Leto XVII., ft, z
upravniStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica a, n Telefon fic	8123,
Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova ul tt. —i XeL 8482, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka nH^
St. 11. — Telefon BL 2455. Podružnica Celje: Kocenova uttca SL
2. — Telefon st. 190. fciačuni pri poet. ček. zavodih: 14ab-3124, 3125, 31266. ljana St LL842, Praga Ctato 78-180, Wien St 105.241.
Sredozemsko morje
Veliki kooflifct, ki se je razpletel iz italijansko-abesinske afere, se polagoma koncentrira v kofnikretne^še oblike, v napetost na Sredozemskem morju. Pričeda se je prav za prav že tedaj, ko je Velika Britanija zbrala tam svojo vojno mornarico in ko je svet psnvikrat opažal, da se težišče velikega spora prestavlja na področje Sredozemskega morja. Takrat so se začela razmotrivan ja o važnosti tega morja za osnovne prometne žaile britanskega imperija; takrat se je ugotovilo, da je v tem glavno jedro problema.
Danes je stvar že precej drugačna. S tem, da je Italija izjavila, da bo poostritev sankcij na petrolej smatrala za sovražno dejanje ter nanj odgovorila po vojaško, se je problem prenesel v brez primere resnejše področje. O vsem smo se mogli do dobra prepričati ob nesrečnem Laval-Hoareovem posredovalnem predilogu. Še nadaljnji korak v smeri poostritve pa je pomenilo vprašanje Anglije na sredozemske države glede sodelovanja za slučaj, če bi bila britainska mornarica napadena.
Ni tedaj čudo, ako se danes že (krepko razmotriva vprašanje o razmerju med bojnimi silami, ki prihajajo v poštev v primerni italijansko-aingileškega vojnega spopada. Res je sicer, da hitijo vsi komentatorji zagotavljati, da imajo pre-motrivanja samo teoretski pomen, kar nihče ne more verjeti na možnost resničnega konflikta. Toda dejsitvo ostane vendarle, da se prav stvarno proučuje sedanje stanje in pogoji glede eventualnega spopada.
Dasi v podrobnostih ni povsem enotnega vrednotenja in se cenitve med seboj razlikujejo, se vendar iz njih zrcalijo neka dejstva Pred vsem to, da je Velika Britanija, kar se tiče velikih vojnih ladij in križark, daieko močnejša od Italije, da pa je ta s podmornicami zelo dobro opremljena in da razpodaga tudi z jako velikim številom vojnih letal, tako da bi se v začetku, kar se tiče boja s podmornicami in zračnimi silami, Angležem nič kaj dobro ne godilo. Ker je v teh pogledih Francija dobro oborožena, bi njena pomoč lahko zasroctoviH Angležem premoč.
Drugi moment, ki je za Angleže neugoden, je neprikladna strateška pozicija britanskih postojank. Angležem bi šlo za blokado, potemtakem za ofenzivo, ki brez nje poostrene sankcije sploh izgubijo smiseil, enako kakor oborožen konflikt sam. Toda za ofenzivo so angleške pomorske postojanke jako slabo razmeščene. Malfta je italijanskim avion-sfeim bombarderjem tako rekoč pred nosom in angleška mornarica bi se tu ne mogla držati. Nadaljnja postojanka je v Gibraltarju, ki pa je za operacijsko bazo preveč oddaljen. Glede Cipra, egiptovskih ter palestinskih Jiuk je stvar podobna pa še s to razliko, da tam ini irre-jenih vojnih pristanišč.
Ako bi bila angleška mornarica navezana samo na svoje sile in na sivoje laike, bi se morala torej vsaj v prvi dobi držati v defenzivi. Vse drugačna situacija pa se odpre ,ako more angleško ladjevje računaiti s francoskimi pomorskimi oporišči, pa z imenitnimi, že po priodi utrjenimi pristanišči v vzhodnem delu Sredozemskega morja. V tem pogledu je tedaj vprašanje aktivnega sodelovanja sredozemskih držav za Veliko Britanijo jako resna in povsem konkretna zadeva, ki je brez nje sploh vsakršna akcija večjega stila renr^goča.
Takale in slična razmotrivanja omilja-jo veliki sivetovni komentarji, da so seveda samo teoretskega pomeša, ker v praksi itak ne more biti iz afere nič resnega. Poleg te rezerve pa se nam zdi umestno naše kratko premišljevanje za-vršiti z važnejšim opozorilom. Zdi se nam namreč sillno važno, da sploh Velika Britanija pride v tak položaj, da mora ugotoviti, da je, samo na lastne sile navezana, v prav kočljivem položaju napram Italiji v območju Sredozemskega morja. Ta ugotovitev je tem bolj fatalna, ker gre tu za veliko pomorsko pot, ki pomeni osrednjo arterijo vsega angleškega svetovnega imperija. In ta stran se nam zdi od vsega najbolj pomembna Reči moramo, da spadamo še vedno med tiste, ki si ne morejo misliti, da bi se iz sedanjega stadija zares razvil resen oborožen konflikt evropskega značaja. Zato pa smatramo, da bo ta ugotovitev tudi v najbojšem slučaju ostala silno težko na tehtnici. V Londonu ne bodo smeli in mogli nikdar pozabiti, da jim more Italija prestreči njihovo osrednjo cesto, kadarkoli bi se ji zazdelo. Taka možnost pomeni trajno nevarnost, pomeni ogra-žanje tolikih dimenzij, da se britanski imperij kratkomalo z njimi sprijazniti ne more.
Znano je, da je še nedavno spadalo italijansko-angleško prijateljstvo tako rekoč k najobičajnejšim pravilom mednarodne politike. Nič ni motilo, nič kalilo harmonije, ki se je zdela najtrdnejši temelj v geometriji političnih sil v Sredozemlju. Opaziti ni bilo motnjave niti takrat, ko je Italija pridobila Libijo ter se s tem približala Egiptu in posredno Sueški ožini, pa se hkrati naslonila tudi na Rodos z Dodekanezom, ki za marl-timno politiko nikakor ne leži nevtralno.
Ljubljana, petek 3. januarja 1936
Cena t Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Jlaročnina znaša mesečno Din 25.—? Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
35.697 ranjenih in bolnih
Po statistiki ravnateljstva Sueškega prekopa je šlo do božiča skozi prekop 388 parnikov z italijanskimi ranjenci in bolniki iz
vzhodne Afrike v Italijo
London, 2. januarja, r. Dočim so italijanski komunikeji doslej navajali le prav neznatne izgube Italijanov in naštevali le po par desetin ranjencev, pa kaže statistika družbe, ki upravlja Sueški prekop, da imajo Italijani pcfleg velikanskih finančnih žrtev tudi silne človeške žrtve, ki niti daleč niso v skladu z njihovimi dosedanjimi pridobitvami v Abeeiniji. po statistiki urada Sueškega prekopa Je Slo od 25. junija do 25. decembra skozi Sueški prekop iz Afrike nazaj v Italijo 338 parnikov, ki so prepeljali skupno 85.697 ranjencev in takih bolnikov, ki Jih v italijanskih bolnicah v Eritreji in Somaliji sploh niso mogli zdraviti. Več ko dve tretjini Je bilo, na teh parnikih ranjencev s težjimi poškodbami, ko jih zdravljenje bo zelo dolgotrajno in od katerih bo najmanj polovica ostala za vse življenje invalidna. Nič boljši ni položaj bolnikov, čeravno italijanske oblasti skrbno skrivajo vse podrobnosti, se je vendar le izvedelo, da boluje večina bolnikov na neki bolezni, ki je zdravniki dosedaj le malo poznajo in za katero tudi nimajo uspešnega zdravila. -Gre za neke vrste kugo. Na vsem životu se pojavijo hudo skeleči \
gnojni Izpuščaji, ki se pod afriškim podnebjem sploh ne zacelijo. Zato so morali vse te bolnike prepeljati v Italijo, kjer Jim bodo skušali rešiti' življenje, ako ne bo že prepozno. Ti bolniki so silno shujšali in onemogli, pravi živi okostnjaki.
Po statistiki urada Sueškega prekopa Je Slo skozi prekop od 25. junija do 25. decembra 445 italijanskih ladij, ki so prepeljale v vzhodno Afriko 246.361 vojakov in delavcev, 24.287 mezgov, 770 veihlodov, 1.481 tovornih avtomobilov, 268 letal, 40.343 ton municije, 39.655 ton premoga, 33.490 ton gradbenega lesa, 44.496 ton slame, 11.775 ton cementa, 4.491 ton žvepla, 19.000 ton mesa, 13.309 ton alkoholnih pijač, največ rama, 1.660 ton vžigalic, 29.009 ton najmočnejših eksploziv, 7.483 ton zažigalnih bomb, 250.757 ton orožja, 29.537 ton bemzina, 9.564 ton petroleja, 27.820 ton olja za pogon avtomobilov in tankov, 8.298 ton mazHmega oljja, in 9.000 ton pitne vode.
Pristojbine, ki JEh je morala Italija plačati za te transporte Sueški družbi, ao znašale 1,432 508 funtov, to je okrog 310 milijonov dinarjev.
Napad na švedsko bolnišnico
Stockholm, 2. januarja, b. Danes so se zvedela prva avtentična poročila o obstreljevanju ambulance švedskega Rdečega križa pri Dolu na južni fronti. Švedski konzul v Addis Abebi je sporočil zunanjemu ministrstvu v Stockholmu, da je bila ambu-lanca Rdečega križa po predpisih označena. Kljub temu so jo italijanski letalci obstreljevali. Bolniške šotore so obstreljevali celo s strojnicami. Šef ambulance dr. Hilander in njegov asistent sta bila ranjena, ostalo švedsko osobje je ostalo nepoškodovano. Dr. Hilander je bil ranjen v trenutku, ko je operiral nekega ranjenca. Pri obstreljevanju ie bilo ubitih 30, ranjenih pa 50 Ab©-sincev.
Ranjena švedska zdravnika se tosta prepeljala z letalom v Addis Abebo. Mednarodni Rdeči križ je naprosil italijanske vojaške oblasti, naj ne obstreljujejo tega transportnega letala.
Protestni shodi
na švedskem
Stockholm, 2 januarja, o. V vsej Švedski vlada silno ogorčenje zaradi bombardiranja bolnice švedskega Rdečega križa v Abesioiji s strani Italijanov. V znak protesta proti temu postopanju Italijanov so pričeli po vsej Švedski velifoo zbirate« ak» cijo, ki maj zbere potrebna sredstva, da čim prej odpošljejo v Abesinijo novo še večjo im še bolje opremljeno misijo švedskega Rdečega križa. Prijavilo se je tudi okrog tisoč prostovoljcev, kd hočejo kot prostovoljci sprem/1 jati misijo in se boriti na sitnani Abesincev proti Italijanom. Vrhovni iraspektor švedskih vojaških bolnic je izjavil, da med vso svetovno vojno ni bil zabeležen niti en tak primer bombardiranja bolnic, kakor so ga zagrešili sedaj Italijani^ katerih postopanje predstavlja najbolj gnusno kršenje mednarodnih dogovorov. Tudi v ostalih skandinavskih prestolnicah vlada silno ogorčenje. Norveški ministrski predsednik je izjavil, da mora ves civilizirani svet obsoditi početje Italijanov v vzhodni Afriki. Danski zunanji minister in finski ministrski predsednik sta poslala švedskemu Rdečemu križu sožalne brzojavke. Predsednik švedskega Rdečega križa, princ Karel je prejel od švedskega kralja brzojavko, v kateri obžaluje izgube švedske misije v Abesiniji.
Kako se opravičujejo Italijani
Rim, 2. januarja, d. Agencija Štefani objavlja: Bombardiranje, ki je bilo izvršeno na somalski fronti, je popolnoma upravičeno z dejstvom, da sta bili dvema italijanskima letalcema, ki sta pri Dagaburju padla na zemljo, odsekani glavi, ki so ju prinesli zmagoslavno v Harar. Italijanska letala brez dvoma niso imela za cilj šotorov švedskega Rdečega križa, o katerih je, kakor o drugih postojankah Rdečega križa znano, da se abesinski voditelji zatekajo vanje, kadar se približajo italijanska letala.
Vesti o številu mrtvih nikakor še niso končno potrjena. Nova špekulacija, ki ee skuša izvesti na podlagi tega dogodka, nima nobene podlage glede na vojne običaje Abesincev na somalski in eritrejski fronti, o čemer so bili Društvo narodov £e predloženi dokazi.
Poročilo rasa Deste
Addis Abeba, 2. januarja. AA.: Obstreljevanja bolnišnice švedskega Rdečega križa se je udeležilo 12 italijanskih letal, kakor trdi brzojavka, ki jo je poslal danes ras Desta. Podleglo Je 28 ranjencev, ki so se zdravili v bolnišnici. Bomibe ao bile velikega kalibra, vrgli so jih nad 100. Letalci so razen tega metali letake a proglasom generala Grazianija, ki trdi, da so Abesinci kršili konvencijo iz L 1929, ker niso človekoljubno ravnali z dvema ujetima italijanskima letalcema, zaradi česar izvajajo Italijani represalije z obstreljevanjem.
Mednarodni Rdeči križ je pceflal danes Švicarja dr. Junota z letalom v pokrajino Dola, da izvrši preiskavo o italijanskem letalskem napadu na bolnišnico švedskega Rdečega križa.
Negnševa pritožba proti uporabljanja plinskih bomb
Addis Abeba. 2. januarja, d. Abesinski cesar je poslal Društvu narodov noto, v kateri protestira proti bombardiranju švedske bolnišnice pri Dolu in pravi:
Dodatno k protestu od 30. decembra vas hočemo opozoriti na naslednja dejstva: Dne 30 decembra so Italijani po močnem bombardiranju abesinske južne vojske ponovno uporabili strupene pline. V poteku istoga bombardiranja so Italijani popolnoma porušili z bombami švedsko bolnišnico pri Dolu. V bolnišnici so bili v času bombardiranja mnogoštevilni ranjenci in bolniki. Napad z bombami je bil izvršen, čeprav je bila bolnišnica jasno označena z običajnim znakom Rdečega križa. Vodja bolnišnice dr. Hilander je bil hudo ranjen.
Na podlagi poročil, priloženih protestu, so Italijani uporabljali strupene pline zlasti proti četam rasa Imruja na severu in četam -asa Deste na jugu. Posebno v zadnjm času so bile čete rasa Deste ponovno obstreljevane s plinskimi bombami.
Poročila z bojišč
Asmara, 2. januarja- o. Po uradnih poročilih iz italijanskega glavnega stanu *o čete generale Grazianija zasedle mesto Daaane, ki je važno križišče karavanskih cest med reko šebeli in Gorahejo. Boji za to mesto so bili izredno krvavi. Vršili so se od moža do moža ter so izgube na o»beh straneh zelo velike. Z zavzetjem mesta s« se Italijani približali Hararju na 125 milj, zaradi nastalega deževja pa ni mogoče misliti, dia bi mogili v doglednem času prodirati dalje, ker ao vse poti proti Ha-rarju izpremenjene v močvirje.
Džibuti, 2. januarja, o. Inozemski in zlasti angleški poročevalci so prejeli jn_
tonnacije o novem itejijanskeon vojaškem uspehu ob reki SebeP, Somalski dntaati »o 8 prodorom vzdolž te reke presekali zvezo med vojsko rasa Deste, ki operira v bližini Dola, m armado rasa. Nasjbuja, ki je koncentrirana okrog Hararja- Italijani So tako zabili nov klin v južno-aibesineko fronto, ki bi lahko Postal usoden aa vso aibesinsko južno armado. Italijani so imeji doslej zasedene postojank«, ki «o Pomenile dva trdna klina, zabita v abesinsko fronto. Prvi je Severno od Dota, drogi v meri proti Dagaiburju, tretji je sedaj vadolž reke šebeli.
Oč&vidho so imeli Italijani namen s prodorom ob reki gefoeli uravnati svojo fronto in premakniti svoje postoJaake med Dolom im Gorahejo kolikor mogoče daleč naprej. Sedaj teče fronta v glavnem nekako v ravni črti od Dola proti Goratoeji. A/be-siinci bodo sedaj težko Obkoli Italijane.
Dagabur zopet bombardiran
Addis Abeba, 2. januarja. AA. V£era>j so štiri italijanska bombna kitala preletela Dagabur in vrgla več eksplozivnih bomb, kd pa niso naplavile posebne škode.
Ras Nasibu se pripravlja na napad
Harar, 2 januarja AA. V Hararju je bdi ob javi jen proglas, s katerim poziva abesinski cesar pod zastavo vso, Id so sposobna za orožje.
Govore, da bo prišlo kmalu do ofenzive čet generala Nasibu ja, ki se v prvih mesecih vojne niso močne je uveljavljale.
Odmor v operacijah se bliža h koncu
Rim, 2. januarja- o. Ojačemo letalsko akcijo na severni fronti in vojaške nspefoe dta-baibov na južni smatrajo italijanski ihrti kot zmafc, da se odmor v vojaških operacijah, o katerem je govoril Mussoihri na zadnja seji vlade, bliža h konou. Listi zavračajo tndifcve inoaemslkih sitrokomjaknv, da bi akcije abe-
Prvi znaki spreminjajočega se razpoloženja so se pokazali v dobi, ko se je pričel konflikt zaradi Malte, odnosno zaradi uradnega jezika njenega prebivalstva. Takrat je angleška uprava jako energično nastopila zoper italijanske nacionalistične težnje in jih sklenila popolnoma izločiti z otoka. Da je ta politika sprožila burjo ugovorov v Italiji, ni bilo presenetljive, pač pa dejstvo, da se Velika Britanija ni dala niti najmanj vplivati v svojem postopanju. Takrat je mogel vnamji svet ugotoviti tako rekoč prvikrat na povsem viden način, da se na vodah Sredozemskega morja pripravlja nov politični proces, da se v odnošajih med političnimi silami uvaja nova situacija. Ne fraacosko-itaJijainsko tekmova-
nje, marveč itahjansko-britanako na-sprostvo, to je temeljno dej»bvo za to področje.
In to nasprotstvo ostane. Nemogoče je, da bi si napravili drugačne zaključke iz dosedanjega poteka velike afere. V Londonu se ne bodo mogii navaditi na to, da bi se gradil tuj imperij na onem potu, kjer drži pot v Indijo ter večino britanskih kolonij in dominionov. Za London ostane osnovna težnja, da se ta pot razbremeni in zavaruje. Trdno verujemo, da bo prešlo sedanje nevihtno razpoloženje brez izbruha. Toda tudi potem bo velika italijanska moč na Sredozemskem morju ostala trajna ovira za obnovo nekdanjega anglesko-italijanskega prijateljstva.
de* ne ser. fronti pomenile prfčetek abesinske prcfckrfenzive in naglašajo, da za enkrat ne more biti govora o večjdih abesin-sflato operacijah, kor je v poslednjih dneh Sto le aa spomadične wečje in manjše napade abesinski h sprednjih stnaž.
Vesti o bombardiranju švedE&e bolnice pri Doki italijanski lasti niso niti zafoeOeoilri. Zaradi toga danes tudi niso ofojaviiM hnoEem^tfvu namenjenega komunikeja agencije Štefani, bi pravi, da bombardiranje ni imelo tafaega efekta, kakor so poročale šioaemake agencije.
Perioda malega deževja je že nastopila
Addis Abeba, 2. januarja, a V vsej Aibeskirji je nastopilo tako zvano malo deževje, krajša deževna doba, ki traja pri« bJšžno do srede februarja. N»d Addis Abebo so se po treh mesecih aopet nakopičili temna oblaki, vso pokrajtino pa pokrova že dva dni dooso neprodoina megla. Abesinci so tega vremenskega p«e-ofcreta zelo veseli, ker na eni strani onemogoča vsako akcijo ftmhjanskah ktaice*, na drugi stremi pa upajo, da bo deževje zelo oviralo italijanske vogne operacije. 2e po pardnevnem deževju so oeste tako razmočene, da so po večini neprehodne. Med Desi jem in Addis Abebo je obtičalo več tovomA »vtoenobilov v blato. Todi novozgrajene ceste na oženijo, ki so ga »asecfiS Italijani, so v veliki nevasoostt Zaradi deževja nastajajo hudourniki, ki bodo od Italijanov zgrajene ceste na mnogih krajih porušila, tako da bodo 2» italijanske avtomobile in tanke popolnoma neprehodne. Abesincev deževje ne bo preveč oviralo.
Sestreljeno letalo
'Addis Abeba, 2. januarja, b. AbesSncf so severno od Makale sestreHfi sopet eno itailjanBkD tetaio. To je že peto lete»o, ki so ga Italijani izgubah po strefih iz pušk.
Pariz, 2. januarja. AA. Agencija HaVa« Poroča is Addis AJbebe: V zvezi s vestjo o sestrelitvi italijanskega letafla bjisu De-sija poročajo, da je letalo »estreftl ta pu-Ske e« satrn aibeslnski strelec. Povefcjalfc nm je aa nagrado poklonU strojnico, ki j* je imelo ^sfcnefcjeno italijansko
Italijanski komunike
Rim, 2. januarja. AA. Ministrstvo aa tisk in propagando je cfojarvDo komnnlloe St. 9f>:
Maršal Badog&o poroča, da ni bilo nobenih novih dogodkov niti na erl tre Jak eni niti na somoaitekem bojišču.
Francosko - angleško
vojaško sodelovanje
Sporazum o francoski pomoči
italijanskega napada
London, 2. januarja, o. Arvgteško-franco-
ska pogajanja o vzajemni vojaški moči na Sredozeanskem morju pri izvajanju določb čL 16 pakta Društva narodov so končan«. Po sklenjenem sporazumu se je francoska vlada zavezala, da bo avtomatsko priskočila na pomoč, če ba bila Anglija napadena od Ltafije zaradi izvajanja ali poostritve sankcij. Framooska vlada bo v tem primeru odredila delno mobilizacijo svojega pomorskega kadra ter dala Angliji na razpolago vso svojo pomorsko in letalsko bro-dovje. Anglija bo lahko razpolagala tudi z vsemi južno-fnancoskimi letališči. Posebne važnosti za Anglijo bo uporaba francoske vojne hike v Brzerti.
»News Chroraicle« pravi med drugim, da je Francija predlagala tudi ureditev skupnih francosko - britanskih letalskih oporišč na severnovzhodmri meji, če bi bila prisiljena poslati znatnejše vojaške sile na svojo južno mejo. Po francoskem predlogu bi se ves potrebna pomožni ma-topijal za ta skupna oporišča moral že sedaj poslati v Francijo. Glede kopnih sil Francija ni zahtevala, da bi Velika Britanija takoj poslala čez Rokavsfci preliv določene kontingente, temveč, da ima pripravljenih samo nekaj enot, ki bi jnh po potrebi mogla takoj vreči na francoska tla
»Daaly Maii« pravi, da je s sporazumom o vojaškem sodelovanju doseženo vse, kar se je v današnjih okoliščinah moglo v tem pogledu doseč:
Francija odklonila takojšnjo mobilizacijo
Parit, 2. januaija. o Načrt o francosko— angleškem vojaškem sodelovanju je sestavljen v vseh podrobnostih. Vesti, da se je Francija obvezala že sedaj mobilizirati svojo obalno obrambo, na merodajnih mestih zanikajo, ker Anglija ni postavila nikakih sličnih zahtev in ker je Laval odklonil takojšnjo delno mobilizacijo, ki jo je predlagal angleški generalni štab češ, da bi neugodno vplivala v francoski javnosti. V ostalem lahko Francija po mnenju vojaških kregov izvede mobilizacijo najkasneje v 4 dneh. Brez mobilizacijskih ukrepov da lahko Francija takoj na razpolago Angliji na Sredozemskem morju 400 hidroplanov
Jamstva za varnost Francije pred Nemčijo
London, 2. januarja, o. »Star« trdii, da je Laval, ko je pristal na vojoško sodelovanje z Anglijo, zahteval od angleške vlade
jamstva ata primer nemškega napada na Francijo, ki naj bi bila po obsegu in učinku enaka, kakor jih zahteva Angfija od Francije v primero italijanskega napada na angleško vojno brodovje in pomorska oporišča na Sredozemskem morju.
Francoski generalni štab je ba|je gladko pristal na to, da se v primeru italfijaneko-angleškega spopada na Sredozemskem morju postavijo na feanoosko-dtaldjansko mejo večji kontingenti vojske in da se dajo Angliji na razpolago tudri večje letalske sfi-Je, ker je znano, da je Anglija na Sredozemskem morju glede letalstva na sfleb-šetn od I»talije.
Kar se tiče francoskega voljnega brodav-ja, ne bi neposredno stopalo v akcijo, pač pa bi biLa 'Angležem na razpolago vsa fnaru ooška pomorska oporišča ob Sredozemskem morju. Angleško brodovje M potemtakem prevzelo glavno breme v primeu morebitne blokade Italije.
Kot plačilo za premcsffltev večjih francoskih vojaSkih sil na savojisko mejo pa je Laval predlagal aaigleško-franoosko-belgij-skega letalskega pakta v obrambo porenske meje, ld pa bi bil lahko tudi takega značaja, da bi se mu lahko priključila še Nemčija. oe bfi dejansko ne smela namena nepa-Francije.
Angleški obrambni ukrepi
London, 2 januarja, o. Anglija ima sedaj v Egiptu že okrog tisoč najmodernejših vojaških letaL V primeru oboroženega konflikta bo Anglija umaknila z oporišča na Malti del svoj'aga brodovja in pustite tam v zaščito svojcih interesov samo par rušilcev in torpedovk, svoje glavne pomorske sile pa bo zbrala na skrajnem vzhodnem in zapadnem delu Sredozemskega morja, tako da bi bile izven območ;a italijanskih letal in vojnih ladij.
Italiianski dezerterjl v Tunisu
Pariz, 2 januarja, o. Iz Tunisa poročajo, da je prispelo tjakaj več dezerterjev italijanskih kamelskih oddelkov, ki so bili nastanjeni v bližini mesta Nabut v Libiji. Iz še neznanih vzrokov se je ta oddelek uprl ter umoril svojega poveljnika kapetana Biondaja. Vojaki so nato dezertiralu na vse strani in se jih je več zateklo tudi v Tunis, kjer so jtih francoske obmejne oblasti takoj razorožile in izročile pristojnim vojaškim oblastem.
Za pol milijarde
državnih bonov
Važen sklep ministrskega sveta — Boni bodo kratkoročni in bodo služili za izplačilo letečih državnih dolgov
Beograd, 2. januarja. AA. Danes se je vršila seja ministrskega sveta in je • bil o njej izdan komunike, ki pravi:
1.	Sprejeto je bik) na znanje poročilo ministra za trgovino in industrijo glede trgovinskega sporazuma z Anglijo o povečanju kontingentov za izvoz naše živine, jajc in slanine. To je delna kompenzacija, ki jo naša država dobi za škodo zaradi izvajanja sankcij proti Italiji. Glede Francije je bil minister za trgovino in industrijo pooblaščen, da vodi nadaljnja pogajanja.
2.	Finančni minister je bil pooblaščen, da predloži narodnemu predstavništvu zaključne račune za proračunsko leto 1933/34.
