreti v človeku zlobne strasti, v kateri je zrasteL Zato posveča naš pokret največjo skrb in pažnjo vzgoji mladine. To je še mogoče rešiti STČne propasti, tej je še mogoče vzepiti v dušo smisel za dobroto, za sočustvovanje in usmiljenje.
Tudi Slovensko drruštvo za varstvo živali v Ljubljani naslavlja na jutrišnji dan svojo iskreno prošnjo.
1.	na naše državno zakonodaistvo; naj v državnem rn narodnem interesu izda čimprej zakon o varstvu živali, ki bo dvignil naš narod na stopnjo v resnici kulturnega naroda;
2.	na naše uprra.vno-policlJ.ske organe: naj izvajajo vsaj one skromne sankcije, ki jih vsebujejo sedanji zakoni in naredibe in naj ne puste celo najgrših slučajev mučenja živali nepreganjanih ln nekaznovanih:
3.	na vso našo javnost: naj stopi iz svoje apatičnosti in naj ne dopušča, da se okrog nje dogajajo stvari, ki vzbujajo v človeku gnus nad zverinskimi dejanji človeka — »kulturonosca«;
4.	na naše matere, ki naj svoje za vse dobro im slabo sprejemljive otročičke navajajo z besedo in dejanjem k ljubezni do ljudi in do živali, ter
5.	na naše učiteljstvo fn duhovništvo, katerima je naša mfladtna prepuščena v vzgojo; zavedajte se. da je v vaših rokah tudi srčna kultura našega doraščajočega rodu!
Iz župe Beograd javljajo, da eo letošnji okrožni zleti v župnem območju prav dobro uspeli, tako da se je žiupno načelni štvo odločilo, prirediti drugo leto še pred ljubljanskim pokrajinskim zletotn večji župni zlet v BeogTadu, kjer deluije sedaj poleg matičnega društva še sedmero mlajših, toda krepkih sokolskih društev. Na omenjenem zletu se bodo seveda vež bale iste proste vaje pri vseh oddelkih kakor
pri pokrajinskem zletu v Ljubljani. Po možnosti se bo potem žup« udeležila ljub" ljubljanskega zle ta ne samo 6 članstvom društev,_ temveč tudi s svojimi četami.
Koliko sokolskih društev imajo n&ša mesta? Še pred nekaj lefci je bilo le malo mest v Jugoslaviji, kjer bi b&lo delovalo poleg matičnega še kako drugo sokolsko društvo. V Ljubljani, Beogradu in Zagrebu so bila po dve ali tri društva, drugje nikjer. Danes je slika drugačna. V Beogradu je sokolsko delo tako napredovalo, da obstoje poleg matičnega društva Se sedmera druga društva, nekatera izmed njih celo z lastnim domom. V Zagrebu je «e» daj pet krepkih 6okolskfh društev s Sokolom I. na čelu, ker se je matično društvo bivšega hrvatskega Sokola razšlo. Dalje ima sedaj Maribor četvero društev, Veliki Bečkerek troje, Sarajevo isto tako, v Skoplju in Kragujevcu sta po dve društvi, Ljubljana končno pa ima n« svojem mestnem ozemlju skupno šest društev z najbližnjo okolico pa 11 sokolskih postojank.
M d i o
Izvlečelc iz programov
Torek 4. oktobra.
LJUBLJANA 11.15:: šolska ura.: Za uvod govori prof. Leopold Andree, nato preda-nje dr. Kolariča o Slomšku. — 1215: Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13: Čae. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Nemščina. _ 19: Naše duhovne za-jednice. — 19.30: Nepremičnice in vsemir-ske meglice. — 20: Kako postanem govornik. — 20.30: Salonski kvintet. — 21.15: Prenos filma >Prodana nevesta« iz kina Matice. — 22.30: Čas, poročila.
Sreda 5. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet — 19: O Milanu Puglju. — 19.30: Literarna ura. — 20: Samospevi g. Žagarja. — 20-45: Samospevi gdč. Sokove. — 21.15: Jesenski motivi (salonski kvintet). — 22: Čas, poročila, prenos iz Zvezde.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Narodne melodije. — 17.30: Ciganska godba — 20.30: Violinski koncert — 21.10r Igra. — 22.20: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Balalajke. — 20.30: Koncert tria. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.15: Pevski koncert. — 19.45: Klavirske skladbe- — 20.15: Lahka glasba. — 21: Orkestralen koncert. — 22.30: Jazz in plošče. — BRNO 19.15: Lahka gram kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Plesna glasba. — 20: Violinski koncert. — 21.05: Poljske pesmi. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 15.20: Arije in pesmi. — 17: Suite na ploščah. — 21: Koncert orkestra. — 22.15: Stara in nova plesna glasba. — BERLIN 20.05: Simfoničen koncert — Godba za ples. — KČNIGSBERG 18.25: Beethovnove skladbe. — 1930: Dunajska glasba. — 21.10: Plesni večer. _ MOHLACKER 19.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21-30: Godalni trio. — 22.45: Nočni koncert —
Unlžt.ie«adeie| dela zobe bele
V zdravem stanju niso vaSi zobje niti rumeni niti brezbarvni. Uporabljajte en centimeter KOLA"Is OSA na suhi ščetld zjutraj in zvečer! Po treh dneh boste videli, da so postali vaši zobje za tri stopinje bolj beli. KOLTNOS gladi zobe, odpravi barvo, ozdravi usta in dela dih vonljiv.
