234  številka. Li ubijana, soboto 13. oktobra. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAR
fsti*ja    -a. uk), i*\Mjmfc poneaoljko in dneve po praamcih, tor volja po pošti projensn «a avatro-ogorske dežele za celo loto 16 jrld., za pol leta 8*10. a.-. aeUt teta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja ca dom »a celo leto 1$ k'"-, « ""©trt leta 3 gld. 30 kr., za en mosec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4mb yo taonu* 10 itr. v* mesec, JO kr. za eetrt leta. —       *,nje deiele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nćitelje na ljudskih šolah in ta lijake volja auitaua oeua >n sicer: Za Ljnbljano ta čotrt leU 2 gid. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Zaoznanila se plačuje od eearistopne petit-vrste 6 Itr., eo a« oznanilo enkrat tiaka, 6 kr., ča ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. a>opiai naj M livoie irankirati. — Kokopiai s« ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prane Kolmanovej hiši i*. 3 gledališka stolba". Opfaraiitvo, na katoro naj so blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, t. j. admiuiatrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiiL
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Carigrad 12. oktobra. Muktar paša poroča, da je celi v torek trajala velika bitka. Itusi so z veliko močjo in GO. kano ni napali Turke a bili z izgubo 1200 mož odbiti.
Carigrad 12. oktobra. Oficijalno 8e poroča, da telegram iz Orhanja potrjuje, da je 9. t. m. prišlo v Plevno več turške pomoćne vojske z živežem. Itusi nijso branili.
Feterburg 11. oktobra. Oficijalna depeša iz Gornjega Studna od včeraj javlja, da je bilo več vspešnih razgledoval-iih bojev in da je bil odbit turški napad na rumuiiske rove pred Plevno. Turki so razdrli svoj most pri Silistriji. Trijam-borni turški monitor je .trčil pri Solini na strelno podloženje in v zrak zletel.
London 11. oktobra. Iteuter poroča iz Carigrada: Po poročilu Šefkct paše od 9. oktobra je most črez reko Kemer pri Radomircih zopet narejen in od Turkov zaseden. Včeraj se je konjiška avantgarda divizije iz Orhanje pri Telisu zjedinila z oddelkom poslanim iz Plevne. Pot iz Orhanja v Plevno je gotov, zveza prosta, sovražnika nij nikjer videti. — Šulejman poroča 8. t. m., da je dva ruska napada na sotesko Kozlovico in na VenidjekiOi odbil.
Gornji Studen 9. oktobra. Oficijalno. Manjši turški napadi na Koševo in pri Kadikioi so bili odbiti. Pri Kadi-kiOi so večje turške vojne moči skupljene. Turki  so zapustili 7. t. m. Kostanco in
Na naših gorah.
(Povest iz šuBtrajstoga stolotja, spisal Lboiius.)
IV.
(Dalje.)
Pri tej besedi potihne govorica, kajti krčmarju in baje tudi starejemu pivcu je bila neljubu beračeva druščina. Štefan pa je tudi podpiral vina polno glavo in molčal in mlajši pivec tudi.
Zdajci se na široko vrata odpro in berač stopi v kočo, voščeč dober večer pivcem.
„Ka, pojdi pit, Krokar!" tako so namreč klicali gospodskoga berača kmetje krog iu krog, „ potem pa skupaj kakovo uganemo. Ti veš gotovo novic polno torbo, vsaj ves svet prehodiš iu prebrodiš/' kliče pivec Podgorski in moli polno kupo beraču nasproti.
„Vsaj je res," pritrkuje krčmar, smejoč se in luU' svoje škrbaste zobe sosedom.
Sudino. 8. oktobra so Turki pri Silistriji odprli ogenj iz baterij in ladij.
London 10. oktobra. Keuterjev bu-reau poroča: Vlada je ukazala garnizono na Malti zmanjšati.
Karaj al 9. okt. Oficijalno. Muktar-paša je zapustil denes po noči skoro vse svoje pozicije, mej temi tudi Kiziltepe in se pomaknil nazaj. Itusi so obsedli črto Hadživali, Subotan, Kilbveran,
Galac 10. okt. Pri ustji Sulina je vsled boja turški parobrod razpočil in v zrak zletel.
Berlin 10. okt. Vladna „Norddeutsche Allgemeine Zeitung" poroča, da je Rusija za zdaj na četrt leta s Kruppom naredila kon-trakt, da mora on vsak mesec 350 najtežjih kanonov (torej skupaj 1050) za Rusijo liti. Vsled tega je on število delavcev pomnožil.
S v isto v o 9. oktobra. („Presso") Tu kaj se vsa stanovanja popisujejo in za vojni glavni stan pripravljajo, ki se kmalu sem preseli. Pri Plevni se misli še zadnji poskušaj narediti, od katerega vapeha bodo odvisne druge naredbe zavoljo prezimovanja. Kadar ruske pomoči pridejo, pravijo, da se bode ru munska vojska nazaj pomaknila. Splošna upanja na vspeh pri Plevni nijso velika, da-si so rovi izkopani uže 30 metrov blizu do najvshodneje turške redute.
Svištovo 9. oktobra. Pred Plevno je več col visok sneg. Turki poskušajo vsako noč male izpade.
Bukarešt 9. oktobra. Polk moskovski in druga artilerijska gardna brigada, sestavljena iz osmih baterij, so marširale tu skozi v Bulgarijo.
„Naj pa bode, da no rečete, berač se je prevzel," pravi nekako ponosno prišlec, in postavi pul kupe pijače na mizo. A v tem tre-notku zatoči tudi leskeč zlat po hrastovoj mizi, kričeč: „Stražar, denes pa le pijače na mizo ! Kedar ima Krokar denur, naj bode vesel dan, pa vina polne kupe."