3.	Sprejeta je bila uredba o izdajanju 3 do 12 mesečnih blagajniških bonov v skupnem znesku 500 milijonov dinarjev. Zneski, dobljeni s plasiranjem teh bonov, se bodo rabili za plačilo letečih dolgov glavne državne blagajne in se bo tako aktiviralo gospodarsko življenje.
4.	Sklenjeno je bilo, da se v gospodaT-sko-finančnem komiteju ministrov prouči vprašanje o prehran« pasivnih krajev v smislu predlogov ministra za socialno politiko in narodno zdarvje.
Po seji vlade je finančni minister Dušan Letica o bornih, ki jih navaja uradni komunike, novinarjem dal izjavo, ki pravi:
Znano je. da je kronična bolezen naših financ v pomanjkanju obratne glavnice glavne državne blagajne. Pri nas državna blagajna ne emitira bonov, ki bi predstavljali borzni papir in omogočili državi, da pride do potrebnih sredstev v pasivnih mesecih, ko državni izdatki presegajo dohodke. Predujm v višini 600.000 Din, ki ga je država uživala kot letni sezonski kredit pri Narodni banki, ki pa predstavlja po svojem namenu neke vrste obratno glavnico državne blagajne, je že od maja 1932 zamrznjen in se ne more več mobilizirati.
Zaradi tega je jasno, da država ni bila vedno v stanju vedno pravočasno izplačati mnogoštevilne upnike, dobavitelje in podjetnike. Razume se. da je zastoj v izpol-
njevanju teh obveznosti v znatni meri oviral vse naše gospodarsko življenje, dočim je minister financ v normalnem času imel z zakonom osigurano obratno glavnico pri Narodni banki Jasno je, da se je moralo pomanjkanje- tega obratnega kapitala v dobi gospodarske depresije še posebno hudo občutiti. Po novi uredbi ima emisija blagajniških bonov namen poživiti gospodarski promet z izplačilom državnih obveznosti iz prejšnjih let in okrepiti položaj državne blagajne. Plasiranje teh bonov na trgu ima samo namen, da likvidira prošlo3t in odstrani trenutne težkoče državne blagajne, nikakor pa ne, da ohrabri finančnega ministra, da se tudi v bodoče poslužuje izrednih sredstev za kritje rednih potrebščin. Z likvidacijo letečih dolgov iz prejšnjih let bo postala naša državna blagajna solventnezša. Ta ukrep bo zato najugodneje vplival tudi na celokupni gospodarski promet.
Novi državni blagajniški boni bodo vrh tega predstavlja/jo odličen plasman za .denarne zavode in bodo donašali večje obresti, pri tam pa uživali še fiskalne in druge ugodnosti, tako da Lahko pričakujemo, da se jih bodo poslužile ne sanio banke, marveč tudi privatniki. Izplačilo bonov je zagotovljeno v danem roku, emisija, pa se bc vršila »uksesivn0 Po Potrebah državne blagajne, a vedno največ do 500 milijonov dinarjev.
Podrobni pogoji gilede bonov, obrestne ■mere, emisijskega kurza Itd. bodo še na. kma<dno določeni in se bodo ravnali Po vsakokratnih prilikah na denarnem trga.
Izdaja bonov bo izzvala živahnejšo cirkulacijo denarja, omejila tesavriranje in spravila v promet nezaposleni kapital, a država bo z izplačilom svojih obveznosti ta denar ponovno spravila v promet. Lahko se trdi, da bo nalaganje kapitala v te kratkoročne a vedno likvidne plasmane mnogo bolj koristno za imetnike iin za narodno gospodarstvo, kakor pa za državo. Ne smatram za potrebno naglošati. da ta operacija le še povečuje stabilnost našega denarja in da se giblje v okvirju nigo-rozne, prave in oprezne proračunske m valutne politike.
Pozdravi za Novo leto
Iz izjav politikov v novoletni številki „ Slovenca"
Ljubljansko radikalsko glasilo objavlja za Novo leto nekaj pozdravov odličnih predstavnikov današnjega režima. Minister dr. Miha Krek uvodotna poudarja, da izredno težike gospodarske razmere še ne dajo. -da bi se razmahnilo življenje v veselem zanosu nove iniciativnosti. Vdajati se v tem pogledu iluzijam, znači zidati gradove v oblaike. Navzlic temu vtidi g. dr. Krek ogromno razliko med lani in letos. Le spomnimo se, pravd, v kakšnih skrbeh in položaju smo začenjali leto 1935. Takrat se je zlorabljala ob'a9t v škodo ogromne večine najboljših, naj lojalne j sih in najnaprednejših državljanov. Gospod minister meni, da je bal, dokler ni prišla JRZ na krmilo, narod izključen od udeležbe na oblasti, obtožen protridržavnosti, državna misel zasovražena, ljudstvu odvzete osnovne državljanske pravice, družbi pa so bila izpodrezani vsi pogoji rednega in naprednega socialnega življenja. To pa vse zato, ker je vse politično življenje obvise-lo na nemogočih klikah in je oblast imela v rokah neka družbica. Sedoj je drugače. JRZ je postala varuh demokratičnih svoboščin in sredstvo za boj k vzorom v javnem in socialnem življenju.
Na drugem mestu prinaša »Slovenec« izvajanja ministra dr. Bebmena. ki je na shodu v Kaknju govoril o razmerah v JRZ in o osnovah državne politike.
Behmen je mnenja, da spori v vodstvu JRZ niso posebno važni. Od njih ne sme nikogar boleti glava.
je poudarjal g, Behmen, da je treba vsekakor vprašanje vlade ločiti od vprašanja stranke. Vlado je treba presojati po njenih delih in njenih uspehih. In ti uspehi so ogromni. Če bi ne bilo nič druzega, kakor da je likvidirala nesrečni Jevtič-Popovičev rež^m, je že s tem ogromno storila za ljudstvo.
Glede sta^šča napram j-ugoslovenskii ideji je dr. Behmen izjavil: »Jugoslovenstvo je osnova naše državne politike. Državno in narodno edinstvo je izven vsake disku-srije. Razumemo ga popolnoma jasno in konkretno, ne pa v oblilki abstraktnega pojma«
izvajanja g. ministra o delavskem in zlasti radarskem vprašanju. V tem oziru je dr. Behmen izjavil: »Za rudarske kraje in delavstvo se je storilo velliko. Posebna zahvala gre prometnemu ministru dr. Spahu,
ki je za naše botsanske državne rudnike preskrbel mnogo večje premogovne kontingente za državne železnice, kakor doslej.« G. minister je poudarjal, da je vlada svojo posebno pozornost posvetila delavstvu v vasi in v mestu. Delavsko zavarovanje mora ostati. Važno vprašanje se tiče minimalnih mezd. To vprašanje se pravkar nahaja pred vlado in bo v kratkem dobilo končno rešitev. Minister je apeliral tudi na industrijo, »ki je sicer mlada, toda močna in se zelo ugodno razvija. Zato pa mora kazati večje razumevanje za svojega delavca, da njeno blagostanje ne bo njemu na škodo.«
Minister g. dr. Behmen je končno že poudaril, kakor se že izvršuje veJSka javna dela, in je zlasti podčrtaval gradnjo železnic Bihač—Knin in Usti p raca—Foča kot najvažnejših javnih del.
Minister Djuro Janikovič je poslal iz Rimskega vrelca v Kotljah »Slovencu« novoletno izjavo, v kateri naznanja, da se je v tem lepem kraju Slovenije sijajno odpočil. Poskrbel bo. da tudi drugi izvedo o lepotah tega koščka Slovenije. Posebno je vesel, da so tam »skoraj v®i odločni pristaši gospoda dr. Korošca in e tem seveda tudi somišljeniki velike JRZ.«
Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je v svoji novoletni izjavi poudarjal težke gospodarske prilike. »Novo leto na6 postavlja pred mnogo težavnih problemov, kii jim danes še ne vidimo prave rešitve. Toda 5:m večja je stiska, tem bolj je treba optimizma. Treba je dela, intenzivnega in kmiotrena, da olajšamo gospodarsko stanje.« Na koncu svoje izjave poudarja g. ban dolžnost vsa/kogar, da doprinese k olajšanju bede.
Novi ljubljanski župam dr. Adlešič peniva k prerojenju človeka. »Niti obup, niti bojazen ni danes na mestu. Kdor se ozre okoli sebe. bo povsod zaznal veliko lepega, da se mu dvtigne vsa duševnost v prepričanju. da naša pot gre navzgor. Prerojenje človekovega bistva se nam razodeva tudi v naši veližbi beli Ljubljani. Po vseh delih mesta se grade božje hiše kot znanilke dobe poduhovl jenja, kot poroki boljših dni. Naše dobro meščanstvo, lci gradi v teh težkih častih božje hrame, se bo spemnilo tudi vseh bližniih, ki so v stiski«.
V bodočnosti vidi župan, kako vstajajo pri nas tudi domovi vsem onim, ki eo zaščite potrebni. »Zato z veseljem prestopamo prag minulega leta v novo leto, ki naj prinese srečo v delu za bKžnjega in narodno skupnost«.
N]. Vel. kralj za zimsko pomoč
Beograd, 2. januarja, p. Nj. Vel. kralj Peter II. je daroval 100.000 Din kot svoj prispevek za podpore bednim v času zime. Z denarjem razpolaga odbor za zimsko pomoč.
Izpopolnitev zakona o nevtralnosti USA
WaShington, 2. januaorja. d. Pred&ed nife Roosevelt Je izjavi} predsedmiku kongresa željo, naj bi imel kongres svojo prvo sejo že nocoj, da bi lahko svojo veliko novoletno poslanico istočasno čita] n« sa-nio parlamentarcem, ampak Po radiu tudi vsemu narodu. Iz tega sklepajo politični krogi, d® se je Roosevelt odločil začet' bor>bo za svojo ponovno izvolitev in za sv0je reforme Kongresu bo ob fej priliki predložen tod,i načrt zakona o nevtralnosti, ki pooblašča predsednika Zedinjenih
držav, da more po lastni preboji prepovedati izvoz vojnih Potrebščin, med njimi bombaža, petroleja in jekla v vojskujoče se države. Splošno se pričakuje, da bo predsednik Roosevelt dobil zahtevana Pooblastila. Novi zakon o nevtralnosti Zedinjenih držav bo bržkone sprejet v ustavo, da bj na ta način dobil trajen značaj.
Beležke
Odnoša ji med radikali
•
Novoletna številka »Vremena«, glavnega glasila JRZ, objavlja pregled delovanja nove stranke in pravi med drugim:
»Vsa država valovi v navdušenem delu za JRJZ. Dočim so že prej izvedeli organizacijo JRZ Slovenoi pod vodstvom notranjega ministrstva dr. Korošca, je šlo z organizacijskim delom v ostalih krajih države malo bolj počasi. V Bosni in Hercego* vini so bile težave s spajanjem radikalov in muslimanov, v srbijanskih krajih pa zaradi razcepljenosti rad tkalskih organizacij. Dt. Milan Stojadinovič je kot predstavnik radikalskega dela v novi stranki znal zanesti med radikale vseh struj potrebno umerjeno st ter pomirljivost.
Ne sme se pozabiti, da so doslej skozi deset let naskakovali radikalsko stranko od vseh strani. Zato se je stvorilo v okrilju stranke nebroj skupin in grupic, katerih člani pa niso nikoli pozabili, da so ra« dikali. Z JRZ je ustvaril dT. Milan Stojadinovič s pomočjo dr. Korošca in dr. Spa-ha novo stranko, katere jedro pa še vedno tvorijo pravi radikali, ki so ohranili celo svoje radikalsko ime, kar se je zdelo še pred nedavnim časom skoraj nemogoče.
Aca Stano.ievič, ki je od početka sodeloval pri organiziranju JRZ se je sedaj umaknil v Kniatževac. Gg. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho pa so izjavili, da ostanejo tudi v naprej zvesti svojemu do-sedanjeimi delu, ter pozvali člane JRZ, da jim slede. Ako g. Aca Stanojevič ne želi več nositi odgovornosti za delo stranke ter vodstvo državnih poslov, je to njegova stvar. Gg. dT. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho prevzemajo tudi v naprej to odgovornost. Pred tempom mlajših ne bo končno preostalo starim drugega, kakor da zavihajo rokave. Pred nekaj dnevi se je n. pr. pojavil v Užicu in Požegi tudi Miša Trifunovič ter izjavil, da se je razšel s predsednikom vlade dir. Stoj adi no vi čem zato. ker so se pričeli njegovi ministri vmešavati v strankine posle. Pri tem pa pozablja Miša Trifunovič, da se bi še ve-dino sam sprehajal po Užiču, če se ne bi
PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI ČESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU,
pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo
FBANZ - JOSEFOVE
grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit.
vmešali ministri ter postavila nekaj novih sreskih načelnikov in. razpustili nekaj občinskih odborov.
Pri nas so pač ljdje, ki so proti vsaki vladi, če niso v njej ministri. So pač ljudje, ki vedno pozabljajo, da se morajo osebne koristi podrediti državnim in splošnim interesom.
Revizija organizacij JRZ za mesto Beograd
Iz Beograda se službeno Poroča: V sredo je imelo mnogo uglednih beograjskih pristašev JRZ konferenco, ki so ji prisostvovali Dragaša Cvetkovič, minister za socialno politiko to narodno zdrav, je Djuna Jankovič, minister za gozdove Mihajlo StoJadSnovi.Č, podpredsednik poslanskega kfrtfba JRZ itd. N® konferenci so razpravljati o načiniu, kako So se izvršile organizacije krajevnih pododborov in centralnega odlbora JRZ v Beogradu. Po zaslišanju zastopnikov skoro vseh okrožnih pododborov &o ugotovili, da način, kako se je doslej izvajala organizacija, ne ustreza načelom demokracije, ne načelom državljanskih svoboščin in koristim stran, ke same. Zato so sklenili, da naj vsi Pod-odlbori JRlZ v Beograd« pošljejo prošnje izvršilnemu odbora, da se v vseh pododborih, kjer so organizacije nepravilno iz. vršenue, izvrši revizija pododborov in tu-di revizija centralnega odlbora samega, če bo potrebno.
Avstrijski klerikalci znajo
Avstrijski vladni list je objavil sklep vlade, s katerim se podaljša veljavnost celi vrsti izjemnih zakonov, ki bi morali po prvotnih določilih z 31. decembrom izgubiti svojo moč. Vsi ti zakoni so podaljšani zopet za leto dni. Med njimi je tudi zakon, da se sme sodnik upokojiti pred potekom službene dobe m proti lastni volji, če tako zahtevajo interesi režima. Enako je podaljšan zakon, ki odreka dobrine zakona o zašSitti strnovanjskih najemnikov politično nezanesljivim najemnikom.
Madžarske skrbi
Madžarski regent admiral Horthy je pred novim letom podpisal uredbo, s katero se na novo uvaja nekdanje dostojanstvo trajnega kraljevskega svetnika. Novi dostojanstveniki bodo imeli, kjer bo šlo za etiketo ram g pred ministri in jikn bo šel naslov Ekcelenoa. Med madžarsko krvno. denarno in birokiatično aristokracijo je uredba izzvala veliko veselje
Muhasta zima
V Franciji in Angtt£ imajo namesto
poplave in viharje
snega in mraza
London, 2. januarja, g. Za oo*o teto je
nad Anglijo in nad Rokavsinim prelivom diiv-jailo strašno neurje, ki je povzročilo mnogo šdoode. Vihar je odnašali strehe, prevračal avtomobile ter nuval drevesa. Plima na obali Rokavskega preliva je napfftarvida veliko Škodo. Kraj Ohesil Beaoh je poplavljen, tako da je moralo prebivalstvo pobegniti iz bo«. T.ri osebe pogrešajo. Več avtomobilov je vihar vrgel v morje. Reka Temza je pri Wind-soru preplavila bregove ter vrt tamošnjega kraljevskega gradu- Na mnogih krajih je promet na cestah prekinjen. Železniški promet je zelo oviran.
Pariz, 2. januarja. w. Neurje, ki divja že
nekaj dni po vsej Freno^i, sanonn ie fah tasbrofalen obseg. Trajno deževje je povzročilo zlasti v gorovju več pazov. Pri Gme-nobhi se je preteklo noč pričel pomikati piaz, ki obsega okrog 4 milijone kubičnih metrov. Vrh nekega htnifoa se je dobesedno razpočil, taiko da je nas'a,l 50 metrov širok prepad. Več hiš je porušenih. Večna rek, zlasti na jugovzhodu Francije, je prestopilo bregove. Mnogo cest je postalo neuporabnih. Na nekaterih lokalnih progah v južni Franciji so morali ustaviti promet. V parigkem predmestja Le Pecq se je ua-aidi trajnega deževja zru&il zid. Pri tem sta bšM dve osebi-
« "i na m način aouii trajen značaj- I j*. —	_	^ m r
Privatni kliring z Nemčijo OdStOp OT. TOpalOVlCa
Beograd, z januarja, b. S 1«. t. m. se prične spremenjen plačilni promet med na šo državo in Nemčijo na osnovi klirinških nakaznic. Uvozniki in izvozniki bodo lahko vzajemno obračunavati vseh 100 odstotkov svojih terjaftev in dolgov v okviru privatnega -Uringa (doslej 50 odstotkov).
Akcija mednarodnega Rdečega križa
Ženeva, 2. januarja. AA., Mednarodni Rdeči križ je poslal italijanski vladi novo noto, v kateri jo prosi, naj odredi italijanskemu vrhovnemu poveljstvu v vzhodni Afriki da naj ne napadajo poljskih bolnišnic. niti drugih ustanov, ki so pod za- j ščito Rdečega križa.	i
Uredlia o organizaciji ministrstva šum in rudnikov
Beograd, 2. januarja, o. Glavni tajnik delavskih zbornic dr. Zivko Topalovič je podal, kakor je to že pred tedni napovedal, ostavko na svoi položaj, ki ga je zavzemal preko 10 let. Sedaj se namerava posvetiti sistematičnemu delu m obnovo socialistične stranke.
Iz skupščinskih odborov
Beograd, 2. januarja, p. Skupščinski odbor, ki proučuje načrt norega trgov, skega zakona, je danes nadaljeval svoje delo.
Člani vladne večine v odboru za zakon* ski načrt o gospodarskih zadrugah so se dane® sestali s kmetijskim ministrom v njegovem kobinefu. Razpravljali so o ak. tuainih določbah, zakonskega, načrta,
Beograd, 2. januarja, a. Minister za gozdove in rudnike D1 j ura Jankovič je te dni podpisal novo uredbo za svoj resor. Ob tej priliki sprejetja je minister za gozdove in rudnike sprejel danes novinarje in jim med drugim izjavil:
V sprejetju t« uredibe vidim posebno važen dogodek za gozdarsko in rudarsko stroko. Država se v teh dveh važnih panogah narodnega gospodarstva pojavlja v dvojni vlogi: kot podjetnik m kot ob last-Med tem ko je na terenu strogo izvedena ločitev teh dveh vlog, se p« v ministrstvu za gozdove m rudnike obe vlogi še združujeta v oddelku za gozdarstvo, odnosno oddelku za rudarstvo. Ta uredba uvaja sedaj ločitev nadzorne od gospodarrsko-pod-jetnifike funkcije tudi v centrali. Ministr« stvo bo imelo naslednje oddelke: 1) kabi- j
net ministrstva, 2) oddelek za vrhovno gozdno nadzorstvo, 3) oddelek »a upravo državnih gozdov, 4) oddelek za vrhovno rudarsko nadzorstvo, 5) oddelek za opravo državnih rudarskih podjetij, 6) računovodstvo in blagajna.
Načrt uredbe določa, da imaijo doAočbe zafkona o državnem računovodstvu veljati v celoti za gozdarsko in rudarsko močaorno službo, za upravo državnih go®dov tn državnih rudarskah podjetijj pa le delno. To bo omogočilo prožno in ekaipetJitirno poslovanje.
Poleg že obstoječih desetih šumskft direkcij se ustanovi še nova direkcij* v Tuzli V roku 6 mesecev se imajo na novo ustanoviti rudarska glavarstva v Beograda in Skoplju ter rudarska nadzorstva v SpK« tu, na Cetimju in Za ječami.
Rudarji v Kočevju delajo samo sedem dni
Povišanje naročil za železnico še ni izvršeno
Iz Kočevja nam poročajo, da tasmošnji premogovnik še vedmo ni dobil povečanih naročil za državme dobave premoga. Razočaranje med delavstvom je veliko, ker je že prve dni preteklega meseca javil »Slovenec«, da je zadeva z državnimi dobavami za Kočevje urejena in da bo odslej dobavljal ta rudnik namesto 20 vagonov 80 vagonov mesečno. Kljub tej veati so znašaLe dobave premoga za dr-
žavne železnice pretekili mesec samo 20 vagonov ter so delali taiko delavci samo sedem dni v mesecu. Kakor oujenno, ni prejelo <vodstvo kočevskega rudnika tudi za januar še nobenega obvestila o kakem povišanju dobav ter bodlo taiko delali dealvci tudi v tem mesecu samo nekaj dni. Beda v kočevskem revirju Je posebno velika in pomoč nujna,
Važno za upokojence
Beograd, 2. januarja. AA. Finančni mi-nister je izdal v razlago določbe čl. 7 zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935-36 tale sklep:
1.	Državni in samoupravni osebni upokojenci 6ploh ne morejo biti ZaPosleni pri državi ali državnih podjetjih, ne glede na to, ali se jim nagrada izplačuje v breme proračunskih kreditov ali v breme fondom Zakladov ali izven proračunskih sredstev, ter ne glede na to, ali se odrečejo pokojni ni za dobo, k0 bi bili v službi države,
2.	počenši s L januarjem 1936 preneha veljava pojasnila finančnega ministra št. 16.274 z dne 7. aprila 1933 in odloka &tev. 53.240 z dne 6. decembra 1932.
Iz poštne službe
Beograd, 2. januarja, p. Na lastno prošnjo je bil premeščen višji poštni kontrolor Ciril Novak iz Maribora v Ljubljano.
Premeščena sta k pošti Ljubljana 1 Ivan Kambič, višji kontrolor v Novem meetu, k pošti Maribor I. Marjan Mrak, kontrolor v Brežicah.
Proračun Beograda
Beograd, 2, januarja, o. Listi so danes objavili novi pr<>račun beograjske občine. Izdatki znašajo Po tem proračunu 311.5 milijonov in so za 9.2 milijona nižji od proračuna za tekočo poslovno -dobo. » osta&em je predvidenih po novem proračunu za Narodno gledališče 300.000, aa. beograjska sokol&ka dlruištva Pa 100. 000 Dun subvencije.
Iz prosvetne službe
Beograd, 2. januarja, p. »Službene novi ne« so dar.es objavile ukaz, s katerim se na osnovi razsodbe državnega sverta razveljavlja ukaz o premestitvi ercskega šolsibciga nadzornika Leona Cepudna is Ptuja za učitelja v Ljubljano, in obenem ukaz o premestitvi g. Cepudra iz Ptuja kot šofekega nadzornika v srez Maribor-desni breg.
Interesanten nagovor
Od ljubljanskega magistratnega direktorja g. Jančlgaja smo prejeli naslednji dopis:
»Jutru« dne 28. m. m. ste med »Beležkami« in pod naslovom »Enteresanten nagovor« prinesli članek, s katerim ste podvrgli kritiki moj nagovor na novega ljubljanskega župana, v tem članku pišete med drugim: »Težko razumljiva so izvajanja o uradnikih z juga. Kdor gleda naš komunalen razvoj Beograda, Zagreba ali Skopija, bo moral že priznati, da je bilo tudi tam nekoliko iniciativnosti. Popolnoma nerazumljive pa so besede o im-partiranem uredništvu. Javnost bi bila g. Jančigaju gotovo hvaležna, če bi ji navedel, kje so tiste komunalne ali druge ustanove, kjer služijo uradniki, ki niso sinovi naroda, iz katerega so zrastli.«
Ta Vaš članek je daj povod različnim govoricam, češ da sem mislil na naše rojake a Primorskega ali naše brate Srbe ter jih smatral za importirano uradni-Stvo.
Pojasniti moraan, da ne enih ne drugih nisem mogel imeti v mislih, ker vendar naši slovenski rojaki a Primorskega ne morejo biti importirani, kakor tudi ne bratje Srbi, ki so ustvarili našo nacionalno državo. Samo ob sebi umevno onemu, ki pozna prilike pri komunalnem uredništvu v južnih krajih naše države, sem pa s tem pasusam označil le dejansko obstoječe prilike pri srtekem delu našega naroda, kjer so bili na nekaterih odločilnih mestih predvojne Srbije tuji (francoski, nemški 1. t. d.) uradniki-strokovnjaki, katerim je naravno manjkalo one zrastlosti z domačo zemljo, ki ustvarja tudi iniciativnost. To se je deSo-ma obdržalo še danes.
Naj bo komunalni uradnik iniciativen ali zgolj izvrševateij odločb voljene kor-poracije, je dvoj« naziranj, ki sta si danes nasprotni. Vsako naziranje ima svoje temelje. Osebno smatram idejo, naj uradnik ne bo iniciativen, za nepravilno in škodljivo v naših prilikah, zato pa nasprotno idejo kljuki temu spo?fujem. Le to in nič drugega sem povedal in tudi hotel povedati,
Ruski protest v ženevi
Moskva, 2. januarja, d. Zunanji kotni, earijat je pos%l generalnemu tajništvu Društva narodov pismo s pritožbo na pod. lagi odst. 2. čl. 11. pakta Društva Herodov zarodli prekršitve čl. 12. pakta po Urugvaju, ki je prišla do izraza v prekinitvi diplomatskih odnošajev s Sovjetsko unijo brez prejšnje predložitve sporne zadeve razsodišču aji pa sveta Društva narodov v primerno rešitev.
Pogreb carigrajskega patri jarha
Carigrad, 2. januarja. AA. Danes »o svečano Pokopali patrijarh® Fotija IL Pogrebu so prisostvovali člani diplomatskega in konzularnega zbora. Po&ebno so opa^1-11 navzočnost turškega uradnega odposlanca. Tuirška vlada ni prej imela nikoli svojega ura-ctaega zastopnika na krščanskih venskih ceremonijah v Carigradu. Navzočnost turškega odipo&lanca pri Patrijarfao-vem pogrebu je zato v oarigrajakih krogih napravila globok vtis, kot dejanje po-sefbne uljudmosti.
Beograd, 2. januarja. AA. Ob smrti pa-tri jarha Fotija H. je Patrijarh Varnava izrekel carigrajski patrijarhiji sožalje, danes na dan pogreba Pa je odslužil v Sreni-skilh Karlovcih ob asistenci (iuhovSčin« molitve za pokojne s parastosom.
Vremenski pregled
Evropa: Depresija vlada v območju gornjega Jadrana, visok pritisk s pretežno vedrim vremenom vlada na jugovzhodu Evrope in drugod.
Jugoslavija: Prevladuje jasno na toč ji vzhodni polovici, oblaično v Primorju, v dravski in savski banovini; dežuje neprenehoma v območju gornjega Pri morja m v južnih krajih. Temperatura »e je malo dvignila. Lužice — 4, Sibenik 16.