KOLTNOS
antiseptično sredstvo nafizdatnejše sredstvo za negovanje zob. — En centimeter zadostuje.
Pranje
perila z VTTEKOVO VAREKINO Je ekonomično in prijetno.
LEP LOKAL
jako svetal in prostoren v prvem nadstropju s priključenim stanovanjem v centru mesta se s 1. novembrom odda. Naslov v ogt oddelku »Jutra«.
Cenjenim gostom in posetnikom hotela »Trst«
in KINA-RADIA se Ivo - Štefanija Šnlej zahvaljujeva za naklonjenost, da sva se mogla vzdržati ves čas pogodbe z lastnikom. 11866
Ivo - Štefanija Sulej
(Pomnite,
da izvrtujem popravila vseh vrst čevljev HITRO, DOBRO IN POCENI!
Sxpress
brzopopravi jaJn ica
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 6
Na popravila lahko počakate, ker je delavnica urejena z najmodernejšimi stroji.
11852
M. TREBAR.
Potrebujemo železne cilindrične
čim večje prostornine, dobro ohranjene.
Ponudbe z navedbo dobavnih pogojev in skice poslati na Bosansko d. (L, za elektrino, Jajce.	11832
Jm
+
Naznanjamo, da je v nedeljo, dne 2. t. m. po dolgi in težki bolezni izdihnil svojo blago dušo naš vzorni član in tovariš
stud. mont.
Na zadnji poti ga bomo spremili danes ob 17. uri iz Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
Dragega pokojnika ohranimo v svetlem spominu!
Odbor Športnega kluba .»Ilirije"
11880
T neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, m ama, gospa
Matilda Rožman
roj. RAMŠAK
dne 1. oktobra 1932 ob 19., previdena s svetotajstvi, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil dne 4. oktobra ob 16. iz mrtvašnice na Pobrežju na mag-dalensko pokopališče.
Maribor, dne 3. oktobra 1932.
11885
FRANC ROŽMAN, višji kontrolor drž. žel., soprog BORIS, VIDA, otroka.

Cene malim oglasom
ienttve i« dopisovanja: vsaka beseda Din 2*— ter enkratna pri-seojbina sa ttfro alt aa dajanja naslova Din 5.—v Oglasi trgovskega Im reklamnega enačaja: vsaka beseda Din i.—s Po £Mr /.— u besedo m urmčunajo nadalje val oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kasne, »Auto-moto*, -Kapital«, »F najem*. »Posest*, »Lztkali*, »Sta-movanja oddam, »Stroji*, »Vrednote*, mInformacijec, »uživali*. »Obrt* Im »Lee* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« fct »Zašlo-tek«. črn ee a oglasom mmdi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama Oče zaslužka a/i sluiba. plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din Iv—
ca besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH ta dajanje naslova V st ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseda Enkratna pristojbina za iifro ali za da tanje naslova prt oglasih, ti te taračunajo DO 50 par za vsako
besedo, znaia Dm i-—. Najmanfil znesek pri oglasih po 50 par za besedo. Je Din 10.—s
9ri oglasih po I Din sa besedo pa Dm I e>.—. Vse pristojbine za mate oglasa fe plačati pn predati naročila, oz*-fih /a vposlah v pismo oheneen t naročilom.
roma
Pozor, gostilničarji, restavrater ji!
Bermet vino Črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Kari ovc i, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora.	302

Vaaka beaeda SO par; ca dajanje uekrrk ah ta Miro pa B Dia. (1)
Natakarico
prikmpljivie zunanjosti, polteno in zmožno, mlajšo, veščo tudi n^mščin-e sprej-»e takoj restavracija »Ka-*ma« na Jesenicah.
3S984-1
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega v velikem delu. sprejmem v »talno alužbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39972-1
Služkinjo
■ratoo, iščem. Prednost Imajo ubogljiva hi zanesljiva dekleta. Ponudbe na naslov- Dr. Lavr.č, Roga-Bka SI atoma.	40010-1
Mlajšo frizerko
sprejmem * stalno službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod »Mlajša«.