KrČmar kar zazija, zagledavši svetel, nov zlat i u poželenje po njem se mu izbudi z ne-popitdjivo močjo, na drugi strani pa tudi misel, namreč, kje je dobil berač takov denar. Prislužil si ga nij, priprosti tudi ne, sam peklenšček ga mu je moral prinesti, ali pa je našel zaklad. Da, poslednje se ve, da bi bilo najbolje in brez greha.
„Gani se, gani, stražar! Moje grlo je suho in želja po vinu je velika," jekne zopet berač in vdari s koščeuo pestjo po mizi, da zazveukečejo kupe.
„Dtnes si pa petičen, Krokar V" vpraša zdajci grajski Štefan, predramivši se, in pogleda  za n ulj i \ o na berača, kakor da bi
Zemun 9. oktobra. („N. \V. T.") V Srbiji je pesimistično mišljenje (?) o mogočih vspehih prihodnje vojne, da si ravno je Srbija zdaj bolje oborožena, nego v lanskej vojni.
Vojska.
Uzrok, zakaj mislijo Rusi glavni stan iz Gornjega Studena v Svištov preložiti je res le zdravstveni. Gornji Studen leži v nezdravem kraji. Car je dobil 14 dnij trajajočo mrzlico. Zdaj mu je odleglo. Svištovo leži bo\j na hribu.
Iz Bukarešta se piše 8. oktobra : Vihar je tako velik, da je odtrgal in odnesel več slabše zamačkanih mostničnih čolnov du-navskega mosta pri Nikopolji. Drug dan je bil most popravljen.
Iz Moskve se piše: Povsod v Rusiji se zbira za ranjence, a nikjer več nego v svetej Moskvi. Povsod po ulici, pred cerkvijo, v cerkvi, so pusice za nabiranje. Po gostilnah hodijo lepe dame in nabirajo. V vagonu na železnici se nabira.   Povsod se srečuje vojska.
Iz Carigrada se piše v „Observer", da se Turčija na zimno bojevanje pripravlja. NaroČila je zimsko obleke za G00.00O mož. Novi polki se snujejo. In od kod denar za vse to v izžetej Turčiji. Angleži ga dajejo, ki so Turčijo najeli, da se bori zoper Ruse za sebe in za njih angleško kramarstvo.
Turkoljubni „Standard" ima iz Sire telegram, ki poroča, kako so turški generali drug proti druzemu. Ejub paša nij hotel Me-hemet Alija poslušati, ko mu je ukazoval prodirati proti Jantri. Pri tem je Ejuba podpiral Rifat paša, načelnik generalnega štaba Meke-met Alijevega.   Proti  Mehemetu  pa so pri
hotel reči: kaj bodeš neki reva raztrgaua. Če imaš denar, Bog ve, kako je prišel v tvoje roke.
V tem trenutku stoje zopet napolnene kupe na mizi, a grajski hlapec porine svojo od sebe in podpre zopet glavo.
To berača razžali. »Pij, iantalin, moje vino, akoravno je beračevo, ne škoduje ti ne, pošteno je plačano," kriči Krokar in postavi prazno prvo kupo pred se.
„Jaz si ga sam lehko kupim, če hočem, za krivoverski denar ga no pijem in nočem piti," odgovori hlapec. Pivci se spoglediijo, kajti umeti ne morejo, kam merijo Štefanove besede in kako bi se dale raztohuačiti.
„Molči, tepec!" kriči zdajci razžaljen berač iu vpre svoje srdite oči v soseda.
„Če molčim jaz, govore drugi in trdijo, da zahajaš k tistemu starcu v Podgorji, ki gotovo nij nič prida. Znano je, da je svoje dni spremljal glasovitoga Jurija Kobilo."
dvoru zopet drugi agitirali, tako dolgo, da so ga precej potem odpravili, ko je bil on Ejuba odpravil proč iz vojske.
Iz Getinja se poroča, da je slavni ruski general in Slavjanoljub Fadejev v Črnogoro prišel. — Črnogorci delajo utrdbe na več krajih, katere bo osvojili, zlasti zdaj, ko so čuli, da se Mehemet Ali postavi novej vojski na čelo, katera pride zoper Črnogoro.
V Aziji se Muktar paša nazaj po mika. To je najboljši dokaz, da so v zadnjej velikej bitvi Turki tepeni bili, kakor smo mi po ruskem oficijalcem in po poročiln angleškega lista „Daily N^vvs" precej tačas sodili. Muktarjeva protivna poročevanja o turških zmagah in velikanskih ruskih izgubah so bile „ardahanske" vesti, dogodki jih zdaj sami omečejo.
Koristi sedanje vojske za Slovanstvo.
Dostikrat se celo v rodoljubnih krogih čuje, da bodo brez vspeha vse velikanske krvne in gmotne žrtve, katere použiva sedanja slovanska vojska, če se naredi premirje ali če Rusija ne zmaga. Da, res bi bile v tem slučaji brezvspešne vse te žrtve v očeh tistih, ki bo navajeni računati samo z gmotnimi faktorji. Vse drugače se pa zdi tistemu, kateri natančneje promotruje gibanje cele Evrope v obče in Slovanov posebej, gibanje, katero je prouzročila slovansko-turška vojska.
Poglejmo tedaj, kakošne nasledke bi imela sedanja vojska, če bi se prav sedaj, kar pa nij nikakor verjetno, ne posrečilo svetej Rusiji namerjevano jugoslovansko osvobojen je. Bodo li Rusi kedaj pozabili, koliko krvi so prelili na balkanskem poluotoku? Kri v boji za svobodo padlih junakov bo klicala neprenehoma na maščevanje. Tudi ruski narodni ponos bi ne prenašal dolgo tacega madeža na svojej časti. To vojskovanje je pokazalo Rusom, da imajo v vojnem oziru še dosti pomankljivega, kar bodo pa gotovo kmalu odstranili. Torej smemo za gotovo upati da bo Rusija, ko bi se tudi sedaj mir sklenil, gotovo zopet kmalu z uredenimi močmi Turčijo napala in tako Jugoslovane iz turških krempljev rešila.