Novosadska vremenska napoved za dat nes: Oblačno z dežjetm na zapadu, mestoma oblačno na vzhodu, temperatura brez spremembe.
Zagrebška vremenska napoved ca da. nes: Pretežno oblačno, megleno aH d*6ev. no t?r toplo vreme.
Dunajska vremenska napoved za petefc Oblačno. Pa-davjne, v nekaterih krajši od časa dp čas^ vibaroc^
Naši kraji in ljudje
Prizorišče katastrofe v Murski Soboti
Murska Sobota, 2. januarja
W nedeljo zjutraj je prispela na kraj nesreče strokovna komisija iz Ljubljane, v kateri so bili zastopniki železniške in poštne direkcije. Komisija se je mudila na kraju katastrofe do večernih ur. Zaslišala je tudi redke očividce in sicer neko žensko, ki se je nahajala tik prelaza in se še umaknila proti cestnemu jarku, da ie avto ne bi oškropil z blatom. Ženska je izpovedala, da v kritičnem trenutku niso bile zatvornice pri progi spuščene in da nikogar ni bilo tam. da bi dal znamenje, da bi se vozilo
ski rezervoar pri zdrobljenem avtomobila, ker je obstajala velika nevarnost eksplozije, kar bi povzročilo še večjo nesrečo.
Epilog žalostne tragedije pa je bil v ponedeljek. ko je tisočglava množica spremila tragično preminulega Lukašeka na pokopališče. Bil je največji dokaz splošne priljubljenosti, ki jo je pokojni užival v Prekmur-ju, kjer je bil sirom znan po svoji dobroti in prijaznosti. Pri pogrebu so bili zastopani vsi predstojniki tukajšnjih političnih in vojaških oblastev. prišla sta zastopnik železniške direkcije iz Ljubljane in zastop-
«stavflo zaradi premikajočega se vlaka. Nasprotno pa izpove kretničar, ki je celo navedel to pričo in še neke ciganke, ki so T bližini povijale otroka. Da niso zatvornice bile spuščene, utemeljuje s tem, da pri premikanju ni vedel, da se bo vlak moral umakniti prav do ceste, zato tudi ni s seboj vzel ključa za zatvornice. Po predpisih je zato stopil na cesto in dal vozilu znak, da obstane. Vlak je vozil silno počasi in možno )e tudi, da je pokojni Lukašek zaradi megle mislil, da vlak sploh stoji ter se mu je hotel umakniti prav na desno stran cestišča. Gotovo pa je treba nesrečo v največji mori pripisati usodnemu naključju. Priznanje zasluži šef postaje g. Urek in šef kurilnice g. Skuk, ki sta neutrudno vodila očiščevalna dela. da je bila proga po dveh urah očiščena. Posebno g. Skoku je pripisati, da je s prisotnostjo duha takoj izoliral be®cin-
nik poštne direkcije g. dr. Eurbus, velika deputacija Sokolov v kroju s svojim praporom, nepregledna množica meščanov in kmetov od blizu in daleč, še cigani so se udeležili pogreba v strnjenih vrstah, pred katerimi so nesli venec s sliko Matere božje.
Bil je pogreb, kakršnega Sobota že dolgo ni videla. Pred mrtvašnico bolnišnice je pevski zbor Sokola zapel žalostinko, prav tako ob odprtem grobu. Od pokojnika so se poslovili upravnik pošte g. Vutkovič, delegat zveze poštnih šoferjev iz Ljubljane ter starosta Sokola g. geometer Pertot. V srce segajoča žalostinka občinske godbe je zaključila pietetno dejanje za pokojnega Lukašeka, ki je daleč od svoje rodne grude daleč od Hradea Kralovega, legel v prekmursko zemljo kot žrtev svojega težkega in odgovornega poklica.
Obetajo nam hudo zimo
O vremenskem ciklusu francoskega astronoma
Blejski kronolog g. Pavel Bart-man nam na članeik, ki je izšel pod gornjim naslovom v nJutru< novembra meseca, piSe:
Francoski astronom Cassiope oznanja, da je na podlagi stariih kronik in vre-mernsCah poročil dognal, da se sončni in lunin mrk po poteflcu 372 let ponavljata, kaikar se tudi vreme v istem razdobju obnavlja. Omenjeni astronom zatrjuje, da je bfla zima med leti 1563-64, to je pred 372 leti, nenavadno mrzla. Temperatura je padla tako nizko, da je vino v sodih zmrznilo. Torej moramo hiti pripravljeni, da bo tudi sedanja zima 1936-36 prav tako mrzla.
To hipotezo o 372 letnem vremenskem ciklusa, pa moram proglasiti za plod domišljije, ki ji manjka vsaka realna podlaga. »Jutro« od 16. IL 1926. je prineslo fflanek »Hude zime«, v katerem je avtentično naštetih vseh 22 izredno mrzl zimih, 2d ro jiii v Evropi zabeležili od leta 66. po Kristal. Ko bi ciklus 372 let v resnici obstojal, bi morala imeti vsa leta 1563—64, 1191—92, 819—20, 447-^S in 75—<76 najbolj mrzlle zime. v omenjenem članku pa stoji dobesedno: Zgodovina be-Seži posebno hude zime prvič v letu 66. po Kr. Ostalih 21 hudih zim je bilo v letih 558, 605, 670, 763, 1234, 1236, 1323, 2325, 1407, 1408, 1420, 1608, 1621, 1658, 1684, 1695, 1696, 1724, 1733, 1740 in 1743.
S tem je ad oeulos prikazano, da ciklus 372 let niti v enem primeru ne drži in v rasnici za 10 do 40 let diferira. Po čudnem naključju so izostale stroge zime vse od leta 66. do 558, to je skozi 492 let, in od 763 do 1234, to je skozi 471 let. Tudi s tem, skoro 500 letnim prizanašanjern hudiih zim je Cassiopo»va teorija ovržena in jo je treba vreči med staro šaro.
Vremena nikakor ni mogoče utesniti v stroge oblike kakršnegakoli reglemaja in ga za stoletja naprej napovedovati, ker je samovoljno m muhasto kakor lepa ženska. To bo vsekakor primoran priznati tudi g. Cassiope, strokovnjak za sončne in lunine mrke, prav posebno še sedaj, ko je sprevidel, da mu je prvi del njegovega prerokovanja o nenavadno hudi zimi v letu 1935—36. dobesedno splaval po vodi.
Isti gospod Cassiope trdi tudi, da je za sončne in lunine mrke odkril ciklus, po katerem obe nebesni telesi zavzemata isti medsebojni položaj, kakor pred 372 leti. Glede na to spravlja tudi vreme v strogo razmerje s temi mrki ter svetuje vremenskim prerokom, naj pri svojih napo-vedlbah za daljše dobe, ki jih hočejo zadati z matematično točnostjo, pogledajo le v stare kronike dotičnih dežel, kakšno je bilo vreme pred 372 leti. Zdi se mi, da bo med 1000 resnimi meteorologi komaj najti enega, ki bi se drznil ta nasvet upoštevati.
Smrt vrlega učitelja
Ljubljana, 2. januarja.
Na Silvestrov večer je umrl na svojem domu za Bežigradom uPokojeni učitelj g. Vendelin Sadar v 68. letu starosti. Za*leia ga je srčna kap po daljšam bolehanju. Bi', je potomec učiteljske rodbine. Njegov o^e je bil učitelj in nadučitelj v Skofji Loki, kjer je pokojni Vendelin zagledal luč sveta. Šolal se je v Ljubljani, kjer je dovršil učiteljske študije leta 1889. Dobrih 10 let je služboval v kamniškem okraju, v Zalogu nad Komendo in v Ihanu. Od tam je bil pred kakimi 30 leti premeščen za učitelja v Ljubljano na prvo mestno deško šolo, kjer je delovafl <k> svoje upokojitve leta 1925.
Skromnost Je bila glavna črta njegovega značaja. Bil je dober stanovski tovariš in družabnik in vsi, ki so prišli z njim v sfUke, so bili deležni njegove dobrohotnosti tn usjužnost.1 Zaradi tega je bil Povsod, kjer je služboval, pri mladini in pri odraslih zelo priljubljen Cenili so udi kot dobrega pevca. Svojemu naprein«fimi prepričanju, rodoljub fu in stanovski Wej1 je o®tal zvpst vse živlienip. Mn^go «"e je udejs-tvoval pri učiteljskih organizacijah. Posebno vneto pa je bilo njegovo delovanje pri Učiteljski tiskarni in učiteljskem konvikfu. Poveriene posle je oPravljal /. zg]edmo vestnostjo.
Vrlemu rodoljubu in vzgojitelju tr«d ohranjen blag spomin, žalujočim Iskren j sožaflje.
Žalost mu je ubila srce
Zagorje, 2. januarja
Danes so položili na farnem pokopališču v Zagorju k večnemu počitku g. Roberta Rancigaja, posestnika, trgovca in gostilničarja v Toplicah. Na videz tako čilega in zdravega moža je ugonobila žalost. V nedeljo 29. decembra so pokopali njegovega 80-letnega očeta Ivana Rančigaja. V družini so se pripravljali na praznovanje očetovega in materinega visokega življenskega jubileja ter na 501etnico sina Roberta. Očetova smrt je sina tako potrla, da je dan po pogrebu padel v nezavest. Zdravnik mu je dal injekcijo in naslednji dan je že delal v trgovini. Zvečer pa se je spet zgrudil in zadela ga je srčna kap. Žalostna vest o njegovi smrti se je naglo razširila po kraju in okolici, zakaj Robert Rančigaj je bil vsepovsod čislan in priljubljen.
V tujini se je izučil in izvežbal za strojnika in je bil potem zaposlen pri TPD. Služboval je do svoje upokojitve leta 1926. Leta 1919 se je poročil s trgovčevo vdovo go. Marijo Mandljevo, ki pa je umrla že leta 1928. V javnem življenju se je vneto in požrtvovalno udejstvoval, posebno požrtvovalnost pa je kazal kot član dobrodelnih organizacij. Politično se je udejstvoval pri nekdanji narodni socialistični stranki, kandidiral je pri državno-borskih volitvah kot njen kandidat v litijskem srezu, izvoljen pa je bil v občinski odbor. Vneto se je udejstvoval v raznih naprednih društvih, zlasti pa pri Sokolu in med pevci. Pri vseh akcijah za podpiranje brezposelnih delavcev in drugih revežev je sodeloval radodarno in požrtvovalno. Revežem je pomagal, kolikor je le mogel. Moža kremenitega značaja in dobrega srca bodo ohranili v blagem spominu.
Uboj na Silvestrovo
Maribor, 2. januarja.
Upokojeni podpreglednlk finančne kontrole Stanislav Milutinovič, ki je svojčas služboval v št. Hju v Slovenskih goricah, Je prišel na Silvestrovo popoldne domov. Po upokojitvi se je bil namreč s svojo družino in ženo Heleno pred enim mesecem preselil k svojemu svaku posestniku Francu Kašlju v Laporju pri Slovenski Bistrici. Kmalu po prihodu domov v Laporje, je prišlo dama do prepira. Kakor izpovedujejo nekatere priče, je Milutinovič navalil z nekim kolom na svojega svaka Kašlja, pri čemer pa je udarec zgrešil in je s kolom udaril mimo.
Milutinovič se je potem, kakor izjavlja Franc Kašelj, umaknil iz hiše ter iskal neko orodje, da bi z njim Sel nad Kašlja. Medtem pa je Franc Kašelj pograbil mo-
tiko tn navalil z njo na Milutinoviča, ki je obležal v mlaki krvi na tleh. Kašelj ga je pustil na licu mesta ter se je vrnil nazaj v hišo Ker pa ni bilo Milutinoviča nazaj, se je podal na dvorišče in našel Milutinoviča na tleh negibnega in mrtve-
ga. Franc Kašelj se je sam prijavil na orožniški postaji na Pragerskem in so ga pragerski orožniki na Novega leta dan prepeljali v sodne zapore. Rodbinska tragedija je zbudila v okolici sočitje is vznemirjenje.
Smrtna nesreča v hrastniškem rudniku
Ubil se fe 22 letni rudar Viktor Smolič
Hrastnik, 2. januarja. | Zgodaj zjutraj na dan novega leta, ko tudi revni rudarji gojijo nade na boljSe ča se, se je po kolonij: razširila žalostna v>2st, da je postal žrtev nevarnega dela v "ov h 22 letni rudar Viktor Smoli*. Na Silvestrov večer ob pol 10. se je zdrav in vesel podaj v jamo na delo. zcrodaij zjutraj pa so ga tovariši prinesli mrtvega iz jame. Vest o njegovi smrti je globoko užaloetila vso kolonijo.
Ob 3. zjutraj je Viktor s polnim vozičkom premoga strmoglavil 30 m globoko v jašk in obležal mrtev. Kaiko se je nesreča pripetila. bo ugotovila komisija. Mrtvega mladeniča so v stanovanju matere, brata in ee-
srtre položnU na mrtvaški oder. Vsi sočustvujejo s Smoličevo družino. Pred 10 leti je ubilo v jami Viktorjevega očeta, nekaj let prej pa njegovega strica. Viktor je b J zelo priljubljen. V hrastniski osnovni šoli je biil dober učenec in kmalu je dobiil delo pri rudniku, kri ga je vestno opravljal do poziva v vojaško službo. Pred nekaj mesci je odslužil kaderskii rok in se vrnil domov. Kmalu so ga spet sprejeli v službo pni rudniku.
Ves rudniški revir je pod vtiskom prve rudniške žrtve v novem letu. Staro in mlado kropi nesrečnega mladeniča in mu izkazuje zadnjo čast. jutri v petek ob 15. bo iz rudniške kolonije njegov pogreb na doleko pokopališče.
Skrivnostna smrt kovača Jelenca
Sodijo, da je bil ubit in vržen v Bistrico
Kamnik, 2. januarja Kakor smo že poročali, je na sveti večer izginil Jelene Valentin, kovač v tovarni sekir bratov Hočevarjev v Kamniku. Pogre-šanca so 26. decembra našli v Bistrici pri Radomljah. Nad čelom je imel 10 cm dolgo in 1 cm široko rano in nad levim očesom prasko. Ker je obstojal sum, da je bil ubit in nato vržen v vodo. V njegovem želodcu ni bilo vode, temveč popolnoma sveža hrana, ki jo je nazadnje použil v neki kamniški gostilni.
V zvezi s tem so se začele v Kamniku in okolici širiti razne vesti, ki jih seveda ni mogoče kontrolirati. Tako pripovedujejo ljudje, da so usodne noči videli v Radomljah,
kako je zapeljal na most nad Bistrico avtomobil, iz katerega so stopile tri temne postave in vrgle nekaj v vodo, nato pa se je avtomobil, ki je bil brez luči, odpeljal. Drugi spet zatrjujejo, da je Valentina nekdo udaril z železom po glavi in nato vrgel v vodo. Vzdržuje se tudi vest, da ga je nekdo udaril po glavi, nato pa je Sel Jelene k Bistrici, da bi si izpral rano, pa je padel v vodo. To pa najbrž ne to držalo, kajti ves potek dosedanje preiskave kaže, da je bil Jelene ubit in nato vržen v Bistrico. če bi v Kamniku padel v vodo, ga voda ne bi mogla zanesti tako daleč in celo preko jezu v Radomlje. Kamniški orožniki preiskujejo misleriozno zadevo.
S stričevimi tisočaki je
Velika pustolovščina mladega ključavničarja Vilija
Celje, 2. januarja
V torek je prispel v Celje 231etni ključavničar ali tehnik Vili iz Ljubljane, namenjen, da prav pustolovsko preživi Silvestra. Okrog 20. se je peljal z avtomobilom iz Celja pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Tam je obiskal strica in mu v ugodnem trenutku izmaknil iz stanovanja 70-OCO Din. Z denarjem se je vrnil v Celje in v družbi znancev preživel nekaj veselih uric. Izkazal se je kavalir, saj je med drugim plačal tudi 17 steklenic šampanjca. Slednjič je naročil avto in se z nekim znancem odpeljal proti Ljubljani.
Stric pod Sv. gorami je bil med tem opazil veliko tatvino in je prihitel kmalu po Viljemovem odhodu v Celje. Ko je izvedel, da se je Vili odpeljal proti Ljubljani, je še on najel avto in zdirjal čez Trojane. V Ljubljani se je takoj zglasil na policiji. Celjska policija je sporočila ljubljanski evidenčno številko avtomobila, s katerim se je bil Vili odpeljal. Ko se je avto na novega leta vračal iz Kranja, ga je policija v Ljubljani ustavila in izvedela od šoferja, da je Vili v Kranju. Vilija so kmalu izsledili in aretirali. Pri sebi je imel še 61.000 Din.
Kranj, 2. januarja
V jutra novega leta so bili kranjski orožniki obveščeni, da v neki gostilni v mestu popiva neznan mladenič in tako razsipa denar. da bi bilo dobro povprašati, odkod ga jemlje. Skoraj ob istem času so kranjski orožniki tudi iz Ljubljane prejeli telefonično obvestilo, da se najbrž mudi v Kranju 23-letni ključavničar Viljem Leskovšek, ki je osumljen, da je svojemu stricu Jožefu Ga-bronu pri Sv. Petru pod Sv. gorami ukradel na Silvestrovo 70.000 Din Orožniška patrulja je takoj odšla v gostilno in aretirala razsipneža, ki je bil v resnici Leskovšek, in ki je tatvino tudi takoj priznal. Povedal je, kako je izmaknil denar nato pa povabil prijatelja, najel v Celju avtomobil in se odpeljal proti Ljubljani.
Tu sta preživela burno sflvestrsko no5, da sta vino in šampanjec kar tekla od miz. Obiskala sta več boljših lokalov in restavracij, zjutraj pa sta se s svojim šoferjem odpeljala do Kranja in tam nadaljevala popivanje. V eni noči je Leskovšek pognal okrog 90C0 Din. Iz Kranja so ga orožniki prepeljali v Ljubljano, da ga zaslišijo na policiji, nakar bo izročen sodišču. Njegov prijatelj je bil izpuščen.
Gluhonema mladina in pota v življenje
Tudi v novem letu se sirosnački priporočajo javnosti
Ljnfcljana, 2. januarja.
Zaidnje £aSe ®e mnogo piše 3m govori o najbedmejSih med bednimi, toda maAokdo ae amJb&ll, da »parifedo v ta žalostni krog todS naši gftntooneffnd. Vsi? Da pm vsi Kajti za vse milijone bi ne (Sati vi svojega skbba, s katerim je zvezan twJi nefprecen-ijtvi /d&r govora. Kaj bi vatm Pomenila pesem, godlba. Had4o, telefon, zvočni film hi
še vse drugo pestro valovanje zvokov in šumov, če bi vam biilo uho zaprto? Življenje gluhonemca je še danes nem film bre« napisov. Vam bi se zdela taka predstava strašno dolgočasna, čeprav bi trajala Samo nekaj minut Giliuihomemou traja od jutra do večera, vsak dam, d« smrti. Pomislite, kakšna strahota! Toda gluhonemec ni samo pasiven gledalec tega večno neme
\ ':•' V ' ^
R trudom hi ljubeznijo obujajo učitelji v ljubljanski gluhonemnici zamrli glas *	*-----—	— pate^ fa pisatelja Vilka Marija ,
ga fJjma, udobno z|eknjen v nasionj^c im morda še pred pogrnjeno mizo, ampak največkrat aktivno udeležen v najtragič-nejsith ulogah. Pretežna večina teb invalidov narave izhaja iz najsirouiašuejših dru žin, ki jim je tuje vsako še tako skromno udobje, ki se morda nikdar do sitega ne najedo, ki prezebajo ob mrzla peči, bosonogi in raztrgani. V tej tari ena ali morda dve, pa s*Pet t®m kje preko hribov druga, tretja, prav na koncu zadnje vasi. Videli bi jih šele, 6e bi jih vseh tisoč, aH kolikor jih spdoh životari po naš banovini, spravili na en sam prostor. Toda usoda Je že tako poskrbela, da nami je to revščino pre. vi<tao poskrila, menda prav zato, da se v svoji zapuščenosti lahko še bolj razpase.
Dolga leta govorimo že o toliko potrebnem razširjenju ljubljanske gluhonemnice-Milijone narodnega premoženja smo tača« že lahkomiselno zapravili in to že v času »sfroge« Stednje, z® te sirote pa nikdar "i mogoče pritrgati toliko, da bi jih rešili duševnega in telesnega pogina. Zamam pripovedujemo, da se da iz teh lju.dfi z razme roma majhnimi stroški napraviti povsem koristne člane človeške družbe in da so ogromni, pa brezplodni izdatki, ki jih im~-jo občjne in družine z vzdrževanjem nešo-lamih giuhonenieev. katerih ni mogo&e porabiti za nobeno delo.
Zelo pomanjkljiva Pe je tudi skrb za odlrasfle gluhonemce. Mnogo brezposelnih je med njimi, mnogi, ki bi se Po končane"1 šolanju na gluhonemnici ra*ii iziučili te aH one obrti, nalete ne saono prj obrtnih zadrugah tn raznih oblastvih na vse mogoče težkoče, a/mpak jim največkrat nedostaje tudi sredstev za vzdrževan ie. In kam nal diaimo začasno ali trajno dela nesposobne g-hihonemce? Slepci imajo svoje domove, tudi gJuhocneimci jih imajo, ampak psi nem
še ne. Saj ne mislimo kake razkošne pa-Jače, kakor jih vidimo v bližnjem inozemstvu. Naši gluhonemci bi bili od srca hva* ležni za najbolj preprosto streho, da celo s Par sobami bi jim bilo že močno ustreženo To vendar niso tako pregrešne želje, da bi jih morali Se dalje tajiti. Ljubljana je veliko mesto, pa Je naravno, da ŽM v njej tudi že precejšnje število od-rasfliih gluhonemcev. Večina si služi svoj več aH manj skromen kruh, nekaj pa jih je tudi brezposelnih. Vsi so poleg kruha Potrebni tudi kakega razvedrila in pouka mnogih akfuanih vprašanjih, ki tudi nje zanimajo. K Je naj se sestajajo? Morda v gostilnah? Kateri gostilničar jih b0 pa gledal pri praznih mizah? Nekateri bi tudi radi gojili telovadbo, potrebna pa bi biLa vsem. Pa je spet vprašanje, kje? Glu-ho.ne.mn i ca, kakor je zidaj natrpana, jim ne more prav nič pomagati. AJI ee bo našel še kje kak HoteaPfel, čeprav v manjši izdaji, ki se bo t svojem testamentu s pomnil tudi odraslih gluhonemcev? Kr. vajvo bi ga potrebovali in lep spomenik bi si postavil!
Pred nekaj leti je bilo v LjuMjanI ustanovljeno Podporno društvo za gluhonemo mladino. Krog njegovih prijateljev se je posebno lani razširil z izdajo propagandne brošnrice »Usoda gluhoneme mlgdinet« pa bi mogel še marsikdo stoPiti vanj vsaj s skromno letno članarino 12 Din! (Naslov: Zaloška cesta 5, št. poštno-ček. računa 16.837). Društvo je nabavilo že prv0 leto gojencem gluhonemnice domač kino-aperat, kot edino razvedrilo pa tudi izvrstno poučno sredstvo. brez katerega ne ''obite dane«s nobene gluhonemnice na sve. tu Vsako leto obdaruje to društvo za božič ali M:klavža tudi vBe siromašne gojence r zarodu e potrebno chjeko, perilom
in obutvijo, k čemer &o doslej večinoma Pomagaie nekatere ljubljanske tvrdke, do" čim Je bij odziv iz drugih mest in podeželja skoro enak ničli. Društvo pa podpira moralno in materijaImo tudi bivše gojence zavoda do njihove polnoletnosti, v kolikor mu to dopuščajo razpoložljiva sredstva. Nujno potrebno Pa bo, da bo društvo razširilo svoj delokrog tudi na polnoletne gl<uhonemce in 6 tem prevzelo tudi akcijo Za ustvaritev Doma gluhonemih. V razširjenem delokrogu Pa bo potrebovalo tuidd več sredstev nego se mu jih nakap-lje doslej. Zlasti občine bi morale pokazati malo več razumevanja za to humanitarno ustanovo, nego je to videti doslej. Stereotipni odgovori mnogih občin, da vsled zauikazane štednje itd. . . , pojmujejo štednjo popolnoma napačno, kar smo že gori pokazali. Omogočite g^uhonemcu naobrazbo, pa trnu odprete tudi pot do kruha. To je vendar cenejše, nego imet: ga vse življenje na plečih! V preteklem letn je bilo samo 14 občin, ki so se odzvale z večjimi afli manjšimi podiporanni. žalostno, Pa resnično!
Pri neredni stolici,
napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja
FRANZ-JOSEFOVA
naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
OgL Kg. 8. br. 36485/JE
SI
Domače vesti
ELITNI KINO MATICA
lelefoo 21-24
želite otroka?
Ljubljana, 2. januarja
Katera družina želi otroka? Kr. banska uprava oekrbuje in vzga]a v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno števili otrok, ki so osiroteli ali pa so zaradi velike bede pa tudi zaradi brezvestnosti staršev in svojcev zapuščeni. V sedanjih razmerah je pričelo število usmiljenja vrednih malčkov tako naraščati, da kr. banska upra va s svojimi omejenimi krediti ne more več nuditi vsem tem sirotam potrebne oskrbe. V nogih primerih želijo dobri zakonci vseh slojev, ki sami nimajo otrok, in taki, katerim so lastni otroci odrasli ali pomrli, pa tudi starejše samostojne osebe, ki se čutijo osamljene, sprejeti iz ljubezni in sočutja kakega otroka po lastni izberi — tudi šoloobveznega — v brezplačno oskrbo ali za svojega.
Na te družine ali osebe se obrača kr. banska uprava z apelom na njihovo ljubezen in usmiljenje do osirotelih in zapuščenih otrok in jih prosi, da bisprej en katero teh sirot in ji nudili trajen dom, oskrbo in vzgojo, kralko: da bi ji nadomestili starše. Dobrotniki, ki so pripravljen sprejeti otroka, naj sporočijo to preko svojih občin upravam banovinskih dečjih domov, in sicer oni na štajerski strani banovinskemu dečje-inu domu v Mariboru, na kranjski pa S"0-novinskemu dečjemu domu v Ljubljani. Občinska uprava vam da natančna navodila in bo obenem zagotovila, da bo otrok dobro
oskrbovan in vzgojen.
*
♦ Jubilej češkoslovaškega diplomata — hrvatskega rojaka. Te dni je dopodiniil 60 leto svojega življenja dr. Janiko Vodvar-ka vrhovni strokovni svetnik ministrstva zunanjih zadev češkoslovaške republike in edem prvih njenih konzulov. Jubilant se je rodil v Zlatarju v Hrvatskem Zagorju. Pravo je študiral v Zagrebu, kjer pa je bil reilegiran zaracfi sodelovanja pri demonstraciji ob obisku avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Študije je nadaljeval na Dunaju, dovršil pa jih je v Pragi. Po vojni se je dal ngturalizirati v mladi češkoslovaški republiki, kateri je posvetil vse svoje sile. Sprejet je bil v službo zunanjega ministrstrva. Od leta 1924 do 1932 je vodil češkoslovaški konzulat v sašfad Kamenici, od tam pa je bil poziva n za vrhovnega strokovnega svefcnika v zunanje ministrstvo, kjer še vedno službuje.
