FoStafnm plačana ▼ gotovini. Leto LXXIV^ št. X90 Ljubljana, sreda 17. decembra l%fl-XX Česa 40 cetriL UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCGEN1JKVA ULICA 6. —TELEFON: Sl-fcl, S1-2S, Sl-M, I1-J5 la Sl-M. —Iahaja ?al dan opoldne. MeseftaB naročnin* •.— U Sa inozemstvo: 15.20 L-EKIjJTJCNO ZASTOPSTVO sa oglase lz Kraljevine Italije ln Inozemstva Ima CONCESSIONARIA ESCLUSTVA par la pubblicita dL provenienza itallana ed UM ONE PUBBLICITA IT A LIANA S. AM MILANO estara: UNIONE PUBBLICITA ITALLANA S. A„ MILANO. Srditi spopadi pri Gazali Odpor pri Bardiji — Bombe na Malto — 6 letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 16. decembra naslednje vojno poročilo št. 562: V a. bojišču pri Ain el Gazali So bile ▼ceraj dolge in srdite borbe. Proti našim pehotnim postojankam in našim tankom so bili večkrat izvršeni trdovratni in siloviti napadi. Italijanske motorizirane in oklopne divizije so se s podporo velikih nemških edinic borile z izredno odločnostjo in so prizadele sovražniku znatne iz-grube. Zažganih in uničenih je bilo mnogo oklopnih voz in zajetih mnogo ujetnikov, med njimi neki brigadni poveljnik. Poskusi napadov proti postojanki v Bardiji •o bili zavrnjeni. Nemško letalstvo je včeraj sestrelilo Sest sovražnih letal. Dve italijanski letali se nista vrnili. Na mesto Bensazi je bil izvršen letalski napad, kj je zahteval dve smrtni žrtvi, dočira je bila povzročena škoda neznatna. Preteklo noč je angleško letalstvo bombardiralo Taranto in pri tem brez večje škode zade*o nekatera poslopja. Med civilnim prebivalstvom ni bilo nobene smrtne žrtve. Protiletalsko topništvo je takoj nastopilo in uničilo tri letala. Bombe, ki so bile odvržene na Augusto in v pokrajini Brindisi. niso povzročile škode. Naši letalski oddelki so se tudi snoči podali nad letalsko-pomorske cilje na otoku Malti in jih bombardirali. Uspešen razvoj drage bitke v Marmariki S fronte v Marlariki. 17. dec. s. V ponedeljek so bili boji izredno srditi. Sovražnik je vrgel nove motorizirane sile proti našim položajem in si je skušal za . vsako ceno utreti pot skozi naše vrste. \ Moćne sile oklopnih vozil so s podporo topništva in letalstva pritiskale skoraj ves dan na odseke, ki so jih držale italijanske divizije. Toda sovražnik je bil vsakokrat odbit Naši vojaki, ki so se borili mrnasamrn odločno in prehajale v silne protinapade, so prizadejale angleškim silam hude udarce. 15. december je bil med najslavnejšimi dnevi za hrabre divizije, ki so v Marmariki ponovno dokazali, da so hrabri in vztrajni. Neka divizija je razpršila večji oklopn; oddelek ter uničila več oklopnih vozil ter je ujela precej ljudi. Neka druga divizija je dosegla velike, skoraj legendarne uspehe. Oddelki te divizije so uničili nad 100 mehaniziranih vozil, tankov in oklopnin avtomobilov. Uničili so nadalje baterije in ujeli mnogo ljudi. Neka druga edinica je odbila tri sovražne napade ter je trikrat prešla v protinapade, pri čemer je imel sovražnik več sto mrtvih Zažgani so bili sovražni tanki in ujeta večina njih posadk. Neka divizija je zavrnila vse sovražne napade ter trdno vztrajala na svojih položajih. Vse naše Čete so se borile z enako vnemo in hrabrostjo. Italijansko in nemško letalstvo je še nadalje krepko podpiralo operacije sil na kopnem in je bombardiralo ter raznršilo motorizirane oddelke Uničilo je več sovražnih topov ter zaustavilo več oskrbovalnih kolon. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 6 sovražni letal. Velik delež italijanskih podmornic v atlantski bitki Berlin, 17. dec. s. V pooblaščenih krogih opozarjajo na veliki delež italijanskih podmornic v borbi proti Angliji. Od 10. junija 1940 do konca avgusta 1941 so italijanske podmornice potopile na Atlantiku 62 angleških trgovinskih ladij s skupno 401.440 tonami ter 12 petrolejskih ladij s skupno 89.525 tonami. Italijanske podmornice so potopile tudi eno lahko križarko. 3 rušilce in 4 pomožne križarke. Poudarjajo, da je ta uspeh italijanske vojne mornarice, ki je bil prvič dosežen na Atlantskem cceanu. izredno važen, kajti fašistične pomorske sile so se morale šele privaditi prilikam na tem področju. nrasnoennnn Ofenziva proti Honkongu Topovi in letala rušijo Victorijo — Novo bojišče na Borneu Sovjetske fzgube v krajevnih spopadih Bstnbe na Sevastepelj, Vorosilovgrad, okrog Valhova in na zaledenelo Ladoško jezero — Pred Aleksandri]o potopljena angleška križarka Is Hitlerje-veg-a glavnega ^tana, 17. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje vojno poročilo: Pri Krajevnih hojih v več odsekih v/--.n rine fronte je utrpel sovražnik rudi včers»j hude izgube. Bojna letala so bombardirala cilje pri Sevastopolju in na področju i»ri Vorošilovgradu, močni oddelki bojnih in strmoirlavnih letal pa so posegli tudi v roje na kopnem. Na področju pri Volho^u, kakor tudi na ledeni cesti Ladoškega 3«»*.e-ra so letala zadela z bombami oskrbovalne kolone ter jim prizadela znatno šk'ido. %a visokem severu so strm o glavna letaia. bombardirala železniške cilje na marnn.r>ski progi, kakor tudi protiletalske baterije in taborišča sovjetskih čet. V severni Afriki je prišlo na področju zapadno o največjo željo, severnoameriškega obroča«, so silno presenetili vso javnost. Nastal je val ne-zalovoljstva in očitkov, naperjenih proti Rooseveltu in posebno proti Knoxu. Zaradi tega je Roosevelt docela spremenili ton svojih malone dnevnih izjav in govorov ter je kar sam pesimistično obeležil dobljene udarce. Našel je vse polno izgovorov spričo »velikih daljav, razpršenega vojnega brodovja in podatkov o izgubah, lit še niso bili definitivni«. Hkratu pa je sprožil ves židovski mehanizem radijske in novinske propagande, ki bi morala z gesU o »ameriškem patriotizmu« javnost takoj spet pripraviti do sloge. Kar se tiče Knoxa, se je raje odprava na Havaje, da sam »vidi«, kaj se je zgodilo. Ko se je vrnil, Je iizjavil, da so bili potopljeni oklopnici »Oklahoma« in >Arizona«, ska ladja >TJtha« in minonosec >Oglala«. Utonilo je 2729 častnikov in mornarjev, ranjenih pa jih je bilo 656. Tudi izgube vojaških letal so bile velike. Knox se je skrbno čuval, da ni navedel poškodovanih ladij in naglasil je takoj, da se »ravnotežje na Tihem oceanu ni spremenilo, pa da je vse ameriško vojno brodovje na morju in na lovu za sovražnikom«. Knox seveda ni povedal, da do stika s sovražnikom doslej ni prišlo, čeprav se Japonci izkrcujejo pod zaščito svojih vojnih ladij na vseh otokih in polotokih Pacifiškega oceana. Tudi VVendell VViUkie se je še bolj udinjal Rooseveltu in je iz propagandnih razlogov celo obedoval pri njem. Ko je odhajal z obeda, je dejal, da »se počuti mnogo bolje in da škoda na Havajih ni tako velika, kakor se je spočetka mislilo«. Vprašanje pa je. ali se bo prebivalstvo Zedinjenih držav zadovoljilo s takim zagotovili. Roosevelt je imel tudi včeraj govor, v katerem pa ni z ničemer opozoril na dogodke in potek vojne, marveč je v bistvu le prlp""rnilr da Je vojna Nemčije, Italije in Japonske Strma 8 »SLOVENSKI NAROD 'em v zvezi vprašanja, ali po zakonu zadostuje samo kvalificirsuii položaj ob dospelosti odpravninskega zahtevka, ali pa je potrebna tudi kvalificirana čakalna doba. Avtor je pravilnega mnenja, da zakon ne zahteva kvalificirane čakalne dobe. Zadostuje torej, da uslužbenec opravlja take višje posle vsai v trenutku razveze službenega razmerja. Po posel>ki naredb; so upravičen' do odpravnine vsi posli, k' opravljajo gospodinjska dela z- plačilo v gospodarjevem gospodinjstvu in so spre;eti v njegovo dru-žno. Službeno razmerje mora traiati najmanj 10 let. Podobno velja po novinarski uredbi za novinarje, le s to važno izjemo, da se zanje zahteva kvalificirana čakalna doba. Med številnimi ostalimi podrobnostmi, Ki jih pi^ec obravnava zelo izčrpno in pregledno, je zan:mivo. kako je razumeti drU(fl pogoj za pridobitev odpravninske pravice to je neprekinjenost službenega razmerja Pravilno je njegovo stališče, da zakonitih določb ne smemo tolmačiti samo po zakon- Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je z okrožnico z dne 11. t. m. izdal nadaljnja pojasnila k racionirani prodaji tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve. Dobava sukanca Dodatno k okrožnici z dne 24. novembra po jasnu je okrožnica, da bodo industrijska podjetja neposredno dobavljala trgovcem nove zaloge preje za šivanje (sukanca) za prodajo potrošnikom. Na enak način se bodo oskrbovale s potrebnimi količinami industrijska in obrtna podjrtia. Prodaja tem tvrdkam se bo vršila ^ct-v.o proti predložitvi nabavnlc. ki jih iz'la 7*orrv>a za TOI. Tekstilni material za ženske učiteljske in strokovne šole Žensko učiteljske šole, ženske strokovne Sole in ženske strokovne učiteljske šole k»h- Riževa polja so dala naenkrat še obilnejšo letino, cene čaja so silno poskočile in prinesle ogromne dobičke in Dai Yo-kove trgovske hiše so delale po možnosti še sijajnejše kupčije. Kljub neizmernemu bogastvu se je pa Dai Yoka strašno dolgočasil. In sklenil je obrniti se za nasvet na velikega modrijana Chika Matsu. Morda bi mu pa on znal svetovati, kako bi si mogel človek s tolikim bogastvom preskrbeti kratkočasje. Chika Matsu je dolgo razmišljal, potem je pa svetoval bogatinu, ki je bil še samec, naj se oženi. Dai Yoka je izbiral med hčerami najvišjih v deželi. Najlepša in najbistro-umnejša je postala njegova žena. Za njen prihod je dal svojo palačo bajno okrasiti in vse, kar je bilo razkošnega in dragega, je bilo' kupljeno za njo. Murasaki, najlepša med lepimi, je prišla v svoj novi dom in takoj se je radovedno razgledala po njem. — Palača mi ne ugaja. Daj Yoka. premračna se mi zdi. Ali bi mi ne hotel zgraditi nove? Dai Yoka je takoj zapovedal zgraditi novo, svetiejio in lepšo palačo. Najslavnejši gradbeni tehniki in umetniki dežele so bili zaposleni pri tem. V najkrajšem času so zgradili razkošno palačo, v kateri bi se celo bogpvi počutili dobro. Murasaki je prišla s svojim možem in si ogledala novo palačo. -r Prav 3*t =- jft ffcitla I #¥»- jim sladkim, žvrgolecim glasom, — to- ykem besedilu, temveč jih moramo zajeti s. širšega socialno gospodarskega stališča. V nasprotnem primeru bi namreč mogel pod ••.'n k poljubno izigravati zakonite določbe, ki govore o »nepretrganem trajanju« službenega razmerja. Ne gre za prek in j en je službenega razmerja, kadar *e nova delovna pogodba sik lepa med istimi soib o istem predmetu službovanja in je vzdržana časovna kontinuiteta. V takem primeru teče čakalna doba uslužbencu kljub eventualni novi pogodbi naprej Odpravnina po drugih vidikih V zakljuemh --^'avi:h se pi«ec bavi /•> usodo odpravnine v primeru stečaja, prsil-ne poravnave izven stečaja, izvršb: in v davčni zakonodaji. Na kratko 'e dotakne pogodbene odpravnine in končno ureditve odpravninskega vpra.