Drugo, kar izvira iz te vojske je to, da se je Evropa s SlovanibolJBeznanila.
Zadnje besede, kakor gadji bič zadenejo berača.
„Laže, laže, ta hlapčon," kriči dalje berač in zahteva nove pijače.
Ko stopa pozueje stražar zopet s prazno posodo skozi vežo, prekriža tri pote sebe in merico, da bi ne bilo kake nesreče, ko bi ta denar ne bil v resnici pošten in bi izhajal iz krivoverskih rok.
Nekoliko pozneje koračita od krčme po gozdu samotna človeka, grajski hlapec Štefan in stareji pivec, ter ugibljujeta različne stvari in uganeta posled, da isti duhoven iz Podgorja nij prida človek in berač tudi ne.
Pri razhodu pa šepne hlapec svojemu to varišu še nekaj skrivnega na uho in položi palec na zijava usta,  češ, naj molči, kakor zid še zdaj, dokler nij jasno vse.
„Ne bodi, ne bodi! To se razume," odgovarja kmet in zavije na stransko pot. V.
Vsak človek je sodnik oster ali mehak, krivičen ali pravičen, poklican ali vsiljen. Ko
Kaj bi rekel sedaj ruski profesor Sreznevski, kateri se je uže leta 1843 v javnem govoru tako-le izrazil: „Jeli davno, kar so govorili v Evropi o Slovanih; dvajset let je, ko je malokdo o njih pisal; deset let je, ko je še malokdo o njih presojevati hotel. A sedaj ?• Jaz pa pristavim: a sedaj v letu 1877 ? Sedaj so napolneni časniki vseh narodov skoraj samo s poročili o slovanske j vojski in s Slovani sploh. Poprej še večji del Evrope za Slovane v Turčiji vedel nij, sedaj so pa opisali razni poročevalci uže vse njihove reve in nadloge, njihov značaj in naravo, njihove šege in navade. Skoraj vsa Evropa je izpoznala poštenost slovanskega prizadevanja in plemenitost tistih, ki so sloveli v „omikanem" svetu za barbare.
Angleški državnik Salisbury piše v svojej knjigi: ,,Dva meseca s Črnjajevim v Srbiji", da mora vsak, kdor se je imel priliko seznaniti s kakšnim ruskim ofi •iijem, o ruskem na-' rodu samo dobro misliti.
Največja korist za Slovanstvo je pa ta, da so se Slovani mej soboj natančneje za rodne brate izpoznali in da se je začela res pospeševati vzajemnost mej njimi. Ko se je pričel vstanek, bo podpirali vsi slovanski rodovi razun ekstra slovanskih Poljakov Bošnjake in Hercegovince s prostovoljci, denarjem in obleko. Lepo so se izpolnovale pri tem početji besede poljskega pesnika Wo-ronicza:
"VVspAlnego rodu nie zabaczajcie WzRJptn sie bratnia dlonia wspierajcie.
(Skupnega rodu ne zametujte, vzajemno se z bratovsko dlani jo podpirujte.)
Žalibog da baš Poljaki nijso hoteli čuti tega poljskega glasu. Koliko so se pa sto-pram sedaj za časa ruske vojske Slovani mej soboj približali. Češki narod je po svojih poslancih čestital Rusom pri začetku njihovega osvobojevalnega dela in Aksakov je odgovoril v slovanskem, da, v hyper3lovanskem duhu. Koliko je bilo na Hrvatskem taborov in skoraj na vseh se je naglaševala tudi slovanska vzajemnost. Hrvatski sabor je čestital črnogorskemu knezu za sijajno vzetje Nikšiča. To je precejšen napredek pri Hrvatih, ker znano je, da so ti nekako srpo gledali na vojsko, katero bo bili začeli bratje Srbi. Tudi Slovenci bi bili radi kaj storili v tem oziru, ali jim nij bilo dovoljeno. Češki listi imajo še sedaj vsak
se snidemo s tujcem na prašnej cesti, ozremo se v njegov obraz, oči, osobo, hojo, obleko in še v druee malenkosti, ter sodimo iz pri jaznega ali neprijaznega, lepega ali temnega pogleda, umetno postavljenih ali priprostih be-sedij, ubožnejši ali dražji obleki, o tujčevem stanu, značaju, sploh o njegovi veljavi.
Koliko potov je ta sodba resnična, koliko potov ne, kolikrat se motimo in slepimo, ne vemo, in kako tudi ?
Naš mladi pivec, znanec iz samotne krčme, Konrad Krivec, kakor se je imenoval sam popotnemu tovarišu iz Podgorja, tudi nij bil prost popisanih lastnostij, kajti uže pri vstopu v krčmo, je urno premeril svoje tovariše z bistrim očesom in izrekel, se ve da, samemu sebi baje ne najboljšo sodbo o njih. Temu je morda pripisovati, da je s početka le malo govoril pri svojej pijači in le bolj opazoval in poslušal zgovorne sopivce.
Stoprv ko se zmrači in otide grajski hlapec, razveže se mu polagoma beseda.
Zdajci postavi krčmar temno stajalo na
dan zaznamovane darove, katere prinašajo rodoljubni Čehi za ranjene Črnogorce.
