62. številka. Ljubljana, vtorck 16. marca. XIII. leto, 1880.
Iirmi- \8Hk dan. uvzenisi ponedeljke in dneve po praznikih, ter >elja po poŠti prejeaaaa za a v s t ru • o ger sk e dežele za celo leto 1« gL, M pol leta 8 A %h mM leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 pld., za četrt leta 3 gU\. :-0 kr., za en mesec 1 »rld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele t«.liko \eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iol h in x* lijake velja iniiai.a cena it. sicer: Za LJubljano za četrt letu - gld. fo kr., po posti prejemat m {etri leta 8 gold — Za oznanila ta platoja od četiristopne petit-\rate <J kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc KohaaBOVej liiši St. 8 gledališka stolna". Opravnijtvti, na katero naj   e blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j   administrativne st\ari, je v „Narodncj tiskarni" v Kolmanovej liiSi.
Iz državnega zbora.
Z hiii.aja 14. marca. [Izv. dop.j Ustavaki zdaj vse svoje hvala Bogu uže skrhano orožje obračajo proti finančnemu ministru baronu Kriegsau. Dunajskim judom in u.stavakom je novi minister zvlasti zategadelj trn v peti, ker nehče nič slišati od one klike, ki je pod krinko ustavoverstva si vedela žepe polniti. Ko bi baron Kriegsau, kakor njegovi predniki, se z judovskimi bankirji pobratil, hvalili bi ga kot izvrstnega, v financah izvedenega moža. Tako ga pa napadajo z vso strastjo in perfidnostjo, katere je zmo/.en samo kakšen jud Oppenheimer ali Neu-wirt. Tem se pridružuje mladi P le ne r, ki ne more dočakati, da bi se vsedel na stol finančnega ministra in storil, kar je storil njegov oča in za njim IJ re s ti, de Pretiš itd., »namreč, da bi davke povekšaval in dolgove delal.
Ker se državni proračun zbog manevrov ustavaških nij dal dovršiti pred prazniki, mora se provizorij podaljšati še za mesec april in maj. Treba je pa skrbeti za pokritje deficita tudi v teb dveh mesecih, iu finančni minister je zahteval pooblastila, da sme izdati 20 milj. gold. zlate rente. Proti temu nasvetu so se vzdignili ustavaki, češ, da še nij znan celoletni deficit, zatorej tudi ne, koliko bode treba najeti za pokritje. Tudi do zlate rente nekaterim nij bilo in predlagali so, naj bi se denar izposodil po katerem drugem poti. Pri tej priliki je g. minister izrekel, da po njegovem ninenji je posojilo po izdavanji zlate rente najcenejše za državo, ako pa finančni odsek sklene, po kakšnem drugem poti denar najeti,
pripravljen je, ukloniti se takemu sklepu. Zaradi te izjave so očitali ministru, da nema programa, da mu je vse jedno, (e se tako ali tako denar dobode, da s tem državni kredit poškoduje itd. Gotovo, da g. minister le nij dovolj vežban v parlamentaričnem boji in da ima silne težave premagati, ker je vstopil sredi sesije, ko še državni proračun nij bil sklenen. Ali toliko, kakor kakšen gostobesedni Plener, ali Abrahamovi sinovi Neuvvirt, Gom-perz, Oppenheimer itd. še tudi on ve o finančnih stvareh. Zato je budgetni odsek z večino glasov sklenil, da se privoli deficit z zlato rento pokriti.
Politični razgled.
Hiotruii.li' «tVž«»le».
V Ljubljani 14. marca. Diivkoi Miti pododsek predlaga za urav-nanje užitninskega davka, naj  se davkovska restitucija pri izvažanji pive določi tako, da bi j bila svota tolikošna,   kolikor se mora državi j plačati za kuhanje izvažanega piva ; državnemu 1 zboru   naj  se  predloži  cenilnik  za omejene • kraje, ter naj se v dozdanjih cemlnikili cenil-! nik prenaredi tako, da se stvari in jedi, ka-j tere se najbolj potrebuju, najmenj obdučijo, a naloži naj se na one stvari, ki ne pripadajo k \ vsakdanjim potrebam,  visok užitninsk davek. Posebno naj se hudo obdari žganje, a užitnin-ski davek na vino naj se zniža. Klavna živina naj se obdači po iijenej teži, a ne po starosti kakor dosle.   Užitiim.-.ki davek na divjačino, perutnino in ribe naj se zvekša, užitninski da-i vek na moko, riž itd. pa zniža. O rudninskem oglji nij treba plačevati užitninskega davka. Pododsek je te predloge dal davkovskemu odseku.
Poroča se, da hoče baron Courad osemletno šolsko dolžnost vzdržati,   izjeme pa da
toilo določevali za eno in dvorazrednice deželni zbori. Ta njegov predlog pa baje šolskemu odseku državnega zbora nij po volji.
Kakor vsako leto, tako zopet letos je v |M-i< -nisJi««!!! saboru predlagalo se, naj se prosi nj. veličanstvo, da z ozironi na slabo novčno stanje na Magjarskem odpusti en milijon goldinarjev od svoje civilne liste. „Ta predlog se ja zavrgel z veliko večino". Vii»lata" tlrds
TurAlti dvorni list „Terdjuman-i-IIaki-kat" je objavil članek, s katerim slavi domoljubno vedenje in hrabrost albansko; ta list opominja Črnogoro, da imajo Albanci izvrstno orožje. Crnogorci pa da morejo Albancem nasproti postaviti samo 10.000 mož.
Itn manah» Vladni list objavlja zakon, s katerim se proglašajo mesta Prajla, Gala «, T u 1 č a in K ii s t e n d j e slobodnimi lukami za deset let, S uli na pa se je zopet kot taka potrdila.
Na Francoskem je nastalo težavno položen je ker jc senat zavrgel člen Vil. naučnega zakona. V drugem branji tega zakona o senatu vlada ne bole na nobedno stran posredovala. Boj moj senatom in zbornico bode pa ntstal na vsak način, ker zbornica bode gotovo sprejela tudi člen VII. Francoski radikalni časopisi prete z barikadami in so ljuti na senat.