* Kongres delavskih zbornic bo lotos v Beogradu v dneh 26. in 27. januarja. Zborovanja bodo v Domu delavske zbornice v Nernanjikri ulici in so na dnevnem redu naslednji referati: Brezposelnost podpora in zavarovanje, referent Jova Jakšič iz Sa* rajeva; Pravo delavske koalicije in stavke, referent Luika Pavičevič i-z Beograda; rezultati anket o zaščiti služinčadii, rudarskih in tekstilni^ delavcev. Ministrstvo je naprošeno za vozne ugodnosti vsem delegatom.
POLICIJSKI NAMEŠČENCI — PRIREDIJO V SOBOTO 4. t. m.
SVOJ PLES NA TABORU
ZAČETEK OB 20. URI. VSE V LASTNI .REŽIJI IN PO PRAV NIZKIH CENAH.
* Odlikovanje. Na predlog ministra socialne politike in narodnega zdravja je kralj, namestništvo odlikovalo g. dra. Frana Goestla, šefa oddelka drž. bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, z redom Ju-goslovenske krone IV. vrste.
+ Nova sanitetna generala. V čin bri-gadnega generala sta napredovala sanitetna polkovnika dr. Rudolf Kobal in dr. Anton Hočeva,r. Vpokojena pa sta bila sanitetna generala dr. Savo popovič in dr. Milan Dimitirijevič.
NAJZANESLJIVEJŠA PODLAGA ZA KNJIGOVODSTVO so vedno
le trgovske knjige
Lasten izdelek je NAJCENEJŠI in NAJBOLJŠI. • NAJBOLJE IN NAJCENEJE
IV. BONAč — Ljubljana
♦ lz Vojaške s/užbe. »Vojni list« od 1.
t. m. objavlja mnoga napredovanja in premestitve. Napredovali So v čin podpol'kov-riika majorji Zvonimir Zupančič, Dragotin Štencelj, Hugo Steiner in Kazimir Poje, v čin kapetana fregate, kapitani korvete Anton Debevec. Vladimir Kostanjevec, Boris Pire, Ivan Kern. Henrik Klinar, Josip Ahlin in Miroslav Gogala. v čin majorja kapitani I. klase Vekoslav Kolb, Štefan Kos. Josip Hočevar, Anton Lovrič, Oton Eblinger, Ev-gen Kurelec, Miha Bajd. Ignac Furlan, Ja-romir Gregorič. Ludvik Medvešček in Ivan Špalek, v čin kapetana I. klase kapetani II. klase Slavko Seručar, Anton Magaž. Josip Pletikosa, Jurij Sič, Robert Pišelj, Ivan Hi-trec, Adolf Vesel. Stanislav Jelačin, Srečko Rop, Ivan Brajdič, Štefan Regelj, Josip Lam g, Bogomir Pukmeister. Ivan Žagar, Davorin Pomerlin, Oskar Ključec. Lavoslav Masarini, Franc Košnjek. Ciril Peče, Mario Koštan, Alojzij Radin, Ljudevit Kos, Zdenko Ulepič, Joahim Žitnik. Janko Šalamun, Ivan Maviedo. Branimir Vasic, Josip Čer-ne, Vinko Herenda, Josip Jenko. dr. Ivo Ogorelec, Bogomil Rohrmann, Josip Berval-di, Matko Makar. Filip Krpan. Peter Rozman, Vinc«nc Jalek, Dušan Rozman, Milan Pulko, Boris Kandare. Ivan Šebetič. V čin poročnika vojnega broda I. klase: poročniki bojnega broda H. klase: Boris Vilfan, Vladimir Podlesnik, Anton Zupan, Ivo Herman. Stanislav Cvirn. Josip Saksida. Fra-njo Flego. Bogdan Božič, Ernest Blažon in Kazimir Renčelj; v čin kapitana I. klase kapitani IL klase: Janko Štuhec. Slavko Ogrizek, Albin Držan. Viktor Žerjav, Be-rivoj Kunej in Ciril Petovar, v čin poročnika bojnega broda H. klase poročnik fregate Matija POdkraj5»k. V čin poročnika podporočniki: Edmund Grobelnik Vinko Tumpej Franjo Košnik Ivani Parnšak. Jakob Vodti-šek Stanislav Šitenik, Miroslav Toni in Albin Fras.
*	poštne znamke za zimsko pomoč siromašnim so prišle. 25. decembra v promet in sicer v vrednosti po 1.50 in 3.50 Din. Znamke po 1.50 Din se bodo prodajale s po viškom 1 Din, znamke po 3.50 Din pa s poviSkom 1.50 Din. Povišek je označen na znamkah samih s 1 in 1.50 Din in gre v korist zimske pomoči za siromašne. Za franikiranje poštnih pošiljk velja samo nominalna vrednost znamk. V prometu (prodaji) bodo te znamke do 31. marca 1936. Po preteku tega roka za prodajo se bodo lahko upora olj al e za fran-kiranje poštnih pošiljk še do 30. aprila 1936, ko izgube svojo frankaturno vrednost.
♦	Premestitev. Dosedanji direktor opere | Narodnega gledališča v Beogradu g. Ste-j vam Hristič je bdi premeščen v prosvetno
ministrstvo za pomožnega referenta.
+ Smrt uglednega podjetnika. V OsjeJcu je umrl po kratki hudi bolezni g. Josip Podlipsky, ravnatelj Jugosiovenskega d. d. Schicht-Lever. Pokojni Podlipsky je bdi vzor požrtvovalnega in naprednega podjetnika. Rodil se je leta 1875 v mali češki vasi Hartmanicah. po dovršeni ljudski šoli se je posvetil trgovini in si pridobil toliko sposobnosti^ da so ga že v začetku stoletja sprejeli v službo pri veliki tvrdiki Schicht. Upravni odbor mu je po vojni poveril ustanovitev jugosiovenskega delniškega društva tvrdikei pozneje pa vodstvo velikega podjetja Schicht-Lever d. d. V 14 letih je dvignil mlado velepod-jetje na ugledno mesto. Iz male tovarne mila je nastala ogromna tovarna, ki ima razširjene svoje izdelke po vsej državi. V gospodarskih krogih Osjeka je užival rajnki velik ugled visoko pa so ga cenili tudi vsi ostali krogi in sloji zaradi njegovega lepega značaja in zaradi požrtvovalnosti, s katero se je zavzemal za napredek mesta in za vse interese skupnosti. Truplo zaslužnega pokojnika; ki bo ohranjen v najboljšem spominu, bodo danes iz Osjeka odpeljali k večnemu počitku v češkoslovaško.
♦	Novi grobovi. Jutri ob pol 15. bo s Tyrševe ces'e 89 v Ljubljani nastopil zadnjo pot g. Teodor Drovenik, višji kontrolor železniške direkcije, ki je umrl po daljšem lolehanju. _ Na Mestnem trgu 6 v Ljubljani je umrla zasebrica gospa Marija Lo^nj-karjeva. Pogreb bo dar,t..- ob 15. — Družina šefa stanice g. Medica y Kačah pa je izgubila sina Vitka. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Premestitve na srednjih šolali. Po službeni potrebi je premeščena Marija Tominc-suplentinja, z II. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Mariboru. Iz Maribora je z realne gimnazije premeščena na III. državno realno gimnazijo v Ljubljani prof. Silva Trdina. Prof. Anica Kosovelova je premeščena z realne gimnazije v Mariboru na II. realno gimnazijo v Ljubljani. Prof. Martin Fortuna je premeščen z realne gimnazije v Gospiču na realno gimnazijo v Kranju. Prof. Ivan Kumer je premeščen iz gimnazije v Kočevju na H. realno gimnazijo v Ljubljani. Prof. Diva Kuljiš. ki je bila dodeljena mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani, se vrne v Kranj.
♦	Veliki uspehi Kolarčeve narodne univerze. Ljudsko vseučilišče v Beogradu ki ga je omogočil dobrotnik Ko!arac s svojo zapuščino, je zaključilo tri leta svojega delovanja. Kolarčeva narodna univerza je bila otvorjena 20. oktobra 1932. Sedaj so sestavila statistični pregled predavanj in obiskovalcev raznih tečajev in predavanj v tej dobi. Iz pregleda je razvidno, da je bilo na ljudski univerzi 1.130 predavanj in da je šlo skozi njo v treh letih preko 200.000 slušateljev. V treh letih so predvajali tudi 29 kulturnih filmov.
♦	Lunin in sončni mrK. V letu 1936. mrkne dvakrat sonce in dvakrat mesec. V naših krajih bosta vidna samo dva mrka. že v sredo 8. januarja bo pri nas viden popofn lunin mrk. Začetek zatemnenja bo dve minuti pred pol 18-, PoPolno zatemne-nje Pa dve minuti pred 19. PoPo-ta mrk »oinca bo 19- junija tega leta ter bo viden pri nas. Drugi sončni in drugi lunin mrk v naših krajih ne bosta vidna.
♦	Zamudna avtobusna vožja med Bledom in Lescami. Prejeli smo: Na Štefanovo je zaradi slabega vremena precej gostov zapustilo Bled. In tako se je zgodilo da je bil avtobus Bled—Lesce za večerni brzi vlak natrpan s potniki in da je krenil z Bleda z 20minutno zamudo in seveda pripeljal na postajo Lesce, ko se je brzi vlak že peljal s postaje. Vsi potniki razen enega, ki se je z riskantnim skokom pognal na vozeči se brzi vlak brez vozovnice in svoje prtljage, so zamudili vlak. Kaj avtobusno podjetje ni računalo z velikim prometom in slato cesto na Lesce? Med potniki je bilo največ Zagrebčanov in drugih letoviških gostov, ki jim je zakasnitev povzročila obilo sitnosti, stroškov in neprijetnih spominov na Bled. Vožnja Bled—Lesce je že tako zelo draga, potem pa se dogajajo še take nerednosti. Interesi Bleda odločno zahtevajo, da se take reči ne dogajajo.
Do 15* t. m. se prodajajo
PO IZREDNO NIZKIH CENAH
najboljši kamgarni
IN DRUGO MOŠKO BLAGO NEMŠKIH, ČEŠKIH IN ANGLEŠKIH TOVARN. SVILA IN VOLNENO BLAGO PO ZNIŽANIH CENAH.
LENASI & GERKMAN
♦ Smrtna nesreča v kamnolomu v Podsusedu. Zadnji dan leta 1935 se je v podsusedskem kamnolomu pripetila huda nesreča, pri kateri "je izgubil življenje 27 letni delavec Ivan Vodopija. Pri miniranju skalnate stene ga je podsulo in, ko so ga odkop ali, je bii tako hudo poškodovan. da je kmalu po prevozu v zagrebško bolnišnico svojim po§ko<5bam podlegel. Nesrečni Vodopija je bdi prej dninar-poljedel ec a ga je borba za obstanek prignala v kamnolom, kler je opravi-fal nevprno delo b-ez st^o^oi—■<> ncr-nos+i. Oblasti po uvp^e preiskavo, da se Ugotovi vzrotk nesreče.
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri
rusko - sovjetski velefilm
Žena za 1000 rubljev
Največja senzacija Ljubljane. Rim, katerega mora videti vsak.
I
♦	Obsojeni vlomilci in razbojniki. Pred jagodinskim okrožnim sodiščem je zaključena razprava proti 23 članski razbojniški in vlomilski tolpi, ki je izvrševala svoje zločine po širši okolici in organizirala nekaj predrznih vlomov tudi v Beogradu. Na robi jo od enega do 20 let so obsodili 18 obtožencev, petorica pa je bila oproščena. Dva voditelja tolpe sta dobila po 20 let robije. Več sodb je balo izrečenih na 16, 15, 10. 8 in 5 let robije. Najnižja kazen znaša eno leto robije.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Opoldne, zjutraj in zvečer,
Petanjsko pijte venomer!
Iz Ljubljane
u— Nj. Vel kralj pokrovitelj »Jadranovc« prireditve. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad XV. slovanskim večerom, ki ga priredi Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« 11. t. m. na Taboru Nacionalna akademska omladina bo vedno znala ceniti to Najvišje priznanje z torbo za visoke narodne ideale.
u— V vojašnici vojvode Mišica je na novega leta d«n praznoval ljubljanski ko lesarski bataljon svojo krstno slavo v sipo" min na dan, ko je bila pred osmimi let* ustanovljena prva velocipedska edUnica v riašd vojski. V prijetno okrašeni dvorani glavnega kasarnskega poslopja so se okrog 10. zbrali predstavniki vojaških in civilnih oblastev, med katerimi so bili komandant divizije general Nedeljkovič z generalom Jovanovičem. zastopnik bana inšpektor dr. Guštin, predsednik meeine občine dr. — -e&ič s sopiogo, po vernik policijske straže G-ril, komandanti vseh vojaških edinic LJubljane in številni oficirji gamiziije. Ob 10.30 je bilo tradicionalno rezanje kolača, nato Pa sta verske obrede opravila nrpitp Rir^^mir rflvvosnavne ln stalni kanonik dr. KlLmar za katoličane. V imenu odsotnega komandanta bataljona podpolkovnika Jakliča ie taiel slavnostni nagovor kapetan 1. stopnje MuSIovič, ki je Poudaril,	kolesarski bataljon sicer
nima st®re im slavne zgodovine za seboj, a je ponosen, da ga je ustanovil blagopo-kojni Vitpški kralj in ie vedno prjpravlje" izpolnieva.ti oporoko nepozabnega, vladarja Po oficijelmem opravilu je domačin pridr-žaj goste še na kratki zakuski.
kem odmoru zaradi božičnih praznikov spet z rednimi predavanji. Sedaj, ko so kolonialna vprašanja na dnevnem redu, je dobro, da poznamo potek dosedanje kolonialne zgodovine. Zato nam bo predaval to soboto ob Pol 21. v salonu »Pri Levu« g. dir. Vinko fearabon o kolonialni zgodovini, pri čemer b0 obravnaval tudi sedaj tako aktualno abesinsko vprašanje ter kr' žaJoče se interese Anglije in Italije. Vabljeni vsi, ki se zanimate za to aktualno zadevo.
u— Dramski t©čaj ZKD prične z rednim delom danes v petek ob pol 20 Gojenci se opozarjajo, da se udeleže polnoštevil no Lkcije. Sprejemajo &e edino še danes novi priglasi
u— V šentjakobskem g/edallšču ponove zabavno Walfriedovo buriio >Matasanove-ga Načeta nesrečna snubitev« (M« k sel) v soboto, nedeljo in na praznik sv. Treh kraljev v Ponedeljek ob 2015. Burka vsebuje mnogo zdravega humorja in komičnih situacij. Do^esia je pri vseh uprizorit, vah lep uspeh. Vsi obiskovalci s« se od srca nasmejali. V nedeljo ob 15.15 se u Prizori nepreklicno zadnjikrat izvrstna pikantna veseloigra »Škandal pri Bart]etto-vih« (Vzorni ?>oprog). Kdor ee hoče ■dobro zabavati, naj poseti predstave ta kupi vstopnice v predprodaji od »ob^te dalje.
u— Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani sklicuje svoj redni občna zbor v nedeljo dne 19. januarja ob pol 3. uri popoldne v dvorani križevniškega samostana v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
u— O novem poselskem redu bo predavala gdč. Nitka Tauferjeva v nedeljo ob 17. v Delavski zbornici. Čopova ul. 3. Vabimo k udeležbi vse služkinje, kd se za to zanimajo Odbor Z. G. P.
u— Slušatelji abituri jentskega tečaja TOI prirede danes v dvorani Trgovskega dana svojo redno plesno vajo. Začetek ob 20. Ronny. Vljudno vabljeni.
u— Opozorilo. Pri telefonskih naročnikih v Ljubljani se oglašajo osebe, ki pobirajo odnos no prosijo novoletnih daril za telefonsko osobjt. Ker te osebe niso v ni-kaki zvezi s tehničnim osobjem. se opozarjajo vsi prizadeti, naj ne nasedejo izkoriščevalcem ter vsatkega predajo policiji.
u— Sokolsko društvo Ljubi iana-šiška. Drevi ob 20. predava ing. Leo Pinan: Solun, Olimp, 'Atene. Skioptične slike. Po
Sredstev za iztrebljenje je mnogo.
Zanesljivo, milo, normalno izpraznenje omogočajo
ARTIN-DRA2EJE
dr. VVandera. Dobivajo se v vseU lekarnah v škatljicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50
Ogl. reg. pod S. br. 22115/33.
u— »Vse za otroka«. Za aikcijo mestnega socialnopoiitičnega urada pod naslovom »VSE ZA OTROKA« se je doslej prijavilo okoli 600 strank, ki prispevajo po 10 Din mesečno. Uspeh je za te razmere dober, vendar je bilo pričakovati, da bo odziv večji. Akciji še ni zaključena in se lahko prijavijo še drugi. To lahko urede kar pismeno. Poudarjamo, da je akcija »VSE ZA OTROKA« čisto samostojna od drugih podobnih akcij, kakor je na primer zadnji poziv na meščanstvo za plačilo prostovoljnega stanovanjskega davka. Prijave za afecijo »VSE ZA OTROKA« sprejema mestni mladinski urad, Mestni dom, H. nadstropje, soba 43. V decembru so pooblaščenci raznesli po stanovanjih prijavnice, katere bodo zdaj tudi pobirali. Prosimo vse one, ki so te prijavnice prejefli, da jih izpolnijo in vrnejo pooblaščencu, ki se mora izkazati z legitimacijo, izdano od mestnega poglavarstva, na kateri mora biti tudi njegova slika. Vsako zlorabo ali pa poizkus zlorabe je prijaviti mestnemu mladinskemu uradu.
u— Komisija o strelskih vajah. V eoboto 4. t m. bo pod Gradom in na Gradu ogled in komisijska razprava, da ee po možnost: ugotovi, koliko streljanje s topovi ogTaža ertavbe in osebno varnost prebivalstva biš ob vznožju in na pobočju Gradu. Ob tej priliki se bo vršilo tudi streljanje, da ee omo-sjoči opazovali njegov učinek na geolpške plasti gradu. Občinstvo na to opozarjamo, da ne bi m;stilo na kaj drugega.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v soboto 4. januarja ob 20. sestanek v restavraciji Štrukelj v Kolo* dvorski ulici. Na dnevnem redu je razgovor o volitvah v zdravniško zbornico. Vsi gg. zdravniki vabljeni!
u— Klub koroških Slovencev v Ljubljani bo tudi letos prirejal za svoje člane in prijatelje prve sobote v mesecu »koroške večere« s predavanji kakor v prejšnjih letih. Prvi »Koroški večer« bo v soboto 4. tm. ob 20.30 zvečer v dvorani pri »Šestimi«. Predavan ie o K«roški s skioptičnimi slikami. Korošci in prijatelji Koroške vabljeni!
n— Dva znamenita koncerta v tekočem mesecu. Dne 17 t. m koncertira v Filhar-monični dvorani znani Praški kvartet, prejšnji Zikov kvartet dne 21. t. m. pa slavni ruski pianist Orlov Podrobnosti «!ede.
a_ Goienre šole Glasben«* Matice od-
nosno njihove starše opo^ariamo da se ie začel danes na šoli redni pouk v vseh oddelkih in razredih Star5e prosimo, da po-Siliaio ?oiencp k pouku To velja tudi za
mlarlin^kn nofin inlnSnn frlasbftoo 'f>oriio u— Društvo »SOČA« naznanja svojAno članom in prijateljem, da prične po kxat-
predavanju film: »Madono, kje si?« Vstopnina 3 Din.
u— VpokoJeno učlfeljstvo radi nenadne smrti in pogreba tovariša Vend. Sadarja ima svoj redni mesečni sestanek šele v četrtek 9. t. m.
Iz Maribora
a— Veliko dirindaja — malo cehe. V
tem znaku je obhajal Maribor Silvestrovo. Javni lokali so bil nabito polni, vendar po izjavi plačilnih niso cene izdaSeka dosegale vtišine prvih povojnih »dobrih« let. Sokol Matica je silvestroval s slikovitim sporedom, v okviru katerega so nastopali tudi »Abesinci«, baletke itd., v natrpanih prostorih Narodnega doma. Sokol I. v telovadnici inž. podoficirske šole, Soikol II. v
Renčljevi dvorani na Pobrežju. V Narodnem gledališču je po končani predstavi Fallovega »Veselega kmetiča« voščila navzočim srečno novo leto naša primadona Udovičeva, nakar je bilo žrebanje silve-strškega prašička.
a— 23,381.645.35 dinarjev 90 dalj za tobak Mariborčani v letu 1935. Na vsakega Mariborčana pride približno 688 dinarjev. Konzum cigaretnega tobaka izkazuje v preteklem letu 11.195 kg. največ je *>«avčana« in »trebinica«. Tobaka m pipo je šlo v zrak 15.320 kg: tobaka za nosljanje za 301 kg žvečilnega tobaka 1.538 kg Med cigaretami zavzemajo naivečie število »Drava«, katerih so pokadili Mariborčani 46,813.500
komadov. Sledita »Zeta« 16 291.500 komadov ter »Ibar« 9.609.800 Med cigarami pa zavzemajo prvo mesto »Brasilica« 254.300 komadov, zat-m sledijo »Portorico« 152.400 in »Kuba« 116.300.
a— Carinski dohodki 90 znašaj pri tukajšnji glavni carinarnici v decembru 1935 skupno 5.9V? 002.50 dinarjev, in sicer na uvozu 5,949.406.75, na izvozu za 8.595.75 Din.
a— Mezde v Hutterjevj tvornici. Tvomiea Hutter Ln drug nam na notico v »Jutru« od 31. deembra poroča: Ni res. da bi bili nabili razgil?s. dta se bodo delavcem znižale mezde za 30^. ampak je resnica, da smo samo razglasili, da mezde v naših 3 tvomicah (nredihvica. tvornica Mačevme ta tvorrvica klotov) niso enotne in da ie v razglasu o*>-javlieno sam da se bodo m »»zde enotno uredile ta sicer t»ko. da bo a) ^su^ih nibra-trh znašala nain-žia vema mezda 4 50 akord-na n«	t»lcn d« mog<»l >«ak
r**vty>r	po R Din na uty>. b)
r	ho 75n»Vi.1j! naVrJt« nma
morda 5 ?>o Dta za nredd^Vi«** pa 00 R ^ta.
Ttitfo^lovensV) t»««i'sVi k^ntfre* Ho v MarHvv-tj Twe dni »»voijcta in b" zdrn^An c nrrvelovi	<->H«tii» m«riHorcke
"— onMlrovutii« ftttaflcev in wlev<ilcev. Na novoletnem dopoldanskem zboru rce-
Zvočni kino Ideal m
Danes ob 7. in vri
RIHARD TAUBEE
v prekrasnem filmu
Pesem pomladi
Godba Frana Schuberta. Sodeluje
dunajski dečji zbor. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
riborskih gasilcev in reševalcev, ki ga je vodil predsednik g. Pogačnik, je poveljnik Ramšak izročil diplome gasilcema g. Cer-nyju ob 25 letnici njegovega članstva in g. Čerčeju ob 10. obletnici podpoveljneko-varja. Diplome so tuda prejeli reševaici Josip Giber, Drago Janžek in Miroslav Hribom eg.
a— Mariborska gasilska župa. Na gasilskem prijateljskem sestanku 1. t. m. je predsednik g. Bogdan Pogačnik sporoči! članstvu, da je minister za telesno vzgojo izdal odlok, v smislu katerega dobi Maribor svojo gasilsko župo, ki ji bodo pripadale vse tiste čete. ki bodo po inkorporaoi-ji priključene velikemu Mariboru. Ustanovni zbor je 8. t. m.
a— Obmejna deca v Gradišču je prejela dva polna zaboja daril, ki jfih je zbrala mladina tukajšnje klasične gimnazije, k čemer je prispevala tudi mariborska podružnica CMD.
VSI GOVORNIKI
odvetniki, profesorji, učitelji, duhovniki m pevci nujno potrebujejo Mr. Babovčeve
»SMREKA" bonbone
Izdelani so iz smrekovega ekstrakta In mentola. Radi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo
kašelj 2n hrtpavost
Nadalje desinficirajo usta ln grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omelitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 4.— in 6.— v lekarnah in drogerijah.
Apoteka Mr. L. Bahovec
Ljubljana Kongresni trg štev. 12
a— 225 siromašnih šolskih otrok je bilo
obdarovanih v krče v rasla šolii z o-bleko, obutvijo in perilom.
a— Odličen gost v Mariboru. V tukajšnjem muzeju zbira gradivo berlinski zmen_ stvenik in zgodovinar dr. Hoffmann, lci se nahaja na študijskem potovanju po naši državi. V Mariboru ostane več dni.
a— Fotoklub Maribor. Ustanovna občni bo 9. januarja 1936 ob 20. uri v lovski sobi hotela Orel. Vabljeni vsi ljubitelji umetnostne fotografije.
a— Razbojniški napad sta izvršila v noči na 2. t., m v Košakih na raznašalko peciva Lukmanovo, mlada ponočnjaka. Iztrgala sta ji ročno torbico z 260 dinarji gotovine. Na njene klice ne pomoč in ob bližajočih se korakih sta jo oba ucvrla v noč ter vrgla ugrabljeno ročno torbico v cestni jaTek. Orožniki vršijo poizvedbe.
a— Maks Furiian je po daljšem presledku na Silvestrovo spet nastopil v gledal-šču v ulogš kmeta Otenača v FalPovi opereti »Veseli kmetič«. Ob njegovem pojavu na odru ie mladnna živahne vzklikala m mu priredila topel aplavz G Furijan je prejel več šopkov cvetja.
a— Silvesfrski kriminal. Slaščičarjev! ženi Olgi Venko je izginila zlata ovratna verižica, tkalki Viktoriji Pšeničnikovi pa je v Unionu odnesel še neizsledeni žepar ročno torb;co.
a— »Rokoborba« za šalo — posledice zares. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju sta se za šalo preizkusila v rokoborbi 18 letni trg. pomočmi k Friderik Kolajner rn njegov tovariš. Po nesrečnem naključju je obležal Kolajner s strto desno nog0 pod ko-lenom. Zdravi se v splošni bolnišnici.
a— »Napravil sem, kar sem mislil«. T&-ko fe dejal posestnik Avgust Ozmee s Seneške^a vrha. ko ga je žena našla v hlevu stokajočega na tleh. Povžfl je večjo količino imšmce in je na posledicah m. strupitve umrl.