šmia r mednarodnopravnem pogledu. V zadnjem primeru je odločilne važnosti zla^t' moment nastanka odpravninske pravice in odpravninsikega za htevka poleg splošno priznan.h mednann! n »pravnih koliziiskih norm. Tako je dr. Lev Svttek izčrpno osvetlil važno poglavje našega delovnega prava Razprava kaže. da je avtor nroko razgledan in v snov temeljito poglobi:en. Od niego smemo pričakovati r*e nadaljnjih prilogo v k naši mlad' pravni zn-zro*^' f služ- bi praktične potrebe. ko dobe nakupne bone za nakup tekstilnega materiala, potrebnega za ženska i očna dela učenk. Te nakupne bone izda fi-govinsko-industrijska zbornica. Da dobe te nakupne bone, se morajo omenjene fele obrniti na zbornico s prošmo v kateri morajo podrobno navesti material, ki ga potrebujejo, in označiti kakovost in količino za vsak razred s številom učenk posameznih razredov. Zbornica bo Izdala nakupne bone posebe; za tkanine in prejo in pote-bej za sukanec ter prejo za vezenje in krpanje, vse po navodilih Visokega korr.j-sariata. Zbornica ki bo dodelila kaki žol: nakupne bone za tak material, bo odštela že priznane količine od celotne količm-3, ki pritiče šoli na podlagi izdanih odredb, šole naj upoštevajo, da morajo prošnje vsebovati le najpotrebnejše, ker je treba varovati štednjo v vsakršnikcl; pr4- da podnebje tu mi ne ugaja. Daj mi zgraditi palačo na morski obali. In nabob je zapovedal zgraditi palačo na morski obali, kajti svojo ženo je oboževal in izpolnil ji je vsako željo, pa naj je bila še tako muhasta in draga. A Murasaki je imela mnogo želja. Zahteval je, naj ji bo v vsaki palači na razpolago več sto naj k rasne j ših kimonov, izrazila je željo, da bi visele v njenih sobanah zavese iz pristnih biserov, želela je, da bi ji zgradili lastno cesto preko vse dežele, po kateri bi smeli nositi samo njo v njeni nosilnici zapovedala je zgrabiti svetišče, ki naj bi bilo višje od bližnjih gora. Zahtevalo je, želela, zapovedovala — pero se upira pri misli, da bi moralo zapisati vse njene želje. Dai Yoka je prebral svoii ženi vsako željo iz oči. Kupoval ie, naročal in plačeval in bil je pravi vosek v njenih rokah. Tiste dni se je sestal s sivolasim modrijanom Chiko Matsu Videč nabobovo zgubano čelo, nemirne oči in udrta licn ga je modrijan ves v skrbeh vprašal: — Mar §e vedno nisi srečen. Dai Yo-ka? Kaj ie vedno.ne veš. kaj bi počel s tolikim bogastvom? Tedaj se je Dai Yoka bolestno gin j en ozrl na starca. — Prav nasprotno ie res. Chika Matsu. Zdai si noč in dan belim fflavo z vprašanjem ocj kod nai vzamem dengr. v*e zelje moje žene. Visskt Keniiss? na umetniški tta&t M Visoki Komisar Ekscelenca Emili o Gra-zioli je obiskal včeraj popoldne razstavo, ki so jo priredili naši impresionisti v ra-stav-ni dvorani galerije Obersnel na G osno sv et-skj cesti/ Ekseelenco Emilia Graziolija, ki so ga spremljali kr. "tiskovni ataše dr. Joannin, majorja Pelagij in LombardJ, ter kapitan Spacaiora, je sprejel in pozdravil na razstavi nestor umetnikov v novi pokrajini mojster Rihard Jakopič ter razstavljalca akademska slikarja Matija Jama in Matej Sternen. Visoki Komisar si je pozorno ogledal razstavo pokrajin, portretov in tihožitij, ter je pred odhodom iskreno čestital razstav-Ijalcem spričo visoke umetniške vrednosti razstavljenih del. Rektor in profesorji univerze pri vrž^emTCott^sagju Ljubljana. It. dcceiv.bra. Pred včerajšnjim zjutraj je Visoki Komisar sprejel v vladni palači rektorja in profesorja ljubljanske Univerze Rektor je prečital spomenico z udanostnimi pozdrav: in o lojalnosti akademskega profesorskemu zbora. Visoki Komisar se je zahvalil za pozdrav ter se je nato razgovnrial z na-vzočnim glede raznih vprašani k! se tičejo naše univerze Fsrvi sestanek odt?r?a za zasebno zavarovanje Ljubljana, 17. decembra Predvčerajšnjim ob 18 uri se je v vladni palači prvič sestal odbor za zasebno zavarovance, k: ie bil ustanovljen v srn dekreta št. 53. Visokega Komisarja. Sestanku je predsedoval osebno Ekscelenca Emilio Grazioli. V teku setanska so biln proučena razna vprašanja, ki se tikajo zasebnega zavarovanja v naši pokrajin: Iz Spsdtsfe štsfos?ske — Film »Nova Azija« v Mariboru. Mariborčani so videli zadnje čase več nemških kulturnih filmov. Ta teden je pa v Grajskem kinu na sporedu film znanega, raziskovalca Afrike Colina Rossa »Nova Azija«. Film je bil priznan kot kulturni in vzgojni. Azijo prikazuje tako, kaki ina je bila prej in zdaj. Colin Ross je izdelal film na svojem zadnjem potovanju po vzhodni Aziji v letih 1939-40., ko se je mudil na Japonskem, v Koreji, Mandžukuu, Indiji, na Kitajskem in Siamu. V filmu je prikazana Japonska kot pionir v delu za novo Azijo. — Obvezna prijava ameriških državljanov. Vsi v mejah Velike Nemčije bivajoči rad 15 let stari državljani Združenih držav so pozvani, da se v 24 urah osebno javijo najbližji policijski oblasti. Prav tako morajo prijaviti v 24 urah vse izpod 15 let staro ameriške državljane njihovi zakoniti zastopniki pristojni policijski oblasti pismeno ali ustmeno. Pismeno ali ustmeno se morajo javiti tudi vsi, ki so brez državljanstva, pa so bili prej državljani Združenih drža\" in tudi taki, pri katerih ie dvomljivo, dali so ameriški državljani. Vsi državljani Združenih držav in ki so brez državljanstva smejo zapustiti kraj, kjer so bivali, ko je bil objavljen ta razglas samo z dovoljenjem za njihovo bivališče pristojne policijske cblasti. Za drn^e pokrajine Nemčije izdano dovoljenje u^; ie z objavo tega razglasa. Ljubljana, 17. dcc°- bra. V ponedeljek je Glasbena Matica ljubka priredila intimni koncert pianistke Emilije Dernovškove in sopranistke Polajnarjeve. Pretežni del vsega koncertnega sporeda je izvajala pianistka Der-novškova, ki se je tokrat prvič predstavila ljubljanskemu koncertnemu občinstvu. Dernovškova razpolaga vsekakor z odlično tehniko, ki je razvidna iz sigurnosti nastavka, težnega ravnovesja med po?ame7n;mi toni. načina oblikovanja tonov in fraz v estetskem smislu besede in obvladanju tehn:čnega parta. Tu pa tam ce te sicer kn+eri ton razgubil, vendar je b'lo to z oz^rom na njen prvi nastoo po-v-Fm raztunTjfvo. Človek ki obvlada določene temelje, iz tistih raste, četudi u+esneio tu ali tam nastati majhne ovire, ki razvoja samega nič ne motijo. Isto mislim rudi z omenieno pripombo glede pianistke. Prav tako kot v tehničnem, pa je Dernovškova pokazala izrazit smisel za vsebinsko oblikovanje, ki ga noimuje docela pravilno in je v skladbah svojega sporeda to tudi dokazala. Logični smiselnosti tonskih potekov je priključila tudi vsebinsko in ju je povezala s tolikim razumevanjem in poglobitvijo. da je po-ustvarila močno učinkujoče muzikalne tvorbe. Zlasti je ta enotnost našla poleg Beethovnovih »Variacij v e-molu« izraza še v vsebinsko naravnost razkošnih »Pes-rmh zimskh noči« velikega sodobnega češkesa glasbenega mojstra Novaka: vsaki izmed njih ie umela dati tisti ne"n.i nrizvok. ki tipizira vso Novakovo glasbo. Enako pa je izzvenela dojemljivost njenega vživetja v Kaanovi »Fantaziji« na čudovito globoko zaieti in prekrasni Smetanov ciklus »Moja domovina«; slišati prelestni motiv iz »Vltave«, ki pričara vso srebrnobelo lesketajoče valovanje toliko onevane č^ke reke. ie že samo na sebi do?ivefje. Temu. doživetju pa ie pianistka znala vliti še globino, iz katere se je zrcalil« iskrenost in vernost nienega občutenja. Spored, ki ie bil tako tehnično kakor vsebinsko težak, ie izvedla na zelo dostojni izvajalni višini in ie dosegla temu odgovariaioči. lep uspeh. Uoam, da io bomo o'l^lej sh'šali večkrat na koncertnem odru in da bo v bodoče našla odziv, kakršnega po svojem tehničnem zna-niu in no svoji vsebinski potenci zasluži. Prepričan sem tudi. da bo z ozirom na stopnio. ki jo je pokazala na omenjenem koncertu, dosegla po kvaliteti še mnogo v'šjo stopnjo. Kazen njanistke Dernovškove ie nastopila §e Polaicarjeva. katere odlične glasovne kvab'tete in tehnično izSoi^no^t poznamo že iz Opere in produkcii Glasbene ^kademiie ter rsrrvh druem koncertov. <""enray ne naibo**i glasovno raznolo^erja. ie vendar prav Igno zapela Favč'čevi »Uspavanka« in »Kaj mi pravi ptiček«, Ravnikov »Pozdrav iz daljave« ter Lajov-čevo »Kaj bi gledal*. Spremljala jo je solistka Dernovškova sicer diskretno, pa še zdaleka ne tako, kakor bi z ozirom na njeno solistično igro pričakovali. Je pač očividno izrazito solistični tip, ki ji je spremljevanje bolj tuje — če seveda niso bili vzroki njenega načina spremljanja kateri drugi. V celoti je koncert Demovškx~>ve-Polaj-narjeve zelo lepo uspel in ju je občinstvo sprejelo z iskrenim priznanjem cd.— iS mimmm i ca H O I E U A R Danes. Sreda. 17. decembra: Lazar DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tajna ljubezen Kino Sloga: Tragedija na K.2. Kino Union: Dva milijona za en smehljaj Razstava umetnifiko trojice Drbenjak - Jaka« - Mihclič v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9.30 do 18. Koncert Angela Jarca in Marije Tirmove ob 18.30 v dv rani Pokrajinske delavske iveze na Miklošičevi cesti Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. predavanje ing. Franja Jane-žiča o j^Zimskem zatiranju škodljivcev in bolezni v zelenjadnem in sadjem malem vrtu ter o zaščiti koristnih :>tic« ob 18. v kemijski predavalnici na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. DE21RNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20. Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. V znamenjs? sloge tr©pe zvčze Berlin, 17. dec. s. V tukajšnjih političnih in novinarskih krogih opozarjajo na pomen zasedanja komisije trojne zveze, kateremu je dalo poseben poudarek sodelovanje najvišjih predstavnikov nemške oborožene sile. Sestanek že pomeni novo etapo na poti do postavljenih vojaških, političnih in gospodarskih ciljev. Komisija bo odslej v tesnem stiku z Japonsko. Kakor je omenil veleposlanik Al-fieri v svojem govoru, združuje solidarnost vseh treh zaveznikov razne fronte v eno samo, kajti borba proti skupnemu sovražniku se razvija istočasno v Rusiji, Afriki, na Sredozemlju in na Tihem oceanu. Prav primerno je bilo, da je poslanik Alfieri v svojem govoru omenil, da je najuglednejši japonski nacionalist Tojo pred tremi mesepi poslal Duceju in Hitlerju zlat meč kot gotovo oznanilo zmage. V trenutku, ko stopa Japonska v vojno in zahteva svoj del v borbi in zmagi, sta oba voditelja osi zgrabila meč za borbo proti skupnemu sovražniku. Tega meča ne bosta odložila, dokler ne bo zlomljena in premagana židovska in plutokratska koalicija in dekler ne bo trium-firala stvar civilizacije in pravice. Vrhovni cilj italijansko-nemško-japonskega pakta je novi red v Evropi in vzhodni Aziji. Marjan Lenasi umrl Ljubljana, 17. decembra, Po kratki in mučni bolezni je davi ob 2.30 nenadoma preminul v cvetu mladosti g. Marijan Lenasi, stud. tehn. kcm. Izguba nadarjenega in marljivega, vseskozi vzornega mladeniča ni hudo prizadela samo njegove mati-re in bratov, marveč tudi širok krog njegovih prijateljev in tovarišev, še pred dnevi je čil in zdrav snoval načrte za bodočnost in se ves predajal študiju svoje stroke. Njegova nenadna smrt je zasekala globoko vrzel v našem akademskem naraščaju. V prezgodnji grob je leglo nadebudno življenje ln največje upanje njegove neutolažljive matere. Na zadnji poti bomo spremili nepozabnega Marijana v Četrtek, 18. t. m. iz hiše žalosti na Viču na viško pokopališča. Počivaj v miru, dragi Marijan! Nesreče T.j::bljana. 17. decembra. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico več ponesrečencev z dežele in mesta. — Terezija Medved, 3Slctna žena delavca iz Malega Gabra je ranjena na glavi. — Antonija Legan, 401etna šivilja iz Žužemberka se je močno poparila s kropom po nogah. — Enaka nesreča je doletela Antonijo Gregorič, 591etno kuharico v Domu visokešolk v Ljubljani. — Pran Zupančič, 221etni delavec iz Dol. Logatca, se je ponesrečil v gozdu; zagrabila ga je veja in mu zlomila desno nogo. — Fr. Majcen, 10-letni kovaški mojster iz Škofljice je padci na cesti in si zlomil levo roko. — Jože Peternel, stavbni delavec iz Šiške, je padel s kolesa in si zlomil desno nogo. Novi italijanski konzul v Zagrebu Zagreb, 17. dec. s. V Zagreb je dospel novi italijanski konzul dr. Mario Canino, ki je prevzel svoje funkcije. Izgubljeni sin Neki londonski advokat je zagovarjal mladeniča, obtoženega vloma. Obtoženec je bil menda dedno obremenjen, ker je bilo v njegovi družini več podobnih grešnikov. Zagovornik je hotel vplivati na porotnike z ganljivim govorom. Živo jim je predočil obtoženčeve poštene starše, ki nestrpno čakajo, kdaj se vrne izgubljeni sin, da bi prijel za bližajoče se božične praznike njihov blagoslov in odpuščanje. Svoj govor je zaključil zagovornik z besedami: Gospodje porotniki, ali bi sploh mogli oropati uboga roditelja te tako vroče za-željene sreče? Sodni dvor je šel na posvetovanje in kljub sladkim zagovornikom besedam je odmeril obtožencu strogo kazen. Ko je predsednik prebral sodbo, se je obrnil k odvetniku, rekoč: Ganljive zagovornikove besede niso ostale brez vpliva na odločitev sodnega dvora, kajti nadebudni dečko pride v isto ječo, kjer sedita zdaj njegov oče in mati, da bo lahko preživel božične praznike pp.3 istq strebo S svojima dragima roditeljema. aljnja navodila za racionfrano predajo teksti|nega blaga Pffsđ začetkem per ka na vajenskih Uči&h Kaka hoSo razdeljene posamezne strokovno nadaljevalne šole po šolskih pesiopjih v Ljubljani Ljubljana, 17. decembra Prihodnje tedne se bo začel pouk na strokovno nadaljevalnih šotah v Ljubiiani. V tem šolskem letu bodo vajenske šole raz-deljcne po šolskih poslopjih nekoliko Iru-gače kakor prejšnja leta. Doslej se ;!e začel pouk samo na gostinski in trgovski gremijalni šoli. Pouk ni tudi na grafični šoli. Drug'h specialnih nadaljevalnih šol ki bi jih vzdrževale posamezne gospodarske stroke same, pa v Ljubljani ni. Omeni*i bi bilo treba še posebne tečaje, ki ]ih ;'e doslej prirejalo Združenje elcktrote^.icn^h obrti. Te tečaje so obiskovali vajenci iz vse bivše banovine. Zdaj e vprašanje, .e bo združenje prirejalo tečaje tudi poslej. Vse druge strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani vzdržuje s pomočjo gospodarskih ustanov in s prispevki va/encev mestna občina. V novem proračunu mestne občine je določen znesek 76.000 L ,a strokovne nadaljevalne šole ali 10.000 v?č kakor v sedanjem. Sedanje proračunsko leto je za četrtino krajše od prihodnjega, tako da dejanski povPek prispevka *.a n- jenske šole v novem proračunu ^na#a l i 2 "30 L. Pri tem pa moramo tudi upoštevati, da bo vajenske strokovno nadaljevalne šole v L ubijani obiskovalo ; *em proračunskem letu okrog 2000 vajencev ali približno 500 več kakor lani. Zdaj mora mestna občina še rešiti /p *a-šanje. kako bi naj bile porazdeljene posamezne vajenske Šole na ljubljanska Selska poslopja. Pri tem bi se morali predvsem czirati na to, da bi bil pouk čim tx lj uspešen in da bi vajenci laž;'e obiskovali šolo. Precllagr.no je. naj bi bil pouk za va'ence I. in TI. razreda, zaposlene v %g. žiški in severnem delu mesta, v novi ši.leniiki šoli na Vodnikovi cesti. Vajenci tretjega razreda bi se naj učili na tehniški srednji šoji. Vajenci brivske stroke bodo najbrž imeli pouk v novi viški šoli. Vajenci stavbne strdke so imeli prejšnje leta učne prostore v ljudski 3oli na Grabnu, v tem šolskem letu oa bi bilo najbolje določiti učilnice ;^a I to stroko na tehniški srednji šoli, kjer bi bil pouk tudi mnogo lat ji. Prav tako bi kazalo deti prostore za vajenke oblačilne stroke na tehniški srednji šoli. Vajenci mehaničnih strok bodo ostali v lju->iki fcoli na Ledini. Tja se bo preselil tudi del va-enk, ki so imele prejšnje čase pouk na šentjakobski dekl ški šoli. Vajenci oblačilne stroke, čevljarji in krojači, so imeli do^iej pouk na meščanski šoli na Prulah. zdaj re pa bodo preselili v moščansko šolo. Kik< r za vajence iz Šiške bi kaznio določiti menice tudi za vajence nekaterin drugib strok učilnice tretjega razreda na ceh*">i-ški srednj' šoli. Va enci tretjega razreda so že precej veliki fn pouk v tesnih kior.:h ljudske šole je težaven. Sprožen je bil tudi predlog, naj bi usia-I novili za vajence s štiriletno učno looo 4 ' razred strokovno nadaljevalne šole. < ci-nosno neke vrste specialno šolo. Četrti taz-red nadaljevalne šole bi bil ned\Tomno ze.o potreben in z njim bi bila strokovno nadaljevalna šola v veliki meri lzpopoln ena. ■ fttev. 290 »SLOVENSKI NiROPL^eda, 17. decembra 1041-XX. Straa S Nezazidane parcele v Llublfonl Izredno mnogo dela bo Se z regulacijami zravnati stavimo črto Se v Številnih ulicah Ljubljana. 17. decembra. Mnogo govorimo o glavnem regulacijskem nacrtu Ljubljane. a še več bi bilo treba povedati o manjših regulacijskih delih v mestu, delih, ki posegajo mnogo bolj živo v sedanjost kakor veliki načrti, ki bodo morda uresničeni šele kdaj v daljni prihodnosti. Seveda pa morajo hiti manjša regulacijska dela prilagođena splošnemu regulacijskemu načrtu: najmanjše delo. ki se nam morda ne zdi važno, mora biti smotrno, v okviru splošne ureditve, ki bo končana šele čez dolga desetletja. Prav zaradi tega pa, ker ni vselej jasnosti, kako bi naj bili urejeni posamezni kraji ali ulice v prihodnosti, ker veliki načrti ne določajo tudi podrobnosti, pogosto zastajajo manjša dela. Celo za mnoge najstarejše ulice sredi mesta se še prepiramo, ali jih je treba razširiti na škodo starih hiš ali pa naj ostane v veljavi stara stavbna črta. Razvoj v središču in no periferiji Razvoj mesta ni vedno zaključen tudi v središču, v njegovem jedru: ko govorimo o mestnem stavbnem razvoju, mislimo na nove ulice mestnega obrobja, na zidanje hiš v predmestjih. Središče je vedno starejše kakor obrobne četrti, zato pa tudi kolikor toliko za s arelo. Prvotno jedro starejših mest seveda ne more biti v slogu npVBjHn urna Laičnih ureditev. Oba razvoja, središčni in periferni, sta v medsebojnem odnosu; čim bolj se mesto širi v obrobju tem večjo vrednost ima srelišče. zato je tudi vemo močnejša težnja, da bi mestno jedro čim bolje izrabili. To velja v polni meri za Ljubljano, ki ima staro, slabo izrabljeno središče, kjer najdemo celo nezazidane parcele. Na.sc središče se je začelo prav za prav razvijati šele v zadnjih desetletjih. Potresna doba je poglavje zase. Ko so bile po potresu poškodovana poslopja popravljena ln ko so namestu starih podrtih hiš sezidali nove. se je razvoj sredi mesta zopet ustavil. Sele v zadnjih dveh desetletjih, po prvi svetovni vojni, so začeli preurejati središče; sicer smo tedaj tudi šele dobili jasnejšo predstavo o središču: prej je bilo središče na Mestnem trgu. zdaj se nam pa zdi. da je nebotičnik. V tem novem središču so dobile parcele posebno vrednost ter so mnogo dražje kakor kjer koli drugje v starejšem mest- nem delu. Tako se nam zde zemljišča (zazidana) na Mestnem ali Starem trgu manj viedna kakor na pr. v okolici nebotičnika če bi ugotavljali, kje je mestno središče, bi bila cena parcel menda najboljše merilo. Kdaj bo zaključen razvoj središča? Razvoj ljubljanskega središča ne bo še tako kmalu zaključen. 