V italijanske! zbornici je bivši minister Visconti Venosta ostro grajal vnanjo italijansko politiko. Dejal je mej drugimi to, da, ako se hoče imeti zanesljive sosede, naj bode vsak najprej sam zanesljiv sosed. Vlahi naj si to dobro za pamti jo.
tlU'iiiMka komisija za vojno postavo je sprejela § 1 predloge (določenje vojske o miru od 1881 8S) tako, da se ne določi zvekšauje z jednim odstotkom prebivalstva nego se čislom 427.274 mož; § 2 (namnoženje kadrov) je bil sprejet nespremenjen. § 3 (vaje dopolnilne re-Berve prvega razreda) se je tako sprejel, da se bodo vaje četirikrat vršile, prvikrat 10 tednov, drugikrat 4 tedne, dvakrat pa po dva tedna.
Listi iz Italije.
x.
Gospa! Vem, da bodete zmajevali z glavo, češ, da Vam popisujem vse drugo, samo o cerkvah, katerih mora v Benetkah vendar precej biti, da Vam ne povem ničesar. Res jih je tu mnogo in jako lepili, kom i kakor se da soditi po veličastnej njih vnanjosti, a čas moj v Benetkah je bil tako kratko odmerjen, da mi nij bilo moći ogledati si nobedne cer kve, razen one sv. Marka, in še te le površno. Popis njihov odkladam zatorej do poznejšega časa — kajti nij še vseh dnij večer.
Prišedši raz stolp sv. Marka sem hotel konci nekoliko še izpoznavati življenje po beneških kanalih in ulicah.
Najamem si dakle na „Riva degli Sehia-voni" gondolo ter naročim gondolijerju, naj me pelje nekoliko po velikem kanalu, a potem po nekaterih manjših.
Veliki kanal je glavna ulica beneška, on je beneški korzo. Na njeni je vedno vse živo. Elegantne gondole, — svojina beneških ple-nienitušov in onega malega števila bogatašev, kolikor jih je še v Benetkah ostalo — z uniformiranimi veslarji Švigajo mimo „ lijaka rje v u
— gondel jednake  barve in jednake oblike,
— katerim je pa poznati, da so morale svojim gospodarjem prislužiti uže marsikakšen frank. V prvih vidite beneško haute volč voziti se na izprebod, in marsikatero črno oko, ki se srečava z vašim, ima toliko magnetizma y sebi, da se morate nehote obrniti in strmeč gledati za krasnim Čudežem narave, čegar svojina je bilo ono, kakor oglje črno in živo oko; v druzih pa vidite sedeti večjidel tujce, katerih vedno mnogo prihaja v to divno mesto in kateri gondolijerjem največ zaslužka dajo, kajti Benečani sami po navadi hodijo peš ali se pa prepeljujo na velikih čolnih, „tragheti" imenovanih.
Razen malih gondol se tudi še vedno pomika po velikem kanalu veliko število tovornih
ladij, katere prepeljavajo blago s kolodvora v mesto ali na večje, pred obrežjem „degli Schia-voni" stoječe ladije, ali pa iz poslednjih na kolodvor.
Vožnja po velikem kanalu je pa tudi zategadelj jako zanimiva, ker so ob njem na obeh straneh sezidane visoke paiaee, katere z raznovrstnostjo svojih pročelij na oko jako ugodno uplivajo. V vsako ob kanalu zidano hišo moreš iti naravnost iz gondole.
Vožnja po malih kanalih je pa jako različna od one po velikem. Visoka ob istih zidana poslopja, katera zabranjujo vsakemu solnčnemu žarku pristop vanje ter neprenehoma se ponavljajoči klici gondolijerjev so uzrok, da se človek nič kaj ugodno ne počuti, vozeč se po njih. Nekateri kanali so celo tako ozki, da se komaj dve gondoli pripravno moreta izogniti, a večkrat se zgodi, da se zadeneta druga ob drugo. Taka karambolaža za onega, ki v gondoli sedi, nij nič kaj prijetna, a veslar ne izgubi svojega humorja. „Zakaj pa nijsi roke vmes vtaknil!" apostrofiral je moj gondolijer
Dop
INI.
Ti Dunaja 14. marca. [Izv. dop.] Pre-membe v višjih administrativnih krogih, o katerih sem bil uže pisal, se začenjajo izvrševati. Sekcijski Sef v na učnem ministerstvu, dr. Hei-der, je bil v pokoj dejan, dasi nij prosil za to, ker bi še rad bil doslužil celih 40 let. Z njim pada jeden stebrov stare, Slovanom sovražne birokracije. Vlada ima res dobro voljo odstraniti napake, o katerih se narodi pri-tožujo uže toliko let. Pa težko jej je priti do resnice, ker so povsod po deželah nastavljeni taki ljudje, ki so napihnem od Stremavrovega duha in ne mogo verjeti, da bi se v Avstriji kedaj uresničil politični sistem, ki hoče pravičen biti vsem avstrijskim narodom. Jeder takšnih mož je vaš ljubljanski Pirker, ki tako ravna, kakor v najhujših dobah Auersperg-Stremavrovega vladanja. Mož je res naredil lepo kariero, kajti gotovo je nezaslišano, da se človek, ki je menda samo normalko obiska-val, pokliče na tako visoko in imenitno mesto, s katerega vodi ljudsko šolstvo cele dežele. Tukaj nihče nehče verjeti, da bi mogel biti deželni šolski nadzornik mož brez humanitet-nih studij. Upamo pa, da se bode tudi za Kranjsko vedriti začelo, in prav verjetno se mi zdi, kar sem denes slišal, da Pirker sam prosi za penzijo.
Deželni predsednik kranjski g. Kalina je te dni bil v avdijenci pri cesarji, kar po trjuje moje poročilo, da bode skoraj imenovan cesarskim namestnikom za Moravsko. Ob je d nem se ima tudi novi deželni predsednik za Kranjsko imenovati, in sicer še pred prazniki.