39667-1
Tvornica
euhomestnate robe v Prlmorju Išče za takojšnji nastop 1 pomočnika za topljenje masti (Schmalzer), 1 delavca za prekajevanje (Sel-cher) ln 2 pomočnika prt tabli (Tafelhur-schen). Ponudbe z navedbo dosedanjeea za-poslenja in plačilnih zahtev poslati na oglas, odd. »Jutra« pod »688«.
39688-1
Krolači, pozor!
Radi odnotova nia prodam I*r>o krojaško delavnico v centru Ljubljane, za 5000 TV„. St'o; nov. najemnina sinka. Na«'or pove og'as. oddelek »Ju-tra«. 40031-1
Po/or, šivilie!
V več.jem trsrn dravske b* »ovine je eksistenca dobri S"' vil jS zasTgnrana. St ano-vanie 'n sa'on na razpo-laffo. Ponudbe na otr!a=nf <i-4de'ek »Jut-a« pod š:fro »■Boljša šivilja«. 39102-1
Plačilna natakarica
s*sra pnd ?1 let, prikno IItu zum<in;osti. zmerna kivc^le, doibi «1uižbo. Po m:dbs na ogla«ni oddelek »Jutra« ood značko »R® a-avracija«.	4OO80 1
Flasrainika
išče industrijsko podjetje. P-°djno«t imajo ref ektanti s kavcijo ali mlajši uipo-ko-Vnoi. Ponudbe z navedbo starosti pod šifro »Tndi»tri"a« na oglas, oddelek »Ju-tra«. 40043-1
Mlajšega brivskega pomočnika in vajenca
»prejme brivski salon Kare! S^dej. Šiška, Vodnikova cesta 8.	4005041
Deile
vajeno vs»-h domačih del, do-bi službo pri majhni cHržrni-. Naslov r oglas, oddelku »Juitra«. 40066-1
Brivskega
pomočnika
•prejmom takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra« 40067-1
Šofer
t 10—15.000 Din kavcije, dobi takoj stalno sluibo k osebnem« avtomobilu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« vod »Trezen«
40077-1
Pek. poslovodjo
z nekaj kavcije, sprejmem za v od1 D" o pekarne na svoj račun. Ponudbe pod »Dobra služba« na oglasni oddelek »Juitra«. 40041-1
Trg. učenko
pridno in pošteno, kii se je ie nekaj časa uč;la jn je voljna pomagati tudi v gospodinjstvu — sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39083-44
Trg. učenko
s primerno šolsko izobrazbo, res dobro računarico, eprejm-em v večjio trgovino Oa deželi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39504-44
Potniki
Kdor iš6e mast« potnika, plača za reakio besedo 50 par; aa dajanje naslova ali aa iifro S Dm. — Kdor sprejema potmke, plača besedo po 1 Din; ia dajanj« oaal-ova ab u šifro pa S Din. (5)
Trgovski potniki!
Nimate avtomobila? Sprejmem sopotnika. Dopise na oglas, oddelek »Ju-tra« pod šifro »Limuzina ta jesen«.
39351-5
Zaslužek
Kdor i i č « zaslužka, plača ia vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa ta vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (3)
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	40005-3
Perem
perilo ceneje od drugih, in na zahtevo tudi lika.m. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	40001-3
Natakarica
pridna ln poštena z dobrimi spričevali in znanjem slov. in nemškega Jezika išče stalne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod » Prikupi jivs«.	40008-2
Postranski zaslužek
z razpečevanjem pa-rfume-rijs-kiih izdelkov nudim krajevnim zastopnikom. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zastopnik«.
40061-3
Komisijsko prodajo
poljubnega predmeta prevzame Špecerijski trgovec v svoj drugi, izpraznjeni lokal v prometni ulici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-«- pod šifro »Jamstvo«.	40078-3
PoUk
Besed* 1 Din; u dajanje naslova ali sa Šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, pla-Sajo rsa-ko besed« 50 par; sa šifro ali za da janje naslova 3 Din. (4)
Francaise
Chercbe le?on6 pr6s en-fants jounee Mil es »ous »Nouvelle am »Jutro«.
39403-4
Korepetitorij
za vse srednješolske pred mete, iostrui-rajo strokovni profesorji. Uspeh zagotov ij-en. cene nizke; revni ia skupine na tarifo popust. Informacije daje Dopisna trgovska šola, Pražakova •Jka 8/L	341-4
Miklošičeva 7/II
Predavatelja i višjo strokovno izobrazbo vodijo tečaje francoščine, angleščine, aemščvne ju ruščine Uspeh zajamčen. Prijave med 10. in 12. ter 18. sn 30. aro.	39075-4
Angleško konver-zacijo in pouk
daje učiteljica iz Amerike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30606-4
Osmošolec
realne gimnazije instruira v vseh predmetih. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40055-4
Vsaka beseda 50 par;
za dajenje naslova ali ta Iifro pa 3 Din. (2)
Pisarniška moč
vešča strojepisja in vsake korespondence v slovenskem. srbobrv. in nemškem jez;ku. išče službo za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Ve-trajen«. 40004-2
Brivski pomočnik
mlad. bubi štuc-er l.n on-duleT, išče službo s 15. t. m. — A. Bauer, Domžale.