2e regulacija bloka na severni strani Kongresnega trga, kjer bi naj dobili tako zvani Južni trg, bo trajala več let in zdaj tudi ne moremo še I napovedovati, kdaj se bodo lotili tega dela j Prav tako najbrž ne bo še tako kmalu preurejena vsa Tvrševa cesta v zgornjem delu, med pošte in Ajdovščino. Se vedno ne vemo. ali bo nova stavbna črta na levi strani podaljšana do Ajdovščine, ali pa bo ob j Slavi ji cesta ostala zožena. Na desn* strani cesta baje ne bo razšnjena tudi v daljni prihodnosti. Nova stavbna črta je ostala v črti stare. Ko bi bilo umaknjeno novo hotelsko poslopje, bi laže upali, da se bodo prej ali slej umaknile tudi stare hiše med Frančiškansko in Dalmatinovo ulico Tako pa bo še dolgo izstopal na Ajdovščino ogal Verovškove hiše. Že zaradi tega. ker je razširitev ceste na desno stran zdni še težja kakor na levo. zato je še tem bolj aktualno vprašanje določitve nove stavbne črte med ^Slavijo* in Ajdovščino. Že ta primera kažeta, da razvoj mestnega središča ne bo še tako kmalu končan. Sicer pa najdemo vrzeli še v mnogih drugih središčnih, vijugastih ulicah. Tudi Kongresni trg še ni zazidan kakor bi naj bil. da bi vrednost parcel ob njem prišla do polne veljave, kar velja predvsem za njegov vzhodni del. Stavbna črta še ni zravnana v Prešernovi. VVolfovi. šelenburgovi. Frančiškanski ulici, ozka in vijugasta Sv. Petra cesta je pa primer kakšne bi ne smele biti ceste v središču in ob njem. primerno še ni izrabljena Dalmatinova ulica, v Tavčarjevi ulici (na ogalu) še zidajo in tako bi lahko navedli še celo vrsto primerov. Tudi Miklošičeva cesta ima škrbine Edina cesta v središču ah ob njem z zravnano črto je Miklošičeva (približno 500 m dolga). Zdi se nam še najbolj enotna, brez višinskih razlik poslopij in po ulic — V središču bo treba stavbnih slogih (izjeme so pa seveda tudi tu). Ob tej cesti so parcele še najbolj izrabljene, čeprav bi lahko zidali tudi viSjr. poslopja Vendar tudi Miklošičeva cesta ni brez škrbin. Tako je šele zasilno zazidane zemljišče med hotelom »Unionc in Vzajemno posojilnico. Na nasprotni strani ceste stoje tudi le zasilna pritlična poslopja, ki so zdaj izrabljena za prodajalne. Take sta ti dve škrbini Miklošičeve ceste zasi! no »plombirani«. Zakai ni mogoče zazidali tako lepih parcel, marsikdo ne more razumeti. Na Miklošičevi cesti imamo še ene škrbino, ki niti ni »plombirana*, in sicer ra desni strani pri poslopju >.^i.ifike*. Raztrgana Tvrševa cesta Najbolj neenotna cesta sredi mesta je Tvrševa. Ob nji najdemo vse tipe poslopij, od najstarejših do najbolj modemih, oo Figovca do Nebotičnika. Tu se vrste hiše. ki so bile sezidane ob koncu 18. stoletja, ob hišah, sezidanih po potresu in po prvi svetovni vojni. Tu je najvišje ljubljanske, poslopje in menda tudi najnižje (Figovče-va gostilna). Ob tej cesti je še več pritličnih poslopij, ki nikakor niso v okras in ki zavzemajo dragocen prostor. Razen tega so ob cesti še številne nezazidane parcele, tudi na tej strani železnice, na pr. na de.1 ni strani ob Trdinovi ulic* škrbini je tudi ob Prelogovi hiši pred veliko mehanično delavnico. Slabo je izrabljen prostor oh Gospodarski zvezi in na obeh straneh Knafljeve (prejšnje Dvofakove) ulice. Na ogalu prejšnje Masarvkove ulice je še prosta velika parcela, ki je menda pridržana za večje javno poslopje. Skratka. Tvrševa cesta je najbolj »raztrgana« ter škrbasta — živa slika vseh stopenj mestnega razvoja zadnjih stoletij. To cesto smo proglašali za mestno »os* ali hrbtenico, glavno »dovodnico« itd., zato je še tem bolj čudno, da je ostala slabo zazidana. Značilno pa je, da je eeddi re t^etnejša te-bolje izrabljena onkraj železnice do Bežigrada (razen na desni strani). će se ozremo še na nekatere druge ulice sredi mesta, sprevidimo, da čaka naše mestno središče še dolg razvoj. Premagati pa bo treba tudi mnoge težave, da bo razvoj usmerjen pravilno ter da se bomo ozirali predvsem na splošne koristi in ne toliko na posameznike. 7 r - » L — Prodaja biciklov ln njihovih delov. Prijavljeni so bih razni prekrški pr; prodaji biciklov in njihovih delov. Zaradi tega je Visoki komisariat odredil, da morajo počenši z 20 decembrom t. 1. vsi prodajalci omenjenih predmetov izobesiti svoje prodajne cenike. Prepis teh cenikov morajo do omenjenega dne posioti Visokemu KomLsariatu — Oddelek VIII. z navedbo pribitka. ki so ga preprodajalci dodali k nakupni ceni. Proti kršiteljem se bodo uporabile kazenske sankcije, predvidene v naredbi Visokega komisariata za ljubljansko pokraj:.no od 23. septembra 1941, št. 110 o obvezni prijavi in ureditvi prodaje pnevmatik za bicikle, ki je bila objavljena v S'užbenem listu za ljubljansko pokrajino št. 77 od 24 septembra t 1. — Imenovanje na zagrebškem vseučilišče. Z odredbo poglavnika dr. Pavelića je bil na predlog medicinske fakultete zagrebškega vseučilišča in s soglasnostjo vseučiliškega senata imenovan za rednega profesorja hrvatskega vseučilišča, in sicer za katedro splošne in specialne interne medicine dr. Branko Benzon, opoino-močeni minister in dosedanji hrvatski poslanik v Berlinu, — Kinematografi na Hrvatskem. Hrvatski državni poročevalski in propagandni urad pri predsedniku vlade je v vseh zagrebških dnevnikih objavil opozorilo lastnikom kinematografov v neodvisni hrvatski državi, da brez posebnega dovoljenja predsedstva vlade svojih obratov ne smejo prodati, niti jih komur koli dati v najem. Ista odredba velja tudi za vsa hrvatska film.-ka podjetja. — Lapac ni več ok^ -->o mesto. Z odredbo poglavnika dr. Paveiića je bil ukinjen upravni okraj Donji Lapac. hkrati pa je bilo njegovo področje izločeno iz velike hrvatske župe Krbava in Psat s sedežem v Bihaću in pripojeno veliki hrvatski župi Gacka in Lika s sedežem v Gospiću Upravna občina Donji Lapac je bila pripojena okraju Udbina, upravna občina Srb pa okraju Gračac. Ista zakonska odredba določa tudi. da se področje političnega okraja Grahovo odcepi od velike župe Krbava in Psat in pripoji veliki župi Bribir in Sidraga. — Bosna pod debelo snežno odejo. Te dni je po vsej Bosni zapadlo toliko snega, da je resno ogražal železniški in cestni promet. Vlaki prihajajo v Sarajevo oziroma Bosenski Brod še zdaj z velikimi zamudami, telefonske in brzojavne naprave pa je sneg skoraj vse uničil. Tudi v samem Sarajevu je snes napravil veliko škode, ker je potrgal vse telefonske žice. tako da so bili v Sarajevu telefonski pogovori nekaj dni sploh nemogoči. — 2000 komisarjev v židovskih podjetjih. Hrvatska vlada je te dni za vsa prejš nja židovska podjetja imenovala komisar je. Skupno jih je bilo imenovanih okoli 2000. Polovica komisarjev V zdaj arizira-nih podjetjih odpade na sam Zagreb, do-čim je po številu židovskih podjetij na Hrvatskem nn drugem mestu Osijek, na tretjem pa Sarajevo. — Na Dolenjskem je sneg spet skopnel. Po vsej Dolenjski se ie sneg dolgo časa upiral toplejšemu vremenu, vendar na sa je toplo solnce zadnjih dni v vseh nižjih legah že popolnoma presnalo Kmetje spet opravljajo nekatera poliska dela. ki jih zaradi prezgodnjega letofn^ejrrj snega nisu m^lli pravočasno opraviti. — Zavarovanje tobaka v Hercegovini. V hercegovsk;h krauh se doeaia prav pogosto, da unie-' toča tobakoro letino. Skoda znaša po navadi od 30 do 80°V v nekaterih krajih na un:č' toča tudi 1oo°'n toba-kovih stebe'lc Tud'* letos ie toča v Ijubu-skem in m o barskem okraju nanravila precej škode in je ?amo v va?? GnHe uničila pol nviiiona tnbačmh s*ebe!c Po toč: priz^detfro ^" me t to ;° hrvaisk« Trmste1* za kmečko gosnodarstvo dr -Tozo thiman^-žić odobril 500.000 kun podpore. Za ta de- nar so kupili 10 vagonov pšenice in jo prizadetim kmetom brezplačno razdelili. Dr. Dumandžič je zdaj odredil, da morajo vsi kmetje, ki goje tob^k, svojo letino v bodoče zavarovati. —Ij Živilski trg. Toplo vreme zadnje dni že nekoliko vpliva na promet na trgu. Zelenjave je naprodaj nekoliko več. Vendar pa na trgu ni posebno živahno že nekaj tednov. Gospodinje ne prihajajo več v večjem številu na trg. ker ne pričakujejo mnogo blaga. Tako se včasih celo zgodi — kukor včeraj — da se vračajo posamezne prodajalke domov z ne-pr(xiano zdenjavo. čeprav je trg z niu slabše založen. Danes je bilo naprodaj še precej motovilca, zeljnat h glav in endi-vije. Ce bo vreme ostalo še toplo do božiča, kar pa ni verjetno, bo trg pred prazniki še precej dobro založen. —lj Nenavadno toplo. Iz podatkov našega meteorološkega zaveda je razvidno, da ni bilo že dolga leta tako toplo vreme decembra kakor je zdaj. Včeraj je najvišja dnevna temperatura znašala cc-'o 7.4 stopinje; tako toplo vreme ie pri nas redko celo marca. Davi je znašala minimalna temperatura 2.4 stopinje. Barometer je začel opadati Ce zdaj poiegne sever, bomo dobili prsteno mero snega za božič. —lj Razdeljevanj • sladkorja, maščob m mila za december. Za december bo dobil vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico po 200 g presnega ma^la in 2 del o»Ha. 500 g sladkorja in 150 g mila. Trgovci bode dobili presno m'.slo in sladkor od srede 17. t. m. dalje pri svojih dosedanjih f*ro*š:st:h. Nakaznice t?, milo bodo trgovci dobili v mestnem p r oskrbovalnem urada v Me t nem domu. II. nadstropje, srha št 8 po naslednjem razporedu: trgovci z začetko črk. A—M v sredo 17. t/m. od N—R 18. t. m rd S—Z pa v petek 19 t. m. Obenem morajo trgovci milo tudi p'ač.iti. Naslednji dan. torej trgovci od A—$j v četrtek 18 t m., od N—R 19. t. m. čn >d S—Z v soboto 20. t. mM bodo pa plačano milo'z nakaznico dobili v skladišču mestnega preskr-bovalnega urada v Gradišču. Opozarjamo trgovce, da ie za mesoc december nakazano b^go (sladkor, maščobe in milo) samo akontacija v približni višini dosedanje mesečne porabe. Ce bo pa kakemu trgovcu zmanjkalo blaga, bo dobi) novo akontacijo le na podlagi predloženih odrezkov. ki morajo biti pravilno nalepljeni *er opremljeni s trgovčevo štampil'ko in pkjp s m. Novo blago bo trgovec dobil šele po {/bračunu za vse dobljeno blago vsake vrste. Da ne bo pomot, pripominjame. naj trgovci prineso f>drezke samo za ono vrsto b iga. ki ca jim ie zmnnjkalo m žele novo ikontacijo. Ce bodo pa z decembrsko akontacijo shaiali ves mesec, naj prinese odrez^e po dosedanji navadi kraj meseca Ker fc ie dobava ojja nekoliko zakasala. bo y\jc razdeli.- m pozneje. —lj Gobe zopet rasto. Babie leto še vedno traja. Tako toplega decembra nismo imeli že dolga leta. Letošnji december je znatno toplejši od novembra Sneg je zdaj pobralo tudi v višjih in severnih legah. Tp dni so sprehajalci opazili, da so zooet začele rasti gobe. Na rotniški sprehajalni poti so naši celo zapoznelo žveploglavko. jesensko gobo Cez teden bo božič, zdi se pa. da se bMža velika noč —lj Naši krvodajalci in boiie. Naši krvodajalci, ki se rekrutirajo predvsem iz vrst nezaposlenih in ki ne žive v rožnatih razmerah, opozarjajo ob tej priliki nase s skromno prošnjo. Marsikdo bi bil dolžen spomniti se teh ljudi, ki se preživljajo s svojo krvjo, saj so mnogim rešili življenje. Dragocena kri. ki brez nje ni življenja, pa na trpu. ko jo krvodajalec prodaja, vendar nima takJne cene. da qi bila krvodajalcem zagotovljena eksistenca, zla- španski kinematografi: - Predstave oh delavnikih ob 16.. 