Končno nas uči ta vojska, da Slovanu nobeden ne pomaga, če bi sam ne. Skoraj vsa Evropa pozna sedaj tužno stanje slovanske raje na Turškem pa se še ne zmeni po primeri tistega levita v sv. evangelji. Ruski bratje so se postopili te velikanske naloge sami, ker druga Evropa jim ne pomaga, paft jih pa zavira. Tega prepričanja, da se Slovan nema od nikoder, razun od svojih bratov, pomoči nadejati, so> uže tudi prosti ljudje. Bivši oni dan v Karlovci, sem šel pogledat k razpadlemu gradu, kjer stanujejo pribegli Bošnjaki. Pri tej priliki sem vprašal neko devojko, kdaj se bod© zopet v svojo domovino povrnili in odgovorila mi je: „kadar nas reši pravoslavni caru.
To so tedaj posledice sedanje vojske, posledice, ki imajo neskočno veliko korist za celo Slovanstvo. Kako lehko bodo napredovali duševno zjedinjeni Slovani zavoljo svojega ogromnega števila. Naj končam z besedami prvega zastopnika slovanske vzajemnosti, z neumrlim Kollarjem: „ Slovansko življenje bode razširilo, kakor potop povsodi meje svojih korakov". S—n.
Stanje v Bosni in Avstrija.
Anglež dr. Ziemann, ki je bil šel v Sarajevo pregledavat stanje bosenskih ubežnikov, poslal je angleškim listom natančno poročilo, iz katerega posnemlje list hrvatske vlade „Agr. Ztg." sledeče:
„V8i tukajšnji konzuli so izrekli odločno, da beguncev nij pošiljati nazaj, kajti porta ne more izvršiti svojih obljubljenih prenare-deb. Vali in Konstant paša sicer dobro mislita, a stanje dežele je strašno, denarja nij nikjer vzeti, p o 1 j a so neobdelana, delavci so se izselili, iz Štambula (Carigrada) ne dadd nič plače, niti za najpotrebnejše upravljanje ne. Dobro podučeni ljudje so mi rekli, da ce!6 bosenski mohamedanci dvomijo, da-li še kedaj pridejo boljši časi ter po njih glasno tožijo. — 15 000 Bošnjakov so odposlali proti Črnejgori, mej njimi najvišje uradnike iz Sarajeva. Okolo 1000 pa jih je ubegnilo od te vojske ter se zdaj klatijo po razbojniški po deželi, tako da celo cesta, ki drži proti Brodu, nij varna.
„Vali je mej vojsko porazdelil žandarme-
mizo, na katero postavi brlečo leščerbo, ki le na pol razsvitljuje kočo, in čudno odseva v resnem obrazu, sivej bradi in temnej halji berače vej .
Konrad Krivec se torej pomakne bližje k svojemu sosedu, dvigne kupo, pogleda nekako ostro starcu v oko in pravi:
„Na zdravje prijatelj in na zdravje tvoje družine!u
Berač se zgane in strupeno pogleda tovariša izpod širokega pokrivala, dvigne kupo — a jo zopet postavi na mizo.
„Ali ne piješ zdravice, prijatelj, ali se po-mišljuješ. Trči s svojim sosedom, ki ti nij tako tuj, kakor se ti dozdeva!" povzame precej glasno in nekoliko osupnen Krivec.
„Prijatelj, jaz svojih nemam, na svoje zdravje pa ne pijem, ono nij vredno požirka vina, in tebe in tvojega mišljenja ne poznam, torej ne zameri!"
„Svojih nemaš?" vpraša Krivec in še ostrejše pogleda starca.
Berač ne odgovori temu vprašanju, temuč
lijo, da bi varovala disciplino in red. Tudi prijatelji turški, kateri dobro poznavajo vse razmere, so mi zatrdili, da turške zmage samo pospešujejo konec turške države. — Od Carigrada se poroča, da se uže vračajo begunci. Jaz pa sera propotoval vso zemljo in velikemu veziru tudi povedal, da sem komaj petdeset rodovin našel, katere so se bile uže pred nekaterimi meseci povrnile, a to so bili največ katoličan je. Angleški diplomati-čni agent v Banjaluki tudi to vest potrjuje. A temu protivna novica celo poroča, da je mi-nolega meseca pobegnilo iz livenskega okraja zaradi krvoločnega proganjanja do 200 ljudij. Vstaši so me naprosili, naj naznanim porti za prvi pogoj njihovej vrnitvi, da postavi ali krščanskega guvernerja ali pa krščansko vojsko v Bosno. Obiskal sem tudi vstaški tabor; vojakov imajo zdaj toliko, kolikor nikoli prej ne, dobili so nedavno tega pomoči in streliva. — Jaz sem jih prosil, naj za sedaj ostanejo mirni. — Beda mej begunci je neznano velika; mrzlo in mokro vreme jih bode mnogo ukončalo."
To izvestje nepristranskega Angleža je vendar nov in važen dokaz, da nij mogoče drugače, nego da Avstrija zasede Bosno in enkrat red stori v tej rodovitnej sosednjej zemlji. Do tega bode tudi prišlo, ker drugače mogoče nij, — ako se ta zemlja ne privošči Srbiji.
Take razmere v našej najbližnjej sose gčini in preverjenje, da Turčija mj več zmožna boljših ustvariti, so gotov dokaz, da je istina, da se Rusija bori za vso Evropo, da je ruska vojna stvar, stvar Človečnosti, civilizacije. Kakor brž se pa to izpozna, dolžna bi bila naša država skupno z Rusijo delati za veliki cilj kulturni, in mi nijsmo še obupali, da na zadnje še do tega pride.
Politični rafcgled.
^4>tv-ii>njrt 4* šol*.
V Ljubliani 12. oktobra.