7j Gorenj »Kog-a 12. marca. [Izviren dopis] Jaz sem jeden izmej istih — ne vem ali lehkih ali težkih — grešnikov, ki so gosp. F 6 r s te r j u zaupnico podpisali. Ali, kaj ? Vsaj nij več vprašanja o teži, odkar so nas v vzduh popihnili, oni pa na zemlji stoje za nami ploskajo. Moram torej, gospod urednik! vam pisati iz zraka, vsaj tudi „Brencelj" dobiva pisma z Olimpa. Vaša presneta dolžnost pa je, moj dopis natisniti; kajti, tudi moje ime na Fbr-sterjevej zaupnici ste objavili svetu, ter vrgli me v vodo, da je treba plavati ali utopiti se. Ne straši naj vas obširnost mojega dopisa! pomislite, koliko gomilo papirja in kilogr. črnila sta uže „ Slovenec" in „Brencelj" na to lovsko gonjo proti cecilijancem potrošila in daje male
brce v njej dobival tudi „Narod" za svojo lojalnost, ker je odprl zavetje svoje husitskemu „pariji". „ Slovencev" g. dopisnik ljubljanski sicer želi mini, ali „Brencelj" obeta nadaljno ščuvanje. „Fiat"! Vsaj še mi dozdaj začeli nijsmo. Čakal sem na „(Jlasbenika", hoteč ±c prepričati, kaj bode odgovoril. Dobro, — ali premalo, nekoliko več bi ne škodilo.
Kar se je dozdaj o tem pisarilo po dotičnih novinah je tlo malega le zmešan „ričet", kateri bi pa vendar lehko imel hude nasledke za bolehne želodce. Ko bi se tako dokazovalo v državnem parlamentu, bi grof Coronini, popustivši svoj „zvonec", hitro popihal domii. Skoro vsi nam nasprotni članki kažejo znak presiljnosti, nedoslednosti in premalega spoznanja samega sebe, razen „Brenceljnovih" napadov, ki vseskozi nosijo ostuden pečat strasti in pogreška vsake spodobnosti, kakeršne sme najhujši protivnik zahtevati od izobražene žurnalistike. Kar se tiče presiljenosti tudi dveh „poslanih" v vašem cenjenem listu ne odobru-jem, ali vsaj nedoslednosti in napihnene domišljavosti g. dopisniku nihče drug očital ne bode, nego človek, ki hoče biti korifeja v vsem in povsod kateri in kriti samo zato, da kriči. Kajti, on je strokovnjak v godbi, ne kričava kavka. Za to mislim, da v „Br." 300 mili-jonkrat pozdravljeni „liferant" onega orkestra nij poslal svojega darilca na pravo adreso, katera zmota se je tem lažje pripetila, ker se nahaja neka jednakoličnost v imenih, kakor bi bila v sorodu. Vendar le ljubljanski J. A. kaže vso sposobnost, te vrste orkester dirigirati. Nekaj trših diletantov naj hi si bil g. „liferant" takoj sam v poiiku obdržal; tudi njegova sposobnost nij neznana.
Ako vse članke „Slovenčevih" gg. dopisnikov zapored pregledujem, „horribile dietu" ! kakšna logika? Tli nam cecilijansko petje, katerega reprezentant je g. F o rs ter , ali naravnost zamotajo, ker ne gre in ne bode nikdar šlo za naše kraje; tam sovražno ščuvanje proti njemu podpirajo, malo vrstic od tod si pa nam drznejo trditi, da na društvo samo ne merijo, ki si je ovo petje na svoj prapor zapisalo. Ako se ves ta prepir tiče zgolj g. Forsterjeve osobnosti, ne društva, bi bilo vendar zanimivo vedeti, kakšno kvaro dela husitska „phyl!oxera vastatrix" na njih imo vini? Ali, kaj hudega jim je storil g. Aljaž, da so ga obsuli, kakor sršeni? Mislim, da bi na ta vprašanja ne imeli kaj odgovoriti. Zato
druzega, ki je, nekako nerodno vozeč, zadel se ob njegovo gondolo.
Nekateri malih kanalov so jako plitvi in treba jih je vsako leto trebiti, kajti sicer bi morje toliko blata in peska naneslo, da bi se s časom popolnem posušili. Oni, ki v Benetkah trebijo kanale, imajo zatorej nekako soroden posel z onim naših uličnih pometačev.
Vsa ta množica kanalov daje Benetkam pač neko posebno lepo in zanimivo podobo, a za razvoj trgovine, kjer je potreba pripravnega in hitrega kretanja, nijso nikakor pripravni; razen vsega je neprijetno še to, ker iz njih prihaja ob času odtoka, — ko morje upade skoro za dva metra — ne posebno ugodna vonjava, o katerej zdravniki pravijo, da zdravju ravno ne koristi preveč. Toda, vzemite Benetkam kanale, in nič. več ne bodo tako zanimive, nič več tako divnokrasne, kakor sedaj ; nič več ne bodo poslopja polna umeteljnosti ob glav mii kanalih zidana tako velikanskega utiša na pravljala, kakor ga sedaj.
Benetke sem v jednem svojih prejšnjih pisem primerjal z labodom, in kakor si laboda ne morete misliti drugače, negoli ob vodi živečega, isto tako se Benetke ne dajo ločiti od vode, od morja, katero jih je tolikokratov obvarovalo sovražnih napadov.
Ne manje interesantna od vožnje po kanalih je pnk v Benetkah tudi hoja po ulicah in trgih, koder se po zapadu solnca vse oživlja. Posebno na trg sv. Marka prihaja velika množica sprehajalcev in ostaja tam po navadi do pozne noči. Isto tako oživljena je glavna ulica beneška „Merceria", kjer se je namestilo ob obeh straneh polno najsijajuejših prodajalnie
A jaz, od vsega, kar sem bil po dnevi prehodil in videl, utrujen, nijsem se dolgo mudil zunaj, drugo jutro uže sem odpotoval iz Benetek, da se umaknem mrazu, katerega sem tako uže v Ljubljani dosti užil.