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30 »4.:;0 16.30 in 1H.30 *;ihovita komedija polna smeha, zabavr Dva maSBjona za smetaj Viari siti Kisa dt* f;*or»i, ftav"l Raimlo Co'-ta Sandr: ^ 1 O J* -i i M F»lm o ljubezni te ko preizkušenega At kleta Ts|s:a ljubezen .i:da Vaiii, Fas£i «:;.• it, Vtvi Gioi. >.\aldn Valt-nfi il fla Starace Cami!!-pj;.,tf„ itd vi .o m .'),» \ itl.j.: w> - » .»t Romantična pustolovščina, med dvema kontinentoma Tragečifa na K. %• BS *nna L :e JSiUi Louer F. Geilier r Frr.ncls StulrVsgft D. Tester sti še, ker krvi ne moreš dajati tako po-.^^Lo. Krvoa-aji.-ci bi potrebovali boljšo hrano, da bi ne oslabeli. Ob prazniku ljubezni, kakor vsaj imenujemo božič, bi bilo prav, da bi se dobri ljudje, ki lahko darujejo kar koli — obleko ali živila — spomnili naših krvodajalcev. Darila bo sprejemal vratar splošne bolnice. Lahko mu telefoniiate (št. 35-81), če želite kaj darovati Za vsak še tako skromen dar vam bodo krvodajalci od srca hvaležni. —lj Odsek za živilske karte v veliki dvorani TVIestnega doma posluje za stranke samo od 9. do 12. Prosimo in opozarjamo prebivalstvo, naj te uradne ure do skrajnosti upošteva, ker ta z delom težko obremenjeni odsek mestnega preskrboval-nega urada drugače nikakor ne bi mogel zmagovati ogromnega dela s pisanjem živilskih kart. Ne hodite torej pred 9. in po 12. s svojimi željami v veliko dvorano Mestnega doma. —lj Veseli teater sporoča: Dane? in jutri ne bo predstave, pač pa so v polnem teku priprave za božični program, čigar premiera bo v soboto, 20. dec. ob 18.30. Na sporedu bomo imeli: pevske točke, skeče, akrobatiko, božično prigodo itd. Športni pregled Še o nedeljskih tekmah v Italiji Nedeljsko • kolo italijanskega nogometnega prvenst\ ■ jg r, svojimi rezultati zbudilo veliko pozovnort in italijansko časopisje mu posv ' i i.o pažnjo v svojih športnih rubrikah M i rezultati sta podčrtana predvsem -js: na Venezie in Trie-tine. Venezia je danes v diviziji A še edino moštvo, ki ni doživelo v tem tekmovanju poraza. Tekmi v Rimu je prisostvbvaio 26.000 ljudi. Razmerje kotov je bilo ">:2 v korist Venezie. Tekma v Genovi med Genovo in Triesti-no je bila po krivdi sodnika Mattea »tekma vseh incidentov in grde igre«. Triestina je morala še pred nastopom zamenj.iti bolnega De Fillosa s Saccojem, ki je igral desno zvezo. Prvi jo je izkusil že v prvem polčasu desno krilo Genove Genta. ki je moral zapustiti igrišče zaradi poškodbe na kolenu. V drugem polčasu se je vrnil, igral pa je na ievem krilu. Hud udarec jezacJslTrie-stinp, ko jer trčil njen srednii napadalec Cergoli v levega branilca Genove Sarciel-lija. Pri tem se je zlomil d< plščai. tako da so ga mqrali odnesti z Igrišča v bolnišnico. Cergoli mesec dni ne bo mogel nastopati in ga bo Triestina težko pogreaala. Razmerje kotov 3:9 za Genovo. Tekmi le prisostvovalo 15.000 ljudi. Tekmi v Milanu med Atalanto in Milanom, ki se je zaključila z nepričakovanim porazom Milana, je prisostvovalo 15-000 gledalcev Za 4>}ajitp j«s hfl usnefcm 4e*no krilo Fabbrl a tremi goli, častni gol za Mi- lano pa je zabil srednji napadalec &QHl Pri afilaou je kot deapa zveza ipai Meazza, ki je nastopil prvič po bolezni. Vendar do konca ni vzdržal tpr je te % mahi po otvoritvi drugega polčasa zapustil igrišče. Moštvo Atalante je pokazalo sijajr no igro m je zasluženo zmagalo. Izredno visok obisk je zabeležila tekma med obema torinskima tekmecema Juven-tusom in Torinom. Lepi igri in zasluženi zmagi Juventusa je prisostvovalo 30.000 gledalcev. Švicarsko nogometno prvenstvo V nacionalni ligi so bili v nedeljo obseženi naslednji rezultati: Lausanpe—Sitima 3:1, Young Boys -Cantonal 2:1. ifuing Fellovvs- Luzern 0:0, Grenchen—Nordstein 2:1, Servette—Chaux-de-Fonds 5:0. Sankt Gallen—Lugano 1:1. V neka i vrstah V inozemskem časopisju te dni prejej razpravljajo o organiziranju mednarocLre-ga nogometnega tekmovanja po vzgledu nekdanjega za srednjeevropski pokal. V njem naj bi sodelovali najmočnejši ki 'bi glavnih mest držav osi in njim naklon'e-nih. Vendar so proti takemu tekmovanju močni pomisleki in je le malo izgledov, da te predlog prodrl. Ia Sudunpest* pa Ff*-haja sedaj vest, da so se tajnjcal v nedeljo sa#Wi delegati in voditelji italijanskega, nemškega in madžarskega, sporta. SkHnili so, da bodo prihodnje leto organizirali medsebojne trpboje v lahkoa ti etiki, boksu, sabjjanjij, tenisu, rokoborbi in v streljanju na tarčo. Sabljačiča štrukljcva iz Trsta je v redčijo žmatrala v državnem sabl aflkem turnirju ža "ženske. V turnirju, ki je bil ▼ Torinu, je naši opilo 42 sabljačic. Sezona hokeja na ledu se je že zace'a. V nedeljo je v Curihu nastopila nemSka hokeska reprezentanca proti Švicarski, gvicarji, ki letos še niso bili poraženi *o zmagali 3:1, <1:0. 2:1 0:0). Tekmo je gledalo 15.000 gledalcev, ki so navdušeno pozdravili zrna srn svojih predstavnikov. Prva mednarodna nogometna tekma prihodnje leto bo 18 januarja med Nemčijo in Hrvatsko. Celovško hokejsko moštvo KACa jevie-deljo prvič nastopilo. Nasprotnik Mtlaoh-ner SV je bil poražen 9:0. Tekma med dunajskim Rapidom in FC Wien je ostala neodločena 2:2. Wiena J« gostovala v Antverpnu in premagala tamošnje nemško vojaško moštvo 2:1. Admi-ra pa je v Haagu premagala Policliako moštvo 5:2, v Amsterdamu pa vojaško S 2. Tatvine v Išketn Vintgarju nepojasnjene Polet} je neznani storilec okradel mnoge tamkaj taboreče Ljubljančane • Ljubljana, 17. decembra. Iški Vintgar je priljubljeno letovišče zlasti za dijaško mladino, ki si že dolga leta v njem v poletnih počitnicah postavlja svoje šotore. Tako prebije svoj šolski odmor v zdravem gorskem zraku, kopajoč se v bistri Iški in utrjujoč se v disciplini tabornega reda in v vaji za samostojno življenje. Zgledu mladine so že pred leti sledili nekateri meščani, ki so si tamkaj za skromne denarje kupili nekaj sveta in postavili svoje letoviške lesene hišice. Iški Vintgar je zaradi svoje cenenosti postajal vedno bolj priljubljen. Letos je privlačnost Iškega Vintgarja zaradi razmer še bolj porasla. Junija in julija meseca so se zatekale tja zlasti ob nedeljah velike skupine meščanov, ki so prihajali zjutraj s kolesi, zvečer se pa zopet vračali okrepčani in zadovoljni domov. Precej je bilo tudi takih, ki so prinesli seboj šotor, ga razpeli na primernem prostoru in ostali tamkaj več dni in tednov. Med mladino so bili pomešani tudi starejši ljudje. Celo neki slikar se je zatekel med smreke in divje skale in iskal navdiha za svojo umetnost. Toda razpoloženje taboreč i h je začel motiti neznanec, ki se je ponoči prikradel v bližino šotora, z nožem prerezal šotorsko platno ali pa vrvice, s katerimi je bil šotor pritrjen k tlom in pokradel vse, kar mu je vrednega prišlo pod roke. Tako je neki skupini pobral za nad 1500 lir vrednosti: čevlje-oko-vanke, živila, nekaj perila in obleke. V drugem šotoru je pobral čevlje, v tretjem pa tudi tri pare čevljev. Taboreči so vznemirjeni in prizadeti zaradi nenadne izgube dragocene opreme iskali storilca; ker si niso mogli prav razložiti, kdo bi bil, so se znčeli sumiti med seboj. Razni indici so bili vzrok, da je sum končno padel na skupino dveh dijakov in odraslega obrt-n;ka, ki so taborili v bližini. Zlasti se je zdelo, da so s svojim sumom na pravi poti. ko so po neki tatvini, sledeč storilcu, našli med izgubljenimi ukradenimi predmeti tudi baretko, ki jo je še pred dnevi nosil eden izmed osumljenih dijakov. Omenjena trojica se je morala včeraj zagovarjati pred sodnikom poedincem dr. Felacherjem zaradi suma, da je izvršila tatvine. Toda obtožba je slonela le na in-dicih in razprava, ko so bili kot priče zaslišani vsi oškodovanci in nek dijak skupine, ki je taborila v bližini, ni mogla dognati kaj več. Osumljenci so krivdo odločno zanikali in povedali, da je tudi njim Naše gledališče DRAMA Sreda, 17. decembra: ob 17.30 Bog z vami, mladsi leta! Red sreda. Četrtek, 18. decembra: ob 17.30 Rokovnjar či. Izven. m Življenje, veselje in žalost ter ljubezen mladega študenta m njegovega prijateljskega kroga je podana v veseloigri »Bog z vami, mlada leta!«, ki sita jo napisala Ca-masio in Oxilia. Zelo prikup-ao delo očituje italijansko lahkotnobt in prožnost, veliko prisrčnost in tehnično izdelanost. Glavno žensko *-logo ima Ančka Levar;eva, moško pa Kralj. Nadalje sodelujejo: Danilova, Ra-karjeva, Gabrijelčičeva Slavčeva. P. Juva-neva. Raztresen, Gale, Drenovoc, Gregorin in Tiran. Režiser: pref Šest. Predstava bo danes za *ed Sreda. V četrtek, dne IS. t. m. bo v režiji prof. Šesta naša ljudska igra »RokovnJačU. Kot je znano, &ta uporabila pi&ate'ja Kersnik in Jurčič zgodbe o Roikovnjačih za povest o njih. Fran Govekar, naš znani književnik in gledališki kritiik je napravil prefl leti dramatizacijo, ki je šla pTeko vseh naših velikih in malih podeželskih *>drov rudi v inozemstvo, kjer živijo slovenski priseljenci. »Rokovniači« so s svojo nenavadno popu ia m «t jo postali v pravem pomenu be sede stlovemka ljudska igra. Njena leto'nja uprizoritev bo pomenila pofirjpno. z-.i $*atej-šo gledališko občinstvo zanimivo ptec^taico kajti v spominu ima šc like, ki .o jih postavili Verovšek. DanMo in drucr: Olavnr. vlogo — rokevnjask-^ga poglavarja NangjpLa bo igral Gregorin. Opozarja-no. di bo prva predstava izven abontraja. OPERA Sreda. 17. decembra: ob, 17. Pcqd^nM nevesta. Red Premierski. Četrtek, 18. decembra: ob !7Jf0 A/acfamf Butterfly. Red Četrtek. C »Prodana nevesta r Bedricha smetane iz komična opera v treh dejanjih. Besedilo za njo je napravil K. Sabina. Krstna predstava je bila 1866. leta v Pragi. T« mikavna komična opera si j« o>vpjna s cvetočo rado diko ju sočno mstnimcntacija vic svetovne odre. Smetana je najbolj pni ubijeni češk skladatelj; orflijinij« ga tehnična gpj^hiq«t Njegovim skladbam pa dajejo svogtvTStnpst Folklorni motivi. Od prvotne *as*^jbe a-j ?