92. številka. Ljubljana, v soboto 22. aprila. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dim iTefer, izirnsi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za Avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 tfld., za Četrt leta -i gld. BO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po oO kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za o zna ni 1 a plačuje Be od četiri sto pne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Co se dvakrat, in po 4 kr., Co se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravni fitvu je na Kongresnem trgu fit. 12. LJpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vera in klerikalizem. Glavni uzrok fanatizmu, s katerim se bije Bedaj tudi na slovenski zemlji in mej Slovenci samimi boj za politično hegemonijo, je po našem prepričanji identifikovanje pojmov versko mišljenje in klerikalizem. Kakor v različnih časih v druge katoliške narode, tako zanesla se je sedaj tudi v nas parola, da se človeštvo deli v dva velika tabora, v klerikalce in liberalce. Klerikalci so tisti, ki verujejo v versko in politično nezmotljivost cerkvene hierarhije od sv. Očeta vsaj do kanonika doli in vsied tega v poklic duhovskoga stanu kot takega za politično vodstvo narodov. To prepričanje je baje tudi inkarnacija verskega mišljenja in komur ne gre v glavo ta teorija, ta je liberalec in s tem eo ipso tudi brezverec. Slovenskemu narodu skušalo se je to razločevanje že večkrat ucepiti in vsak tak poskus rodil je odpor, kateri so v prejšnjih časih krstili za „mladoslovensko gibanje". Večji uspeh pa je dosegel s takim poskusom stoprav v najnovejšem času tisti mož, katerega je božja previdnost postavila na mesto vrhovnega duševnega pastirja v središče razkosane Slovenije. Njemu posrečilo se je zbrati okolu sebe gardo strastnih bojevnikov za zgoraj označeno teorijo, kateri sicer, kakor njih mojster, sami ne verujejo v resničnost te teorije, pa so se je vender le oklenili, ker jim je tako velevala njih lakomnost in gospodstvaželjnost. Tej gardi posrečilo se je potem fanatizovati ves stan in že nekatere druge slojeve naroda — in evo vam mogočno slovensko klerikalno stranko, katera ima potem še dotok v jednostransko vzgojenem in sistematično fanatizovanem duhovskem naraščaju. V starodavni pobožnosti slovenskega naroda in v tradicionalnem izrednem ugledu duhovskoga stanu pa leži garancija za razširjenje stranke. Po ogromni večini obstoja tedaj naša klerikalna stranka iz poštenih fanatikov in le vodstvo stranke je tista perfidna klika, ki zlorablja v svoje nekrščanske namene duhovsko oblast in s katero se nam je dan za dnevom boriti. Naloga narodno-napredne stranke, ali ako hočete slovenskih liberalcev, je torej v prvi vrsti ta, da so razbistrijo pojmovi, in da se narodu dokaže vsa perfidnost identilikovanja verskega mišljenja s političnim klerikalizmom. V tem pogledu je naše najboljše orožje svetovna zgodovina, v kateri si je v najrazličnejših časih in pri različnih narodih klerikalizem sam oskrunil svoje izprva častno ime ter v bojni strasti sam razkril svoje prave, podle tendencije. Francijo in Italijo, Nemčijo in Špansko spravil je ta politični klerikalizem na kraj propada in liki orkan uničila ga je povsod probudivša se narodna razsodnost; njegov sad pa so bile različne reformacije. — Vse to tudi naši klerikalni kolovodje dobro vedo, zategadelj boje se tudi pri nas v prvi vrsti zgodovine in narodne prosvete in zategadelj žele si v prvi vrsti pridobiti š o 1 o, da bi v njej slovenskemu naraščaju po svoje prikrojili zgodovinske resnice. Tudi svobodne vede ne prenaša v šoli klerikalizem, kajti svobodnega raziskavanja se sicer nimajo strašiti večne resnice Kristove vere, pač pa sofistične teorije političnega klerikalizma. Tudi tu je torej treba razločevati versko šolo od klerikalne. V