I)w'£e*v>tti »bor je v zadnjej seji imel v posvetovanji novo postavo o davku na na-rejanja žganja in špirita. Davek žganjarski bode nekoliko povišan, čez pet let pa se nova sistema naredi.
Na nunnfi delajo nad obnovljenjem trgovinske zveze z Nemčijo pa ne morejo pogoditi se. NemČiia terja visoke cole na vino, živino in žito. Tudi pogajanje z Italijo neče do ugodnega resultata priti.
pomakne pokrivalo globočje na oči, zre nepremakljivo pred se v leščerbo, ki gori z velikim vtrinkom in dela široko senco na lesenej steni.
Ta trenotek porabi tujec, da še skrbnejše opazuje berača in naposled, kakor da bi se prepičal svojega mnenja in si hotel ponoviti nekov mračen spomin iz minolosti, potegne z desnico po čelu in pravi:
„Prijatelj, ako nemaš nikogar druzega na svetu, trči na pogubo krivoverstva in njegovih oznanjevaleev, ki ga razširjajo po deželi!"
Strupen pogled iz beračevih očij prodore zdajci mladeniča, pogled, v katerem se je bralo z jasnimi črkami zapisano: gotovo si tudi ti izmej istih in hočeš zakrivati s tem svoj zaničljiv stan. Berač dvigne kupo potem in trči, da glasno zazvoni po koči ter postavi prazno posodo na mizo.
„Ali si vedno pil s takim veseljem na
Opozorujemo naše bralce, ki tudi nemške liste v roke dobodo, da v novejšem času mej vrstami in tudi včasi jasno celo uže konservativni i+Vnterlrtntl*', ki je po Slovenskem bolj razširjen nego zasluži, protirusko, protislovansko piše in ae za neko angleško zvezo poteza, ki bi bila Slovanstvu smrtonosna.
V ntfermlceni Zfhoni je bil Ilelfv interpeliral, ali ne bi vlada hotela predložiti posameznosti o stvari erdeljskej. Minister Tisza je na to v seji 10. oktobra odgovarjal in rekel, da one vesti, ki so trdile, da je bila to notranja revolucija, nijso resnične; on varuje tudi pravico, v takih slučajih protivno postopati, in odreka predlaganje posa meznostij, ker je stvar pred rednimi sodniki. Preiskava bode pokazala od kod in zakaj je orožje bilo. Dozdaj ie bilo 2000 pušk in 3 kovčegi dinamita konfiscirano, osem liudij zaprtih. Sicer se nij nič izrednega storilo.
19M«fjjfir*f<;i ,,Eayertertes" poroča, da so prišla v Erdelj pošiljanja ,,šampanjca". Ali v steklenicah je bil smodnik namestu vina.
Vn»i7?Jr> driavf).
Da S»'tfif*w stopa zopet v soboj proti divjaku Turčinu za osvobojenje svojih krščanskih bratov. jezi naše nemške turknljube silno. „N. Fr. Pr." v svojem uvodnem članku zadnjo sredo Evropo kliče na pomaganje, in zlasti Avstrijo hujska, naj ne dovoli Srbiji dela, ker Turki nam bodo to hudo zamerili ! Zastoni ! VeČina prebivalstva nvstro-ogerske monarhije srbsko orožje blagoslavlja in nij mogoče, hvala Bogu, da bi uslišani bili ma-gjarski in nemško-judovski dunaiski hujskači zoper srbske brate naše.
Iz (?i**-ifjffw<l<* se poroča, da je sultan ob priliki bairam-praznika nagovoril vojake in jim dejal, da upa kmalu knnčati vojno na korist Turčije in potem se bodo vojaki vrnili domov, da z delom nadomeste izredno velike izgube.
FiYiHco*'fi minister Fourtou je v mi-nisterskem shodu baje rekel, da on upa večino poslancev dobiti za vladno stranko . . .
Gambetta je govoril v zboru več nego GOOO osob in rekel: Občna glasovanjska pravica je v nevarnost. Brez nje pa nij mogoča močna vlada, a ž njo je vsaka revolucija nemogoča. Gambetta je Grevyja postavil kot naslednika Thiersu, a on sam hoče biti le zastopnik demokracije. Gambetta je trdil, da pride 400 republikancev v zbornico namesto dosedanjih 303.
Broglie je 9. t. m. govoril v nekem shodu, kjer je admirala Toucharda volilcem priporo čal, in dejal, da gre le za konBervatizem in radikalizem, za maršala ali za Gambetto. Thiers in Grevy so le maske, za katerimi se Gambetta skriva.
Iz Axije se poroča, da so rodovi Mu-tuali in Ausarie na Libanonu spuntali se zoper Turke. Prvi teh rodov so mohamedanski razkolniki, šijiti, močno sovraženi od sunitskih
enake zdravice prijatelj, kakor zdaj?u vpiaša zopet Krivec.
„Če hočeš vedeti vse, povem ti," odvrne berač razgret obile pijače. „Da, vedno sem pil, kar sem se prepričal hinavščine in goljufije teh hudičevih sleparjev Lutrovih."
Mladenič se vgrizne pri teh besedah v ustnice, nekoliko zarudi, kar pa berač ne opazi, ter nadaljuje:
„Kaj ne, od tistega časa, kar vam je izginila hči in se skrivoverila, ter postala far-jeva nevesta?"
„MoKi, mladič! Kdo ti je rekel?1 kriči zdajci berač in srdito meri svojega tovariša. „A povem ti, od tistega časa pijem vedno na prokletstvo luteraustva, kar hodim z grjačo od hiše do hiše."
„In na tistega pridigarja gorje, morate reči, jaz uže ne vem več, kako so ga klicali," odgovori Krivec in napolni izprazneno
kupo. (Daljo prih.)