30971 -2
Gospodična
srednjih let, išče sluižbo pri samostojnem gospodu. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena dekle«.	39991-2
Službo prodajalca
ali samostojno vodstvo manjše trgovine z mešanim blagom, skladiščnika, slu ge ali slično iščem. Zmo žen 10.000 Dn kavcije v gotovimi! iti jamstva. Na slov v og1!. odd. »Jutra«.
30683-2
Postrežnica
iSče za par ur dnevno zaposlitve — najTaje v bližini Vodovodne ceste. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	40015-2
Brivs/kl pomočnik
dober delavec in onduler, veš? tnjdf v trajni ondu-laciji. išče sta.lno službo. Ponudibe nj od a s. oddelek »Jutra« pod »Vesten«.
40053-2
Šivilja
za obleke in perilo, gre šivat na dom. Naslov v o-siasnem oddelku »Jutra« 40063-3
Frizerska vajenka
ki »e ie že neka.j časa učila, išče mesto za na dal:evanje nčenja — po mo-žrtK*»t! s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 40068-?
Dekle
pri<Vo jn pošteno, k5 zna kuhai^i. šivatti in vodit' gospodinjstvo, želi po do govom prem-eniti si iržbo Ponudbe n« oglas, oddelei »Jutra« pod »Na bol;*e«
40070-9
Dekle
H zna Sva-ti in kuhati, r dolgitmi spričevali, staro ?J le-t. M? e službo pri boli Si rodibrVi. odn-o=no gostilni. Ponudbe na oglasni oddotefc »Juitra* pod šifro »Boljša*.	40060-2
Maserka
t daljSo prakso, obišče stranke na d-omra. Event. gre tndi kot bolniška strežnica. Naslov v og'a». oddelku »Jutra«. 40069 2
Kdgar BJce Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
76.
Bila je razbitina ladje, Id so jo zibali valovi. Se malo, pa je bil pri njej. Morje je bilo mirno in zapuščena ladja se je zdela plavalcu, Id se že dvajset ur ni bil odpočil, dobro došlo pribežališče. Splezal je na palubo, se zleknil po njej in še tisti mah zaspal kakor dete v zibelki.

Ogla« trg. tnačaja p* 1 Dia beseda; ta da janje naslova ali ca Šifra 5 Din. — Oglaert socialnega enačaja vaaka beseda 50 par,» ca dajanje naelova aU sa Sifno p« S Din. (6)
Otroška posteljca
košara, s stojalom, skoraj nova naprodaj na Glincah, cesta IX št. 5/1 levo.	39600-6
Vrvarske izdelke
•vse vrste motvoz, žimo, afrik, postelj, mreže vseh velikosti so najceneje pri I. Andlovic, Mestni trg 9 (pole« Skaberneta). 3096S-C
Razno opravo
omare, mize, stole, slike, pisalne mize. stenska ura. pralni stroj, pupo za šivanje in nekaj starinskih stvari poceni prodam. Ogleda se lahko vsak dan med 10 in 12 uro dop Vrine ter od 3. do 6. ure popoldne. Siegl, Resljeva cesta 20-1., levo. 39004-6
Ribarsko pravico
Cerklje 31, prodam. Naslov nove Oiglasmi oddelek »Juitra«.	40012-6
Pisalni stroj
znamke Erika, skoro nov
in lep črn mnf
(skunks) prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40035-6
Brockhaus Conver-sations Lexikcn
kompleten letnik 1888, 12 zvezkov prodam z a 300 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Antikviteta«.	4001)1-6
Otroški voziček
dw»bro ohranjen naprodaj v Hrenovi ulici štev. 3'T
40074-6
Avto, moto
Vaaka beseda 1 Din: t« dajanj« naslova ali ta ilfre pa i Din. (10)
Ford Cabriolet
3—4sedežen, v prvovrstnem stanju naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	40013-10
Osebni avto
(limuzina) v dobro ohranjenem stanju naprodaj. — Ugodni plačilni pogoji — tudi potom prepi&a v denarnih zavodih. Poizve se na Borštnikovem trgu 1.