vseh teh ozirih tudi sočasna zgodovina drugih narodov neusmiljeno dokazuje, da klerikalne tendencije s pravim verskim mišljenjem nimajo ničesar opraviti in zategadelj se klerikalno orožje obrača posebno zoper napredno slovensko časopisje, kateremu je dolžnost opozarjati na vsak dogodek, dokazujoč, da sta vera in klerikalizem dva različna pojma. In ta velja zopet boj v prvi vrsti našemu listu, ki je in bo vsikdar klical slovenskemu narodu, da bodi veren, a klerikalen nikdar. Slastno se zgrabi iz naših člankov vsak odstavek, vsaka beseda, ki se da količkaj zaviti in zavija se potem toliko časa, da se prestroji v framazonski aksijom. Takrat, ko opozarjamo na severno Ameriko, kjer je krščanska in katoliška vera najgloblje prodrla v narod, navzlic popolni verski svobodi in ne da bi imela cerkvena hierarhija najmanjši upliv na politično življenje, takrat sicer modro molče naši ligaši, a kadar se drznemo trditi, da je bil v prvi vrsti politični klerikalizem kriv socijalni revolucvji v Belgiji, tedaj nam z vnemo, ki bi bila vredna boljše stvari, do- kazujejo soglašanje idej z nemško-liberalno žurna-I ist i ko in z ložo. In najbrže tudi v tem trenotku v „ Katoliški tiskarni" kak brumen ligaš s pomočjo črke P konverzacijskega slovarja piše odgovor na sinočni naš članek, v katerem smo hoteli naglašati, da papeža ni smeti identifikovati z vatikansko diplomacijo in da je cerkveni poklic sv. Očeta neodvisen od posvetne vlade nad to ali ono provincijo. In ker smo grajali strastno postopanje vatikanske diplomacije, očital se nam bo najbrže boj zoper prestol sv. Petra, akoravno je to intotako smešno, kakor da bi hoteli našega konstitucijonalnega cesarja odgovornega storiti za postopanje vlade nasproti Slovencem. A vender časih tudi še na take limanice gre nerazsodna masa in zategadelj je naša dolžnost, da z najdrastičnejšimi sredstvi — razbistrujemo pojmove. Naša krivda ni, ako je boj strasten, ako se nam v srajci kaže nasprotna gospoda in ako pri tem prizoru trpi ugled duhovskega stanu. Mi nikdar nismo bili nasprotniki duhovščine, pač pa smo nasprotniki duhovskega stanu združenega v posebno politično stranko. Take nadvlade iz lepa nikdar ne bomo prenašali, ker nas zgodovina uči, da bi bila to poguba naroda. A tudi dober duhovnik ni treba, da bi bil klerikalec, kajti klerikalizem je političen ne pa versk pojem. Saj nas tudi naša domača zgodovina uči, da najboljši slovenski duhovniki niso bili klerikalci po receptu Mi8sia-Mahničevem in istotako ni v tem smisiu klerikalna uzorna hrvatska duhovščina. Zategadelj je tudi v naših vrstah, kakor v onih hrvatskih poštenih narodnjako v, prostora dovelj za poštene duhovnike. Za to, da se obrani narodu vera, se bomo tudi mi vsikdar navdušeno borili in gorje tistemu, ki bi poskusil iztiravati iz naših šol vero in molitev, kakor to skušajo na Dunaj i resnični brezverci. Pač pa zapiramo tudi šolske duri klerikalizmu, to je politični in posvetni nadvladi cerkvene hierarhije. To so naša načela in kdor je v svojem srcu prepričan, da so brezverska, ta naj vrže prvi kamen v nas. Ako bi nam res bilo na tem, da se uniči v LISTEK. Deželnozborske reminiscence. Dobrih trideset let je tega, kar so avstrijski centralisti, stvarjajoč pravni temelj deželnim zasto-pom, dokazali eminentno svojo uadarjenost za volilsko geometrijo. Računali so sicer jako dobro, a v teh kronovinab, v Kranjski in v Češki, so se njihove nadeje vender izjalovile. Natorui zakon je vender močnejši od nemške lukavosti! V četrtek začel je deželni zbor kranjski zopet zborovati, a pogled na razmere mej strankami ni vesel. Časi so se korenito izpremenili in Ž njimi tudi fizijognomijn našega deželnega parlamenta. Dolgo vrsto 24 let sedim že za reportersko mizo v deželnem zboru in marsikaj mi je ostalo v spominu, česar mlajša generacija ne \6, kar