Iz Ceija
e— Silvestrovanje je bilo zelo iivabncK Vse prireditve so bile dobro ofc>;-ssba«o. Prostori Celjskega doma (Sokokiko štvo) so bili natrpani. Po zabavnem spopadu je bila opolnoči alegorija delo mojstre br. Matije Benčana, nato je govoril staavv sta dr. Milko Hrašovec. Prisrčno razpoloženje je trajalo do jutranjih ur.
e— Tujski promet. Lani je obiskalo Ce» lje 12.531 tujcev, dočim jih je bilo pnod-"anskim 12.441. Tako se tujski promet ri dvignili niti za cel odstotek.
e— Iz sočutja do tovariša Sj je zmot/S nož v goltanec. Na novega leta okrog 15. je bil 24-letni brezposelni delavec A<Joif x nekaterimi fanti in dekleti pri posestnika M-acuhu v Novi vasi. V družbi se je iz ljubosumnosti hudo sporekel z 19^etwtm brivskim pomočnikom Albertom. Ta je sto-
pil ves razburjen v kuhinjo, pograbil noi in si ga zasadil v srčno stran, vendar 9e ni smrtno nevarno poškodoval. Ko je Adolf to videl, je še on pograbil nož, s katerim se je bil AUbert zabodel in si ga je ia m» čut j a zasadil v goltanec. Adolf a, ki je težko poškodovan, 90 prepeljali v bolnišnica, Alberta pa so oddali v domačo oskrbo.
e— Vpokojeno ufiteljstvo ra Celja m okolice se sestane jutri popoldne v pnosfcorih Nabavirailne zadruge državnih nameščencev v Celju.
e— Inšpekcija. Poveljnik orožniStva zii&i general g Jovan Vanmovič se je mudi! ^torek v Celin in insireiral twVa,j6nje orožni štvo G gemral Nau-movič je biil pred Ietf poveljnik 39. pešpofka v CeJjni m je ostal Ol^nom v dobrem snominu.
o— DrnStvo >Soča„ ohv^g?, rse tuje drtav-Man« «Wen«kp n aro^^osti. na i ^ zaradi iiz-poslovamj« nakaznice o poklica asftasi eb uradnih arah 7 društvenih prasiactti nt jtb-
____doma in tmj priOnesejo vse »tfnre listine o saposMtvd in bivanja ter tri slike za
Ne naredite obnoviti erefik državne Menije ▼ podružnici »Jutra* t Ce-
e— Bm Union. Danes ob 1630 ki 20.30 TOtfi&m »dgaui baron« in dve zvočni predobri
U Ptuja
J— Kino bo predvajal v soboto ob 20., ▼ nedeljo in na praznik v ponedeljek ob pol 19. zanimiv film »Baron Mtinchausen v Ameriki«. Predigra kulturni film in Foxov tednik.
J— V zveri z umorom 51 letnega posestnika JSnidariča Martina iz pestik v Halozah so orožniki aretirali razen osumljenca Kranjca Franca še štiri druge osebe, med njimi tudi posestnico, pri kateri so kuhali žganje. Vsi aretiranci pa se izgovarjajo drug na drugega. Aretiram! Kranjc sicer priznava, da ga je udaril enkrat po glavi s kolom, vendar ne tako močno, da bi ga ubil. Zadeva postaja vedno bolj zavita v temo, zlasti še, ker aretiranci vadijo krivdo drug na drugega in ne povejo pravega vzroka, zakaj so ga ubili. Sodna obdukcija je ugotovila dva udarca na glavi, ki sta bila prizadeta s topim predmetom. Pokojni žnidarič je imel počeno lobanjo in je smrt nastopila zaradi otrpnjenja moždagov.
— Na svojem inšpekcijskem potovanju je obiskal Ptuj poveljnik orožništva divi-zijski generail g. Naumovič, ki je inspici-ral tudfi ptujsko orožni šk o postajo.
j_ Izpremembe na ptujskem sodišču.
Iz nespornega I. oddelka je dodeljen na V. kazenski oddelek sodnik g. dr. Vladimir Muha, iz VI. kazenskega oddelka na HL sporni oddelek sodnik g. Kancler Aniton in iz V. kazenskega oddelka na VI. oddelek sodnik g. Stefanciosa Franc.
j— Sfcupgehutfni seja oreskega cestnega odbora v Ptuju bo 7. t m. ob pol 10. dopoldne v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu bo med drugim odobritev proračuna za 1936/37.
Iz življenja na dežel?
GRADIŠČE. Mariborska humanistična gunuazija je tudi za ta božič priredila bo-žičnico na šoli v Gradišču. Največ zastug za obilno obdaritev naših šoiarjev ima gimnazijski direktor g. Mastnak, ki je iz-Podbudil dijake k zbiranju daril. Dva polna zaboja daril sta prispela v Gradišče. Na prošnjo Šolskega uprav, v Gradišču so se odzvali z darovi še: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki gradi v Gra-dišču po tre to o šolo, banovina, {(eglja&ki kilub v Celju in tvornica »Zlatoroga«. Tako je bilo mogoče obdarovati vseh 80 učencev. Božičnica se je vršila v šoli. Šolski upravitelj se 3e v lep©m nagovoru na zbrane šolarje in starše med drugim zahvalil dobrotnikom in jdh prosil, naj tudi v bodoče podpirajo našo mejo. V imenu srečnih obdarovancev v Gradišču se vsem dobrotnikom zahvaljuje Jožko Turk, šolski upravitelj.
KOČEVJE. Na tukajšnjo gimnazijo je premeščen profesor g. Franc Ctaič in profesorica ga. Slava Oničeva. Iz tukajšnje gimnazije je pa premeščen v Ljubljano profesor g. Janko Kuimer, ki je deloval na gimnaziji v Kočevju sodem let. Pridobil je med tukajšnjim prebivalstvom mnogo simpatij im ga bomo zelo težko pogrešali.
KONJICE. Prestal« je služba g. lvan<u Nemou, vršilcu dolžnosti sreslkega kmetijskega referenta v Konjicah. Na izpraznjeno mesto je začasno imenovan odlični kmetijski strokovnjak in Konjičanom do" br0 poznani g. Zupane iz Maribora. Njegov prihod vsi, posebno pa kmetje, prL srčno pozdravljajo.
Dolenjsko cesto je treba tlakovati
Spomenica posestnikov ob Dolenjski in Karlovški cesti
Ljubljana, 2. januarja.
Hišni posestniki Karlovške in Dolenjske ceste so v zadevi tlakovanja in vzdrževanja obeh cest poslali g banu in kr. bansM upravi dravske banovine posebno spomenico, v kateri navajajo:
Z velikim nemirom smo doznali. da se iz državnega milijardnega fonda za izvrš-3-vanje javnih del namerava urediti in tlakovati edinole državna cesta Ljubljana—Kranj. Zal so se pristojni uradi (ministrstvo za gradbe) postavili na stališče, da se mora zadevna uredba tolmačiti tako, da se lahko uredi in tlakuje le oni del ceste od Ljubljane do Kranja, ki leži zapadno od Ljubljanice. Največji del te proge (Bleiweisova in Celovška cesta) je v mestnem pomeriju tlakovala že ljubljanska občina na račun svojega kaldrminskega fonda. Povsem je tedaj izločena iz gradbenega in tlakovalnega programa državna cesta v vzhodnem delu mesta, ki pa je dejansko med najslabšimi cestami sploh.
Sodimo, da bi bilo treba predvsem urediti i.n tlakovati vse državne ceste v Ljubljani in bližnji okolici in da bi tlakovanje manj prometnih sektorjev, kakor je n. pr. sektor Jeperca—Kranj, moralo priti na vrsto šele potem, ko bi bilo ljubljansko križišče državnih cest urejeno in tlakovano. Dohod z Dolenjske po državni cesti v Ljubljano mora biti torej temeljito urejen in tlakovan, ker ni le skrajno slab, marveč tudi
skrajno odbijajoč. Karlovška z Dolenjsko cesto je glavna prometna žila nele zgolj Dolenjske, temveč vsega vzhoda naše države, osobito' Zagreba in Beograda. Ze pred vojno ni bila kos absorbirati vsega dotoka z Dolenjske in Hrvatske, zato je že avstrijska vlada pričela pločnik dolenjskega mostu na obeh dohodih razširjati. Danes je promet podvojen, saj drve minuto za minuto tovorni in osebni avtomobili čez most, da je dostikrat prenatrpan in mora celo tramvaj prekinjati vožnjo pred mostom. Od vsake strani se stekajo po tri ceste na most. širina mostu, ki je bil že pred več ko 100 leti zgrajen, ne more več služiti tako naraslemu prometu.
S kakim vtisom prestopajo avtomobilisti prag slovenske prestolnice, ko ne morejo naprej zaradi vozil *ali pa obtiče pozimi v snegu in poleti škropijo ob dežju blato na vse" strani, ve le tisti, ki čuje opazke potnikov. Najprometnejša cesta ie obenem naj-odvratnejša. Voda se steka pri najmanjšem nalivu v nižjo stran ceste, prinaša nesnago-hitro zamaši požiralnike, udarja na zasebna pota posestnikov in jih razorje ter sili v kleti. Hiše ob teh cestah so stalno oškrop-ljene z blatom. Posestniki prosijo, naj se vsaj nasuti gramoz s parnim valjarjem sproti stlači, da bo omogočeno gibanje vozil, kar je seve ie v trenutno pomoč. Prave ureditve pa ne more biti, zlasti ne brez tlakovanja Dolenjske ceste in podaljška do Sv. Jakoba mostu.
Veselo v novo leto
Ljubljana, 2. januarja
Kdor je na Silvestrovo zvečer obšel nekaj ljubljanskih lokalov in obiskal morda nekatero večjih prireditev, bi bil sodil na prvi pogled, da se stiske v Ljubljani kar nič ne poznajo, tako so v hrupu in sijaju prebijali to noč slovesa od vsega minulega in vseh dobrih nad. A kakor se zdi, so ljudje v tej dobi stiske in štednje iznašli nov način, da si ne bi krajšali radosti in užitka. Kolikor je bilo treba morda pri pijači in jedači zadrgniti mošnjiček, ravno toliko so se gostje lahko odškodovali ob pestrih umetniških in zabavnih sporedih, ki so jih nudile skoraj vse večje in manjše prireditve na ta večer. V tem pogledu je odneslo palmo brez dvoma Združenje trgovcev, ki je v dvorani Trgovskega doma priredilo cel velik koncertni večer ob sodelovanju najboljših umetnikov in z izbranim glasbenim in recitacijskim programom. Godbo je oskrbel renomirani radijski orkester pod taktirko g. Šijanca — koncert je hkratu prenašala radijska postaja — v premorih pa se je vrstilo še nekaj slikovitih nastopov, za katere so bili prireditelji pridobili nekaj članov našega Narodnega gledališča in nekaj najbolj priljubljenih kupletistov. Ves večer je povezal Mirko Kragelj z duhovito improvizirano konferanso v verzih.
Na podoben način, kakor v Trgovskem domu so bila umetniško nastrojena silvestrovanja v Narodnem domu. na Taboru in v Kazini. Na prireditvi Ljubljanskega Sokola so domači telovadci pokazali najprej nekaj zanimivih akrobacij, ki so izpričale, da so fantje iz Narodnega doma mimo najbolj dovršeno izvajane telovadbe sposobni nuditi rudi vse tisto, kar je lahko v dobrih cirkusih predmet senzacije. Zabavnemu telovadnemu delu je sledilo nekaj prav posrečenih pevskih, igralskih in plesnih nastopov, izmed katerih je bila deležna pač največ navdušenja spretno in duhovito naštu-d i rana melodija Salome. V splošnem se lahko reče, da so se Ljubljančani poslovili od starega leta na prav veder, prijeten način in prve ure prvega dne novega leta so Jih zatekle, ko so po mokrih, od južnega vetra pregrevanih ulicah širokih korakov in polni najboljšega upanja korakali proti domu v novi čas.
Uspehi sadjarstva na Kočevskem
Kočevje, 2. januarja.
Občni zbor je imela v nedeljo kočevska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Komaj pomladli leta 1935 so jo ustanovila naši marljivi sadjarji Največ zaslug za ustanovitev imaio Poleg predsednika, gozdarskega ravnatelja štigtlica, sedanji agilni odborniki in kmetijski referent g. Oskar Kopitar.
Navzlic kratkemu obstoju ima naša podružnica že prav lepe uspehe. Lani jesni je organizirala krasno sadino razstavo v dvorani hotela Trsta. Na razstavi se je videlo, da tudii v našem srezu prevladujejo med sadjem jabolka. Je pa jajbolčnib vrst zielc mnogo in bo imela podružnica hvaiežno nalogo, če b0 število vrst zmanjšala in za naš srez izbrala tiste vrste, ki tu najbolj uspevajo in so najdobičkanos-nejše. Ce ne bi videli te lepe razstave, bi skoro ne mogli verjeti, da ima tudi naš srez tako lepo število marljivih sadjarjev« kar pomeni, da je tudi kočevski srez pretežno prikladen za sadjarstvo. Treba je samio sadili prikladne sadme vrste
Za Povzddgo sadjarstva je sklenil občni zbor urediti na posestvu Dijaškega doma vzoren sadovnjak. Podružnica bo o&kr. bo Vala člane s prikladnimi sadnimi vrstami, pomagala pri organizaciji modernin sadovnjakov in skrbela za ugodno prodajo sadja. Za predsednika je bij ponovno izvoljen dosedanji predsednik g gtiglic. Tudi odbor je z majhnimi izjemami ostal dosedanji.
Agrlnim sadjarjem v k0čevskem sodnem območju so fcile Podeljene posebne diplome. Na deželi pripomore k umnemu sadjarstvu največ učiteljstvo, ki prav uspešno deluje na tem področju kmetijskega gospodarstva Podružnica Pa je bila deležna tudi podipore. Sreski kmetijski odbor. ji je dal 1.000, banska uprava 1-000 Din, Okrajna hranilnica v Kočevju 800. Mestma občina kočevska 250 in okoliška občina 300 Din.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
NAJCENEJŠA EN NAJZANIMIVEJŠA IGRA NA LOTERIJI V JUGOSLAVIJI
samo pri
KONSTANTINU L. J EŠIČU - SREČNIKU
BEOGRAD, ZANATSKI DOM — ZA DIN 160
za celo 31. kolo STE UDELEŽENI na skupni igri na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtin. TO IGRO JE ODOBRILA DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA. PRVO VPLAČILO 70 in DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO Cek rač. Pošt. šted. Br. 97.062. — Plan in vsa pojasnila dajem-požljem brezplačno.
Gospodarstvo
Naša produkcija sladkorja ▼ letu 1935
V drugi polovici decembra so bsornaee
sladkorja v naši državi zaključile svojo produkcijsko kampanjo, ki je letos zaradi večje količine sladkorne pese trajala polne 3 me-
Jugoslavija spada, kakor znano, med države, kjer je sladkor najdražji in kjer je obenem ravno zaradi visoke cene konsum relativno najmanjši DočLm znaša v zapad-no-eviropekih državah potrošnja sladkorja 20 do 40 iti celo 50 kg povprečno na prebivalca na leto. znaša pri nas letna potrošnja povprečno le 4.5 kg na prebivalca. Konsum je v letih gospodarske krize padel v naši dr-žaivi sfeoro na polovico, deloma zaradi zman'-šanja kupne moči prebivalstva, deloma pa zaradi visoke cene od nosno povišanja trošarine, ki znaša danes 7.50 Din pri kg kristalnega sladkorja in 8.05 Din pri kg sladkorja •v kockah. Sladkor pa pri nas ni dra«r samo aa.rad: visoke trošarine, temveč tudi zaradi občutne carinske zaščite. Dobički sladkornih tvornic so bili vsa povojna leta ogromni in je šlo še pred leti v inozemstvo po 100 milijonov Din samo na dividendah (sladkorne fcvornice so po večni v rokah inozemskega kapitala). V poslMnjrih dveh letih so se sicer dobički bmrnic zmanjšala, vendar so še vedno znatni.
Zaradi nazadovanja komsuima m naraščanja zaloo so morale v zadnjih letih tvornice zmtno restringiraii produkcijo in s tem tudi pridelovanje sladkorne pese. S sladkorno peso posejana površina v naši državi je v konjumkrtuirnem let« l929- dosegla rekorden obseg skoro 60.000 ha, od tedaj pa se Je stalno krčila in se je šele v letu 1906. prvikrat zopet nekoliko povečala, kakor je razvidno iz naslednje primerjave:
1929. 59.710 hektarjev
1930- 53.190 hektarjev
1931.	46.240 hektarjev
1932.	43.570 hektarjev
1933.	30.450 hektarjev
1934.	21.890 hektarjev
1935.	30.170 hektarjev
Pridelek na hektar je btil lani nadpovprečen in je znašal 185 kvintetov, tako da je bilo vsega pridelanih 56-000 vagonov pese. Sladkorna tvornica v Orvenkii (državna) je predelala 10.800 vagonov pese, tvornica v Novem Vrbasu 9.300 vagonov, v Pertrovgm-diu 8.000 vagonov, v Cukairici 7.600 vagonov, v Čupriji 7.300 vagonov, na Belju (državna) 6.700 vagonov in v Osijeku 6.300 vagonov.
Po uredibi od 1. apriila pr. 1. dobijo pridelovalci sladkorne pese od tvornic po 16.50 Din za kvintaj pese in naknadno Še po 1.50 Din na kvintal za vsak kilogram vsebine sladkorja preko 10 kg. Vrhu tega dobe 40°/o suhih rezancev sladkorne pese (iki služijo za živinsko krmo). Pridelovadci (25.000 po številu) eo lani dobili vsega 105 milijonov Din za dobavljeno peso.
Tvornice pa so iz te pese pridobile 72 milijonov kg (7200 vagonor) sladkorja, kar je več nego znaša pričakovana letna potrošnja. Poleg tega so tvornice dobile 2.800 vagonov suhih rezancev im so 60°/o te količine že prodale v inozemstvo po povprečni ceni 1 Din za kg. za kar so prejele 17 m-ffijonov Din. Ostale rezance bi morali prevzeti pridelovalci pese. od katerih pa mnogd ne bodo zmogli dragega prevoza in bodo primorani prepustiti tvonrrcam rezance po nizki ceni 0.25 Din za kg. Polee sladkorja in rezancev ostane tvornicam 1100 vagonov melase (to je oni del sladkorne vsebine pese, lci se s kristalrizaoigo ne da izkoristiti). To melaso prodajo tvornice po 80—90 Din za 100 kg aa produkcijo špiriita. Finančni rezultat sladkornih tvornic gotovo tudi letos ne bo slab.
Ker ni samo v interesu pridelovalcev sladkorne pese, da se naš konsum sladkorja zopet dvigne in ker obstoja možnost za tako povečanje, moramo ob tej priliki ponoviti našo staro zahtevo, da se sladkor poceni. Za državo ne bo večjih žrtev, če zniža trošarino, ker pri povečanem konsumu ne bo utrpela bistvenega izpadka pri dohodkih. Svoj delež pa bodo morale prispevati v svrho pocenitve tudi sladkorne tvorni oe, ki bodo, če se poveča konsum, tudd pri nižji ceni prišle na svoj račun.
Z. K. D.
Samo še danes ob y2S. uri Najaktualnejši velefilm
Eskadra smrti
Jutri velesenzaclja »čeljuskinci« ELITNI KINO MATICA
Pridelek riža in bombaža v Jugoslaviji
Naša produkcija riaa v Južni Srbiji se je zaaiija -ta zaiatoo dvignila. Po podatkih, ki jih je zbrala skopeijska Trgovin-sko-imdustirijska zbornica smo leta 1035. pr^uejaili 3.6 milijona kg riža, to je aa 1 milijon kg več nego v letu 1934. Naš pridelek riža se je za<inja leta gibal takole:
19(29 2.1« milijona kg
1930 2.26	<	€
19*31 2.01	<	<
1932	i.--	«	«
1933	1.60	«	«
1934	2.60	<	<
1935	3.60	c	«
Navzlic povečani produkciji v zadnjih
letih krije naš pridelek še vedno le majhen del letnega konsunna, ki 6e giblje na višini okrog 24 milijonov kg. Pridelek v letu 1»35. predstavlja torej le 15'/. letne potrošnje. Ker so v Južni Srbiji pa todi v nekaterih predelih Vojvodine uiani vsi naravni pogoji za uspešno produkcijo riža, bi moraii stremeti za tem, da se ta panoga domače produkcije še razširi. Cene, ki s0 jih tetos dosegli kmetovalci v Južni Srbiji za pridelani riž &o povoljne in so se gib^e po kakovosti med 3—5 Din za kg.
Širjenje produkcije oPažamo tuda pri bombažu, ki se prav tako prideluje v Južni Srbiji! Površina bombažnih kultur, ki je leta 1931. padla na 840 ha, se je Zadnja leta stalno dvigala in se je lani povečala na 1440 ha. Pridelek je znašal 360.000 kg. to je 243 kg na hektar. Letina ni bila baš obilna, kajti v dobrih letih smo pridelal-300 do 400 kg in šc več na hektar. Lanski pridelek sirovega bombaža bo da! okrog 120.000 čis.tega bombaža. V primer1 s potrošnjo naših predilnic je ta produkcija malenkostna, saj smo v letu 1934 uv0. žili 14.6 milijona sirovega bombaža (brez
bcanhainega prediva). Tudi produkcijo bombaža ae da še znatno razširiti, skrbeti pa ho treba obenem, da ee zboljSa kakovost našega bomba£a, ki se da porabiti le
za pri pr0ste tkanine.
K spremembi v vodstvu Narodne banke. j(akor je »Jut«* te poročalo je bil zaradi nedavne ostavke prvega viceguver-nerja dr. Cingrije imenovan s kraljevim ukazom za prvega viceguveraerja dr. Jo-va>n Lovčevič, dosedanji drugi viceguver. ner, za drugega viceguvernerja Pa dr. Iv0 Belin glavni tajnik zagrebške b0rze. — Dr. Jovffn Lovčevič deluje v vodstvu Narodne banke od 4. aprila 1933 in je bil pred imenovanjem za viceguvernerja izredni profesor beograjske univerze. Novo imenovani dirugl viceguvemer dr. Ivo Be. lin se je kot glavni tajnik zagrebške borze mnogo baviil z valutnimi vprašanji in je leta 1!»24. izdal knjigo »Problem rraš.> valute«. Rodil se je 1. 1891 v Trpnju v l>almaciii in je dovršil sv01e študije na trgovskih visokih šolah v Kolmi. Frwnk-furru in Curihu.
Gospodarske vesti
= Zadruge obrtnikov in volilna pravita na zborničnih volitvah. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo gospodarskim zbornicam tole pojasnilo« Določbe čl. 394., točka 5. obrtnega zakona, devetega odstavka ČL 15. uredbe o trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornicah in čl. 8. odst. 4. uredbe o volitvah svetovalcev trgovinsko—industrijsko—obrtnih zbornic odrejajo izrečno in brez izjem, da je volilna pravica obrtnikov ve-tana na osebno izpolnjevanje pogojev sa izvrševanje obrti. Proizvajalne zadruge obrtnikov so pravne osebe, ki ne morejo osebno izvrševati obrti in ne izpolnjevati pogojev za takšno izvrševanje obrti, zato se jim po izrečnih zakonskih določbah ne more priznati volilna pravica. Zanje velja v celoti prej izdano navodilo trgovinskega ministrstva.
— Spremembe pri »Trgovskem listu«. V
svoji novoletni številki poroča »Trgovski list« da je prešel v last posebnega konzorcija, ki ga sestavljajo zastopnika naših prvih trgovskih in gospodarskih organizacij. Dosedanji Lastnik lista je bila tiskarna »Merkur«. Predsednik novega konzorcije je zbornična predsednik g. Ivan Jel&čdn, ki ima tudi glavno zaslugo, da se je konzorcij ustanovil in list rešil, tako da je sedaj čisto last trgovskih in gospodarskih organizacij. S tem je zasigurano nemoteno in redno izhajanje lista v nezmanjšanem obsegu. Ena glavnih nalog novega konzorcija bo, da izvede sklep predsedstvene seje Zveze trgovskih združenj, da bo v letošnjem letu vsak trgovec naročen vsaj na tedensko izdajo »Trgovskega lista«, ki 6e uvede z novim le trm.
= Češkoslovaški kontingenti za izvoz pre-diva v Jugoslavijo. Kakor smo že poročali omejuje Češkoslovaška izvoz prediva v one klirinške države, v karterah ima znatnejše klirinške terjatve, in sicer zaradi tega, ker Avstrijo in Bolgarijo določen skupini izvozna stvu proti plačilu v devizah- Sedaj poročajo iz Prage, da je za izvoz bombažnega rediva (št. 183 do 187) v Romunijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Bolgarijo doloečn skuipni izvozni kontingent v vrednosti 8.5 miljona Kč mesečno. Kontingent za izvoe Lan enega predava v omenjene štiri države znaša mesečno 1.6 milijona Kč. Kontingent za bombažno in iane-no predivo je za vse štiri diržave skupen in bo lahko vsaka izvozna tvrdka v okviru dodeljenega j.: kontingenta poljubno izvažata v katerokoli od teh štirih držav. Za izvoz prediva iz česane vodne pa so določeni mesečni izvozni kontingenti za posamezne države in sicer: za Jugoslavijo 1.5 milijona Kč. za Avstrijo 4.2 nriijona Kč, za Romunijo 350.000 Kč. in za Bolgarijo 50 000 Kč. Preko gornjih kontingentov bo dovoljen izvoz v te štiri države le proti plačilu v devizah.
= Kontrola kozmetičnih preparatov. Na pritožbo Združenja trgovcev v Beogradu, sekcije drogistov, in Združenja trgovcev manufaktumo—tekstilne stroka za inesto Beograd, partumerijska sekcija, je minister za socialno politiko v zvezi s spremembo pravilnika o zdravilih in zdravilnih spe-cialitetah (>S1. Nov.« 21/HI od 28. I. 1935.) in na osnovi mišljenja s'alnega strokovnega sveta za preiskovanje zdravil sklical za 3. januar v Beograd anketo, na kateri se bodo pretresala vsa vprašanja v zvezi s kontrolo izdelovanja in prodaje kozmetičnih preparatov. Na anketi t .odo sodalovali zastopniki ministrstva za 3ocialno politiko, ministrstva za trgovino in industrijo, finančnega ministrstvu, predstavniki stalnega strokovnega sveta za preiskavo zdravil, apole-karskih zbornic. zv<_ze zdravniških zbornic, zastopniki droaislov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, zastopniki proizvajalcev kozmetičnih predmetov, Združenja induftrijcev in zastopniki Savcza veledrogistov. Ljubljanske drogiste t os ta zastopala gg. B cnon Gregorič in prot. Vinko Bernik. Na dnevnem redu ie razprava o vprašanju kontro le na podlagi 10. Jo 15. zakonn o nadzorstvu glede prodaje življenjskih potrebščin, ki or>-d-videva kontrolo pri izdelovalcih in prodajalcih. V smislu zakona lo treba kontrolo prvenstveno prenesfi na proizvajalce, Čeprav je treba, kakor pravi ministrstvo. "»zetf v i«jštev, da izdelujejo kozmetične preparate tudi prodajalci sami ali jih odpremljajo v manjše omote. Anketa bo odredila, kateri preparati zapadejo kontroli in kakšne množine je jemati zanjo, nadaije vprašanje kontrole inozemskih preparatov glede na okolnost. da prihajajo pogosto k nam kot polizdelki in jih šele pri nas izdelajo in opremijo za prodajo Rešili !>odo j tudi vprašan e, kateri kozmetični preparati J so pri nas do?3!]J:u za evobodno prodajo izven lekarn. Anketi ki so si jo naši dro-gisti nujno žel-jti, bo vendar odpravila nevzdržne razmere, ki so nastale z izvajanjem kontrole po uredbi.