V Italiji, dne 5. februarja 1880.
mora biti njim kamen spodtikljaja jedino le cecilijanska reč, katero t nje godbenem oddelku g. Fbr s ter *) vodi in zvršuje in g. Al-j a ž zagovarja, sicer bi pameten človek ne videl uzroka, čemii so se ti gospodje vmps vte-knili, ko je začetkom šlo samo za šenklavško petje, katero nič druzega nij bilo, nego pravo cecilijansko petje. In tukaj s prva tudi nij bilo govora o nobenej liturgiji, niti o narodnosti, nego samo o godbenem značaji petja. „11 u si t-sko, dolgočasno petje, ki nema nobene vi že", — v teh besedah je izrečen ves začetni zleg, ki je bruhnil iz nesrečne posode Vulkanove Pandore. —
In tega petja brez okrogle, v sluh segajoče viže, — tudi naše društvo no sme spreminjati po razmerah priprostega okusa, kajti resnoben značaj ceeilijanskega petja je pozitiven, jeden in ravno isti pod nemškim Wit-tom, kakor na Češkem ali druge, kjerkoli so se osnovala društva za reformo cerkvenega petja; sicer bi si na 3voje čelo vtisnilo znak psevdovstva. Ako pa duh nemškega Witta, kateri je oče vsej tej roformi, mora biti tudi duša našemu društvu, kaj hoče ono hripavo kričanje, da \Vitt ne gre za naše kraje, druzega pomenjati, nego: „cecilijansko društvo in vsa v njegovem duhu predavajoča orglarska šola, vse to ne gre za naše kraje; kajti mi nehčemo napredka z drugimi narodi, mi četno na vse veke ostati kinezi in po naše stranke listih kineški pisariti". Proficiat! Željno pričakujemo, da bi v tem visokočestito škofijstvo svojo določno besedo spregovorilo! Ako nij treba cecilijanstva, čemu plačujemo dotične denarne priklade? —
Ne morem knj, da bi še ne vprašal: čemu se „Slovenčevi" gg. dopisniki toliko potezajo za narodni jezik v cerkvenem petji?   Sicer v tem obziru ne morem vse krivde oprostiti niti g. Aljaža, ker je se svojo „latinsko, slovesno mašo" na ta hrup napeljal ljudi, ki željno čakajo prilike, kakor pajek muhe, da bi segli po cecilijancih. Nihče nij začetkom omenjal latinske ali slovenske maše. „Žnlostno petje brez viže4' je bil ves   „corpus  delieti", na katerega je pod repna muha sedla. Vendar ni-kakeršne potrebe nij bilo, poganjati se za narodni jezik v petji sploh, kdo mu  krati njegove pravice? Komur nij dovolj, kar mu je o tem povodili sadnji nGlasbenik" štev. 3, naj mu dostavim še jaz, da so se za Riharja pele vse večje praznike latinske maše, kakor se pojo pod Fbrster jem; da je Ribar skladal, izdajal in sviral latinske in slovenske cerkvene pesni, kakor Forster sklada, izdaje, svira in ureja latinske in slovenske cerkvene pesni. Če pa g. Fbrster vseh R i ha rje v i h kompozicij ne potrdi, saj jih tudi vsi „Slovenčevi" dopisniki ne. Ti imajo vsaj toliko vesti, da pravijo: „Scio proboque meliora, deteriora seriuor".   A kaj se hoče misliti o tistih, ki v bojnem   krdeli   lehkonoge   „Brencljeve" device za svoj ščit jemljo* vse Riharjevo, zamotajo vse Fbrster j evo, katere bolj izpod-buja k pobožnosti svetni c/8 takt, morda celo v „allegro tempo" in da ga napolnujejo hitro skočne osminke in šestnajstinke, nego resnobni */* ali */« takt, čegar dobe se vlečejo v celih in polovnih notah.   Oni hočejo imeti na vsak
*) Ker estet-k g. AleSevec naziva g. FOr-sterja ni>hylloxera vaHtatriV, osmulujem »e jaz, v umisli latinskega reka ,h'i narvu licet e'Jinponcre ma-guis", uasovetovati, da bi se K- AliŠevoc v bodoče nazivat „scurubneus stereorarius literarius", vendar dostavljam tudi: „Houuj suit qui utal y penae!"
Stavec.
način lepo „vižo" — navadno je lepša, čimbolj se zvija in skače, kakor divja koza — za notranjo vrednost kompozicije, lepoto v harmoniji, imajo kineška ušesa. Tim je pač godba, kar kmetu logaritmi.