pa je kolikor toliko zanimivo. Že kot dijak sem se rad izmuznil v deželuo dvorano v „lontovžu", kjer je sedaj nastanjena deželna vlada kranjska, in živo se še spominjam tedanjih poslancev. Na slovenski strani takrat še ni bilo klerikalcev, naprednjakov, liberalcev ali celo vladnih poslancev, bili bo vsi samo, jedino in izključno le narodnjaki in prav zato so nasprotnikom tako imponirali. Nemškutarje sta vo- dilu Dežni a n in Kromer. Slednji se je kaj rad igral s svinčnikom ; kadar )u bil dobre volje, je Ž njim po mizi trkal, kakor pa so ga slovenski poslanci raztogotili, udaril je kar s pestjo ob mizo. V tej dvorani se je tudi primeril tisti Bloveči prizor, kateri pregrevajo in ponavljajo nemški listi še dandanes. Grof Anton Auersperg, nemški psevdo-pesnik in kmetski odurub, |>rinesel je bil s sobuj troje leta 1863. izdanih šolskih knjižic in je v zbornici kazal rekši: Icb habe die gesammten slovenischen Schul-bticher mitgebracbt. Nemške somišljenike Auersper-gove je ta klaverni dovtip nepopisno vzradostil; kar gugali so se samega smehu, potem pa raznesli v svet novico, da je bil grof Auersperg vso slovensko literaturo prinesel v svojem robcu v zbornico. Kot reporter začel sem zahajati v deželni zbor 1. 1869. Ko bi hotel vse popisati, kar sem od tedaj doživel, kar sem videl in slišal, naraslo bi to na debelo kuj igo. Takrat je bila slovenska večina v deželnem zboru ogromna ker so razen Kočevskega in dveh Ljubljanskih uemškutarjev, bili vsi zastopniki naro.lnega mišljenja. Baš tedaj prvič izvoljeni dr. Zamik, uuet za svobodni parlamentarizem po angleškem uzoru, stavil je predlog, naj si deželni zbor voli predsednika in naj se pri deželnih uradih uvčie izključno slovensko uradovanje. Oba predloga sta bila vzprejeta, dasi dr. Bleivveis in dr. Gosta zanja nista bila posebno uneta, ker sta ju zmatrala za preveč radikalna. Kot pisce de resislence pa je bila pripravljena resolucija za zjedinjeno Slovenijo in postavljena na dnevni red kot zadnja točka v zadnji seji. Resolucijo je imel dr. Zarnik utemeljevati, predno pa se je začela debata, voliti je bilo poslance za državni zbor. Vsi za občinstvo namenjeni prostori so bili natlačeni polni, vse je nestrpno pričakovalo znamenitega trenotka, ko bo slovenski narod tirjal politično združitev razkosane domovine. A kaj se je zgodilo. Po končani volitvi državnih poslancev ustal je tedanji deželni predsednik Conrad in naznanil, da je vsled cesarskega ukaza deželni zbor — zaključen I Pozneje so se vremena zjasnila in za časa mi-nisterstev Potockega in pozneje Hohenvvarta godilo se je Slovencem nekoliko bolje. Leta 1873., ko je cesar v jmsebnem reskriptu ]>rizoal državno pravo češko, prišel je nekega dne dež. predsednik Conrad v spremstvu zloglasnega, Bedaj Bog ve kje potepa-jočega se Julija Vestenecka v dež. zbor. Komaj je stopil čez prag, vzkliknil je dr. Costa: Gevviss eiu kaiserliches Hundsehreiben — in Conrad se mu je pomembno nasmehnil. 15 In je res tako. Conrad je čital nemški original cesarskega reskripta, Vesteueuk pa slovenski prevod. Dež. zbor je na ta reskript odgovoril s posebno adreso, katero je sestavil dr. Priloga ^Slovenskemu Narorin" tor. 92, rine 22, aprila 1893. nemške stranke, „da je Ljubljana v zadnjih desetih letih za petdeset let napredovala." Ako tedaj celo naši zagrizeni narodni nasprotniki tako sodijo, želeli bi od naših „konservativcev" najmanj tihega priznanja, ne pa tacega nesramnega, brez vseh fakt pavšalnega obrekovanja. Tako početje je gotovo vse preje, nego pošteno in najmanj dostojno stranke, kateri pripada velik del naše duhovščine. Rekel sem: „od naših konservativcev". To lepo ime pridevljejo si mladi možje okolu »Slovenca" in odbora njih političnega društva popolnem po krivem. Oni niso nikakor konservativci. Konservativec je isti, ki kaj obdrži — ohrani. Ti