—	Nag kliriniki dolg v Češkoslovaški. Po češkoslovaških podatkih je znašal naš klirinški dolg v Češkoslovaški dne 28 decembra 81.8 milijona Kč. (t j okrog 150 milijonov Din), dočim je ta saldo znašal 14. decembra 83.2 m*Mjona KC
—	Težkoče velike Švicarske banke. Tudi v inozemstvu znan« švicarska banka Leu & Co v Curihu. ki obstoja že 180 let-je morala te dni prositi zvezno vlado za odobritev odloga plačal za tn mesece. Vodstvo zavoda pričakuje, da mu bo v teh mesecih uspelo i zvest- sanacijo in doseči zopetno likvidnost. V zadnjih devetih mesecih je banka izpločala vlagateljem 50 mi. Kjooov švicarskih frankov (tri četrt mali-
A C R I P P A,
švedska kartoteka v obliki knjige nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsi-gurnejši pregled v knjigovodstvu.
Ker se razven patentiranega mehanizma izdeluje vse doma, se je pocenila ta kartoteka za 50%.
Zastopstvo za Jugoslavijo
M. TIČAR,
Ljubljana, Šeleburgova ulica 1, kjer dobite tudi vse pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah.
jarde Din) dn se je njena bilančna vsota do konca septembra zmanjšala od 307 na 234 milijonov švicarskih frankov.
= Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 14>8 zak. o nePosr. davkih v I. četrtletju 1936 v plač* lo: dne 1. januarja 1936. I. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, dru-žaib, davka, davka na neoženjene osebe, davka na. p©si. promet in v0jnice; dne 15. avgusibt 1936. I. polletni otorok zemljarine. Podrobnejša pojasnila So razvidna iz r^z. g®asov, nabitih na uradni deski davčne uprave »a mesto v Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani.
2. januarja
Na ljubljanski borzi se je deviza Newyoaik danes nekoliko popravila in tudi Pariz je bU čvrste jši. V ostalem pa ni balo pomembnejših sprememb. V privatnem kliringu no-tirajo avstrijski šilingi 9.07—9-17. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.12, v angleških funtih po 248.75, v grških bonih po 30.00 in v španskih pezetah po 6.60. Nemške kompenzacijske marke so biile v Ljubljani zaključene po 14.05, v Zagrebu pa po 14.01.
Na zagrebškem efektnem tržišču notara vojna škoda 358-359 brez prometa) v Beogradu so bili zaključki po 358-360). Promet pa je bil zabeležen v 6% begluških obveznicah po 61.25 in v 7% BLairovem posojilu po 7L
Devize
LJubljana. Amsterdam 2S76.00—2900.60» Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 737.76 do 742.22 — 1431.29 London 216.27 — 217.33» New Yoi*k 4340.37—4376.68, Pariz 289.8" do 231.25, Praga 181.90—183.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3560, London 15.16, New York 307.375, Bruselj 51.86, Milan 24.75, Madrid 42.1760, Amsterdam 208.95, Berlin 123.70, Dunaj 57.10, Stockholm 78.1250, Oslo 76.1260, Koben-havn 67.6760, Praga 12.78, Varšava 67.90, Atene 2.90, Bukarešta 2.60.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote, Vojna škoda 368—359, za februar — ma-rc 368 bl„ T/, invest. 79 bL, 4'/. agrarne 4£ bL, 6% be. gluške 61—62, 7% Blair 70.50—71.50, SV, Blair 80—81; delnice PAB 226—229 Trboveljska 130 bi., šečerana Osijek 1^0 bi Beograd. Vojna škoda 369—360 (368 do 360), za februar (359.50—361), 7invest-78.50 b}., 7V. stabiiiz. — (77), 4% agrarne 46.50—46 (4«), 6% begljuške 64.50 — 65, 6»/» dahn. agrarne 62.50 — 63 (62.50), 7% Bjair 71 den. (71), 8% Blair 80.50—81.26, 7•/. Drž. hip. banka 79.75—80 (80), PAB <KW—232 (228—2130).
P KINO SLOGA ■
■	LJUBLJANSKI DVOR Tel. 27—30. | Samo še danes ob 16., 19.15 in 21.15
i	Liane Haid
H v prekrasni muzi kal ni veseloigri
I	Ljubezen In jazz
II	Herman in Hans Thimig in Leo
■	Slezak skrbe za smeh in razvedrilo H	Nov Ufa zvočni tednik s prizori iz H	abesinskega bojišča.
Blagovna tržišča
3TTO
+ Chicago, 2. januarja. Začetni tečaji: pšenica: Za maj 102.25, za julij 101.125; koruza: za maj 61.375, za julij 62.125.
+ Winnipeg, 2. januarja. Začetni tečaji pšen/ca: za maj 88.875, za julij 89.75.
4- Novosadska blagovna borza (2. i m.)
Tendenca mirna. Pšenica: baška in ba-natska —170; baška, ladja Tisa 174 —176; ladja Begej 173—175; slavonska 166 —168; sremska 168—170. Oves: baški, sremski in banatski 132.50—135. Ječmen: baški in sremski. 64 kg 132.50—137.50. Koruza: bašfca, sremska in banatska štora 111 —113; nova 108—110. Moka: baška m ba-natska »Og« in »Ogg« 230—270 »2« 230— 250 »5« 210—230; »6« 190—210; >7« 155— 105; »8« 105—11*0. Otrobi: oaški, sremski in banatski 83—87.
+ Budimpeitanska termlnska borza (2. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za marc 18.48—18.49, za maj 18.61 — 18.67; koruza: za maj 16.66—16.67.
krokodili požrli karavano
Abesinci svojega vojnega materiala ne dobivajo saima Po železnici iz Džibutija ali iz Angleške Somalije, temvee tudi iz Sudana in Kenje. Na težavnih in zamudnih Poteh prihajajo od tod z orožjem in mu« niči jo naitovorjene karavane v Addis Abe-bo. Eno teh karavan je Zadel«, kakor Po* ročajo iz Aleksandri je, strašna nesreča Prepotovala je že 1000 km iz Nairobija skozi goščavo in stepo in Je dospela do velike reke Dana Parme pri Malkamuriju. ki jo je hotela pretbresti na nekem plitkem meptu. Sredi toka je karavan<i napadel nenadom^ velik trop krokodilov. Niti to« v orne živali niti njih votoiki se niso mog* li reSiti krvoločnih zveri, ki so požrle ba»

Pokol] pri Addi Abbijn
Prvo necenzurirano pismo vojnega poročevalca s tigreskega bojišča — Mož proti možu v borbi na nož — Abesinski tanki
črni cesar moli za vojne žrtve
AngleSki vojni poročevalec Spencer Priče je poslal preko sudanske meje prvo necenzurirano poročilo o zadnjih krvavih bojih pri Ahi Adiju. glavnem kraju abesinskega Tembiena- Poročilo je dospelo v Kairo in od tam so ga brzojavili v London. Priče poroča sledeče:
>Mcnj prijatelj Pietro je mrtev. Bil je častnik 3. askarskega polka, sijajen dečko iz Turina- Njegovi tovariši so ga imeli radi kakor nikogar drugega- V Asmari me je poučil o vseh podrobnostih organizacije vojske. Obraz mu je vedno sijal in bilo je videti, kakor da smatra ta pohod navzlic pekoči vročini za razveseljivo dogodivščino.
Pred dvema tednoma ga poslali na fronto. Preskrbel mi je papirje, da sem mu mogel slediti tja. Skozi prazne kamenite puščave in čez skalna gorovja smo prodrli do črte pri Abi Adiju. Bele stotnije so bile popolnoma izčrpane, ko so dospele na mesto, le domačini, skoraj sami atleti, so imeli v sebi še neko zalogo energije. Tako smo naleteli na sveže vojne sile dedžasa Hailuja Hebedeia.
Moj prijatelj Pietro je padel včeraj zjutraj. 22. decembra, pod nožem nekega abesinskega vojaka. Na prsih in trebuhu smo našteli petnajst bodov z nožem, na hrbtu nobenega. Med njegovimi papirji sem našel pismo njegovi družini v Turinu:
»Od snoči smo na fronti. Stvar postaja resna. Oni tam preko so videti prav tako dobro oboroženi kakor mi. Mislim, da se du-ce ni dal natančno informirati preden nas je poslal sem. Nu, tega mu ne štejem v zlo in če bi moral umreti, nikar ne jokajte dolgo, saj sem storil samo svojo dolžnost! Tolažite posebno Marijo! 30 metrov od mene je pravkar udarila granata. Priletela je od zadaj. Spet streljajo prekratko! To je svinjarija! Poleg vsega je tu strašno vroče. Upajmo, da nas pošljejo za praznike v Aduo nazaj. Zmaga! Vaš Pietro.«
Bilo je strašno. Z nekega okna v podstrešju sem lahko pregledal 10 km bojne črte z daljnogledom. Še vedno nisem sposoben, da bi uredil svoje vtise.
Etiopci jurišajo s cerkvenimi spevi. Njih pesmi se mešajo z neusmiljenim tiktakanjem italijanskih strojnic v peklensko godbo. Nešteto so jih pokosile, bilo jih je pa toliko , da jim je uspelo prevaliti Askare. Sami so imeli strojnice s seboj, kakor se je pozneje izkazalo, belgijske modele iz L 1935.
Nikoli ne bom pozabil bitke, ki je sledila napadu. Črnci so se klali kakor znoreli. Zrak se je tresel od blaznih krikov bolečine. Bodala so se bliskala v svetlobi vzhajajočega sonca. Stotine ljudi so se valjale v krvavih mlakah na kamenitih tleh. Bil je kakor privid iz pradobe človeštva. Napredek? Civilizacija? Pokolj pred našimi očmi je postavljal te besede na laž.
Abesinci so stekli 50 m nazaj. Potem so po bliskoma nastavili svoje strojnice in so s svoje strani začeli askare obsipavati z tržim ognjem. Ti so bili že mislili, da se l>o sovražnik umaknil. Junaško so sedaj zdirja-li v točo krogel.
Hipoma pa so stali nasproti sovražnikom ki jih v tem trenutku niso slutili: tucat tankov, je privozil proti njim in jih sprejel z ognjem.
Neguševa vojska je izkoristila zadnje četrtletje, da si je prisvojila nasprotnikova moderna bojna sredstva in njegove napadalne metode. Naijprvo so italijanskim tankom izkopali jame. v katere so ti ročno strmoglavili. Na ta način uplenjene modele so uporabili za vežbanje in za kopiranje Evrope. Pri Abi Adiju so nove vozove prvič preizkusili v bitki. Njih učinek je bil uničujoč.
Askari so se začeli že umikati, ko je italijansko vodstvo poslalo v bitko bele čete. Te so temne sobojevnike pognale spet naprej. Črno človeško obzidje pa so tanki in strojnice rasa S©jiuna že na mnogih mestih predrle. Za.to je padlo tudi mnogo belih vojakov. Ce govori sedaj uradno poročilo o 300 mrtvih in ranjenih, ostaja ta navedba daleč za resnico. To bodo opazile matere doma...
Dolgo je valovala bitka neodločeno sem in tja. Izkazalo se je, da Etiopci nikakor niso tako brez pomoči, kakor sami radi govorijo. Njih vojaške vrline so najmanj enakovredne sovražnim vrlinam. K temu velja dodati, da niso tako izčrpani kakor nasprotniki in da izborno poznajo teren. Njih orožje je tudi čedaije bolj moderno. Angleška in druge države so morale v oktobru in novembru dobaviti fantastične količine. Edino orožje, proti kateremu so Abesinci
trenutno brez moči, so italijanska letala.
Ta so pri Abi Adiju uporabili vse prepozno. Končno se je p« le pojavila jata na obzorju. Ko so jo Abesinci opazili, so se začeli navzlic ugodnemu položaju umikati.
Sedaj se je zgodilo nekaj strašnega. Letala so se znižala na deset, petnajst metrov, grmela z divjo brzino nad bežeči mi četami in jih obkladala z bombami. Vsaka bomba je izvrtala pravo luknjo v vrstah Abesincev. Ti so se bramili obupno s svojimi strojnicami, uspel jim je celo čudež, da so nekatere aparate otsuli s kroglami. Toda nobeno letalo ni šlo na tla.
Ko so letalci odložili ves svoj tovor, so se z isto bliskovito brzino obrnili. Ves dogodek je trajal komaj deset minut. Za njim je ostalo celo polje trupel in pohabljencev. Bitka je bila s tem odločena.
Vse to je tako strašno, da zaostaja vsako opisovanje za resnico. Jutri je Sveti večer
in državniki v daljni Evropi pojdejo mirno na počitnice. Na zadnje nimajo nobene zveze s tem, kar se tu dogaja. Zanje se vrti vse okrog vprašanja, da-ii bi naj Mu«solini-ja štedili ali ne.
Zato pa sploh ne gre. Med Italijani imam mnogo najboljših prijateljev. Pietro je padel. Stotine padajo vsak dan kakor on. cvet Italije, njeni najlepši in najkrepkejši sinovi. Vsi bi bili lahko kultivirali deželo, ki bi si jo duce lahko pridobil na miren način. S to vojno je izgubil že desetkrait več, nego more z njo dobiti. To ve on sam prav dobro, le iz prestižnih razlogov jo nadaljuje.«
Tako Spencer Priče. Med tem 90 Abesinci, kakor znano, vendarle porazili Italijame pri Abi Adiju, zasedli to mesto, zasedli še veliko več in so si pripravili položaje za splošno ofenzivo, ki utegne biti zadnja in odločilna v tej brezglavi vojni.
Makala pred padcem
Negnš Haile Selassie prisostvuje maši pri Dessieju potem, ko so italijanski letalci razdejali mesto z bombami. Masa je bila zaradi tega na prostem
Lindbergh v Evropi
Izkrcal se fe v Liverpooln — Zakaj je ostavil Ameriko ?
Abesinski naleti na severnem bojišču v Afriki so postali tako čvrsti, da italijanska vojska Ie s skrajno silo brani svoje položaje. Padec Makale, kjer je doma izdajalski ras Guksa, se zaradi tega pričakuje vsak čas. Na sliki vidimo glavno
utrdbo v makalskem obrambnem pasu
Junaštvo osemletne deklice
čuvarjeva hči je preprečila grozno železniško nesrečo
Šele zdaj se doznava, da je bila Ba božič le po čudovitem naključju preprečena velika železniška nesreča v Franciji, ponoči tega dne je imel službo na postaji Saimt Lieu pri Pontoiseu železniški čuvaj Michel Duval. Postaja Sain,t lieu je važna zaradi tega, ker se pri vhodu vanjo križajo glavne železniške proge Pariiz— Bruselj in Pariz—Cherbourg.
Duvalu se je primerila pri vstopu v blo&iioo nenavadna nezgoda. Padel je na poledenelih tleh, in sicer tako nerodno, da si je poškodoval hrbtenico, padsc je bil zanj usoden. Omrtvičil mu je za nekaj časa vse telo ter je celo preprečil, da bi mogel klicati na pomoč. V temi se je te-dajci odigravala nepopisna drama. Duval se ni mogel ganiti. S sitirahorn se je domislil položaja, ki bo nastal, če ostane brez pomoči. V nekaj trenutkih sta namreč imela privoziti proti postaji dva osebna vlaka in en tovorni vlak. če se ne premaknejo kretnice, je bila nesreča neizbežna.
Duval je zbral vse svoje sile in naposled mu je le uspelo, da je s peto svojega okovanega čevlja potrkal po železni plošči, ki mu je ležala pod nogami. Udarce je čula njegova osemletna hči Denisa, ki je pritekla bliže, da vidi, kaj se je zgodilo. Otrok je takoj spoznal strašni očetov položaj. Z nemo igro obraza ja Duval poka-
Abesinske priprave na tigreškem bojišču
zal otroku> kako mora prestaviti kretui-cei da bodo vlaki pravilno privozil i na postajo. Denisa je zavrtela kolesa in izmenjala kretnice po očetovih navodilih. Komaj je to storila, so vlaki drug za drugim prihrumeli na postajo, šele ko je bMo to v redu končano, je oče namignil hčeri, naj telefonira po pomoč. Tovariši so Duvala odnesli v bolnišnico, kjer se njegovo sta nje naglo boljša tako, da bo mogel že v kratkem nastopiti službo. Denisa pa je predmet splošne pozornosti, saj je s svojo srčnostjo rešila življenje neštetim potnikom, ki sta jiL bila polna oba osebna vlaka.
Polkovnik Charles Lindbergh, čigar ime I polni aadnje dneve stolpiče vseh ameriških ! in evropskih listov, se je zadnji dan «tarega I leta pripeljali z ladjo »American Lmparter« ; na Angleško in se je izkrcali v Liverpoolu. | Na suho je stopil pni Gladstonovem doku, ki so ga zaradi navala radovednežev zaprli z vnvtni. Lindbergh se je takoj po izkrcanju pifdal v b2irako za pregled pomnikov. Ko so brile opravljene predpisane formalnosti, »e sedel v avtomobil, ki je že bil pripravljen n je z vozilom oddrdral neznano kam. Repor-j terji, ki so čakali na priložnost, da bi zas4a-, vili zmagovalcu Oceana par vprašanj, so bili razočarani, ko so videli, da ne morejo opraviti nič. Li.verpoobka policija j? namreč tako dobro zastražila izh>d iz barake za pregledovanje potnih listov n ortiage, da je mogel letalec z ženo m sinčkom neopazno I izginiti na prosto.
j Medtem, ko je stopil Lindbergh na evirop-, aka tla, pa se v Ameriki razvija velrika polemika v listih. Obravnava se vprašanje, kaj je polkovnika pnisiliMo k begu če® morje. Nekateri listi obtožujejo Hearstov časopisni koncem, da je ta nemalo pripomogel k Lind-berghovi izselitvi v 6ta<rd svat. Pred kakšnim mesecem dni so narrvreč ljudje v dveh avtomobilih ustavili Lindberghov avto, v katerem so sedeli Lindbergbova žena. drugoro-jenec John in njegova vzgojiteljica. Lind-berghova soproga je bila tedaj prepričana,
da »boji pred novimi ugrabitelji, ki ji hočejo
ukrasti še drugega otroka. Zgodilo pa se je, da so ta ljudje narpratvidri samo posnetek Lindberghovega sina. To sliko je priobčil pozneje >New York American«, list, ki pripada Heainstovemu koncernu- Nato je iašel v listu »-Miirror«, ki pripada istemu lastim k. L, oster članek v prilog Hauptmanmu. Pravijo, da ga je napisal sam Hauptmann, ki čaka na i®vrši4e>v smrtne kazni.
Položaj, ki je nastal s temi dejstvi, je napravil Limdibeinghu življenje -v Ameriki nevzdržno, tem bolj, ker je tudi guverner Goffmann spravil Lindberghovo ime v sveso z nekimi umazanimi paldfcičndiiM kupčijami v Zedinjemh državah. Talko je dobila ameriška javinoist vtis, da je Lindbengh skušal vplfifvatt na sod;šc>e v New JerseFu. Trudil se je baje, da bi dosegel brezpogojno proglasitev smrtne kaznii za Hauptmamna.
Druga verzija pa pravd, <ia »e je hotei Lindbergh umakni® iz Amerike samo »aradS Hauptmannove usmrtitve. Hauptm-annovo prošnjo aa pomilostitev je pristojno sodišče zavrgtio in verjetno je, da bo morilec Liod-berghoviega prvorojenca jnsbitknram na električnem stolu 14. januarja. Usmrtitev bo izvršena v Trentonu ob 20. nvefier. H«upt-mamn preživlja rebdnrje dneve »voje^a življenja v eeftoi tik usmTČervataioe z elektrarnam sftotlam.
Smrt čudodelnega
V Chrudinu na Češkem je umrl v starosti 69 let dr. Podrouzek, ki so ga splošno imenovali »čudodelnega zdravnika«. Njegova specialiteta je bilo zdravljenje žolčnih kamnov. Povprečno je zdravil po 70 ljudi na dan. med njimi je bilo vedno mnogo ino-strancev. Kamne je zdravil z injekcijami z nekim serumom, ki je bila njegova sestava znana samo njemu. Stari zdravnik je često dejal, da njegova skrivnost ne pojde z njim v grob. ker je svoj recept spravil na varno mesto, da se po njegovi smrti otjavL
Masarykove vizitke
Kakor poročajo češki listi, si je dal bi-vži državni predsednik po svoji abdikaciji izdelati vizitnice, ki nosijo samo preprosti tekst: >T. G. Masaryk, Lany.<
Silvestrov© v vinu in ognju
Požar v milijonarjev! vili — Sedem žrtev
V njujorškem predmestju GreenhiBu,' kjer imajo svoja bivališia ameriški Krezi, se je primerila na Silvestrovo velika nesreča. V vili veletrgovca in eksporterja Reynesa, predsednika koncema istega imena, je bilo veliko domače slavje, katerega se je udeležilo 16 oseb, med njimi tudi igralka Marijana Steegova.
Igralka je nastopala v vlogi hišne gospodinje. Reynes, ki je bil zaradi tega posebno razigran> je pozval družbo, naj pije kolikor more. Neki gost si je pri tem dovolil šalo. Hotel je na robu posode, v kateri se je kuhalo vino, prižgati »žabo«, s katero je hotel ostrašiti druge goste. Toda poskus se nd posrečil. Namestu
Sestanek po 21 letih
Na božični večer 19U. se je nekemu londonskemu trgovcu, ki je bil tedaj častnik na francoski fronti, rodil doma sin. V svojem veselju je oče povabil oba svoja najljubša tovariša v strelskih jarkih, dva 5ast-cije, posebno v podrečju Rodana in njegovih misli prirediti na božični večer 1935., ko postane njegov sin polnoleten. Oba moža sta to obljubila, kajti kakor on nista dvomila, da prideta zdrava in cela iz vojnega pekla. Nu, in pred letošnjimi prazniki je prejel odličen londonski r9storant naročilo, naj pripravi božično pojedino za štiri osebe v posebni sobi. Ta pojedina je bila namenjena trgovcu, njegovemu sinu, ki je postal ta večer polnoleten, in obema častnikoma. Eden od njiju živi danes stalno v Ameriki, pa se je odpravil pravočasno preko luže, da je dospel točno na slavnostni sestanek.
»žabe« je nastala eksplozija, ki je vžgala preproge in zavese v sobi. V mak) minutah je bila vsa vila v ognju. G^siici niso mogli udušiti požara, kojti ko so prihiteli na kraj nesreče, je bila vila že do temeljev v plamenih. Po štiri ure trajajočem gašenju so ogenj omejili, toda luk_ susna vila milijonarja je zgorela do talin kar je bilo najhujše: v ognju je zgorelo tudi 7 oseb, novoletnih mfflijonarje-vib gostov, med njimi Reynes sam in Marijana Steegova, ki sta se bila skrila v mansardi pred ognjem a mu nista ube-žala-
dveh francoskih letalcev
Smrt lorda Readinga
V Londona je nmri bivši podkralj IimOJ^ Marquess of Readlng, z meščanskim imenom Rufns Danici Isaac. U čakal je 76 le*. Bil je eden izmed stebrov angleškega liberalizma ter je bil v vladi ponovno na odgovornih položajih
Poplave v Južni Franciji
Zavoljo trajnega deževja zadnjih dni so nastale nove poplave v raznih delih Francije, posebno v porečju Rhodana in njegovih pritokov Loire, Mame in Saone. V Lyonu so se začele na nevaren način premikati zemeljske plasti na krajih, kjer se je pred dvema letoma zgodila znana velika nesreča. Oblasti so odredile, da so se stanovalci dveh velikih hiš z vso naglico izselili.
ANEKDOTA
Ludvik XIV. je hodil vedno brez nmfa. ki ao ga v tedanjih časih uporabljali tudi možje najov. Imesl je vedno tople roke-Neke zjtme gta ga srečala dva kaneta in eden med njfcma je pr0ti tovarišu izrazil svoje začudenje, d« se kralj bolje ne ščiti Boiper mraz.
»To ni nič čmdnega.< je menil drugi, >kraflj im« svoje roke vedno v naših že.
VSAK DAN ENA
Pred začetkom ofenzivnega sanka so se Abesinci dobro pripravili na svoje podjetje Slika prikazuje razdeljevanje municije med abesinsko vojsko pred začetkom
ofenzive na severni fronti
Novi vodja Nansenovega urada
Kakor poročajo iz Ženeve, namerava odbor petorioe za vprašanje beguncev postaviti novegp Norvežana na čelo Nan. senovega urada. To je čla® tega odbora Hainss<>n, bivši predsednik mednarodnega razsodišča v Kairu. Hans&on živi zdaj v Parizu,
»Kaj pravite, da ni sredsbva, ki bi mi ohranilo lase?« »Pač, poznam sasno enega, in to je meda-IU	(»Tidens Tegm«)
Francoska letalca Pharadob (zgoraj) in Klein (spodaj) sta se ponesrečila med vožnjo Pariz-Madagaskar. Pri Vadi Halfl v egiptskem Sudanu je njano letalo padlo na zemljo. Pharabod se je ubil, Klein je hudo ranjen
Kulturni pregled
Piratstvo v umetnosti
OdliSni slovenski slikar nam je prispeval tale članek:	Ured.
Znameniti deški slikar in grafik T. F. Simon je objavil pod zgornjim naslovom v praškem dnevniku »Narodni Listy« članek, ki ga lahko mirne duše in upravičeno apliciramo tudi na naše bolne razmere. BaS zaradi tega ga objavljamo v polnem obsegu kot apel na vso slovensko kulturno javnost, zlasti še tisto, ki se smatra za tako. Cujmo deškega umetnika:
>Prežalostno poglavje bi bilo. če bi hotel popisati skrajno nevšečno eksistenčno stanje sodobnih likovnih umetnikov, ki ustvarjajo v svojih delavnicah vdano in navdušeno gnani po svojem 9tvariteljskem nagonu, po svojem notranjem glasu in hrepenenju po uresničenju svojih umetniških sanj.
Toda vse bolj žalosten in oduren pojav je na široko se razpaslo roparsko piratstvo in prevarantsko trgovanje z umetnostjo, pa ponarejanje mojstrskih del, ki preplavlja zlasti našo provinco z brezceno in najpraznejšo robo, obenem pa zabarikadira pravi umetnosti dostop v stanovanje in posest ljudi, ki ljubijo umetnost.