4U051-10
ia Pesedo. Oglasi socialnega tnačaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali z* šifro 8 Din, oziroma 5 Din.	(11)
Kolo »Waffenrad«
dto-bro ohranjeno naprodaj v Ktjžavmiški u.lioi št. 9/1 40000-1)1
Kupim
Oglasi trg. tnačaja po 1 Dia beseda; ta tta-janj« naslova ajj ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ia Šifro pa 8 Din. (7)
Frankol podplatov in glavine
kinpi-m 300 kg. Ponudbe na ogasni oddelek Jutra pod šifro »Plačam takoj«.
309S8
Bolniški stol
(fotelj) udoben, kupim ali si proti odškodnini izposodim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro »P-opolnoma snažen«.
30279-7
10—11 m mreže
rabljene, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40039-7
Okrogle stonnice
železne »Wendeltreppe« kii/pim. Ponudbe z navedbo cene na oslasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stopnišče«.	40051-7
Vsaitta beseda I Da, ta lajanje naslova «U za Šifro pa B Din. (16)
Kdo posodi
100.000 Din
profj; varni garanciji. — Ponuditi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Plodonosoost«. 307711-16
Slaščičar
hirrSi tovarnar, išče sode. lavca, potnika, trgovca aH iiranta (do 50.000 Din) za izdelovanje keksov in bonbonov. Dopise pod šifro »Slaščičar« na oglasni nd deJak »Jutra«. 39a33-16
20.000 Din posojila
iščem za povečanje rentabilnega podjetja, proti obresti«! in odplačevanju po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Petkratna varnost-«.
400-20-16
V «wka beseda 1 Din; aa dajanj« nasdorra aS ta fcfr« pa fi Dio. (80)
Novo hišo
dobičkamosno, ne preveč od centra, kupim v ceni do 500.000 Din. Ponudbe pod šifro »V gotovim j« na oglasni oddelek »Jutra«.
39073-20
Večjo trgovino
z mešanim blagom oddam v najem. Zaloge ca 900.000 Din. Potreben kapital 100.000 Din. — Ostanek v primernih mesečnih obrokih pod jamstvom. Posredovalci izključeni. Ponudbe na inseratnl oddelek »Jutra« pod šifro »Na Gorenjskem«.	3S676
1000 kg orehov
prodam po Din 4.50. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj«.	39093-33
Suhe gobe
po najvišjih cenah kinpuje tvrdka Oskar Maric. Pt.uj. Te.efon št. 38. 39491-33
Suhe in sveže gobe
stalno kupuje Peter Setina _ Radeče - Zidani most.
236-33
Prašičjo peso
kupim. Ponudbe na oglas. odde'ek »Juitra« pod šifro »Pesa«.	40076-33
Večjo hi?o
trgovsko in stanovanjsko, novo, 10 let davka prosto, v centru Jesenic, ugodno prodam. Ponudbe na podr. »Jutra« na Jesenicah pi>d »Na trgu«.	39681-20
Enodružinska hiša
z vrtom poceni naprodaj. Brod štev. 29 — St. Vid.
40017-20
iiva rittseda 1 Diu. «a dajanje naslova al: w 5'f'O na 5 Din. (351
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eeuar
CERNE - juveiir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Pohištvo
Vsaka t>«seda 1 Di«; ta dajanje naslova za Sift-O pa 5 Dia. (lg)
Pohištvo
Vsled odhoda prodam po vs-em lepo pohištvo iz ja v-oroveea lesa in kuhinjo, Ogledami med 8. in lil. tei 4. in 6. uro popoldne. — Moste, Sušteršičeva ul. 8.
40066-12
Trg. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanje naslova ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Ugodna prilika!
Dva dobro ohranjena dam-ska plašča prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39976-13
Vsaka ftencKte | Dno, m dajanj« oaMvru aš a Sšfr« pa fi Dia. (18)
Lepo vinsko klet
pripravno tudi za vsako drugo obrt. takoj oddam na Vodimatskem trgu 3.
39975-19
Vinotoč
iščem na ra&un. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožna kavcije«.
39638-16
Svetel lokal
m-odern, s sob"co. za mesarijo ali trgovino oddam na Dunajski cesti št. 37.
39340-10
Lokal
primeren za vsako stroko izven špeceriie, oddam v Florijanski ulici šiev. 22.
40079-19
Vsak« beMMte I Dio; m dajanj« aMkvva a* •a Hfno pa fi Dn. (17)
Enodružinsko vilo
manjšo, z vrtom vzamem takoj v najem. Isto event. pozneje tudi kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vila 4«.
30S58--17
Vsaka tx»edi» 1 Din; za lajanje naslov« ali »a Šifro pa 5 Dm. (15)
Suha drva
prvovrstna bukova v po lenih, žagana in cepljena ter mehka v kolobarjih ima vedno v zalogi »Ar bor« d. d., Dunajska c.e sta šte>v. 50, telefon 2546.