Da pa taki ljudje hočejo še drugim vsiliti svoj okus in nas dolžiti osobnih  namenov, iz katerih smo šli za g. Fbrster j a po kostanj, to je, kar je vzbunilo mojo mirno dušo, pisati ovi članek, kateri slehernemu pojasni naše namene, kdor nohče slepec ostati.  Ko bi me g. Fbrsterjeva osobnost u*e toliko zanimala, bi se bil vsaj toliko potrudil, da bi ga bil kedaj v svojem življenji videl; ali, moram reči, da ne poznam niti njega, niti koga izmej njegove obitelji. Dovolj pa mi je vedeti o njem, da  je  duša muzikalnoj  nalogi cecibjanskega društva ; da so njega strogo pravilne kompozicije polne notranje vrednosti,  to je,  bogatega soglasja in gibanja v akordih, proste vse suhoparne jednoličnosti znač.ijo jako nadarjenega in učenega moža, kateri vsaj ne zasluži, da bi se z blatom ometnval. Res je, da se takih pesnij, ki imajo svojo pretežo bolj ▼ soglasji nego v napevu, ne mogo navaditi pastarice in ponočni fantje, tudi cerkveni pevci se jih nauče težje, dokler se ne seznanijo se čitanjem not, ali si vsaj ne opilijo posluha. Nevarno je začetkom, da jim takšno petje na koru celo zastane. Ali pesen taka dobro naučena in prav svirana po-tiplje najglobokejše čute srca tudi v pripro-stem ljudstvu, razen pri tistih, ki imajo prav medvedovo kosmata ušesa. Vse drugače je pri pesnih, katere imajo svojo glavno moč v melodiji: samo da se pevci te navadijo, jim ne bode zastalo; prvi glas reže naprej, drugi Žagajo za njim kakor si bodi — vendar — Slo je!   Odtod prihaja, da vsi sposobni in trudo-Ijubivi   pevovodje   cecilijansko   petje hvalijo, mojstrom-skazom in zložnim organistom pa nij po volji.  Naj bi skrbeli nekateri gospodje, ki Sčuvanje proti cecilijnnskemu petju podpirajo, rajše za izobrazbo mladine svoje fare na podlagi Forsterjeve ali kake druge pevske lole, pa se bo okus ljudstva v kratkem vzbolj-šal. Kaj hoče ono nbotno modrovanje, da pri nas cecilijansko petje ne gre V   Uže gre, kjer gre, a kjer ne gre, naj se dela na to, da bode kedaj šlo, sicer zaostanemo predaleč za drugimi narodi, ki uže začenjajo.   Začeti nam je na vsak način treba, ali previdno, vsake pre-siljenosti nam treba je se izogniti, naše stare, slovenske posni, ne recimo, katere so ljudstvu bolj priljubljene, temveč, katere so za cerkev bolj spodobne, pridržati, kar se menda, vsaj kolikor je meni znano, tudi godi. — Isto tako nam je treba z reformo liturgije le počasi postopati, hipno to  ne gre.   Sploh  ne smemo prezirati,   da je glavna naloga ceeilijanstvu, odpraviti od cerkvenega petja vse, kar je tri-vijalnega, predrngnčenje liturgije pa spada bolj v področje naše višje gospodske. Le po okoliščinah, kolikor moči, nam je uplivati na to, da bi vsaj s časom petje naše spremenilo ge v liturgično, to je, da bi petje na  koiu bilo jedno, neraztrgano truplo, celota s tistimi opravili, ki se vrše pred altarjem, kakor je bilo to v prvih časih.   Ljudstvo mora prebaviti te reforme polagoma, stopinjo za stopinjo, ker so naši želodci še prebolelim in  pokvarjeni, na-jedenkrat prekuhati celo množico tečnih jedij.
To so moji pojmi o nalogi ceciiijanstva i u o g. ¥ b rsterje vej sposobnosti, kolikor v ta delokrog spada. Vodila so me vsaj gotova načela pri podpisu imenovane zaupnice, katerim ostanem zvest do konca, ter ne mislim nikdar
mevžati v kakem dnevniku: češ, nijsem vedel, kaj sem delal, drugi grešniki so me v to zapeljali ! Ubogo, nezavedno dete takšno!! Ne brigam se za F b rs ter j evo mejljudno življenje, še manj pa za privatno; prvo naj nadzoruje gospodar njegov, ki ima z njim službeno pogodbo, v drugo naj vohajo tisti, ki ljubijo škandale in denuncijacijo! /vlasti pa bi vsaj apostoli „eharitatis et humilitatis" ne smeli se vtikati v homatije osobnega sovraštva; tudi bi naših idej in našega prepričanja ne smeli psovati, če nam ne mogo dokazati in odkriti svojih boljših načel. Najslabejše dokazuje oni, ki svoje peni v žolč pomače. Rodo uže morali, nam odšle bolje ndomti svetiti1', sicer jim odvrnemo z nekimi Lutro-v i m i besedami na katere je pretolmačil naš latinski: „Vos estis lux mundi" — katere pa za zdaj zamolčim, da koga iz kože ne vržejo; saj nehčemo napadati, ampak le odbijamo. Za to brez zamere! —
Do s ta vek uredništva:   Vaš moško, brezstrastno pisani sestavek je prirezan prav po našej volji, po naših mislih in  po našem okusu. Smoter eecilijanskomu društvu jo vzvišen, ter ima tudi v drugih narodih obilo zaščitnikov in inteligentnih prijateljev. Zatorej smo z veseljem vzprijeli Vaš izvrstni dopis v svoj list, in nadejamo  se.  da  z njim ustrežemo svojim  č. čitateljem.   Povedalo se nam je, da ima v vseh polemikah „Slovenče-vih" g. AleSevec glavno besedo; molčimo o „Rrenceljnu" posebe! Kakor dakle tudi čislamo Vašo gorečnost, vendar mislimo, da imamo vsi večjo čast. nko se v bodoče ne  spuščamo v boje z g. Aleševcem, o katerega slovstvenem delovanji so naši veljavni peresni možje uze tako sklenili svojo sodbo.   Od Trubra do g. AleSevca je  precej   dolg  pot, toda reči smemo, da izmej  vseh  dosedanjih slovenskih pisateljev nij n o b e d e n s p r a v i 1 toli surovosti v ljudstvo, nego li on. Roso-peti pater Marko in  zloglasni  Pavel Kno-belj sta vzora v primeri z njim! Tn v novej-šem časi, kako samozadovoljno, kako mastfto razlaga zgodovino svojega Jiknnja", katera, se ve, nij drugo, nego dolga vrsta podlostirh činov,   kar  sicer  morebiti  res  godi okusu tistih ..gospodov", ki so poslali g. Aleševcu „kolin", a naobražencem nikakor ne, in  mej  temi  so  nam   znana mnoga imena  odličnih  gospodov duhovnikov. (J. Aleševcu je namerjal prijatelj našemu listu  nekoliko ..posvetiti"  in dopolniti pozabljene  ali  navlašč zamolčane spomine iz njega mladosti,  n  pr. dogodbo  o kupljenih lavorjevih   vencih   (..Triglav" 1. 1865) itd, a premislil si je, in na vprašanje naše odgovoril: da ga nij volja, mazati si rok s tem „člove-četom", po starej poslovici:   „Aut vinco aut vineor,  sempor ego mneulor!"   Toda po sili smo mu iztrgali vsaj neko pesen, katero „cum privilegio  auetoris" podajemo č. občinstvu v kratek čas.  Pesen slove:
„ltoln')ta! Nemcem prvi je čas,
A skoro mu bila plača je brca, Potem se robavs upčril mej nas, Kekoč, da ljubi očino ia Brea.