Mohamedanov, t i. Turkov in Arabcev. Drugi, Ausarie, so pogan je in jih je 150 000. Torej tudi proti tem se mora sultan boriti.
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj na ukaz c. kr. državnega pravdništva kon-fl*c1ran in sicer zarad daljšega članka o znanej magjarskei zaroti in o nasprotji ma-gjarskega in slovanskega zadržanja v Avstriji.
— (V ljubljanske j čitalničnej restavraciji) bode vtorek IG. t. m. ob
10. uri zvečer razdelitev dobitkov iz kegljanja na korist pogorelcemvKom-p olj a h. Do denes se je kegljalo 2000 serij. Ker še tri dni traje kegljanje, vabi odbor zalnjikrat vse dobrotnike, da pošljejo še novcev v ta namen, dobra kegljalce pak opozo-ruje na to. da so dobitki res krasni, in jih je
11, v skupnej vrednosti 280 gld., vrhu tega 2 šaljiva dobitka za največ 9 in za največ serij. Ta večer bode tudi vojaški koncert v isto korist, torej je pričakovati prav zabavnega večera ter izdatnega dohodka pogorelcem. Vstopnina za ta večer je 20 kr. Začetek koncerta ob 1/2 8. uri.
— (Kranjski in primorski gozdarji) imnio občni zbor svojega društva 15. oktobra v Bledu pri Petranu. IG. narede izlet v Jelovico, na bohinjsko jezero in na savični slap. 17. je zborovanjska seja pri Petranu.
— (Iz seje deželnega odbora Kranjskega 6. oktobra t. 1) Predlogom dotičnih krainih in okrajnih šolskih svetov primerno pritrdil je deželni odbor, da se podeli služba nadučitelja v Litiji dosedanjemu učitelju Antonu Kunšiču v Trebnjem, učiteljska služba v Planini (Stokendorf) Črnomelj skega okraja pa učitelju K. Krištofu, ter da se učitelj Janez Uršič v Tujnicah definitivno potrdi v tej službi. — Dalje je deželni odbor pritrdil, da se ljudska šola |v Trnovem, okraja Bistriškega, isto tako šola v Žužemberku razširi v trirazredno šolo ter na vsakej teh šol namesti še en učitelj. — Izpraznjeni slnžbi paznikov v deželnej posilnej delavnici podelil je deželni odbor Ignaciju K n a f e 1 c u, dosedanjemu pomočnemu pazniku in pa Val. Vrančiču, pazniku pri c. kr. finančnej straži na Reki.
— (Iz velikih Lašč) se nam piše: Da so naš sivobradati Triglav in njegovi tovariši, Grintovec, Kočna itd. uže nekaj dny se snežno kapo obdani, to čutimo še celo mi na laškem holmn, dasiravno smo celih 5 ur od Ljubljane oddaljeni, dokaz, da omenjeni „kranjski naravni vojščaki" — „mrzlo sapo" dihajo. Pa to nič ne de, naj bode vreme ka-koršnokoli hoče, vsaj naš kmet je tako vse pridelke poljske spravil v svoja žitna predala, ki so letos vendar malo bolj napolnena, nego prejšnja leta. — I no, naši stolpi so uže tudi končani, čeravno ne simetrično zidani. In pa tistih „živih barv" se tudi ne bi pogrešalo — če bi jih prav ne bilo.
— (Nove orgije) v Kamniku v fran-čiškanskej cerkvi je ta dni izdelal ljubljanski orgljar France G o r š i č. Strokovnjak v glasbi in orgl janji, pater Angelik Hribar, hvali v ,,Slovencu" Goršičevo delo kot na vse strani izvrstno in imenovanega domačega umetnika priporoča vsem slovenskim faram.
— (Rojanska čitalnica) vabi na veselico, katero napravi v nedeljo, dne 14. oktobra ob pol sedmej uri zvečer. Sporedje : Tombola, igra „Uskok", po igri večerna zabava.
Ker se s to veselico odpre zimska sezonu, nadejati se je obi le udeležitve. Odbor.
— (Naznanilo novega šolskega leta) podkovske in živinozdravske fole v Ljubljani. Novo šolsko leto se začne 5. dne prihodnjega meseca novembra, to je, v ponedeljek po vseh Svetih. Kdor želi v podkov sko šolo sprejet biti, se mora izkazati: 1. s spričalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika (ksela) izučil in da je sposoben učiti be podkovstva bolnih in sicer napačnih kopit, 2. z domovinskim listom, 3. s spričbo Bvojega fajmoštra, da je poštene ob-naše, in 4. da zna vsaj slovensko brati.
— (Iz Črnomlja) se 5. oktobra piše „Slovencu": Duo Bi faciunt idem. Poročali ste, da sta bila litijski zdravnik dr. Eržen in le-karničar obsojena zarad surovosti, ki sta jo uganjala po volitvah za deželni zbor. Tudi naš učitelj Anton Jeršinovič je v preiskavi zaradi kupovanja glasov pri zadnjih volitvah za deželni zbor, a še vedno opravlja posel c. kr. okrajnega šolskega nadzornika; ko je bil pa pred nekaj leti učitelj Stanonik iz Starega trga pri Poljanah zavoljo volitev za kupčijsko zbornico v preiskavi, bil je nemudoma kot ud c. kr. okrajnega šolskega sveta suspendira n."
— (Iz Poljanske doline) na Gorenjskem se nam piše 9. t. m. Pretečeno nedeljo zjutraj in uže prej po noči je bil zopet sneg zapadel tu okolo stoječe gore in napravil velik hlad, ki bo zelo škodoval dozdaj se ne spravljenim jesenskim pridelkom.