293-15
Bukova drva
že ra<zžagana in postavlje na pred dom. kupite naj ceneje naravnost od pro du centa, če se obrnete n« naslov: Remec & On., Ljubljana, Kersnikuva ul. št. 7.	40050-15
Pridelki
Vsaka bostda 50 par; ta dajanje naslova ali za Šifro 3 Din. (22)
Visokošolca
ali uradnika
sprejmem kot sostanovalca eveot. s h a.no. Naslov v offlasmem oddelku »Jutra« 30096-22
Instrukcije
prosii za stanovanje solidna aikadem.ičarka. Ponudbe pod »Hvaležnost« na ogl. oddelek »Jutra«. 30608-32
Dijaku
po<-em> oddam svetlo in toplo sobico z uipo-rabo kopalnice, event. tudi hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "	40044-22
Stanovanje
Vsak* CMsnda 1 Dta f» dajanj« uslon al u iifM p* » Dio. (SO)
Stanovanje
sobe, kuhinj« i-n pritiklin oddam v Rožni dolini — cesta IV/30. Prednost ima-io stranke brez otrok.
39977-31
2 dvosobni
stanovanji
oddam eno z novembrom in eno z decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39931-31
Dvosob. stanovanje
krasno, im opremil j eno sobo oddam v Einšpilerjevi u.'ici št. 25 — Bežigrad.
39979-31
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo io prit:kl;nami oddam marni stranki brez otrok. Natlov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40007-31
Trisob. stanovanje
solnčno, 3 kabinetom, kopalnico in pritiklinami oddam v novembrom v Baragovi uli-oi štev. 1,1/1.
39970-21
Sobo in kuhinjo
oddam na Glincah, c. I št. 2a.	40003-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, z vodovodom in elektriko oddam na Dolenjski cesti št. 33.
39094-31
Stanovanje
3 sob, kuhinje :n pritiklin oddam s 1. novembrom v Rožni dolini, cesta XV/15.
3990-5-31
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam v Bolgarski ul. 26 40002-21
Trisob. stanovanje
oddam z novembrom za 700 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39995-31
Podpritlično
stanovanfe
2 sob in kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30050-31
Dvosob. stanovanje
v podpritličju vile v cer.tni	c.e takoj
odda. Ogledati Je samo dopoldne med 8. .n '2. uro v Knafljevl ul. 13-11.
39892-21
Vs»ik» 0 useda l Dm sa dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din. (33)
Lepe orehe
štajerske, od 50 kg naprej po Din 4.50, orehova jedrca od 5 kg naprej po 15 Din razpošilja Josip Verstovšek, Brežice.
38579-33
Dvoje trisobnih stanovanj
z trn modernim kom fotoni, v sredini mesta od dim s 1. novembrom t. I Naslov v oglasnem ndde'ku »Jutra.	80Sfi4-"?1
Lepo stanovanje
S sob. predsobe. kuhinie in vseh pritiklin ta ko i oddam. Foiicve se na Vndo-vodimt cesti? 5 — ob Dunajski eesti.	ionen.31
Stanovanje
3 sob. kabineta in k"fpal-n-ce /celo prvo nadstr.) nddam z novembrom samo mirni «tra.nki na Mir-u — Verstor^kova trliea 5t. 9. rvgledati samo popoldan.
400SS-31
Tri?ob. ct3««vanip
n prttiiklinami oddaim s 1. novembrom za šolo v Mostah, Slapničarjeva nI. 8.
40040-21
Trisob. stanovanje
v visokem pritličjiu. z vse-mii modernimi pritiklinami, 1 soba z vhodom s snop-njišča, popolnoma loče.no, oddam s 1. novembrom. Poiizve se pri hišnici v Gledališki ulica Štev. 12.
40032-31
2 lepi stanovanji
s 3 in 2 sobama, kuhinjo, kopalnico i.n predsobo — parket, elektrika, voda in plin — oddam čisti in mirni stranki. •Pojasnita daje T/omba-r, Celovška c. št. 200.	40045-31
Enosob. s+anovanie
lepo, takoj oddam v novi hiša v Rožni dolini, cesta VIII/18.	40049-31
Dvosob. stanovanje
parketkano, s pritiklinami in balkonom oddam majhni družini v Trnovem. Jelov. škova ulica 34. 40046-31
Dvosob. stanovanje
kopalnice in pri-tiklin oddam s 1. novembrom pod Rožnikom, cesta I št. 22. Ogledati dopoldne. 40048-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. novembrom v vidi zraven hotela »Bellevue«. 4004,7-31
Trisob. stanovanje
s kopalnico, blizu tram vaja takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40052-31
Trisob. stanovanje
solnčno, s kopalnico in piioodn odda-m z novem brom — Bežigrad. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40057-31
Enosob. s+anovanie
z veliko kuhinjo, balkonom in shrambo oddam s 1. novembrom. Sv. Križ 71 30738 31
Enosob. stanovanje
»olnčno — z verando i«) predsobo oddam z nov-m brom. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«. 40056 21
2 prostora s kuhinjo
v-ram-em v najem za itkuh Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40072-1'
Stanovanja
[
Vmka beseda 50 pan aa dajanj« n«al«»a aa *a Slfro | Dta.

Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin. vse pod enim ključem, ia mo v m-estu. iščeim. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Starej ša dama«.	39990-31/a
Stanovanje
1 aH 2 »oh in kuhinje, najraje »redi mesta 'fiče ves dan odsotna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za pozneje«. 39520-31/a
Stanovanje
2-3 sobno z vsemi pritiklinami v bližini Sv. Jakoba ali v Trnovem išče mirna stranka. Ponudbe z opisom ln ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«.
39747-21a
Vaaka bomMU 60 par, M tajanj« milr . di
ca Hb* I Dta. (2S)
Opremljeno sobo
takoj poceni oddam dvema osebama v Rebru št. 7 39080-23
Opremljeno sobo
z elektriko, oddam dvema gospodoma al-i gospodičnama v Fiorija.ni-.kd ul. 31/1 desno.	40006-23
Čisto sobo
oddam boljši gospodični v Trdinovi ulici 2, pritličje (vogal Dunajske cesto 28) 39974-2-3
Opremljen kabinet
ma^en, takoj ali s 15. oddam v Kol-eziji. Valjav-čeva ulica 10/1. 39078-23
Gospod ali gdč.
ki si želi prvovrstno domačo hrano, vso jskr^o ln lepo parketira u sobico, vse poceni, naj 'Traša za naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
39905 -23
Dve sobi
lepo in elega-ntno ter eno majhno, obe s posebnim vbodom oddam na Fri&kov d i št. 3 .	3909333
Dve prazni sobi
v prvem nadstropju na Miklošičevi ceeti oddam za ordinacijo, pisarno aH fino obrt. Kaslov v »g as. oddelku »Jutra«. 30410-23
Svetlo sobico
prazno, z elektriko za 350 Din mesečno oddam na Dunajski cesti. Nasiorv v oglasnem oddelku »Jutra«.
39339-33
Sobo
norvoopremljeno, s soutio-rabo kopalnice in vfo oskrbo, poleg Tabora takoj od dam dvema gospodičnama. Vrhovčeva 9/1 — desno.
39755-33
Ooremlieno sobo
z električno razsvetljavo in parketom, tik gorenjskega kolodvora oddam s 15. oktobrom solidnemu gospodu. Poizve se v Po-lakovi ulici lil. 40026-23
Opremljeno sobo
blizu Tabora oddam 1 ali 2 sosipodcma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40023-23
Pra7no sobo
oddam. Nasl-ov v oglas, oddelku »Jutra«. 40024-23
Prazno sobo
svetlo, z el ektrW.no razsvetljavo im posebnim vhodom. v centru me-sta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40O2R-33
Kabinet
v centru mesta oddam s 15. oktobrom. Orledati v Knafljevi ulici štev. 13.11 40nP6-23
OnrenPeno
s soupombo kopalnice oddam. Irstotam naiprodaj tudi nekaj moške obleke ln rabljene bodeče žice Naslov v oglasnem oddetkn »Jutra«. ~	40016-23
Opremlieno sobo
s poseb. vhodom, elektriko in parketom, za 200 Din oddam takoj ali pozneje v Orlovi ulici 31/1.
40037 23
Preprosto gdč.
na stanovanj-e z oskrbo sprejme nesrečna samo-eto;na gospa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Event. šivilja«.
40038-23
Sostanovalca
spreimem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40000-33
Dve prazni sobi
z enim vhodom, im pr"* Minami, brez kuhinje oddam s 1. novembrom. — Priv<w 0.	40071 23
Sobo
S posebnim vhodom, v centru mesta oddam 2 gospo-d-oima po 180 Din. Event. z oskrno. Na.sl.ov v oglas, oddelku »Jutra«. 40062-23
33GEB31
Opremlieno sobo
leipo, S hrano ali brez oddam em »!j dvema ose barna. I sit o tam oddam tudi
kabinet
JJas-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30997-23
Ooremljeno sobo
oddam takoj solidni osebi. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.	40042 23
Vaaka beM	1UIU13
- tajaaj«	
«a MM »	Dta.
Prazno sobo
v ceni do 260 Din, išče ves dan odsotna boljša gospodična. Ponudbe pod »Cisto« na oglasni oddelek »Ju-tra«.	400e2-S3'a
Sobo z oskrbo
iščem pri nemško govoreči družini. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kemik«. " 40030-33/a
Sobo
s rtrogo separiranim vhodom in event. souiporabo kopalnice išče gospodična. Ponudil« z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra »od šifro »Solnčno«.