*t**: Byii»!to^ltJtwfe 8«»^. Bete***. Janka, Kogojev*. Grtrbov*. Novi bodo Pu- nekdo ukradel njihove čevlje in so moraH dlje časa hoditi okoli bosi; to so potrdile tudi vse priče. Dečko, na katerega glavi so videli baretko, ki je bila najmočnejši indic. je pojasnil, da je čepico nekega dne našel, jo nekaj časa nosil, nato pa zopet izgubil. Ni se menil za izgubo, ker mu ni bilo veliko do nje. Da osumljenci govore resnico, je bilo kmalu očitno in sodnik ni niti zaslišal vseh prič. Saj je zadnja povedala, da so bile izvršene tatvine tudi še kasneje, ko vseh, ki so bili zapleteni v včerajšnjo razpravo, že ni bilo več v Iškem Vintgarju. Vsi osumljenci so bili oproščeni. Tatvina železa na mineraloškem institutu V Aškerčevi ulici gradi podjetje Toma-žič novo univerzitetno poslopje za mineraloški institut. Razen drugega gradbenega materiala je imelo tamkaj večjo količino železa potrebnega za stavbo. To že-lezje je zamikalo tri delavce, nekega mizarskega pomočnika, univerzitetnega slugo in čuvaja na stavbi. Vsi trije bi se morali včeraj zagovarjati, vendar se je pozivu sodišča odzval samo mizarski pomočnik I. R.. ker je drugi zaprt zaradi političnega delikta, tretji pa je zaposlen v inozemstvu. Obtoženi mizarski pomočnik, ki že osem let preživlja sebe in svojo štiričlansko družino s skromnimi dohodki zaslužka na račun bednostnega fonda, je izpovedal, da je bil pri tatvini udeležen samo kot prodajalec. Univerzitetni sluga mu je povedal, da bi mogel prodati nekaj želer:;. Ko je prišel k njemu, ga je našel ležečega v postelji. Poslal ga je k stavbnemu čuvaju, naj mu železo izroči. Čuvaj pa se je branil, končno mu je pa dal 147 kg že'eza, ki ga je obtoženec odpeljal k svojemu svaku. Trdi, da sploh ni vedel, da je železo ukradeno, in da je mislil, da je last čuvaja. Svak je drugi dan plačal čuvaju za kupljeno železo 510 din in od te vsote je obtoženi za trud dobil 100 din, ki jih je izročil ženi za gospodinjske namene. Tudi svak mu je zadovoljen zaradi dobre kupčije dal za nagrado 50 din. Obtoženec je milo prosil sodnika, naj ga za njegov prestopek ne kaznuje preostro, saj ie vplivalo nanj zelo vsak dan težavnejše življenje. Sodnik ga je spoznal za krivega kot. so-storilca pri izvršeni tatvini in ga obsodil na dva meseca strogega zapora in izgubo častnih pravic pogojno za dobo treh let gel j. Pola j nar jeva. Tel n* ar ni M«re*ik. Letošnjo uprizoritev "e muzikalno pripravil dirigent D. Zebre, zrežiral jo je C Debe-vec. Koreograf inž. P. Golovin. Tnscenatar V. Skru^nv. Predstava bo danes za red Premierski. Ena izmed Puccinijevih čustveno najbolj dojmljivih oper je »Madame Uxtterjly*. To dedo, čigar dejanje se od:*rava v ekso-♦'čnerp japonskem svetu, nosi iričruu a mestoma močno drama*-i'"na glasba. Usoda ne »rečne rn zapuščene japonske žene in matere predsitavl> operni libreto velike izraz ne moči. Na tej osnovi komponiran« opera zajame poslušalca z intenziteto čustvenih pretresov. Naslovno na rti jo nc/je letos prvi-^ Hevbartova. glavno moško Franci. Nadalje pojejo Kogejeva. Slado^jrv, Janko, špi-nova, Lupša M. Gregorin. Dir cent N. Stri-iof. režiser C. Debevec, insetnator Alf rodo F uri ga. Milanska razstava 1. 1943 Dupe Je sprejel nedavno predsednika milanske »razstave treh let« vojvodo di Mo-drone, ki mu je predložil načrt prihodnje razstave. Duce je odredil, naj se prirvdi osma razstava leta 1943 kakor je bilo že prvotno v načrtu Odobril je tudi načrt, po katerem pride;:o na razstavo v prvi vrsti narodni izdolki umetne obrti in stanovanj-sjte opreme. Posebni uradi bodo obisko-valceni omogočili vse na rezstavi razstavljene izdelke kupici neposredno od razstiv-lialcev. Poleg tppra je dal Duce navodila, rtaj urad milanske razstave razširi avoj delokrog se na prirejanje razstav domače umetnostne in dekorativne obrti v inozemstvu. Jnserlrai v „Stop. Narodu" MOD KOCE. otomane, kauče, f ote le itd. vam napravim novo ali staro popravim najceneje — po sel ji grem $udj na flora. — Fapetnik J. Uut.tnn Ljubljana Igriška ul St. 10. 57 T od vate in puha — nove in stare — vam zalije. — Ljublinnn. Marijin trg 2/n. 1950 MRK2E za postelje dobite najceneje — rabljene sprejemamo v popravilo — Komenskega ulica št. 34. 2032 FANTALOVK MITKE revmatizma in drugih revmatičnih obolenj preženete s rednim uživanjem »Ambroževe medice«, ki Jo dobite le v — Afedarni, f,mh1i«nn - židovska ulica št. 6. 1993 Btran 4 »SLOVENSKI NAROD«tSreda, It. dmnbn mi-XX. »tev. 290 »Meščanski špital" naša najstarejša dobrodelna ustanova ima izredno zanimivo zgodovino — Ne bolnica, temveč neke vrste ubežnica Ljubljana, 17. decembra. Zgodovine svojega mesta, v splošnem ne poznamo posebno dobro, še manj je znana preteklost posameznih ustanov, ki jih. zdaj ni več ali ki so se preoblikovale tako, da nj hovega prvotnega jedra sploh ne prepoznamo. Zgodovina je pa še nekaj več kakor le učiteljica: budi ljubezen do domačih tal in samozavest potomcev, ki lažie verujejo v prihodnjost, če se zavedajo tradicij in izročil prednikov. Ob tej pril ki se hočemo dotakniti zelo zanimive zgodovine najstarejše ljubljanske dobrodelne ustanove. »meščanskega špitala«. Pravimo najstarejše, ker še prav za prav živi, čeprav ne v prvotni obliki, pod imenom »meščanska imovina«. Ta ustanova bo čez 4 leta že 600 let stara. Tri velike preroditve Ljubljana Eden najboljših poznavalcev ljubljanske zgodovine, zgodovinar Ivan Vrhovec, je natančno proučil tudi preteklost meščanskega špitala«; nap sal je 1. 1898. obširno razpravo, ki jo je priobčil Letopis Slovenske matice. 2e iz razprave spoznaš vel k del ljubljanske zgodovine. Vrhovec pripoveduje sočno in mimogrede nam nasuje zanimivih drobt-n, ne da bi se predaleč oddaljil od glavnega predmeta. V uvodu svoje obširne razprave, ko začne opisovati Ljubljano tik po potresu, pravi, da je Ljubljana pred to dobo doživela že dve veliki prerouitvi. Prvič je temeljito spremenila svoje lice v začetku 15. stoletja; 1. 1416. je namreč vojvoda Emest Železni ukazal, naj Ljubljano obzidajo, da bi se lažje branila pred Turki. Ljubljana je tedaj dobila obzilje, ki jo ;e oklepalo ter oviralo njen naravni razvoj do konca 18. stoletja, ko je Jožef II. velel, naj podro že napol sesuto zidovje, ki ni imelo več nobenega pomena. Ljubljana je bila obzidana približno 300 let. Zidanje obzidja je pa zelo dolgo trajalo; delo je b:lo končano šele sredi 16. stoletja. Tretja pre-roditev Ljubljane je bila po potresu, ko je bilo potrdih izredno mnogo starih poslopij, nekatera tudi dovolj trdna, Ja bi lahko še kljubovala »zobu časac. Tedaj so tudi podrli poslopje »meščanskega špitala« in na istem kraju so sezidali »kresijo«*;. Novo poslopje Vrhovec imenuje -novi meščanski špital«. Ni bilo škode ... Vrhovec ne žaluje za starimi poslopji, ki jih je potres razmajal ali podrl. Pravi: : Jecina takih starih zgradeb, o kateri se je človek po pravici čudil, da je sploh streho nosila, je bil tudi »meščanski špital« v špitalski ulici. — Na razvalinah starega. : meščanskega špitala« so začeli zidati lepo poslopje in napis je oznanjal: rZgradba poslopja zaklada meščanske imovine*. Vrhovec se norčuje iz »prekrasne slovenščine; konca prejšnjega stoletja, in pravi, da živ krst ne more razbrati iz napisa, za kaj prav za prav gre. Že tedaj ljudje niso razlikovali med špitalom« in bolnišnico. Meščanski špital pa ni bil nikdar bolnišnica; njegovo ime izvira iz latinskega hospitala. To je bil torej 3>hosp;c« ali zavetišče. Tudi mestno zavetišče, ki zdaj nastaja na Bo-kalcah, bo podobne vrste »špital«. Vendar meščanski špitalc tudi ni bil hiralnica v ožjem pomenu besede. Najbolj bi najbrž 5e ustrezalo ime ubožnica. Vrhovec pravi, da je bil »le zavod, v katerega so sprejemali stare betežne in brez svoje krivde obubožane ljubljanske meščane«. Po slovensko bi ga lahko imenovali tudi sirotišnica (Vrhovec pravi »s^rotiščnica« ali »slrotišče«, ker so vanj sprejemali tu li otroke, sirot« brez staršev, navadno najdenčke, odnosno je zavod vsaj za nje skrbel, Ustanovila ga je baje ogrska kraljica Vrhovec t1-Ji, da je »meščanski špital« ustanovila ogrska kraljica ELzabeta, hči poljskega kralja Vladislava I. in žena ogrskega kralja Karola Roberta ( ki je bil po rodu Italijan, iz neapeljskega kraljevskega rodu). Elizabeta si je prizadevala, da bi njen sin Andrej obdržal kraljevsko krono in v ta namen je tudd potovala 1. 1345 z Ogrskega skozi Ljubi Jano v Italijo — z velikim spremstvom ogrskih in italijanskih plemenitašev. Vrhovec domneva, da je Elizabeto dohitela žalostna vest o smrti njenega sina, ki so ga umorili Neapeljci ter da jo je to nagnilo, da je napravila veliko dobro delo. Ustanovila je »meščanski špital«, ki je dobil tudi cerkvico sv. Elizabete, eno najstarejših ljubljanskih cerkva. Drugi zgodovinarji mislijo, da je ustanovitev meščanskega špitala po kraljici Elizabeti le legenda. Resnica je, da se ni ohranilo ustanovno pismo, tako da je zgodovina ustanovitve vsekakor nejasna. Ohranjena je pa listina o ustanovitvi ljubljanske Škofije: 1. 1462. V tej listini je omenjena tudi cerkvica meščanskega špitala. Ni dokazano, kdaj je bil meščanski špital v resnici ustanovljen, vsekakor je pa deloval že v 14. stoletju. Prvo poslopje pogorelo 1. 1386 Ugotovljeno je, da je prvo poslopje meščanskega špitala, precej skromno, pogorelo s cerkvico vred 1. 1386. Takoj so sezidali drugo poslopje in cerkev. Prva cerkvica je bila lesena. Ustanova se je lepo razvijala in bogatila, kar je razvidno iz ohranjenih darilnih pisem in iz urbarjev. Zapuščali so ji kmetije, zemljišča in hiše številni plemenitaši, meščani in bratovščine. Prvo darilno pismo datira iz 1. 1465.; plemič Lainitz je daroval meščanskemu špital u desetino 14 kmetij v Dragomlju. Drugo psmo je iz 1. 1507., ko je Blaž Lazarin, deželni davkar za Istro in Kras Jaroval ustanovi 5 kmetij. Slede še številna darilna pisma in 1. 