— (Da krava ne brca.) Piše se nam: Ko je bil zadnji živinski somenj v Kranji, je nekdo kupil kravo, a je sumil, da krava nij ,,brez tadva" (brez napake), kakor je prodajalec zatrjeval. Ko je kravo pošteno plačal, pravi prodajalcu: No, zdaj mi pa vendar po pravici povej, ali ima krava kakov „tadev" ali ne! vsaj je zdaj uže tako vse eno, ker je krava uže plačana. Prodajalec se malo na-nuiiiio in pravi: Druzega nema, samo brca rada. — O, to pač nič ne de, če druzega pogreška nema, mene ne bo brcala, pravi kupec. Jaz znam to narediti 1 Vsi radovedni, kako je to treba narediti, ga prosijo, naj jim pove. Kupec počene h kravi, ter jo prime za vime in reče prodajalcu enako storiti od druge strani. Ko prodajalec uže tudi čepi, mu reče kupec: No, zdaj pa denar, ki si ga za kravo potegnil, predeniva iz rok v roko pod vimenom, pa te ne bo nikoli nobena krava več brcnila, jaz sem tudi tako na sumnji naredil. Ko prodajalec kupcu denar pod vimenom v roko da, misleč, Bog ve kako copranje se vrši, kupec z denarjem vstane, ter ga spravi in Bmeje se reče: No, zdaj pa mene ne bo več brcala — in otide. Prodajalcu je pa krava ki jo je brez „tadva" prodal, zdaj s „tadvom" ostala.
— (Umor.) Iz Trsta se nam piše: Ko-čijaž Ivan Suebel, okolo 40 let star, je imel doma kč svojo ženo in taščo prepir. V soboto po poludne pride domov, ko je bila baš samo tašča, žena 55. let, doma. Ta se zapre pred njim, a on razbije dveri ter jej zada z nožem 7 ran v spodnje dele telesa in drugod, potem pa otide k izvoščeku Cimadori v via della Casaa. Starka jo za pol ure umrla, morilca pa so takoj prijeli in izročili sodu i j i.
li»z.ne vesti.
* (Mlad obešene c.) Dietnega dečka, ki je v nedeljo po Pragi prosjačil, je policija za-
i/.uausij in unsdnik Josip Jurčič.
prla. Po triurnem bivanji v ječi, je fante sklenil obesiti se, in je tudi svojo namero takoj uresničil; namestu vrvi mu je bila dobra rutica. Na srečo je kmalu potem prišel stražar in rešil mlademo paglovcu življenje.
* (Opeharjeni tatovi.) V davkarski urad v Lugosu so v noči na 4. t. m. ulomili tatovi, a dekla nekega uradnika, ki jih je bila opazila, skočila jo skozi okno na ulico in hitela naznanit mestnej straži. Tatovi so so prestrašili in pustili nedotakneni dve \Vert-heimovi kasi, a vzeli so soboj samo majhen železen zaboj, v katerem je bilo — česar gotovo mjso mislili — 5000 živinskih izkazov.
* (Žena v 106. letu) živi baje v Lu-tonu, na Angleškem, ter je še prav vesela in čvrsta. Dve nje hčeri so v Londonu ter ima jedna 78, druga G6 let. Dve njiju sestri in trije brat|e — vsi trije vojaki — pa so umrli.
* (Smodnik) se je v fabriki v Tergu-šoru pri Ploještih užgal, vse vkup je raztreščilo bo,— 16 vojakov je ubitih, zaBulgarijo k vojski namenjeni smodnik pa uničen.
* (O p le njen vlak.) 18. p. m. je prišlo 13 maskiranih razbojnikov na postajo Big Springs Pacific železnice v Ameriki ter so jo popolnem vzeli, a potem so nataknili ru-dečo luč. Ko je vlak prisopihal, izstopi kondukter, da bi vprašal, kaj luč pomeni — a prijeli so ga takoj in povezali. Tako so storili z voditeljem in kuriteljem mašine, Zatem pa bo oplenili najprej iz ekspresnega voza 65.000 dolarjev v zlatu in 500 dolarjev v papirji. Tudi potniki so morali lupežem dati 2000 dolarjev in 4 zlate ure. Tovorni vlak pa je zapodil razbojuike, ki so, pogasivši egeuj v mašim, — utekli. Kdor jih zasači in vrne plen dobode od ravnateljstva železničnega 10.000 dolarjev.
* (Glad v Indiji) je — kakor je uradno izračunjeno — umorila 750.000 ljudij. Uboštvo po tamošnjih krajih pa vedno še raste. Angleži bi bili lehko poslali v tamošnje svoje pokrajine pomoči, da so darovali podpore, ki so Sle v Turčijo — Bvojim podložnikom._
■ •■j 4*1.
10. oktobra:
Evropa:  Lavrenčio iz Gradca.
rn Slonu i Kaatelic iz Trsu. — Deisingor iz Loko. — Oblak iz Dolenjskega. — Matajec iz Stražisča. — Neuinau iz Duua(a. — Trajer iz lista. — Keither ii Dunaja. — Noutior iz Celovca.
in Blallel t Elvemch iz Frankobroda. — pl. Gobani iz Krauja. — Giogl iz Dunaja. — Resnik iz 'i j.sta. — pl. Herman iz Gradca. — Otor iz Dunaja. — Sckouta iz 1 uja. — Modrušau iz Karlovca. — Gade iz Hamburga.
l'n %uuiort'l: liainuan iz Štajerskoga. — Jonitzer iz Zagreba.
.Dunajska borza 12 oktobra.
(Izvirno telegratično porodilo.)