gospodje pa hočejo popolnoma novo dobo vpeljati in vse izkušene delavne narodnjake, ki v njih rog ne trobijo, mej staro šaro pometati. To so prekucuhi v pravem pomenu besede. Ako se že o konservativcih v pravem pomenu besede govori, zaslužijo to ime le naši mestni očetje in mi njih zvesti privrženci. Gospodje mestni odborniki ostali so ravno isti, kakor so bili pred leti, ko jih je se »Slovenec** volilcem priporočal. Niti za pičico se niso spremenili. Spremenili so se le gospodje pri „Slovencu" in to prav grozno. Stara njih garda odstranjena je od vodstva pri tem glasilu, njih mesta zasedli so pa mladi srboriteži, ki se hočejo hitro kvišku popeti. Ti mladi iz Missia-Mahničeve šole prišli gospodje pa nimajo nobene skušnje. Ne vedo, koliko dela naa je stalo, ko smo si postojanko za postojanko pri bojeval i. Seveda so onda, ko smo mi ne samo po dnevi, ampak tudi po noči morali agitovati za narodne kandidate v tužni Vesteneck-\Vidmannovi eri in tudi pozneje, ko smo si leta 1882. priborili narodno večino v Ljubljanskem občinskem zastopu — še hlače trgali po nižjih razredih gimnazije, da celo po normalkah ali pa so se brigali za druge stvari. Tudi o njihovih sedanjih satelitih ni bilo takrat v narodnem taboru nič ugodnega znano. K večjemu čulo se je o nekem dolgopetem kranjsko-nemškem „bursch-u", o nekem po Notranjskem razna eksckutivno prodajana posestva kupujočem nemčurskem psevdo-doktorju, itd. Kje ste pa bili takrat? Koliko truda nas je stalo, da smo si prvenstvo pri vratih mestne dvorane pridobili in nemčurje v kot k skrinji na rotovškem hodniku, — kjer se je pred par leti tudi Vaša mlada garda nahajala — potisnili. Pred sedmo uro obstopili smo že ta vrata in nismo se ganili, dasi smo bili vsi premrazeni, preden je volilska komisija poslovati začela. Nekatere Vaše sedanje privržence smo prav s težkim trudom na volišče spravili. Pokojni blagi rodoljub P. moral je k nekemu gospodu okolu Šenklavža trikrat iti, da ga je do volišča pripravil. Zopet drugi Vaši sedanji privrženci niso le z nemčurji glasovali, — še celo njih kandidati so bili. To so neovrgljivu lakta in ako jih moramo danes z nova naglašati, prouzročilo je to le vaše perlidno obrekovanje. Iz Itima 20. aprila. [Izv. dop.] (Resnica o vzprejemu cesarja Viljema.) Danes popo-ludne, točno ob 1. uri, pripeljala sta se nemški cesar Viljem in cesarica z velikim spremstvom in bila vzprejeta po običajnem ceremonijelu točno tako, kakor je bilo določeno v programu. Dasi je bil zadnji rimsko-nemški cesar sredi XV. stoletja v Rimu Jako burni prizori ho se tudi primerjali, ko je „der Held von Juntfchberg", pozuejšnji deželni predsednik grof Aleksander Auersperg, predsedoval deželnemu zboru. Ko je nastopil svoje mesto in hotel pozdraviti | osla ••<• • nastal je strahovit ropot. Teptanju in sikanju nt bilo konca. Poslušalci so neprestano upili: „Janče! Velče! Kri liodetova I" tako da od jeze onemogli grof ni mogel govoriti. Osve-dočeu sem, da tako viharne seje ni bilo nikilar ne prej ne slej v deželuem zboru kranjskem. Žalostna, zelo žalostna je bila tista večerua seja, v kateri je dr. Zamik odložil svoj mandat. Vsakdo je čutil, da je to velika narodua izguba. Zaruik se ni več vrnil v zbornico. Na njegovo mesto je prišel oče borznega davka Adolf Obrežu, ki pa tudi že spi smrtno spunje — — — — — Te drobne notice mogel bi še izdatno popol-niti in tudi iz novejše ddbe bi se dalo marsikaj karakterističnega povedati, a sedanji čas za to še ni primeren. Deželni zbor kranjski se danes lahko ponaša, da ima toliko strank, kakor francoski ali italijanski parlament, a zanesljive, odločno narodne poslance je lahko sešteti na prstih, a to je nekaj, česar ni bilo opaziti niti v najhujših letih. kronan, vender je pojem „cesar" Rimskemu prebivalstvu še dosti dobro v spominu, samo jasno mu ni, kako