0 tem zlu so že prav mnogo pisali dnevniki in strokovni časopisi, opozarjali in varovali pred banditstvom, ki je zavladalo, toda zdi se, da zaman. Ko to pišem, se me loteva strah, da pišem tudi jaz zaman m da bo v bodoče še marsikdo pisal zaman, kajti to zlo pospešujejo marsikatere okoliščine med njimi pač najglavnejša, namreč človeška glupost, ki je žal ni moči iztrebiti. Povojna komodnost, ki je prinašala prijeta občutek blagostanja ter brezskrbnosti, je prinesla tudi mnogo zapeljivih ter mamljivih materialističnih zanimanj, cenenih po-slaščic z »Zapadac glavno z >daljnega Za-pada« ki so prav kmalu vpijanile vse družabne'plasti in ki so dajale prednost suro-gatom pred umetniško vrednostjo. Oboževati razne boksarske in sportske »bogove«, noreti za »kino-zvezdamic, zasledovati rekorde in »rekordmane«, opajati se s šlagri in šramlji in poklanjati ves svoj čas in vso svojo pozornost samo najcenejšim senzacijam dneva in noči — vse to je prešlo današnjim ljudem že v navado. Razumljivo je, da vse to jemlje umetnosti in njenim stvariteljem rast in tla pod nogami. Umetnik je s svojim delom zapuščen in osamljen, ko uvidi, da ne najde nikjer potrebnega zanimanja in odziva. In vendar je nemogoče, da bi živel človek brez umetnosti, narod brez kulture!
Umetnostne razstave v Pragi in v provinci so strahotno prazne, saj se umetnostna dela sploh ne kupujejo, če jih ne kupi ta ali ona javna institucija ali galerija; prav te razstave so najlepši dokaz mučnega razvrata in pomanjkanja vsakega interesa. Razen nekaj favoritov se bori večina naših umetnikov z bedo, živi brezupno iz dneva v dan ter se pogreza v grenko skepso, če se ne vdaja še hujšim in črnejšim mislim.
Poleg gmotne bede ustvarjajočih, zlasti . mladih umetnikov, poleg nerazumljivega neza nimanja in preko vse finančne krize in depresije pa cvete kar čudežno kalna i® sleparska trgovina s slikami, zlasti po nezadostno informiranem podeželju, kjer cela vrsta sleparjev, tekačev in agentov ali pa mazačev, ki se izdajajo za umetnike in aka-demične slikarje, izsesava na prav piratski način iz žepov lahkovernih ljudi zneske, ki gredo v deset in stotisoče.
Toda proti gluposti ni zdravila, in svojo lahkomiselnost pač drago poplačujejo lahko-verneži sami. Pred mano je dolga vrsta pisemskih pritožb »nasamarjencev«, med katerimi figurirajo učitelji, stavbeniki, advokati, trgovci, tovarnarji, ravnatelji, inženirji itd., ki so nasedli goljufom, ker niso mogli odo-leti krasnim obljubam zgovornih agentov, da jim preskrbe original mojstra, če pred-plačajo par stotakov zaloge za sliko, ki so si jo izbrali v predloženem jim katalogu fotografskih reprodukcij. Znani so mi primeri, da je takle falot, predstavljajoč se kot reprezentant tega ali onega društva za podporo gladujočih umetnikov, nabral prav lepe denarne prispevke v nekem industrijskem mestu, kar mu je vrglo nad deset-tisoč čeških kron na način, ki s poštenostjo nima nič skupnega.
Najgrši način sleparske trgovine s tako-rvano »umetnostjo« pa je ono kramarsko razvažanje nasladnih slik v avtomobilih, po-največ »pokrajine s kočami, brezami, potočki v razgledniškem žanru, slik s psički ali muckami (pri nas pa vse sorte Kosovskih tragedij, kozaških atak, tihožitij na baržu-aastih preprogah itd. Op. prevajalca.) in to po vseh mestih naše republike. Pred leti bo prijadrali tudi k nam v Slovenijo in marsikateri »kulturnih« jim je temeljito nasedel — da. tudi pri na3 in prav v Ljubljani! Op. prevaj. Agentje prirejajo običajno v mestnih hotelih (v Ljubljani enkrat celo v Jakopičevem paviljonu) »umetnostne
razstave, ali pa vsiljujejo one neokusne in diletantske zmazke uradom ali po domovih mestnih velikašev. Takle dotnišljavec, nezadovoljen s svojo obrtjo, ki se je ni do kraja naučil, se nenadno domisli, da bi morda le znal slikati >pildke« po razglednicah in predlogah, pa gre in brež kakršnekoli koncesije, oproščen vseh davkov (dovoljenja mu itak ni treba) prodaja svoje žalostne !a-brikate kot >na roko« slikane originale po gostilnah. Pripeti se, da zasluži včasih d.e-narce, o kakršnih se pravemu umetniku niti ne sanja.
Vi vsi, ki želite imeti v svoji domačnosti, kip ali grafičen list. ne žurite se, da raz-mečete lahkomiselno vaše, danes tako dragocene denarje za morda prikupen, toda umetniško ničvreden »original« ter odklonite v vsakem primeru in brezpogojno ponudbe potujočih agentov že pred vrati. Ne verujte raznim legitimacijam, izkazom in spričevalom, ki so ponajveč sleparskega porekla. ne bojte se, da ste morda užalili »mojstra«, ki vam osebno ponuja svoje fa-brikate, kajti ponajvečkrat je to slepar, ki si lasti tuje ime in masko. Ne kupujte slike na sejmih, v razstavah v hotelih ali pa v gostilnah prav tako, kot bi si premislili kupovati dragulje in dragocene predmete pri kramarjih in krošnjarjih. Ne krasite sten svojega stanovanja s takšnimi slikami, ki pričajo o vašem neokusu, vašem neznanju in za katere se vam bo sramovati pred kritičnim posetnikom vašega doma.
Umetniško delo, ki vam to prinašalo trajnost, radost in zadovoljstvo, si nabavite danes lahko za primerno, tudi vam pristopno ceno. Ce se ne odločite, da poiičeta umetnika samega, posvetujte se s strokovnjakom v vasem mestu ali pa zahtevajte informacije v odgovornih kulturnih institucijah v umetniških društvih, v redakcijah: nikjer vam ne bodo odrekli zanesljivih nasvetov in pobud. Ne pozabite pa tudi, da si lahko nabavite na vsaki, od umetniških društev prirejeni razstavi, delo po vašem okusu ter odgovarjajoče vašim finančnim sredstvom.
Na vas pa je. da-li dajete prednost kros-njarskemu trgovanju s pseudoumetnoetjo pred poštenim delom poklicanih in izvoljenih.
Zapiski
70 levica Rudyarda Kiplinga. ^uu^e dni se je evropski tisk spominjaj sedemdesetletnice emega največjih angleških pisateljev, R.udyanda Kiplanga. Avtor »Džungle« >Kima« in drugih del, izmed katerih imamo navedeni drve tudi Y slovenskem prevodu, je predstavitelj heroičnega živ. ljenjsikega nazora in Poet britske imperialne siilie. V njegovem delu je zaživela v polni pesniški formi tista čudovita kohezi-ja, ki združuje okoli matičnega otočja Ve-iike Britanije številne domini j« in kolonije po -vseh svetovnih celinah. Sam se je rodil v IndSji kot sin angleškega umetnika in je tu preživel prva deška leta. Lepota in mogočnost indijske prirode in pestrost njenega življenja sta se mu neiz. brisioo vtisnili v sPomin im k tem v tiskom se vrača vedno znova. Najsijajnejše je opisal Indijo v »Kimiu«, Njegovo delo je obsežno. KiP^ngovi mladinski spisi Bo 6e vedino priljubljeni pri miadini vsega sveta* izvzeimši Sovjetsko Rusijo im prevajam vedno znova. (Tiskovna zadruga v Ljub-ljiami ima prirpavljeno za ti®k celotno »Džunglo« v prevodni Jana Baukafta). Manj znane so Kiipliingove pesimi, čeprav sodijo med najznačilnejše slovstvene pr©* duitote tega znamenitega Poveličevala moške sile in stvarjalne akcije. Čehi so nedavno dofbili krasen izibor v prevodu prof. dr. Otokarja Fischerja.
Smrt fturta Tucholskega. Nemški pisatelj Kuirt Tuch0lsky, ki je pisal Pod Psevdonimi ignaz Wr0bei, Peter Panth©r, The* bald Tiger in Kaspar Hanser — v vsakem izmed teh imen je bil skoraj osebnost zase —, je nedavno umri na Švedskem. Tega finega ironika in duhovitega satirika povojne Nemčije je hitlerjev^ki režim pregnal v svet. Opustil je pisainje in potoval iz dežele v deželo, vdajajoč «e vedno temnejšemu pesimizmu _ NaPosle« fe obupal nad seboj in maiLo predi božičem je zavžil strup, ki ga je že dolgo nosil s se,bo j. Njegova usoda raaodeva vso tragiko izkoreninjenega emigranta. Spisal j« med drugim knjigo »Smehljaj Mone Ll. se«, Pirenejsko knjigo«, in >Grad Gripa. hoJm. Bil je odličen statist in dovtipen kranpiljalec, ki je imel dokaj čitateljev tudi pri nas.
Letošnjo poljsko državno nagrado je dobila pisateljica Zofija Naflkowska.
Šport
Sokolstvo In športne organizacije
Na novega leta dan je stopil v veljavo sporazum o odnošajih med našim Sokoi-stvom in športnimi organizacijami. Ta sporazum določa naslednje:
1.	Sokolflka društva in sokolske čete morejo biti člani samo onega športnega save-za kraljevine Jugoslavije, s katerim bo savez SKJ sklenil pogoje za to.
2.	Članstvo sokolske edinke v kateremkoli športnem eavezu, ima v prvi vrsti za cilj, da omogoči naprednim sokolskim tekmovalcem in tekmovalkam sodelovanje na tekmah za prvenstvo Jugoslaviie, kakor tudi na mednarodnih tekmah.
3.	Kjer zahteva značaj vaje, je dovolj e-no, da se v sdkolskih društvih ustanove posebni odseki (za smučanje, m plavanje za odbojko, za rokomet itd.). Za katere panoge se smejo ustanoviti posebni odseki, bo odredilo načelništvo saveza SKJ. Pogoj za članstvo in delovanje v teh odsekih je, da se njegovi člani udeležujejo rednih društvenih vežb. Ti odseki niso samo upwvne ediinice, temveč so v vsakem ozira podrejeni društvenemu n^čelništvu oziroma prednjaškemu zboru. Odsek sam ne moire prirejati nobenih nastopov ampak prireia nastope odsekov društvo samo.
4.	Sokjolska društva smejo gojiti odnoša-je samo s športno organizaci jo. fije člani smejo biti sokolaika društva po točki 1 tega sporazuma.
5.	člani sokolskih društev in čet morejo biti člani športnih društev ter sodelovati na njihovih prireditvah, ako to ni v nasprotju s sokolskimi načeli. Članstvo v športnem društvu ni razlog za osvoboditev od članskih dolžnosti aH za katerokoli olajšanje v sokolskem društvu. Vstop v športno društvo mora član prijaviti načelniku, oziroma načelmici.
6.	Od športnega saveza. 6 katerim hoče načelništvo saveza SKJ »kleniti spoenzum o sodelovanju, se zahtevajo tile w>go>ji: a. načelništvu savez« SKJ se mora javiti v najkrajšem roku vsak pristop sokolske«! društva v ta športnri savez, kakor tudi vsak izstop, b. načelništvu saveza SKJ morajo biti sporočene vse prijave (verifikacije) tekmovalcev, oziroma, tekmovalk sokolih društev in čet c. nečelništvu saveza SKJ morajo biti javljeni vsi pogoji za tekme in roki tekmovanj tega športnega saveza. d. v upravnih in tehničnih odborih športnega saveza bodo Sokoli sorazmerno zastopani, e. Sokolska društva niso dolžna, da ona ali njihovi člani izpolnjujejo dolžnosti, ki se profmjo sokolskim načelom, f. tekmovanja, ki so jih sokolske institucije razpisale samo z« sokolske tekmovalce, ne potrebujejo odobritve ali nadzorstva športnega saveza. g. z vsakim športnim savezom, s katerim se bo sklenil sporazum in se doseže sodelovanje, se bo ustanovil mešani odbor petih oseb za reševanje skupnih vprašanj. Ta odbor Se bo konstituiral vsako leto tako, da se bodo predsedniki menjali po vrsti, eno leto JSokol, drugo leto
športnik.	,, ,,
7.	Načelništvo Saveza SKJ pooWašča zbor župnih načelnikov in nacelnio. da sklene v smislu teh sklepov dogovore o sodelovanju e posameznimi športnimi saveza, in to oreko Saveza športnih savezov kraljevine Jugoslavije. Vsa nepredvidena vprašanja, ki bi se poja-vala, bo v okvira teh načel reševal zbor župnih načelnikov in nafelnic.

M. Zoščenko:
Dogodek v vlaku
Gotovo je to brez vsakega dvorna — otroci so naša najbolj nujna potreba. Država bi brez otrok kratkomalo ne mogla obstojati. Vse nade stavimo nanje in zidamo le nanje. In to tem bolj, ker se odrasli svojih malomeščanskih navad ne morejo talko hitro odvaditi. Toda otroci bodo mogoče dorasli in našo nekuihturro izravnali.
Iz teh vzrokov torej bi morali otroke na rokah nositi, jim sleherni prašek od-pihati ter njahov nosek snažitL Toda za to imamo, žal, le malo prilike.
Spominjam se prav originalnega dogodka, M sem ga doživel v vlaku tam ne/kje v bližini Novorosijska, tako rekoč pred svojimi očmi. Potniki v onem vagonu so se peljali sikoro vsi v Novoro stijek. Med njimi se je nahajala neka ženska, mlada žena z otrokom. Otroka je Imela v naročju. Vsekakor se je peljala z njim v Novorosijsk. Najbrž je delal tamkaj njen mož v kakem podjetju in ona se je peljala k njemiu.
Žena se pelje torej k svojemu moža. Vse kakor mora biti in se spodobi: v naroču drži obroka, na klopi ima cil'lo in košaro. In z vsem tem se pelje lepo v Novorosijsk. Njeno dete v naročju je bil zelo glasen otrok. Vrešči in tudi, ka-
kor bi ga biil kdlo za to najel. Očavidno ; je bil bolan. Kakor se je pozneje izkazalo, je imel bolan želodček. Bodisi da je otrok zavžil kako neprekuihano jed, ali je kaj takega pil, nu, zdaj pa so prišle posledice. Tako se je zdaj drl na , vso moč. Z eno besedo — bil je kaj pri-, jazen otročiček! In ud mogel razumeti, | kaj in kako in zakaj ga bo® želodec. ! Koliko utegne biti star? Mogoče tri leta, morda le dve. Nikoli nimam pri-I like, da bd opazoval otroke v zasebnem življenju, za to morem le težko presoditi, koliko bd mogla biti stara taika sfbvar. Le eno lahko trdim z gotovostjo: to je otrok revolucije, zakaj okoli vratu je imeti rdečo ovijačo.
Tako je torej potoval otrok s svojo materjo v Novorosijsk. In je spotoma kakor nalašč zbolel. Zaradi svoje bolezni je neprestano cviflil, jokal in tako obračal nase splošno pozornost. In seveda ni pustil svoje matere pri miru niti za tremotek, da bi vsaj malo lahko zadremala. Ze dva dni ga nosi v naročju. In ne more zaspati. Niti požirka čaja ne more napraviti. In tako se je obrnila žena pred Lichno na svoje sopotnike z nastopnimi besedami:
»Prosim Vas, oprostite mi, da Vaa nadlegujem, toda popazite mi malo na mojega malega. Le za hip skočim na postajo, da sd vzamem nekoliko juhe. Jezik se mi že lepi na nebo. Zares ne
Vremenska poročila
Vremensko poročilo. Bled-Jezero po stanju včeraj: 5 C, dežuje. Bistrica_Boh. jezero po stanju včeraj: 4 C, zelo oblačno, 5 cm starega snega Smuka neugodna. Kranjska gora po stanju včeraj: 2 C, barometer pada, dežuje, 20 cm južnega snega. Smuka slaba. Rateče-Planica po stanju včeraj: 2 C, barometer pada, dežuje. 20 cm južnega snega. Vršif-Krnica in Tamar po stanju včeraj: 50 do 70 cm južnega Bne«i. Pokljuka 1. januarja: 1 G. oblačno, 30 c«n južnega 9nega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Krvave 1. januarja: 1 C, megleno, zepadni veter, 50 cm starega snega, sneg hi žen. Smuka dobra na Krvavcu in Zvoku. Sv. Lovrenc 31. dec.: temp. 11 C, lahko oblačno, snega ni. Kofce po stanju včeraj: —1 C. novega snega 5 cm, sneži.
Turistično-sportni odbor za lahko atle. tiko in pripravo atletov za olimpiado.
(Službene objave.) Seja se vrši danes ob 20.30 v restavraciji Slainič. Na sejo se pozivajo gg. Beraneik (Korotan), Kermavner (Planina), Polajnar (Ilirija), Samem (Pri-morje), Čampa (Sloga). Poziva se Jadran, da imenuje v odbor svojega zastopnika, ki
naj se zanestjta) udeleži. Za mesto Maribor se kooptira v odbor g. Smerdel (Maraton). za mesto Celje g. Kocuur (Jugoslavija). Mariborski klubi Maraton, Rapid in Železničar naj določijo po enega zastopnika, ki bodo skupno z g. Smerdelom tvorili pododbor v Mariboru. Pozivata se Amater (Trbovlje) in Bratstvo (Jesenice), da za Trbovlje in Jesenice določita delegata v odbor. Športni učitelj g. Klein prične v Ljubljani š treningom v soboto 4. t. m. ob 19. v dvorani učiteljišča na Resljevi cesti. Pozivajo se lah k o atlet L včlanjeni v klubih Primorje, Ilirija, Jadran, Korotan, Planina in Sloga, da se udeležijo tega treninga. S seboj imajo prinesti dres. hlačke, copate in brisačo. Od ponedeljka 7. t. m. naprej bodo treningi razdeljeni v dve skupini in se bodo vršili v dveh telovadnicah: I. skupino v telovadnici na liceiu. B!eiweisova c., torek od ?0— 2?.. četrtek od 17 do 19., soboto od 20.—22. tvorijo klubi Ilirija, Planina, Jad®an: II. skupinov telovadnici na učiteljišču Resljeva c.. ponedeliek. sredo in petek od 18.—22. tvorijo klubi Primorje. Korotan, Sloga, čas in krai cross-coun-try treningov in predavanj bosta objavljena kasne ie.
Vsem lahkoatletom liubljanSkih klubov. Snortm učiteli za dravsko banovino g. Klein je včeraj nastopil svoje mesto. Iz službenih (vbiav »Turistično-športnega odbora za lahko atletiko in pripravo atletov za olimpiado« boste razvideli. program treninga. Izvršujte svoje športne dolžnosti redno in resno ter obiskujte vse treninge. Sledite glede treningov v telovadnicah, predavanj in cross-countrv treningov pozivom in navodilom, ki jih bo obfavliail nodpisani odbor v ljubljanskih dnevnikih. Pomagajte nam z vsemi močmi pri propagandi lahke atletike in pri pripravi atletov za olimniado. Turistiično_spoTtni odbor za lahko atletiko in pripravo atletov za olimpiado. Primorje, Ilirija, Jadran, Koro-tam. Planina, Sloga.
Olepševalno in tujsko- prometno društvo v Črni sporoča, da se tekma Smrekovec— Črna zarfldr slab;h snežnih razmer 6. januarja ne bo vršila.
Iz LZSP (Službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Pol ure preje, to je ob 19.30. seja podsaveznega mladinskega odseka. Prosimo točnosti in polnoštevilne udeležbe.
Iz koledarske podzveze. Obveščajo se vse kolesarske sekcije in društva, da se vrši v nedelio 5. t. m. točno ob 9.30 redni letni občni zbor v prostorih gostilne »Ame-rikanec«, Florijanska cesta Pravico glasovanja na občnem »bora ima sa-mo oni klub, ki je poravnal, odnosno, bo poravnal redno letno člamarino savezu za leto 1936.
2SK Hermes. (nogometna sekcija). Danes ob 20. pri Kočarju strogo obvezen sestanek vseh ligračev.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Radi razdelitve treningov dame« ob 18.30 obvezen sestanek vsega sekcijskega članstva v klubovi sobi kavarne Evropa. (Upravni odbor). Nadaljevanje rednega občnega zbora s? vrši 8. t. m. ob 20. v dvorani delavske zbornice.
SK Ilirija (Smučarska sekcijal. Drevi ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evrope plenarni člansJki sestanek, katerega se morajo udeleži« vsi člani sekcije. Sestanek je važen zaradi občnega zbora in razgovora o tekmovalnem tečaju v Planici 1n o drž. smučarskem prvenstvu v Maribora. Bra-čič. Tavčar. Fran z Zuccato sigurno! Gi-m-naistične vaje v telovadnici se na-da1 in jo 10. t. r
Radio
Petek) 3. januarja.
Ljubljana 12: Razni simfonični 0rkeetri na ploščah. — 12.45: Vreme, pobočja. — 16: Cas, spored. obvesUla. — 18: ženska ura. — 18.20: Polke na ploščah, — 1S.40: Delavsko predavanje: O pomenu strokovne organizacij« (g. Rudolf Smersu). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos iz Zagreba — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.10 Plesna glasba iz kavarne Nebotičnik«.
Beograd 16: Plošče. — 18: Jaza. — 20: Flavta — 20.50: Narodne pesmi. — 21.20: Iz Zagreba. — 22.20: Plošče. — Zagreb 1215: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet.— 20: Violinski koncert. — 20.30: Pesmi. — 21: RiavtrsKi koncert. — 21.30: Nadtop abora >Sklad«. — 2(2.15: Lahka in pleena muzika. — Praga 19.10: Koncert orkestra. 20.10: Moravske narodme peami. — 20.30: Veseloigra. — 22.15: Klavirske skladlbe. Varšava 20: Simfonični koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12.00. Koncert orkestra. — 16.20: Mladinski koncert. — 16.10: Operna glasba. — 17 20: Ko^ertna ura. — 19.30: St^re Pesmi. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.10 Weinhergerjeve 6kladibe. — 23.35: Sname' kvartet. — Berlin 19: Zabaven program.
—	30.16: Operni v©6er. -r »l.S©: Zveneč«
malenkosti. — 23: Orkestralen koncert — M ii neben 19: Vedra gla&ba. — 20.16: Prsno« iz Berlina. — 21.30: Me£«c procram. 23: Prenos iz Stuttgarta. — Stutfgart 1»: Kakor v Munchpnu. — 20.16: Prenos * Berlina — 21.30: Zvočna igra. — 22.30: Orkester in solati. — 24.00: NoOol kon-cePt.
Sobota. 4. januarja.
Ljubljana 12: Plošče. — 12.46: Vreme, poročila. — 13: Caa, spored, obvestila. — 13.16: Plošče. — 14: Vreme, boraa. — 18= Za deflopust igra Radio orkester. — 18.40: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar). — 18: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. 20: čarobna leč« — pester večer. — 22: C®s, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
Beograd 16.20: Narodna glasba — 19.50 Srbski v©čer. — 22.20: Koncert orkestra. 23: Lahka gdasba. — Zagreb 12 10: Plošče-17.16: Orkester. — 20.16: Klavirski koncert — 20.30: Orkester. — 21.80: Pevski kvartet — 22.16: Ples. — Prafls 19.15: Pesmi. "— 20.06: iz dobrih starih časov.— 21.20: Novi dobri časi. — 22.16: Plošče.
—	22.30: Češka plesna glasba — Varšava 20: Božične pesani. — 21.30: Žafcaven program. — 23.00: Potovanje Po evropskem etru. — Dunaj 12: L«hka glasba. — 15.15 Citraški koncert. — 16.46: Plošče Po željah. — 17.30: Pesmi. — 19.10: FaiMoVa opereta yDolarska princesa«. — 22.10 :ArL Je in pesmi. — 23.05: Jaza. — Berlin 19: Komprna glasba. — 20.10:' Pester berlinski večer. — 22.20: Po nočnih lokalih. — MUnchen 19.05: Komorni koncert. — 20.16 Zahaven večer. — 23: Plesni orkester. — S*uf*gart 19: godba na pihala. — 20.10 Večer za smučarje — 22.30: Veselje h koncu t^taa. — 23: Plesna glasba. — M: Nočni koncert.
Nase gledališče
DRAMA
Ptek, 3. januarja: zaprto.
Sobota, 4. januarja: Moliere. Red A,
Nedelja, 5. januarja: ob 16. Uboga. Ančk«,
Izven. Globoko znižane cene od M
Din navzdol.
ob 20. Vesela božja Pot. fcsvea. Bni-žane cene.
Ponedeljek, 6. januarja: oh 16. Trije va-6ki svetniki. Izven. Znižane cene. ob 20. Moliere. Izven. Znižane cen«. Torek, 7, januarja: zaiprto.
V nedeljo in ponede/jek, na pravnik «v. Treh kraljev bodo v drami 4 predstave. Zbrana so <^a, ki so trenutno najbolj privlačna na dramskem repertoarju. Posebno opozarjamo na mladinsko predstavo >Uhogo Ančko« v nedeljo to pa na »Vaške svetnike« t ponedeljek, obakrat Popoldne po globoko znižanih cenah od 20 Dni navzdol. Za ob večerni predstavi pa So cene 24 Din. To sta »Vesela božja pot« in »Moliarec
Ljubljanska drama Študira trodejansk«
igro »Pesem s ceste« v režiji ini. Stupic«. Napisal je to delo Schurek-Sassman. v igri so zaposleni ge. Severjevi in Danilova, ter gg. Kralj. DaneS, Sancin, Potokar in Pia-neeki.
OPERA
Petek, 3. januarja: zaprto. Sobota, 4. januarja: Trubadur. Gostuje tenor dr. Adrian. Bed C. Nedelja, 5. januarja: ob 16. MaVa Ffer*-my. Izven. Globoko zniane cene. ob 20. Madame Butterfly. Izven. Globoko znižane cene. Ponedelejk, 6. januarja: ob 16. Poljaka kri. Izven. Globoko znižane cene. ob' 20. Carmen. Izven. Globoko znižane cene.
Dr. Mafcg Adrljan gostuje 8e V soboto 4. t. m. t Verdijevi oP©ri Trubadur. Ta tenorska partija je ena njegovih najboljših in jo Je °a prvem svojem gostovanju odp©l z ogromnim uspehom. Predstava j« za red C.
Vse štiri predstave v nedeljo 'a v ponedeljek v operi so po globoko znižanih cenah od 30 Din navzdol. Opozarjamo, da poje vlogo CaPmen v istoimenski operi prvič naša aJtlstka ga. Bernot-GoloboTa Pranja.
•
Šentjakobsko gledališče
Začetek ob 20.15 Sobota, 4. t- m.: »Mataeanovega Načeta
nesrečna snubitev« (Maksel). Nedelja, 5. t. m.: ob 15.15: »Škandal pri Bar'tlettx>vih< (Vzorni soiprog) popoldanska predstava Nedelja, 5. t. m.: >Matasanovega Načeta
nesrečna snubitev« (Maksel). Ponedeljek, 6. t. m.: »Matasanovega Načeta nesrečna snubitev« (Maksel),
Mariborsko gledališče
Petek 3.: Zaprto.