Potrčhnik smili se dobrim ljudini,
Dobil Aloievec hlev jo in jasli, ltog plan vam, blagim slovenskim iiioirm,
Opojlli dobro »te ga in opasti!
A kadar je osel v lile vi presi r,
Po volji najboljša nij uiu krma, Na led stopicat grd srborit,
Dokler v propatt K* n« vgetSM trma." —
Domače stvari.
— (Senzacij onalen telegram) Iz Ljubljane se nam piše: Minolo soboto popo-ludne se je naenkrat po mestu raznesel glas da so ruski nihilisti pol Moskve razrušili in v zrak vrgli. Povod tej novici je dala graška „Tagespost". Imela je z debelimi Črkami tiskan telegram, ki tako-le slove: „Moskva 12. marca". rCel oddelek hiš je razletel v zrak. Rilo je 20 mrtvih. 4 ranjeni, 16 pa se jih pogreša". Ob sebi se umeva, da je vse to gola laž: ali od „Tagespost" izmišljena, aH pa jej po kakem mistifikatorji natvezena. Zaradi tega se jej je precej telegrafiralo od tukaj: „Im Anschlusse zu ihrem Samstngs-Tole-gramme aus Moskau \vinl d^sselbe noch dahin organzt, dass die Nihilisten den ganzen nW(dga Strom" in die Lttft gesprengt haben, in Folgc dessen iiber Russland ein unge-heuerer Regen niedergeht und die ganze russische Kation Gefahr lanft zu ersau-fen." Dozdaj še graški list nij tega telegrama prinesel, zdi se nam, da ga tudi ne bode, ker odšlo se boji — mistitikacije.
— (Nagla smrt.) Rivši ljubljanski trgovec g. Jos. Hauffen je v soboto po noči po mrtudu zadet nanagloma umrl. Mož je imel 68 let, ter je bil upn vni svetnik kranjskega stavbenega društva.
— (Birm oval) bode g. ljubljanski knezo-škof letos v prvej polovici meseca maja po dekaniji k ran j s kej, v juniji ter juliji po dekaniji p o s t o j i n s kej.
Razne vesti.
* (Preko 7 0.5 00 n e o «1 d a n i h pisem) leži pri poštnej direkciji praškej, in sicer se je ta množica listov nabrala v jed nem leti ter samo v CeSkej. Želeti bi res bilo, da vsak, kdor piše pismo, pazi, da bode naslov natančen, ali če ga baš za gotovo ne ve, naj postavi na zadnjo stran svojo adreso. Tako bi pošte ne imele sitnostij s pismi, o katerih ne vedo niti kdo in kje je naslovanec, niti kdo je pošdjatelj.
* (Nepričakovana sreča.) V Flo-renci je nedavno neki tijakar obogatel nenavadnim načinom. Imovit Anglež ga je namreč izbral dedičem svojemu imetku, kateri se ceni od 5—G milijonov gobi. Ko so to vest naznanili siromaku in ko ga je vprašal mestni prefekt, kaj želi najprej, mu je vprašanec ves osupnem dejal: „E dajte mi dve liri, da mi bode vsaj moči opoludue pošteno obeiovati."
Dunajska borza 15. marca.
laviniO te »'grafično poročilo.)
Bnotoi drž. dol»f v bankovcih .	1	gld.	30	kr.
r n itn i drž. dolg v srebru .	. 72	n	(5	n
Z <ta rema........	. 86	ti	30	n
HtfO drž. posojilo   .   .       . .	. 1*8	n	f)0	f»
Akcije narodne banko    .   . .	. H36	n	—	n
	300	fl	25	n
	. 118	n	60	n
		n	—	n
Napol. .......	. 9	n	45'	1 n
		n	57	p
Državno marke ....	. 58	fl	15	
Umctoljiie
zobe in zobovje
postavlja, ne da bi bolelo in ne da bi odstranjeval korenine
zobni zdravnik
A. Paich.el,
(7G—7) polcjj Hradeekega mostu.
lVnjl>oljAi
salonsk premog
i u (44—81)
po iii»|ul/J«-j ceul pri |0gT~ A. DcbeTcl, rimska cesta (Gradišče) 19. 'Vg
Tulci.
14. in-rca: Pri   Slomi i J.inascb is   Kamnika. — Bauorn-frind iz Gradca.  - Smrdu iz Trsta.
Dr. Edgar vitez Aigner,
kopeljski zdravnik
v Krapina - Toplic a3a ,
dajo razjasnila 0 tej ko n iji v I.julilfaiti .,llotrl PtftM dne IG. in 17. marca
od 4. do .r>.' ure pnpoludne. (10.'}—1)
Sadno drevje na prodaj.
Naznanjam, da imam BBDOgO mladih
jabelk, hrušek in divjih kostanjev
na prodaj.
Ana Jarc,
(102—1) posest-ica v Medvodah.
Velika zaloga
posebno dobrega lM»lt'KU ali tit*ol<o rdečemu
dolenjskega vina -w
po 5 do 5     gld. veder proti pošil atvi posode pri
»-•j A. Cvenkeljmi,
v Sevnici (I,;i litenvvalil , Štajersko
w*w Hiša ~m
v < Vr*l<nlcl lit. blizu farne cerkve, z Je«l-iiim   iia«lhtro|>|4'iu.   pripravna /. i vsako obrt«
se bode na pn istovolj sej draJhi p'odavala dne 1h. muren t. I. dopolnilne. V bi.ši je O noI> 1 Ituliiiijii, a ki«-1 J. Po'efC 2 hleva za ži.Jiio, 11   lil«-»i   t\  |.r.t i« ■«•.   -I. i «li-n i.   dri urni«* ji in
vrt 1'oslopja s»> krita z «i|»c>k<». Kdor želi to hišo kupiti, naj pride omenjenega din- k dražbi, ali njij se u/i- pnj pismeno obrne na
(W—'J)
Janeza Milavca,
v Cerknici pri liakeku.