Enotni drž. dug v bankovcib	k>3 gld. 55		kr
Enotni drž. dolg v srebru	tili	»	■
/.lata renta .......	. 74	rt	n
l&tiO drž. posojilo ....	. 109	n	N
Akcije narodne banke .   . .	. 8o2	n	H
Kreditne akcije.....			n
London ........	. iiy	h M	n
	y	n 65'/»	n
	5	n 71	n
	105	»	m
	58	n 90	m
Pri zaiožuiku M. IN i<5iiiuiii* so na svitlo prišle in se užu dobivajo kubarske bukve pod na-siovoin i
„Slovenska Marica",
ali  navod, navadna in  iiiicniina Jedila oUu.no kuhati.
Spisala in na svit.o dala
Magdalena Pleiweisova.
Da so bukvo „Slovenska kuharica" občinstvu jako priljubljeno in koristne, dokaz lemu jo urna razprodaj« prvega natisa, kor jo pa drugi natis pomnožen m poplavljen z novo iu staio mero, upamo, ua bodo našo slovenske kuharico radostno po njih Segale._ (z a z—3
V ,,.>aiu(lnej Utkanu" v DjUU^MUl jo »zslo in bo dobiva:
Trije javni govori.
Govorili piot. Fr. Šukljo,  Iv. Tavčar in prof. Fr. \Viosthalor v Ljubljanski čitalnici. 8U 9 pol. Cena 60 kr.
Frememba stanovanja.
--^.101—1)
Lovrenc Zdešar,
stanuje ođ denes naprej v svojej hiši v mc»Htiu im. starem trjrn &t. lii, kjer bode tudi gostilno „pri vinskem grozdu" sam oskrboval.
Naznanilo.
Podpisani bo priporoča p. t. občinstvn za
izdelavo najmodernejših oblek,
iz vsakovistnega blaga lastne zalogo, tudi prodaje unrejeno otilclco, fino izdelano, po najnižjoj ceni pri solidnej poBtrežbi.
Janez Potociiik,
izdelovalec oblek, na Klancu štev. 01 (302—1) v Kamniku.
/•um bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po kvrstni
Malesciera dn Bari?
30 let we Je sij bolerol, ki bi jo n« bils oidrs--rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašćenih i otrocih broz medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v fcolodou, na živeih, daljo prune, i na jetrah; iloze
i naduho, bolečino v ledvicah, jedko, kašelj, neprn-uavbeuje, zaprtje, prehlajenjo, nespanjo, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, fouienje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožuost, diabot, trganje, ahujšaiijo, Medicico in pro-dajenje; posebno se priporoča za dojeoeo inje bolje, uogo vojiučiiio mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprioe-
al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Benoka, pra-
oga profesorja medicine ua vseučilišči v Mariboru, nL-avilnega svčtnika Dr. Angelutoma, Dr. Shorelanda, Ur« Caiupbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, gTotinje Castlo-t oart, Markizu de Brehan a mnogo druzib imenitnih osob, l« razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj, kratki izkaz is 80.000 spričeralov.
K a Dunaj i, 13. aprila 1872. I rt-ilo je tže uedtin meBrcev, ndliar sem bil>
v brezupnem stanji. Trpel nem vsled prsni u iičut-nicnih bolečinah, in sicer tako. -la h m od dne do dne iono gnil, in to zapre&ilo je dolgo čiB» moje Atud(je. Cul sem od Vaše čudapolne Kevalesciere pmel sem jo rabiti in zagotovim Vbb, da se čutim po mesečnem užitku Vaše tečue in okusne lio-a-lestiere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tns nja moiem zopet pistiti. Zaiadi tega priporočam vstm bolnim to primerno prav cei.6 m okiuoo brano, kot l.ajboljši pripomoček, ter ostanem Vaš uuaui
Gabriol Teschner, '   ■Jnšateij javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan.
No apel, 17. aprila 1862.
Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje Btauje hujšanja in bolečin vsako vrste sedem let sem strasno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, treBle so se vse čutnice na celem Životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zuravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem Be bogu. Kevalesciere zasluži največje-hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i mu stavila v stanje, Ua morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popomega spoštovanja.
Markize de Brčhan.
bt. 65.715.  Gospodični do Moutlouis ua neure-bavljeuji, nospanji iu hujšanji.
St. 75.8i7. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehauji dušuika, oinoUci in tiščanji v prsih.
Rovalescičre je 4 krat cjčnejia, nogo meso, tor •9 pri odrasčonih in otrocih prihrani 50 Krat več ua oaui, ko pri zdravilih.
i ptahiMttlh puiio.ii $o pol fanta 1 goli. 60 kr., t frurt H guUL 50 krn 2 fnata i golti 50 kr« 5 :uu-tov 10 goltL, a2 funtov M ffoIJ., Si fantov 36 spii.
ievaigsotet^Btsoafton v *>c^ioALi iu Koval oso'iera-Uhooolatče v prahu i a taj i gld. 50 krM i i isa« A gi.
ii iLt., 4o z** •« gi. t>0 kr., v pi-ahu sa 120 t« •žoađje: Da B»irry A Ooinp. aa ISvaa 1, iV^JJ-Imtkigmmam »t. 8, Kakor v .       . ,...» i akarjiA m spouenjskm »^vaih; šu-u mspoiiilja Ju-i^iiti» iaau zjm \aa      ,0    , f*0Bax\ii •■ :Lasa Dah \i\
puvaetjjlh. v KJablji . ■ ir, J. Svoboda, Ijkar pti ^zlatem ormu, 9 iUikf pri lesarja J. P t o aaaiu, v Celovea pri ic:«.arju iiira aacherj u, ? Mlitjetu pri lekarju Aljtuoviću, v Tr««tu p/. iuku,rju Jakobu Sorravaiio, ^ri dro^orlatu P. Uunua ia J. Hirschu, v Kadru pri Androvičo. {186)
Lastnina in tiBk BNarodne tiskaroo".