1707. je imel meščanski špital že 165 kmetij v 42 vaseh. Celih kmetij al: gruntov je blo 55, polgruntarjev 69 in 20 četrtgruntarjev. V tisti dobi je bilo na Kranjskem okrog 27.000 kmetij. Meščanski špital je bilo treba tedaj šteti med najbogatejše posestnike, saj so bile celo mnoge graščine revnejše. Dohodki^ ustanove so se stekali tudi iz kapitala in od hiš, ki jih je meščanski špital imel v predmestju. Kdo vse je bil deležen pomoči Meščanski špital je predvsem nudil zavetišče revn:m meščanom v svojem poslopju, odnosno poslopjih (poslopja so pogosto prezidavah in prizidavali). Toia zavod je podpiral tudi reveže, ki niso bivali v »šputalu« in ki jim je delil redno podporo. V »špital« niso sprejemali vsaj še v 17. stoletju žensk, zato so jih pa podpirali z denarjem. Med posebnimi »gojenci« zavoda so bili gostje ječe na Tranči... Jetnike je moral vzdrževati magistrat, a zdi se. da mu je za ta namen vedno primanjkovalo krečLta. Zato nd bila posebna nesreča, če jo je jetnik popihal. Stražarji ali ječarji sicer niso bili pohvaljeni, če jim je jetnik ušel, grajali pa jih tudd niso. Magistrat se je tako na najlažji način iznebil stroškov za vzdrževanje jetnika. Posebno veliki stroški so bili zlasti, če je bilo treba jetnika poslati na oni svet, kar se je večkrat zgolilo. Stroški za rablja so bili sorazmerno visoki, kajti »Nachrichter«, kakor so imenovali rablja, je bil velik gospod, a magistratu se je zdelo celo preveč, da je moral hraniti jetnike s suhim kruhom. V tistih časih niso igrali nobenih ceremonij z nesrečniki, ki so zašli v ječo. Običaj je že bil, da so jih hranili le s kruhom in vodo. Vendar jim je bilo treba dati vsaj kruha. In kdo jim ga naj da? To vprašanje so rešili z dobrodelnostjo meščanskega špitala; zavod je hranil jetnike na Tranči... Končno je meščanski špital Se skrbel za najdenčke, ki jih je pa navadno dajal v rejo na deželo h kmetom. Življenje v zavodu Natančno ne vemo, kako je bilo urejeno življenje v zavodu. Posebno veselo ni bilo, kar lahko sklepamo iz nekaterih poiatkov, ko so gospodarili upravitelji, ki niso imeli preveč tanke vesti. Tako je včasih bil sprejet v zavod tudi na pameti prikrajšan revež in o nekem blaznem nesrečniku vemo, da mu niso dali niti obleke. Vrhovec, ki je natančno preiskal vire, pripoveduje, da so včasih »rogovileže« in »nezadovoljneže« odslovili iz zavoda — to se pravi, da so jih kratkomalo postavili na cesto. V. pravi, da ni čuda, če ta ah oni ni bil zadovoljen v zavodu, če je kdaj prej živel v mnogo boljših razmerah, a v »špitalu« niso delali nobene razlike gle le na bivšo imeni tnost svojih gostov. Konec »špitala« v prvotni obliki V začetku 18. stoletja (1727), je bila ustanovljena posebna komisija za reveže »(ubožna komisija«). Sestavljali so jo najimenitnejši gospodje, kakor n. pr. dandanes odbore pomžne akcije, in je štela 9 članov. Predsednik je bil deželni glavar. Člana sta bila tudi vicedom in škof. Ubožna komisija je 1. 1736. prevzela vizitacijo obeh ljubljanskih špitalov, meščanskega in cesarskega. Ustanovljen je bil namreč tudi »cesarski« špital, ki ga je vzdrževala vlada. L. 1787. je izšel vladni ukaz, da je treba združiti vse sklade ter sploh vse premoženje, ki služi v dobrolelne namene v »glavni ubožni sklad«. Po tej odločbi so morali dobrodelni zavodi prenehati delovati in reveži, ki so živeli v »špitalih« v mnogih krajih — pri nas so bili špitali tudi v Kranju, Metliki, Iovem mestu, špitaliču, ki je dobil celo ime po svojem špitalu in v Skofji Loki, kjer se je zavod ohranil v svoji prvotni obliki celo doslej — in naj bi prejemali denarno podporo, vzdrževalnino ali tako zvane Handpprtionen. Ista usoda je doletela*tudi ljubljanski meščanski špital m ukazano je bilo, da se reveži morajo izseliti do 1. avgusta 1787. Zelo so se pritoževali, češ da ne bodo mogli živeti z vzdrževalnino 6 do 7 krajcarjev na dan. Ko pa »špitala« ni bilo več v prvotnem pomenu besede, je ostalo še poslopje in nastalo je vprašanje, kaj naj počno z njim. Rečeno je bilo, da bo v Gradcu ustanovljena velika hiralnica za reveže iz treh dežel: štajerske, Kranjske in Koroške, a kaj naj store z reveži dotlej? Ostali so brez streh, zato so se sčasom zopet začeli vračati v »špitale«, kjer so se pa hranili sami s svojimi skromnimi »dnevnimi porcijami«, kakor so vedeli in znali, V ljubljanskem špitalu so ustanovili potem hiralnico v pravem pomenu besede, dalje poi-odnišnico in najdenišnico. Vsi ti zavodi so bili preseljeni 1. 1811. v bolnišnico na Dunajski cesti. — Toda vsega vam ne moremo povedati v eni sapi; nekaj zr_nimivosti o meščanskem špitalu še pnhodnw.č. Zastaranje pravice do pregona Po treh mesecih ni mogoče tožiti za dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca — Fantovski pretep, ki ga ni bilo mogoče pojasniti Ljubljana, 17. decembra. Kazen kot povračilno sredstvo doseže poln učinek le tedaj, če sledi kaznivemu dejanju neposredno. Cas celi vse rane in je v človeškem življenju mogočen činitelj, ki zabriše tudi občutek krivice in škode, ali pa ga vsaj toliko omili, da v spremenjenih razmerah postanemo indiferentni. To je upošteval tudi zakonodajalec, ki je v kazenskem zakoniku določil tako imenovano zastaralno dobo, po kateri bodisi prenena pravica do pregona ah pa tudi pravica do izvršitve že prisojene kazni. V petek je prizivni senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Kralj, pretresal priziv proti sodbi, s katero je bila obtoženka na prvi stopnji obsojena po § 314, torej zaradi navadne tatvine. V razpravi se je izkaza io, da je pravilna ocena kaznivega dejanja * e-liko milejša in da je šlo prav za prav za dejanje po § 320. Storilka je ukradla blago, katerega vrednost ni dosegla 100 om, in je bil nagib za tatvino skrb za otroke in rodbino, že s to ugotovitvijo bi bila kazen milejša, ker sme sodišče storilca v takih posebno lahkih primerih tudi oprostiti. Tej ugotovitvi pa se je pridružila še druga. Zakon pravi, da se tako dejanje preganja samo na oškodovancev predlog. V smislu § 85, 2. odst. mora podati oškodovanec predlog za pregon v treh mesecih od dne, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Po preteku treh mesecev je nje- gova pravica ugasnila in sodišče mora, če vseeno pride do postopanja, obtoženca, ko zastarenje ugotovi, oprostiti. Zasebna udeleženka in cškodovanka je v resnici podala predlog za postopek proti obtoženki po preteku treh mesecev, ko je zvedela za dejanje in tatvino. Iz tega razloga kakor tudi zaradi posebno neznatnega primera je bila obtoženka oproščena. Bila pa je obsojena zaradi nekega poskusa tatvine na 7 dni zapora pogojno na 1 leto, torej z najnižjo kaznijo. Dve skupini prič: katera je govorila resnico? Na klop pred sodno mizo so se vsedli trije mladi vaški fantje: Lojze, Tone in Bernard. V avgustu je v neki gostilni nastal med njimi in Albinom ter Marjanom, ki sta prvima dvema celo bratranca, pretep. Tekla je kri, vendar brez hujših posledic. Po obračunu na terenu se je začelo medsebojno tožarjenje, ki je šlo skozi dve instanci in v dveh ločenih razpravah. Odgovornost Albina in Marjana je bila rešera že v nejavni seji prizivnoga senata, priziv Lojzeta, Toneta in Bernarda proti obsodbi na prvi stopnji pa je senat obravnaval v petek. Vsi so bili od okrajnega sodnika obsojeni na 45 lir pogojno za dobo dveh let, zaradi žaljenja časti: Lojze, ker je sunil Albina, Tone, ker ga je podrl, in Bernard, ker jim je zabrusil prostaško psovko. Sodišče je v petek, da bi razčistilo predvsem vprašanje, kdo je začel pretep in ali je Bernard v resnici izrekel inkriminirane besede, zaslišalo ponovno celo vrsto prič, skoro samih 17 do 221etnih fantov. Toda čeprav se je predsednik senata še toliko trudil, zadeve vendarle ni mogel dognati. Skupina prič, ki je Albinu in Marjanu prijateljsko razpoložena, je trdila, da je p; e-tep začel obtoženec Lojze. Napadel da je Albina, nakar da je prišel zraven še Tone, ki da ga je podrl na tla. Tri priče so vedele tudi povedati, da je Bernard v resnici izustil psovko. Vse trdijo seveda, da so bile navzoče. 100^ drugače je zatrjevala driga skupina. 171etni Jože izpoveduje odločno, da je pretep začel Albin, ki je skočil v Lojzeta. Trdi, da nobena izmed prej za- slišanih prič nI bila prisotna in nI začetka videla. Tudi glede Bernardove psovke zatrjujejo druge priče, da je niso slišale, d4«« bi jo morale, če bi bila v resnici izrečena. Tako je senat bil na mrtvi točki glede dejanske resnice. Toda zakon tudi za take primere predvideva rešitev. V dvomu mora sodišče obtoženca oprostiti. Glede na nasprotujoče si izjave prič in glede na dejstvo, da sla Lojze in Tone odnesla iz pretepa neroonejše posledice, je sodišče v dvomu, komu naj verjame, Lojzeta in Toneta oprostilo. Obsojen pa je bil Bernard, ker so tri priče izpovedale zanj neugodno, pri obeh, ki sta ga razbremenjevali, pa ni bila povsem izključena možnost, da izreč?no psovko nista preslišali. Življenje na luni izključeno Proti možnosti življenja na luni govori že temperatura na nji še vedno se slišijo teorije o možnosti cr-ganičnega življenja na luni. Proti temu pa govori že temperatura na površini našega najbližjega soseda v vsemirju. Zvezdoslov-ca Pettit in Nicolson sta več let proučevala možnost življenja na luni in njima se moramo zahvaliti za sliko o toplotni razdelitvi na lunini površini, iz katere se nt*m pokažejo največja nasprotja. Najvišja :em-peratura je na tistem kraju lune, kjer t.a-dajo solnčni žarki na njo vsaj v teoriji navpično, že sedem dni je sijalo solnce na to točko in temperatura je bila praktično tako visoka kakor če bi solnce stalnno sijalo na to točko. Znašala je 101°. Cim poševne je pa padajo solnčni žarki na lunino površino, tem bolj pada temperatura in na senčni strani lune doseže zelo nrzko stopnjo. Temperaturo na lunini površini lahko izmeri oo luninem mrpu, ko senca oafie zemlje zakrije del lune odnosno prestreže solnčne žarke tako, da ne morejo doseči lune. Temperatura na lunini površini ie znašala na dotični točki pred začetkom mrka m 39°. Od trenutka, ko začna senca naše zemlje zakrivati luno, pada temperatura skoraj točno v razmerju s pojemajočimi solnčnimi žarki in doseže pred začetkom popolnega mrka —73°. Med dve ure trajajočim popolnim mrkom pade temperatura na luni še za 240. Po popolnem mrku se pa dvigne prav tako hitro in doseže prvotno višino, kmalu potem, ko solnčni žarki zopet obsevajo luno. Ta merjenja potrjujejo domnevo o geološkem ustroju lunine površine. C"e bi bila lunina površina iz kompaktnega skalovja, bi temperatura na lunini površini ne mogla v tako kratkem času tako občutno pasti. Tako občuten padec temperature, bi preprečile toplotne množine nižjih plasti. Samo rahlo nakupičen votlič (Bimstetn) ali vulkanski pepel lahko učinkuje tako izolirajoče proti prenosu toplote iz spodnjih plasti. Samo vodi in ozračju se moralo zahvaliti, da ne vladajo tudi na naši zemlji take razmere, kakor na luni, kjer je vsako življenje izključeno. Če ni pri rokah tehtnice Ce nimamo pri rokah tehtnice, si lahko pomagamo tudi drugače. En liter v kuhinji potrebne tekočine tehta večinoma 1 kg ali 1000 gramov. *U litra napolni srednje veliko posodo za kompot ali čašo. 3/s litra napolni 8 žlic. Vie litra tekočine napolni 4 žlice. 