se sedanji cesar razločuje od prejšnjih ali pa celo od rimskih „cezarjev." Človek, ki ima priliko poslušati, kaj se ljudje o cesarju menijo, bi skoro mislil, da ima tukajšnje prebivalstvo še vedno „Cezarje" v spominu. Zato je bilo danes v Rimu vse po konci, vse se je gnetlo okolo postaje in po glavnih ulicah, po katerih se je moral pomikati slovesni sprevod v Kvirinal. Kdor je opazoval ča-kalce kraljevih gostov, je hitro spoznal, da jih je privedla na ulico zgolj radovednost. Pri vzprejemu, katerega so se seveda udeležili vsi dvorni in državni dostojanstveniki, je bilo tudi nenavadno mnogo vojaštva z raznimi godbami. Ljudstvo seje povsem apatično obnašalo; navdušenja ni bilo čisto nič, nobenega vzklika, dasi Italijani sicer kaj radi kriče. Le na posamnih krajih so ljudje malo ploskali, ko sta se cesar in cesarica mimo vozila, a to se je godilo tako malomarno, kakor da je bilo naročeno. Ekvipažo, v kateri sta se vozila cesar in cesarica, so spremljali pruski huzarj i, katere je ljudstvo še najbolj občudovalo. Uuzarji so prišli v Rim že nekaj dnij pred cesarjem in sicer iz ozirov na osebno varnost nemškega vladarja. Razen nemških vojakov je tudi vse polno pruskih detektivov in brez števila domačih. To je vse v zvezi z govoricami o nemških anarhistov naklepih. V ulicah, po katerih se je vozil cesar, je primeroma jako malo zastav, v drugih ulicah pa Čisto nič. Na parlamentu ni raz-obešena ni najmanjša zastava. Znamenitih gostov je sedaj vse polno v Rimu. Nadvojvoda Rainer se je pripeljal včeraj in stanuje v palači našega veleposlanika pri Kvirinalu. Prišla je tudi portugalska kraljica s kraljičem , veliki knez Vladimir kot zastopnik ruskega carja, črnogorski kneževič Danilo in drugi. Od zunaj je privrelo vse polno ljudi j v mesto, tako da so ulice in gostilne prenapolnjene in ni nikjer dobiti prostora. Železnice so za vožnjo v Rim dovolile znižanje cen za celih 70%, da bi se le več ljudij zbralo v Rimu. Sedaj zvečer je razsvetljava mesta, a precej skromna. Ljudje nimajo denarjev. V nekaterih ulicah ni razsvetljena nobena hiša. Parlament je temen. Tudi bengalična razsvetljava razvalin kolizeja in Traj. fora je brljava. To je resnica o vzprejemu nemškega cesarja v Rimu. 'Ma CftoriNlccga, 20. aprila. [Izv. dop.] (De želni zbor in učiteljstvo na Goriškem. — Resna beseda g g. deželnim poslancem.) Danes, ko se je po dolgem prestanku zopet sešel deželni iboi goriški, da nadaljuje svoje zasedanje, naj nam bode dovoljeno pokazati razmerje mej deželnim zborom in učiteljstvom z ozirom na plače poslednjega. 24. leto bode kmalu preteklo, odkar je v veljavi državno-šolska postava, katera jamči Ijudsko-šolskemu učiteljsku stanu primerno j)lačo; 23. leto teče, odkar je deželni zbor goriški Bklenil postavo, katera določa učiteljske plače. In kakšne so te »plače", — ve predobro vsak učitelj: takšne so, da nimajo jed na ki h v celej Avstriji! Ne vštevši provizoričnega učiteljstva jo v I. vrsti s 600 gl. plače le Via* v vriJti s .r>00 gl. 8/ia in v III vrsti z borimi 400 gld. letne plače nič manj ko 8/19 vsega defiuitivno nameščenega uči« teljstva t. j. blizu 70°/(). — Učitelj na Goriškem mora najmanj 20 let službovati za borih letnih 400 gld. ! — Ti-nm nasprotno pa so življenjske razmere na Goriškem blizu najdražje v Avstriji! Da je na tak način gmotno stanje učiteljstva res obupno, )e naravno. Kdo more tedaj učiteljstvu zameriti, da že dolgo vrsto let obrača do deželnega zbora svoje prošnje za zboljšanje plač? In kak je vspeh po lOletnem proBJačenju V Povsem ni če v. Deželni zbor je bil dosl'j gluh u a obe ušesi za prošnje trpečega učiteljstva. Ali je tako postopanje deželnega zbora v korist in blagor deželici naši, naj premislijo gospoda poslanci Hami; prišli bodo časi, ko se bode tako postopanje ostro maščevalo nad deželo, kateri je blaginja za