0
Naprošeni smo, da ta telegram objavimo zavolj niega posebne važnosti.
Vlada francoska
je ukazala popolnoma razrušiti in podreti tuilerijsko palačo v Parizu, zato bo francoske ob asti odpovedalo vse prostore v tej palači nahajajoče se največje trgovin* sv»-ta.
Ker se morajo prostori v dmočei em kr-tk.-m času i/prazn ti. in bi se izgubila kavcija 4(0.000 frankov, ako bi se no izpraznili do določenega obroka, zato je d.rekcija to trgovine, pod vodstvom g s poda Olivora v. d. S., g as.»vitega trg ivca iz Amsterdama, v jednej glavnej skupščini ukazala, da se vso blago /a majhen del prodajdskih trnfikov podari« ker j« i emog-en tol k-i zal .ge blaga v tako kratkum času v Parizu razpiodati; zato je b.lo vse blago v jednakih delih razposlano na Avstrijsko, Nemšk ■ in Ang eško    Omenjamo še enkrat:
"Vso "bleug*© cL©"bi se zastonj
samo za niajheno odškodovanje jirodajalskih treskov.
Vodstvo prosi, naj čestito čitajočo občinstvo to vrlo ugodno prod.ijalsko uizuanilo popolnost* uporabi in naj so samo z jedno naročbo za poskus preveri, kako reelno. solidno in neverjetno po ceni je to blago, katero se j-* dobno i* v.i o krajev sv. ta.
V dokaz, da Je vse »trogo nolldno, naj »luži naznanilo, da vzeiucuio »rez ugovoru nazaj \ hm k komad, ki komu ulj i»o rictl* ter da       zaiiiciiiiuu z drugim,    lo we Ja\vno ob«ezujviuo.
Zato/ja celega hla/ja <£ri jMv&tfo-Ofjev&ho.
EO 0 žepnih ur na valjar od najfinijega
fr;»i.«,..hke_ ;t double-ziau, na minuto rt*git-
hrane, pieje gld. 14,  *daj samo gld. 4.tJ.>
Vrlo eleganten  k.■ ni;«■ i.   D.i  dobro gredo,
jamči se lei 2325 ur na sidro s 15 rubinov, izvrstno na
soKuuuo rr, asifaUe  pf j gld. 21, zdaj satuu
gld 0.7.■ Od najutieji"ga srebrnega niklja,
gr.ivrate, •> letno jamstvo. 36.0 remontoir ur od pravega double zlata,
nat.jajo se na aozici brc/, ključa, priznano
najboljša in najcenejši  ura Bveta, preje
glo  2    /d.i b uio gld. *.50. 1400 pravih remontoir ur od pravega 13lot.
puuu.iauega Stvora, navijajo m,- na kozici
br i ključa, s katalliu pripravo in pravim
kolesjem idnkja, n.i sekundo repas.rane,
ne verjelo,  še  nikdar tak •  v eeuo: prej
gld. 06  BdnJ .-a.1.0  g d   14 50. 420O francoskih ur za buđenje, jako pripravne 1UU1 Kot uru -..i ji Mi . iui/,11,  vso /.
r..poliiijo, prej g d. I l",  iUaj aaum f_, 1 * 1. 4.2 .
vilo v.,/iie   a vs k    rod in   111 oniiu.ka. 49t0 amerikanskih, dežnih plašče v od kavčuka  V »rt       VOln.   o,l,   .... jOUII J  »UuUl Cl, ■
galuna vrilll« sUKija,   11,t tliugitj plašč, in piouro ga ni uirai ui mokrota, \<n-, gld. lo, zdaj samo gid. 7.30. N jpraktićnejše 111 naj cei as   00 aci.o.
lbOO dežnih plaičev za gospe od prsveg* an,,ica .eg..   a«o,aiu6viit»aa   u. j.reuiočljiveg.. cbc v io<,-8ukna, uajuovejs j  tr^tneoake 1108 Vs.tku   w liku ,11,   pieji.   gld. 6\.>t zuaj uaiuu g 1. i\f>u
3uG0 kostumov za gospe od pravega a>,g e ek g . ucjjiomocijiv cg.* BUkna iz klobuds-v.uc, s ki.iniin g.iapouako suKiijico, usjko* risiuise, uajlepšj, uajuoi.ejšu m ttajpoiri b-niši- žuiioko <iin.ie.uo. Mosa najnovejša; prej gl.i. j<, znaj nm.i K>a b.ou
400   oblačil od klobučevine za gospe, iu
Ji I.,..!<' j.ll   1,1 UjuCa li. LUlit   , U« g.lli.«' "ZdiJ-
saua, tako gorka, da nj tr< ba drllge zimsko ub.eku; prej gld. 2^, zdaj samo gid. 1. Xs v eijetiio v ceno.
G500 tuoatov namiznega orodja od brita-nija srebra. Najboljše angleško m tesico bi»go. J umi ude ek sveta, ki ostane tuui po 30letnem ratljenji bel, kakor pravo 13i-tr.o srebro, prej tucat gld. ltf, zti.tj 12 I, ,.11..0.0. okiipai samo giu. . Vse od druzih tvrdk naznanjeno blago je ponarejeno.
15 000 tuoatov namiznih žlic od britanija-
srebra, a.itežj o /.<•, uma uj veano ueie. T.n I c s ne more razločiti od pravo srebrnih od 131otnega srebra, erej gld. »d
v«. Ii 12 komadov »amo g d. Si.fiO, in 12 zlic za kavo, pnj kIU. 4,   daj gld. 1.2 . 1'np lOĆ.i Hrt i os  h ••
20 ( zajemalk za Juho od britanija-srebra,
n. jb i j o(3 iu iiii|,<z|M tlelo, osiau.jo zini oui bel--, iire) g d. 5 tdaj samo g d. 1. Zajemalko za smetano prej g><i. o, zdaj sauiu 5" n"vč.