1 posneta žlica sladkorja tehta 15 g. 1 posneta žlica zdroba tehta 10 g. 1 posneta žlica pšena tehta 15 g. 1 posneta žlica soli tehta 15 g. 1 posneta žlica moke tehta 10 g. 1 posneta žlica ovsenih kosmičev tehta 5 gramov. 1 posneta žlica krepilne moke tehta 10 g. 1 posneta žlica masti tehta 20 g. 1 čajna žlica pecilnega praška tehta 3 g. 1 čajna žlica masti tehta 5 gramov. 1 kepica masla v velikosti oreha tehta 10 gramov. Pearl Harbour Vojna med Japonsko in USA je obrnila pozornost svetovne javnosti na vojno pristanišče Honolula Pearl Harbour. Ime tega pristanišča bo gotovo za vse čase združeno z zgodovino vojne med tema dvema pomorskima velesilama. Ne glede na prve velike uspehe japonskega orožja se bo ohranil spomin na nedavne dogodke tudi zato, ker je zastopnik države Michigan v ameriškem kongresu zahteval, naj se zagovarja zaradi te katastrofe pred vojnim sodiščem pet višjih častnikov, v prvi vrsti poveljnik ameriške mornarice v Tihem oceanu Kimmel. Pearl Harbour, ki pomeni v našem jeziku »Biserno pristanišče«, leži 11 km vzhodno od Honolula in ima poleg običajnih vojaških naprav kabelsko in veliko radijsko postajo. Zaradi strateškega pomena pristanišča je posvečala Amerika zadnja leta izgradnji pristaniških naprav vedno večjo pozornost. Na južni obali otoka Oahu ležeči Pearl Harbour velja za glavno oporišče ameriške mornarice v Tihem oceanu. Vojno pristanišče tvori z glavnim mestom otoške skupine Honolulu eno celoto. Odkar so prišli Havajski otoki leta 1898. v ameriške roke, se je razvilo to mesto iz siromašne naselbine domačinov v moderno ameriško velemesto z nebotičniki in vsemi velemestnimi napravami Pearl Harbour šteje 142.000 prebivalcev in od teh je 80 odstotkov Američanov. Tudi to je dokaz, da se v tem mestu denar lahko zasluži. Gospodarski procvit mesta je zagotovljen z močno železno in strojno industrijo kakor tudi po trgovini s sladkorjem, ananasom, melaso, rižem, kavo, kožami in volno. Pearl Harbour ima univerzo, centralni zavod za proučevanje Pacifiške oblasti ter seizmološki in magnetski observatorij. Gejše morajo študirati na univerzi Japonski izraz »gejša« pomeni glasbeno nadarjeno deklico. V Tokiu imajo pa pravo vseučilišče za gejše, na katerem študira zdaj okrog 300 študentk, ki bodo smele polagati izpite šele po več let trajajočih študijah. Zdaj so še pripravnice in preden se bodo smele nazivati gejše, bodo morale dokazati temeljito znanje v naslednjih predmetih: kitajski lepopis, japonska zgodovina, odrski ples, družabni ples, evropska glasba, karikaturno risanje, japonsko slikarstvo, literarna zgodovina, japonsko petje, japonska in strumen talna glasba, umetnost konverzacije, čajne ceremonije in končno vsaj enega evropskega jezika ter pravil vzornega lepega vedenja. Vidimo torej, da ni tako lahko doseči naslov gejša, in da to ime še daleč nima tistega pomena, ki mu ga pripisujejo mnogi ljudje v Evropi, ker ne poznajo japonskih razmer. Naključje deli premoženje V zaledju Birme žive nekatera plemena, ki imajo zelo pametno urejen način razdelitve premoženja ob ločitvah zakonov. Zakonca, ki se hočeta ločiti, zaklenejo skupaj v njuno kolibo in pred vsakega po-staivjo gorečo svečo. Poprej pa točno izmerijo obe sveči, da sta enako dolgi Zakonca si sedita nasproti in čakata, katera sveča bo poprej dogorela. Cim ena sveča ugasne, vstane zakonec, pred katerim je gorela in zapusti kolibo. Seboj sme vzeti samo to, kar ima na sebi. Drugi zakonec, ki mu je bila usoda bolj naklonjena, da je njegova sveča dalje časa gorela, pa dobi kolibo in vse drugo premoženje. Menda je to edini primer, ko usoda sama ali bolje rečeno naključje, deli premoženje med ljudmi. Nova žična železnica To nedeljo bo v Francoskih Alpah svečano otvorjena nova žična železnica. Pričenja se pri vasi Chantemerle, oddaljeni nekaj kilometrov od Briansona in vodi 2*183 m visoko. To je ena najvišjih žičnih železnic v Evropi. Zgrajena je bila pod pokroviteljstvom maršala Petaina. Za primerjavo naj omenimo, da vodi žična železnica na Zugspitze 2650 m visoko. PROKLETSTVO 102 DENANTA Roman. — Ah, vi tega ne veste? No, dobro, pa preStejmo! Če naj verjamem novinam, je tu dvesto tisoč funtov. Poglejmo! Poskrbeli ste, da so bankovci lepo povezani v svežnje. To je pameten ukrep, Stone. Vidi se, da znate ravnati z denarjem. Če se ne motim, ste bili pomočnik blagajnika Angleške banke. Velika sreča je, da ta banka nima Se več takih uradnikov, kakršen ste vi, ker bi sicer kmalu propadla. Moram vam pa povedati, da ste imeli nekam težko roko Kaj se niste mogli zadovoljiti z dvajsetimi tisočaki? Menda ste mislili, da je bolje ukrasti več, kakor manj, če človek že krade. Toda računali ste slabo. Plen je bil pač prevelik in zato so tatvino takoj opazili. Res je, da bi sedeli enako za dvajset tisoč, kakor boste za dvesto___Najmanj pet let prisilnega dela... morda pa še več, ker b: vam ne priznali olajševalnih okolnosti. Ah, samotna celica in jetni-ški mlin! Morska bolezen ni nič v primeri s tem. Vi boste morda prenesli strašno trpljenje v Readin-gu, toda vaša pomočnica... Kakšna bo njena usoda ! Uboga žena! Po teh z vsem. preudarkom izgovorjenih besedah sem se sočutno ozrl na Stoneevo družico, ki je stala sredi spalnice in se menda sploh ni zavedala, kaj se godi. Vendar je pa slišala moje besede in mraz jo je spreletel po vsem telesu. Zamolklo je kriknila in se znova vrgla k mojim nogam, rekoč: — Milost... gospod ... milost! Če naju aretirate, sva izgubljena! To bi pomenilo smrt za oba. Skrušeni Stone pa sploh ni več mogel govoriti. Njegov pogled je bil pogled blazneža. — Usmilite se naju! — je prosila ona in objemala moja kolena. — Grešnika sva in odkrito hočem priznati, kaj sva zagrešila. Vem, da morate storiti svojo dolžnost, ker ste poštenjak, toda prosim vas... dajte se omehčati... Saj imate srce na pravem mestu, kajne? Saj ne morem verjeti, da bi hoteli povzročiti smrt dveh ubogih ljudi, ki sta se dala premotiti izkušnjavi. Bila sva tako nesrečna... Moj mož je garal do izčrpanosti, da je zaslužil vsaj toliko, da sva mogla za silo živeti. Čeprav sem sama opravljala vsa gospodinjska gela, čeprav sem varčevala do skrajnosti, se z moževim zaslužkom nisva mogla preživljati. Morda tega ne boste verjeli, a vendar je res. Ni dolgo tega, ko sem zbolela, pa niti zdravil nisem mola kupiti. Richard je trpel, ker je dober mož. Nekega dne je pa izgubil glavo— In tako se je to zgodilo... Oh, to je grozno! Rotim vas, gospod Dickson, v imenu prijateljstva vas rotim, ki sva ga čutila do vas, usmilite se naju! Za navadnega mornarja sva vas smatrala, a vendar sva vam bila prijatelja. Vzemite ta prokleti denar! Vrnite ga Angleški banki! Samo ne aretirajte naju ni- kar! To bi bila moja smrt... in Richardova tudi! Bil sem ginjen. Čutil sem, kako mi solze zalivajo oči. Sramoval sem se svojega postopka, svoje trdo-srčnosti do teh dveh nesrečnežev, ki sem ju bil tako podlo prevaril. To, kar sem bil storil, je bilo strahopetno, podlo. Malo je manjkalo, da nisem vsega priznal tema nesrečnežema, toda moj praktični smisel, ki me ne zapusti niti v najkritičnejših trenutkih, je zaglušil glas plemenitosti, ki sem ga že hotel poslušati. Tudi jaz sem trpel in vedel sem, da bom še trpel, če bi ne izkoristil prilike za obogatitev, ki se mi je bila končno ponudila. Dvignil sem ženo, klečečo še vedno pred menoj, rekoč: — Verjemite mi, gospa, da trpim prav tako, kakor vi. Odkar opravljam detektivske posle, še nisem bil tako zbegan, kakor zdaj... Tudi jaz sem zelo navezan na vas in dolgo sem okleval, preden sem sklenil storiti to, kar smatram za svojo dolžnost. Smilite se mi, da, od vsega srca se mi smilite, toda čeprav bom moral morda drago plačati ta glas plemenitosti v svojem srcu,, hočem ... Stone je stopil k meni. Njegova žena mi je poljubila roko, rekoč: — An, saj sem vedela, da ste dobri... vedela sem, da imate srce na pravem mestu, gospod Dickson. — Hočem •.. hočem vaju rešiti, — sem nadaljeval s tihim glasom, kakor človek, ki mu gre priznanje zelo težko iz ust. — Oh, hvala... hvala! — je vzkliknil Stone. — Hvaležen vam moram biti za več, nego za svoje življenje ... in evo vam denarja! Dam vam polovico vsega, kar imam... da, polovico... To ni mnogo, da se vam oddolžim za tako veliko uslugo. Delal sem se užaljenega. — Niste me razumeli, — sem dejal. — A vaša ponudba me je globoko ranila. Mislil sem, da ste boljšega mnenja o meni. — Oprostite, — se je oglasila ona, — moj mož je mislil... — Da spadam med tiste ljudi, ki se dajo kupiti. Toda temeljito se je zmotil. V tem trenutku je sicer izpregovorilo v meni sočutje toda to ne sme iti na račun moje značajnosti. Nikoli bi ne dovolil, da bi bila z nečastnim dejanjem omadeževana moja poštenost in moj ugled. Moja služba me spravi včasih v zelo kočljiv položaj in večkrat moram napeti vso svojo voljo da morem opravljati svoje delo. S po-klicnimi zločinci ne poznam nobenega usmiljenja, pač pa znam prizanašati nesrečnežem, ki so se dali zapeljati v zločin po slučajni izkušnjavi. Zakonca Stone sta me prestrašeno pogledala. — Iskrena vam hvala, — je dejal Stone in se priklonil. Mož ni vedel, kam merim, toda upanje je znova oživelo v njegovem srcu. — Da, gospod Dickson, od vsega srca se vam zahvaljujeva, — je pritrdila žena ihte. Delal sem še vedno resen obraz, kakor se spodobi policistu, ki mora izpolniti mučno poslanstvo. i Oton Ourlstof — Vrt v Ljubljani