Sobota 4.: Ob 20. Bajadera. Red B.
vem«, pravi, »kako bom prav aa prav i dospela do tja. Peljem ae«, reče, »v Novorosijsk k svojemu možu.«
Sopotniki seveda skušajo presMSaM, odkod prihaja prošnja. Obračajo se proč, kakor bi hoteli reči: »Kaj pa še hoče? Otrok že vbo pot vpije, kriči in tudi, zdaj pa še kaj takega! Končno, mar ne mislite, nam ga hoče še podtakniti Kdo ve, kakšna mati utegne to brirti! So matere, ki so brez nadaljnjega vsega sposobne!«
četudi se to ni zgodilo in je ostala ljubeča mati pri svojem otroku, potniki vendar niso vedeli, kako se bo stvar razvila in so se vedli glede njene prošnje odklanjajoče, — kratkomalo so jo zavraM. V vagonu pa se je vozil tudi nekakšen državljan. Takoj se je moglo opaziti, da je bil meščan. Imel je čepdco in značilni mednarodni gumijev plašč. In seveda tudi sandale. In ta se je obrnil ogorčen do ostalih:
»Zares,« je dejal, »meni postane kar Slabo, 6e Vas moram gledati. Kakšni ljudje ste to, — človek mora strmeti! Napram teka stvari ne moremo ostati ravnodušni, državljani! Pred vašimi očmi mati mogoče niti ne sme jesti, otrok jo popolnoma zavzema in tu se vsakdo izogiba svoji socialni dolžnosti To meji zares že na odklonitev socializma!«
Nekateri potniki so prtiponuniM k tem besedam:
1 »Nu, pa sam pesA na otroka! Zdaj bo imel že vsak vagabund napredne govore v spalnem vagonu!«
In je odgovoril:
»Četudi sem samski človek in zelo zaspan, in to tukaj tucfi v najskrajnejšem primeru ni moja stvar in si niti najmanj nisem na jasnem, kako je treba ravnati z otroki, vendar nisem glede otroškega vprašanja tako brez-srčen,«
In s temi besedami je vzefl otroka v naročje, ga zibal in se začel z njim igrati. Seveda se mu je mlada žena ginjena zahvaljevala in izstopila v LichnL Na postaji je šla k bifžju in se dolgo ni vrnila Vlak je sta! deset minut. Deset minut je minilo, prvič je pozvonilo. Nato drugič in tretjič, postajenačelnik je že dal znamenje za odhod vlaka in zamahniti z rdečo čepico. Mlade matere pa še vedno ni bilo nazaj... Vlak se je začel premikati, zdirjal je veselo po tračnicah, — toda o mladi ženi ne duha ne sluha! V vlaku je prišlo do raznih prizorov. Nekateri potniki so se neprikrito posmehoval!, ostali so hoteli poteeniti zasilno zavoro in ustaviti vlak. Mladi mož v sandalah pa sedi smrtno bled in ne misM nič več na soa.nje. Ziblje otroka na kolenih in posluša razne nasvete.
Tako mu nekdo svetuje, da naj pošlje
na lastne stroške brzojavko, ostalfi pa miu prigovarjajo: »Potujte z otrokom ▼ Novorosijsk in oddajte ga tem GPU! 0» otroka tamkaj ne bodo prevzeli, ga v skrajnem primeru adoptirajte!«
Otrok pa medtem joče, vpije kakor poprej in nikakor noče ležati na klopi, temveč hoče, da ga pestuje.
Tako mineta obupni dve tiri, dokler vlak bcsično ne obstane na večji po-3 taji. Mož v sandalah zgrabi obroka za noge in hoče na peronu ObvestM GPU. V tem hipu pa plane mlada mati v vagon. In takoj pojasni:
»Prosim,« pravi, »oprostile mL Izpila sem le malo tople juhe in sem postala nato talko zaspana ter šla ▼ drug vagon, da bi malo zadremala. Že dva dni nisem spala. Če bi prišla takoj nazaj, hi prav gotovo ne mogla spati.«
In vzame svojega otroka v naročje in ga ziblje ter vedno znova poljublja.
Mož v sandalah pa pravi:
»Vi ste se sicer vedli nekoliko ne-pravihno, državljanka! Nu, ker ste T*a bili tako potrebni spanja, razumem Vaš pirimer. Otroci so naša bodočnost« — nimam nič proti temu, da moram paziti nanje.«
In tedaj se je razlegel v vagonu glasen smeh. Bilo je obetavno znamenje za nadaljnji razvoj in vse se je končalo v splošnem zadovoljstvu.

Zane Qrey:	34
Teksaški iezdec
A sreča mu ni bila mila, da bi bil utipal drevo. Mnogokrat je padel, časih kar na tla, časih v vrbje, ki ga je prestreglo. Beg mu je posebno oteževalo to, da si je mogel pomagati samo z eno roko in da so se mu noge spet in spet zapletale v korenine. Bil je obupen boj. Zdelo se mu je, kakor da bi imele vrbe roke, ki bi ga lovile — kakor da bi bile sovražnice in bi mu hotele onemogočiti vsak rešilni gib.
Ostre veje so mu trgale obleko in meso mu je krvavelo od trrya. Toda strašna odločnost mu je dala, da Je vztrajal, dokler ni dosegel debla nekega topola. Bil je na robu obnemoglosti, moker od potu, razpra-ffeane roke so ga skelele, prsi so mu hrople, noge so bile vse potolčene in odrte. Ko je taiko slonel in lovil sapo, je vlekel lajež psov na uho. Dolgo časa ni bilo slišati glasu. Vendar se ni hotel vdati varljivemu upanju. So psi krvaši, ki pogosto lajajo na Sledi, in taki, ki gredo za njo brez glasu. Prvi so dragocenejši za gospodarje, drugi nevarnejši preganjaneu. Zdaj je udaril Duanu ves zbor kratkega bevakanja na uho. ToJipa je bila našla kraj, kjer je spal, in ubrala novo tftod. Prepričan, da ga morajo kmalu dohiteti, je jel Duane plezati na drevo, kar je bilo v njegovem stanju teaj težko delo.
Na srečo je bil naletel na precej močno deblo, ki se Je petnajst čevljev od tal cepilo v rogovilo in je imelo
obilo vej. Duane se je vzpenjal po njih, dokler nI včei temi, ki ga je ovijala. Bleda, siva megla je Visela nad hosto, in skozi njo je sevala vrsta motnih luči. Duane je spoznal v njih ognje, ki so jih bili zakurili na robu soteske, da bi mu otežili beg v tisto stran. Tam, kjer je mislil, da mora biti sever, se mu je takisto zdelo, da vidi ognje, ali zaradi goste megle se ni mogel zanesti na svoje oči. Med tem ko je sedel, premišljeval in poslušal na pse, sta se mrak in megla na eni strani redčila. Tam je moral biti vzhod, in jutrnja zarja se je morala kmalu pokazati. Vesel se je spustil do najnižje veje drevesa.
Položaj se mu je zdel še vedno nevaren, vendar ne več tako brezupen, kakor je bil. Psi so se morali kmalu približati, in tedaj jih je hotel postreliti ali prepoditi. Kar nemogoče se mu je zdelo, da bi mogel človek ponoči iti za psi, ki so dirjali po grmovju. Najbolj so Duana vznemirjali ognji, po besedah enega izmed preganjalcev je bil spoznal, da je morala biti hosta nekakšna past, in čedalje verjetnejše se mu je zdelo, da ima samo «n izhod, nekje ob robu, kjer je bil prišel vanjo in kjer so njegovi zasledovalci očivid-no vso noč kurili ognje. V nadaljnjem premišljevanju ga je zmotilo pokanje vrbja in hitri topot mnogih nog.
Pod Duamom se je širila siva, meglena tema. Ne tal ni mogel razločiti ne česar koli mimo črnega debla, ki je ždel na njem. A saj mu ni bilo več treba gledati, da je vedel, kdaj je prišla tolpa do njega. Psi, ki so treskoma skakali skozi vrbje, so pridirjali pod drevo. Lomljenje grmovja, ko so se zaletavali v drevo in s težkimi šapami udarjali vanj, je povzročalo strašen hrup. Duanovi preganjalci daleč na jugu so ga morali
sUšatl in uganiti, kaj pomeni. Ob razsvitu, nemara že pred, bodo prišli za psi ki so jim z lajanjem kazali pot.
Duane je v sivi senci pod seboj kmalu razločil oblike pasjih teles. Vendar je še čakal. Nobenega strela ni smel zapraviti. Vedel je, kako je treba ravnati s psi krvaši. Tema se je počasi redčila, in Duane je nazadnje dovolj razločno videl pse za svoj namen. Prva svinčenka je podrla psa vodnika. Nato je z dobro po-merjenimi streli ranil še nekaj drugih. Lajanje je utihnilo. Začulo se je presunljivo tuljenje. Tolpa se je ustrašila in pobegnila. Tuljenje obstreljenih je zaznamovalo njeno pot. Duane je spet nabil samokres in jel gledati za psi, aH so res vsi izginili. Nato je zlezel z drevesa in jadrno krenil proti severozahodu.
Vzhajajoče soince je bilo razpršilo meglo, ko se je Duane prvikrat odpočil, nekaj milj na sever od kraja, kjer je bi! počakal krvašev. Pred njim je štrlela iz vrbja strma, gola skala in mu zagrajala pot. Pod znožjem pečine je bilo lahko hoditi, zato je krenil ob njej proti reki. Nazadnje je prišel do konca in izprevi-del, da okoli te sikale ne uide. Z velikim trudom, ki ga je bolečina v ranjenem komolcu še povečevala, se je spustil do vode in si napolnil ldobuk. Ko je utola-žil žejo, si je ogledal rano. Nesnaga in sesedena kri sta jo pokrivali z debelo skorjo. Izmil jo je, in hladna voda mu je ohladila bolečino. Nato je obvezal rano, kakor je vedel in znal, in si napravil nosilno zanko okoli vratu. To je manjšalo bolelino in ohranjalo ranjeni ud v mirni, dobrodejni legi.
Ko se je vzpel nazaj na breg, se je čutil pokrepča-bila popotoa utrujenost skoraj neznana. Vendar je bil
nega. Spričo njegove velike moči in žilavosrti mu je prav tako malo vajen nepretrgane hoje kakor kateri koli jahač na jugozahodu, in izmučenost se je že oglašala. Vrnil se je po svoji sledi in spet prišel do pečine, ki ga je bila ustavila Tu je sklenil kreniti ob njenem znožju v nasprotno stran, dokler ne najde izhoda alj dokler ne izprevidi, da je trud zaman.
Duane je hitro napredoval. Zdaj pa zdaj je obstal in potegnil na uho. A tudi drugače je imel učesa in oči ves čas odprte, zakaj ta spretnost mu je bila postala druga narava.
Proti poldnevu je bil obšel ves širni krog hoste; jug mu je ležal nasproti. Skala je iz visoke gorske stene počasi prehajala v nizek skalni rob.Vendar je bila še vedno strma in divja Nikjer razpoke, nikjer pologa, ki bi se bil ponujai plezalcu. Duane je prodiral naprej in naprej in postajal tem bojevitejši. čim bližja je bila nevarnost. Ko se je s te strani približal reki se mu je zazdelo previdnejše, da krene globlje v vrbje. Popoldne je prišel na kraj, s katerega je videl može, kako so hodili po skali sem ter tja. Jasno mu je bilo, da stra-žijo sleherno točko, kjer bi se*utegnil izmuzniti. Splazil se je proti skali in se skoraj na sto korakov približal kraju, kjer so stali. Bili so odrasli možje in mladi fantje, vsi oboroženi, in kakor je že navada Teksancev, si zastran izvršitve svoje naloge niso belili glav. Dalje spodaj je videl Duane črne pike na obzorju in na robu pečin. Oiividno so bile to druge straže pri drugem izhodu. Vsa znamenja so kazala, da so se bili moški iz vse okolice vzdignili na pogon. Taka reč je bila vsakemu Teksancu okrutna zabava, in Duane se je spomnil, kako se je bil prejšnje čase sam nekajkrat udeležil takih lovov na ljudi.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—b
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« T1«m 1 . „
odgovor, priložite UU1	▼ znamkan
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tič^a se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni o^e!eK „Jutra", Ljubljana.

Sli+ibo dobi
8«se<Jla 1 Oto. iareh J C ta lifro ali lajanje oslova II Din Najn)«"'5l znesek 17 Ola
Urarskega
pomočnika
dobrega. zanesljivega, z lastnim orodj-em, ne pod 136 let starega, sprejmem. Na»Iov v vseli poslovalnicah Jutra.
27739-1
Zakonski par
:mož paznik, žena hišnica, oba s stalno plačo in stanovanjem sprejmem. Kavcija potrebna. Nastop takoj. Naslov v podružnici Jirtra v Celju.	31E-1
Vsaki beseda SO P-^i davek Din, ts dajanje naslova 5 Din. aajmanjS) tnesek 12 Din.
20 letno dekle
vešča vseh hišnih del žeii službo v pomoč gospodinjstva pri mali dnržini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Ljubljana, ali bližnja okolica«.
(Da
»eni"
(Ge)
Be«<da I Din. davek ' Din. ca Slfro ali dajanje nasl va 5 Din Najmanjii «n°«ek 17 Din.
Učenca
BSe tvornica ogledal. Naslov v vseh posl. Jutra.
278-44
Potniki
Beseda I Din. davek ' Din. sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopnika
vinske stroke
Id je dobro nveden v Sloveniji, išče dobro renomi-rana veletrgovina vina. — Reflektanti naj pošljejo obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 3$3e>-c, 27763-5
Potnika
gttdanteirijske in pletemin-ske stroke, kakor domačih izd-fJkov iščem. Vešč mora biti slovenskega, nemškega in po možnosti hrvatskega jezika v govora in pisavi, zmožen šofiranja. Reflektanti naj pošljejo pismeno ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Galanterija«.	266-5
Pouk
Beseda 1 Din. lavek J Din. za Šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjS) tnesek 17 Din.
Strojepisni pouk
(po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na Din 2. Vpisovanje dnevno. Pričefek novega tečaja 7. januarja. Christofov učni zavod. Domobranska e. 15.
290-4
Knjiga
lfc.e<la i Din. davek Din ta Šifro ali dajanje i as lova 5 Din Najmanjši inesek n Din
VELIKI ROMAN
LJUBEZNI
prinaša ravnokar »Družinski tednik« pod naslovom »Njena veRka ljubezen*. Začetek (popolnoma brezplačno V Zahtevajte od uprave »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tyrševa c. 29 J. J.
306-6
beseda 1 Din. Jarek S Din. ta Šifro ali dajanje naslova ? Din Najmanj« znesek 17 01»
šivalni stroj
pogrezljiv, lep ugodno prodam. Ogleda si ga lahko pri tvrdki Ivan JoX in »in Ljubljana Goepoevetska «. 2-	SOK®
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSI toesek 17 Dla
Več dobre pisarniške oprave
dobro ohranjen« kupim. Pismene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod jffScairni-ška oprava«	328-7
Telefon 2059
Suha drva, premog, ^C K ar bo pakete 0 » dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. št. 5
6. Th. Rotman:
Kapitan Kozostreler gre v Ameriko
32
Toda medved ga je kmalu dohitel. Ham! je hlastnila pošast po kačini glavi; neumni medved je namreč mislil, da je tud| ta kos kapitana. Čvrsto je potegnil zanjo, tako da se je kapitan — m! — kakor vrtavka zasukal okoli njega, in to tik ob robu globokega prepada!
Kapital
deseda l Din. davek 3 C in. i? Šifro mil dajanje naslova 3 Dla NajmanjSI toesek 17 Din.
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske do 100.000 Din prodam najvišjemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hranilna«
S1R-16
V najem
Beseda I Din. davek J Din, Šifro ali dajanje nask va 5 Din NajmanjSI toesek 17 Dla.
Trgovino
i mešanim blagom vzamem takoj v najem. Plačam Din 50.000.- večjo za-log-o po dogovoru. Resne ponudibe z navedbo prometa in najemnine ter ostale podrobnosti poslati na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen prevzem 30«	287-17
Beseda 1 Din. davek J Diu. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Dla
Trgovino
modno ali manufaktur. pod ugodnimi pogoji prevzamem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dobra točka«.
283-1®
Posest
beseda I Dia davek ' Otn.
tu Šifro ali lajanje	asiova
f Dla Najmanj«	-oeaek 17 Dla
V Brežicah
in okolka prodajamo ugodno hiše, vrtove, stevbišča. vinograde, sadovnjake in druga zemljišča, kakor tudi aiondirana vinogradniška posestva. Plačilo v gotovini. Pooredovalcd izključeni. Uprava Attemeo-vib posestev. Brežice.
27808-20
Stanovanje
odda-
Beseda 1 Din. davek i Dio. ca Šifro ali dajanje naslova S Din NajmanjSI tnesek 17 Dla.
Trisob. stanovanje
vieok »pritlično, sončno, z vsemi prittklinami oddam za januar ali februar. Cesta v Rožno dolino, iitnikova 6.	285-21
Dvosob. stanovanje
z pritiklinaand oddam mirnemu zakonskemu para. Naslov v vseh posl. Jutra 299-31
Dvosob. stanovanje
v viK za Bežigradom oddam s februarjem. Isto tam se. odda opremljeno sobo event. s hrano. Naslov v vseh posl. Jutra.
304-31
Dvosob. stanovanje
vsemi pritiklinami oddam. Hradeckega 48.
281-21
Enosob. stanovanje
prenovljeno oddam za takoj ali februar. Vrhove« Sv. Jerneja 39a Ljubljana.
368-1
Stanovanja
Beseda I Din davek 3 Din •» lifro aH dajanje laslova 3 Din. NajmanjSI tnesek 17 Dla
Trisob. stanovanje
po možnosti iščem za 1.
s kopalnico februar. Ponudibe pod »Zanesljiv plačnik« na ogl. odd. Jutra.
291-aia
dvo
Stanovanje
do trisobno (Mirje
mesto) iščem za me«ec maj Ponudbe pod »Maj 1995« na
ogl. odd. Jutra.
907-® a
Dija*ike šohe
Dijakinja
dobra učenka šestošolka ali sedmošolka poštenih starSev se sprejme oa stanovanje ki dobro hrano brezplačno. Kot odškodnino bi pomagala pri učenju prvošolki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijakinja«.	27601-22
1-2 nižješolca
sprejmem z vso oekrbo po
nizki ceni. Naslov v vseh posl. Jutra.
331-32
Besedi. I Din. Javek • Oto za tlfro ali dajanje .aslova i Dla NajmanjSI tneaefc 17 Din.
Sobo
strogo separirano oddam v centru »a odo ali dve boljše osebe z celo oekrbo. Naslov v vseh poel. Jutra 30M3
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ta elektriko oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/H levo. Vprašati je od 2-4 ure pop.
301-133
Opremljene sobe
posebni vhod z 1 ali 2 poeteljema lahko tudi z hrano poceni oddam isto-tam opremljeno sobo z štedilnikom za 1 oeefco. Sp. Šiška, Cemedova 31.
298-33
Opremljeno sobo
t dvema posteljama in skromno sobico z vso oskrbo oddam tmkoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
296-33
Mesečno sobo
oddam v centru stalnemu gospodu takoj. Naslov v vseh poel. Jutra.
306-23
Opremljeno sobo
lepo in s posebnim vhodom oddam v vili pri Tivoli. Naslov v vseh poel. Jutra
282-23
Opremljeno sobo
sončno oddam 1-3 osebam Tavčarjeva št. S/TH. desno 33033
Sobo
svetlo oddam v centru mu dvem osebam. Oena niaka. Naslov v vaeh posl. Jutra
31)3-33
V novi hiši
na Poljanski cesta se odda soba 1 ali 2 gospodoma. Naslov v vseh poel. Jutra 919-26
Sobe išče
Bereda I Din. davek 3 Din ta Slfro aH dajanje naslova 3 Din Najmanj« tnesek 17 Dla
Prazno sobo
s štedilnikom v bližini Sv. Jakob-Trnovo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 15«
292-20a
Sobo
priprosto, toda s posebnim vhodom v centru mesta rabim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne daleč« 284-33a
Gospa
s 6-letnim fantkom išče lepo snažno sobo za takoj. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra.
3U-3Ba
Damsko čepico
sem izgubila v torek med 7-8 zveče r od Gradišča do Wolfove. Najditelja lepo prosim da jo vrne: Meglič Wo!fova IS.
318-28
Živali
Pes volčjak
s črno masko na čelu se je zatekel. Na&lov v vseh poslovalnicah Jutra.
317 -07
Vsaka beseda	2 Din;
davek . Din. ta	Šifro ali
dajanje naslova	S Din.
aajmanjS! tnecek	Ž£ Din.
Katera dama
se želi poročiti z drž. uslužbencem in mu priskoči z Din 10.000.- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«	309-35
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
knpnje po naJvUjib cenah
Cerne . juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica
Razno
UUUULLJUUIJUUUUU
Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne
DR. G. PICCOLUA
V LJUBLJANI — se
priporoča bledim in slabotnim osebam
Telefon
2 9 §i
PREMOG DRVA in KARBO PAKETI
IV. SCHUMl Dolenjska cesta
NajslaJSa la najboljša
krepilna pijača je
B E R M E T - VINO,
črnina iz Fruške gore,
Sremskl Karlovd — Gostilničarji nudite to Specijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Karlovci, FruSka gora.
i
Naš nadvse ljubljeni sinko, bratec in nečak
VITKO
sin žel. kontrolorja in Šefa stanice, nas je na novega leta dan nepričakovano za vedno zapustil.
Zemeljske ostanke prepeljemo v petek, dne 3. t m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti (postaja Rače-Fram) v Sevnico ob Savi, kjer jih ob 15. uri položimo v rodbinsko grobnico k preranemu počitku.
Rače-Sevnica, 1. januarja 1936.
Žalujoči rodbini MEDIC-KRULEJ
ZAHVALA
Globoko čutečega srca izrekamo zahvalo vsem, ki ste našo ljubljeno pokojnico, gospo
Marijo Dražil, roj« Barič
soprogo magistratnega pis. ravnatelja v p.
v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti ter ji poklonili toliko njej tako ljubega cvetja
Zahvaljujemo se za vso zdravniško pomoč gg. dr. Misu, dr. šavmku in dr. špornu, za vsa dušna tolažila p. dr. Romanu Tomincu, za vse obile tolažilne obiske med boleznijo in za vsa pismena in osebno izražena sožalja. Posebej se zahvaljujemo pevskemu društvu »Slavec« za častno spremstvo z Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 4. t. m. zastavo in vsem gg. pevcem za v srce segajoče žaloetinke. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi.
Žalujoči ostali.
Beseda t Oin lavek 3 Om u Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Din
Grafolog in hirosof N. Sadlucki odpotuje!
Sprejema: vsak dan od 9-18 in 3-7. Ostane še v Celju do 9. januarja — potem Slovenska Bistrica. Naslov; Celje, hotel »Evropa« soba 10.
m -si
Podpisani izjavljam
da nisem pločnik za dolgove ki bi jih napravila moja žena Ivanka Zaaoškar na moje ime. Ad<flf Zano-škor LŽog, Ceeta dveh Cesarjev H. HlA.
286-31
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Avto, AgiJoa lepa mladenka, Biljard, Brusač, Boljša stroka, Centnim, Dežela, Diskretno in iskreno. Dober risar, Deoember-jonuar, Di-
jaški internat. Ta/k t, Fra-nja 30, Garancija 38, Ga-ratiran uspeh, Komfort, Kapital 200.000, Kompletna, Ljubljana 32, Lepa lega, Mladenka. Mikroskop, Mefisto, Možakar, Organizacija, Oskrba v hi&i, Per-fektna kuharica. Primerno, Plača 1000 Din, Plačam, Poklukar Ana, Parna pekarna, Rešitev, Resnična, iskrena ljubezen. Rad prodam, Solidnost. Stalna sreča, Stara firma. Suho, Skromna in pošt«na. Samski, Samo tajno, Stalen 193K, Sigurna eksistenca. Stalno, Sotrudnioa. Strogo tajno, Samo starejša. Simpatičen proiesor, S. I .Z., Spreten v strojepisju, Sobarica, Srečanje, Takojšen prevzem. Tajnost ča«tna zadeva, Takoj, Takoj plačam. Takojšnja gotovina. Udobno, Vsaka starost. Vila 1984. Varno. Vanda I, Zadovoljstvo, Za poimladi. Zelo tajno, Zmožna JOOO, 22. 90.000, 3000, 35.000,
Dvajset ljudi
nad prepadom
Med Chamonixoni in Breventom je doživelo 20 smučarjev grd dogodek. Vozili so se z vzpenjačo v hrib, pa je kabina skočila iz vodilnega kabla ter obvisela na samem varnostnem kablu 1000 m nad zemljo. Kabina. ki se je peljala ta čas na sporednem kablu v dolino, je isto tako obtičala, ker jo je prvi voz ustavil. V tem vozu je bik) dvajset smučajev, ki so morali celo noč prebiti v nezakurjenem prostoru nad silnim prepadom in neprestano telovaditi, da niso zmrznili. Med njimi je bil tudi voditelj francoske fašistične mladine Taitinger. Prostovoljni reševalci so delali vso noč, da so potnike in vozilo spravili iz nevarnega položaja. Med tem je čakalo drugih 200 smučarjev na vzpenjačo in so morali isto tako vso noč prebiti na mrzlem snegu
Mi^HHBHKBn
{JCdcr oglažitfe
ta napreduje t
.	V.'v
f
Potrt globoke žalosti naznanjam/' vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja nadvse ljubljena, preblaga mati
MARIJA LOČNIKAR
zasebni ca,
dne 1. januarja 1936 po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek dne 3. januarja 1936 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo brala v stolni cerkvi sv. Nikolaja v soboto dne 4. januarja 1936 ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, dne 2. januarja 1936.
PAVEL LOČNIKAR — sin.


V globoki žalosti naznanjamo, da je 31. XIL 1935. nenadoma preminul, naš srčno ljubljeni oče, brat, svak, stric, gospod
ROBERT RANČIGAJ
trg., gostilničar in posest, v Toplicah.
Pogreb dragega pokojnika se je vršil danes v četrtek dne 2. januarja t 1. na farno pokopališče v Zagorju.
Toplice pri Zagorju, 2. L 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
___• -■ -
V	neizmerni bolesti javljamo vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest o smrti našega prisrčno ljubljenega, dobrega soproga, oziroma preskrbnega, zlatega očka, brata, svaka, strica in nečaka, gospoda
DROVENIKA TEODORJA
višjega kontrolorja Direkcije Državnih železnic in rezerv, pešad. kapetana I. Id., ki je previden s sv. zakramenti, po dolgem, mučnem trpljenju danes ob 3. uri zjutraj mirno in vdano preminul.
Pogreb našega zlatega očka bo v soboto dne 4. t. m. ob pol 3. uri pop. iz doma največje žalosti, Tyrševa cesta 89, na pokopališče k Sv. Križu, kjer izročimo njegovo izmučeno truplo materi zemlji.
Vsi, ki ste ga poznali — ohranite ga v dobrem spominu.
V	Ljubljani, dne 2. januarja 1936.
Globoko žalujoči:
Fanči, roj. Triller, soproga; Božidar, Franci, Branko, sinovi; Franc, Emerih, Matko, bratje; Ani por. Mihič, sestra.
I
Orejnje Davorin Bftrijen, — fadaja n konzorcij »Jutra« Adotf Rlhnikur. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Franc Jeseriek. — Za tnaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. - Val t ^ubijam
I š.