50CO parov svečnikov za sobo ud britanlj« 81 ur eg . ukmu, ac iiej ■ ,«o<l jamstvom zmiiom beli, elegantnu got 6ke oblik , \>r< \ gld. f). /.iii.j jeduu par sam < g d. 1.1». Strastni v «eno.
GOOO ikatljio za sladkor s posrebrenim krovom mi   poUmav koui, od   britaiiija-arebra
kinu.-i,I  Bi UIO  gil.  I. n.
3570 sukenj za gospe od klobučevine,
ki.iMu:   /. i).11 . 1 ,1 ,... 11 , o| 11,10  p.inattjtuu V.i
piaki.cna  oljlcka  m   tu pruceulji va, prej
glii.    5'i   /.<|m| h - m    j.8 1. ■t .s., zimskih ženskih rut iz čisto ovčje v»Iuo
v naj no 1 jsiti .<n ja uuib bojih, idečo, sivo,
minil.., rj.,vi», v ijol.ćno itd. jtduobai Veno.
komad t;Id. 1.95 .'»'H/u srajc za gospode od najboljšega plati.e-
in ha sriiii^., ..lauka ali  f.i^ m-prsa, ptu,
gld 4 6u, zdaj samo gld 1.50. r'rsa so g.adka
6(0 istr k 1,
525u srajc za gospe z bogatim, krasnim sva.j-OaiSn iu vil an tu poilstav kum, prej gld. 0. zu.tj »mini gld. 1.5 . Obdarov. nu zaradi iz-vrst e kvant, ti
tiotO nočnih korsetov za gospe, s krasnim
OUUottliai \e/. j,n. ,. m   po vatj Uolžim, prej
glo. 7, maj sauiugd. 1-60, <.d ti(ik*'g bar-hoiita tudi aaum gul. 1.50. Krasen kom.ol za vsako gin no.
34 0 ženskih hlač, s plisejem in vczjaujem, ali t<u priti.ii ci. lfnia ali trškega ImrlianU, prej g.ti. ,.50, zdaj samo gld. 1.50. Tudi za giMpodf,
IO.00O tuo. fran. batistnih žepnih rut s
barvi umi |. om hijiii oarva s<i v pranji iie izgubi, vso obrobjeno, tucai samo gid. i. 6000 tuoatov svilenih žepnih rut, od najtežje iy ti^kt- avilt;, vsak Komad Ur gebarve, prej gid. \±, idaj tucat samo gid. a i*5. It.bi se jih lebko tudi kot rute v.a okulo vr*.tu.
6<)0 ■ pravih angleških potnih pit do v iz
L U n«, i.ajii l e. .1. u.»)l» Jnv Ue.o, mi 110-1 tiliodno potrebno za li si, družino in potovanje in oblačilo, komati aaum gld. 5, pr i '-t hI v«". <• namiznih garnitur, t>estoječa jedna iz 12 1l.141.iico. .iiTn jem v in lednega velikega uuznega pregrinjala, vsi s cvetlicami pre-prele o, prej gld. 7, zdaj vse skupaj samo g <i re^ PO rpli-o vsikei b'A .
K460 tuoatov amerikanskih svilenih no-govio, piiji'iii.i u »•« tudi iu. j Siuiskimi nog.1 o<mi, aesajo por, prej g d. 8, zdaj vs. b Ij, parov skuti j nun 1 g.d. 2 90, ne-obli d »o /.;i vasic kh potrebno
i4w0 tuoatov amerikanskih svilenih no-
gOVlo, ,.-jzU a . ,ši Uusa, ker Id tli uogo iu votoa .<a prijet n način pot, pr<j 12 parov gid   12, zdaj 3 pari samo gld. l.oO. Tega
238
Se  1.11
kožuhastlh pletenih jopio /a gospode tU gu«| 0, J..11i10 oim.no /.o,', r prelilajenje; kdoi ljubi s. oje zdi .«jo, naj si vsak naroči to čudovitu stMjc 1. j, don kimu ni ^l.i 1.25. 6000 pip od i.ajliuejo uineitii iu..i -Ue pene, s k MUlin   okovom   od   pravega kitajskega
sroura, kuuiad nanio ga. 1.3.;, prepotrobuo za vsakega, kd »r k.di. Proatipci 10°/0 popust ka
.i t o briljantnih prstanov. Pouar jeno mam-ji» tu lu u vuijei..o krantiega ognja, v ilonti e-z.a. u, pnj giu lo, zdaj samo gld. 2, vsi- \  lia ... Ii.iižu ii-teui rtu.-ji.
..o o parov briljantnih uhanov. Ponar. v ptuVvUi iU iuvkviu bi uru u uvema kamu-nouia katerih ne mi.ro nob deti diagotinar sveta 1 d pravih razločit, prej gld. 1-, zdaj jeii.ii p.r v ii.tuui baržuiKiSom etui-ji samo g d. 2.'i0
16OO briljantnih medalj 011 o v, ponarejeno od d, u» 1 zlata, p ajaiu z uajlepsimi pouaro-juinui, o.iljaiui, ou praveg. »lata so no more raz.oč ti, prej gl it, zdaj samo gl. 2..0. Kra 1 ■>    001 nI.
120. briljantnih naročnikov, tako kakor piav>, uooeUeu ui.igouuar svutii jib ne more od pravifa raz. č ti, posejani s poua-re.eii.no ui 1 j.niti, prej g.d. Iv, zdaj samo gld. 3.  Čudo bijuiiterij iko.
I75i briljantnih brošev, ponar. v najfinejšem sreuiueiti ,.ouai ouiooku, z več nego 20 ponar. kiluionov, prej gld. 12, zdaj samo gld. 2. 0.
(595—6)
Naslov: II ii ii |i i - S p e «1 i l i i* n internat ionaler Waaren.
Mtothenthurmstratse f*. geyenUUer tteitt /i/v/n« •//«-« M'atais, IM 11 \.
Izdatelj in urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".