40064-26's
Iščem lepo sobo
s separiranim vhodom in elektriko, v centru mesta za ta-koi. — Ponudbe ns oglas, odd-eiek »Jutra« pod šifro »Lepa«. 400S2-33/«
Dopisi
Vaaka beaeda I Dtej
aa tajanj« Uh* pa fi Dta. 90
Dragec!
Hvala. — Vareči zna?!
39989-34
B. 1. m. m.
S« zadovoljiš s tem — kakor do sedaj, 4O01S-34
Jesen 4
40005-34
Živali
Vnka beaed 1 Dtn m ta>»j« ata M tifro pa fi Dta. (tT)
^ a
m |
Volčji pes
mesecev star naprodaj t HTadeckega vasi 5 — nri *dol«?njfeke«n mostu.
40075-2»
POH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
O (Veselfc ® in zadovoljstvo
je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine
Zlender
Hfttbljtzna, aHesttti trg USt
©Priznano najugodnejši iSk nakup dobrih kvalitet
reimmn
Vaaka bea«ta 1 Dio: m tajanj« aa*t«v» m ia Sifr« pa fi Dta. (H)
Harmonij
ali pianino
dobro obranj-en, kupi Plr-nat Janez, Kostamievica.
309ST7-36
Klavir
dobro ohranjen B^sendor-fer za 58<TO I>'n. im kratek k'lavir r>-"da ali posodi na do-m Zima, Wolfova 10/1.
40019 26
Črn pianino
dobro ohramjen. prodam za 5000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
400M-36
EEESsaa
Ljubljana—Trst
3 ur« vožnje z osebnim luksuznim avtom. Odpotu-j« vs-ak drugi dam ob 9. uri. Cene nizke. Informacije in naročila siprejema Lučič. gostilna K a. j f e ž, Ljubljana. Flori jan«k» ul. št. 4. Telefon 36-35.
40027-42
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ta Šifro pa 3 Din. (28)
Zlato zapestnico
sem iizgubTa v nedeljo zvečer. NajditeAj naj jo proti nagradi vrne na naslov: Hi! da Petrič, Ljub ljana, Miklošičeva c. 20/7.
40031-38
Obrt
Vsaka beseda 1 Din; » dajanje naslova ah' za Šifro pa 5 Din. (30)
Foto-amaterjem
izdela v treh urah v»«
foto Jos. Pogačnik, Ljub-ljana. Mestni trg št. 5/1.
3942S30
m-.rm	
1 V«aka beseda	1 Din;
i sa dajanje naslov« aJ	
\ za Snfro pa 5	Din. (87 >
Malinovec
prist en io na ra * en. • iistlm sladkorjem
vkuhan. »« lob; nsata tn veliko ▼ lekarni dr. O. PioooU. Ljubljana, Dunajska eesta 5.	238
za popra vtki
vsakovniniti Uf
MtflMMI
pno
.VNTON _
Vhjf KAlIffl
(jubljanaj

Usnje
čevljarske potre bS^V ne, najboljše in naj« cenejše pri
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga nsnja, Ljubljana, Palača »Dunav«.
327
Za jugoslovanski patent št. 5107 od 1. maja 1927 na: »Elastičen obšiv za oblačila« (»Elastischer Kleiderbesatz«) se IŠČEJO kupci ali odjemalci licenc.
Cenjene ponudbe na: Ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. 11876
Zahvala«
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem jih prejel povodom težke izgube nad vse ljubljene mi soproge, matere, sestre, tete in svakinje, gospe
Frančiške Arharjeve
soproge poštnega rvanlčnika
kakor za poklonjene vetnee in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžan čč. duhovščini, pevskemu društvu poštnih uslužbencev za prelepe žalo-stinke ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago mi pokojnico v tako častnem številu spremili n^ njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1932. 11887	žalujoči soprog bi sin.
ioo%
Vaših želja zamoremo zadovoljiti z mSo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in nudimo:
od Din 36.— od Din 85.— od Din 54,— od Din 114.—■ od Din 128.— od Din 78.— od Din llo.—
Za damske obleke, voln. . Za damske plašče, voln. Za moške obleke štof . . Za moške obleke vol. sukno Za moške obleke kamgarne Za moške suknje Double . Za moške suknje, črno, sivo dalje. — Flanele, barhent, baržuni, pliši itd. najceneje.
SPECIALNA TRGOVINA
NOVAK - Ljubljana
Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi)
Urejuje Davorin ftavljea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Kibmkai. Za Narodno tiskarno 0. d. kot pskarnarja Franc Jezeršek 2»a uiseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vs f Ljubi jam.