deželo iu narod delujočega učiteljstva deveta briga. Deželnemu zboru predložili so se statistični dokazi, da so učiteljske plače na Goriškem najnižje v Avstriji in ti dokazi Be pač ne morejo zavreči z ničevim izgovorom, da je dežela naša uboga, kajti tudi po drugih avstrijskih deželah se ne cedi samo mleko in med; a vender ga ni deželnega zbora našemu jednakega, da bi ne bil v dobi 24 let zbolj-šal učiteljskih plač. Nastane torej vprašanje: ali so vsi deželni zbori v Avstriji slabeji gospodarji kakor goriški; ali so vsi drugi na krivem potu in le goriški je na najboljšem potu, ker se le poslednji trdovratno brani zboljšati prežalostnega stanja učiteljskega ? O lgovor naj si dado goajioda poslanci sami; mi pa smo prepričanja, da vsem deželnim zborom jednako sred bije za blagor dežele in da so oni na pravem potu, ki ne puste, da ljudsko-šolsko učiteljevu v bedi in pomanjkanju vrši pretežavno nalogo svojega stanu. Kot varČai gospodarji so ne le goriški, ampak vsi deželni zbori leta 1870, določevaje učiteljske plače, kolikor mogoče ostali pri najnižjih plačah; a ko so tekom let spoznali, da so plače sjdoh prenizke, ali da so se življenjske potrebščine podražile, ustrezali so prošnjam učiteljstva za zboljšanje plač in vsled tega vidimo, da so se v vseh d« želah po jedenkrat, v nekaterih celo po večkrat spremenile deželne postave od leta 1870. zadevajoč gmotno stanje učiteljstva. Povsod drugod se je zboljflevalo — le jedino na Goriškem ne — le deželni zbor goriški meni, da je nezmotljiv, da to, kar je jedenkrat sklenil, naj velja za vedno. — Kdoje prav ravriHl, ali deželni zbor goriški, ali vsi ostali deželni zbori ?! Tako je ravnal dež. zbor goriški do leta 1893.; kako ukrene letos, zvedeli bomo v kratkem. Prava pravcata mačeha je bil. Ali mu je vzraBtlo, ali Be mu je obudilo usmiljeno materinsko srce? — Ve« deremo. Ves drugačen kakor deželni zbor pa je goriški c. kr. deželni šolski Bvet. Ne oziraje se na resnico, da je učiteljstvo Blabo plačano, da se mu leto za letom zavračajo prošnje za zboljšanje plač, skrbel je, da šolstvo vsestransko napreduje. Dobili smo učne načrte, za temi nove učne načrte in konečno še pojasnila k novim učnim načrtom. Kakor da bi vsega tega za 400 gld. letne plače še ne bilo dovolj — imamo zdaj še uove tiskovine k uradnim spisom, kateri nalagajo lačnemu učitelJBtvu poleg celodnevnega poučevanja v šoli — še polno potrebnega in nepotrebnega uradnega pisarenja. Nič ne ugovarjamo vsej skrbi za zboljšanje šolstva, nič ne nasprotujemo, da se učiteljstvo jtriganja k vztrajnemu delovanju; le to bi radi opomnili, da VHak delavec je vreden primernega plačila in da bi se tudi glede na učiteljstvo moralo ravnati po pravilu, katero dobro pozna vsak priprost kmetic: ako hočeš, da bude živina vztrajneje delala, daj jej tudi boljše krme. Pozuarao le jedno žival, katero pitajo s palico tudi tedaj, kedar jej nalagajo bremena, pod kateiimi se krivi suho hrbtišče. Po tem receptu ravna se z učiteljstvom na Goriškem ! Dvoje je mogoče, ako se preobložen* mu osličku ne zamenja palica s senom in ovsom: da sivček ali opeša iu se onemogel zgrudi pod težkim tovorom, ali pa, da vrže tovor raz sebe in ki poišče brane pri obcestui ograji. — Gosj)odar pa naj nosi tovor sam in naj ima še jmlico sam! Dixi et Balvavi auimam meain. — — Iz Oorii'e, 19. aprila. [Izv. dop.] (Mestne volitve. — Raznoterosti.) Včeraj so končale dopolnilne volitve za mestni zbor, izvoljeni so sami rudečkarji, ker se volitev niso udeležili niti Slovenci, niti konservativci. Udeležitev bila je zategadelj jako slaba, niti petinka volilcev ni volila. Še preden so se volitve pričele, razglasili so dosedanji mestni očetje konservativnega mišljenja prof. Culo t, tovarnar P o I 1 i, učitelj J a c o b i in dr. Pontoni, da ne vzprejmejo mandata. In to je bilo jako umestno, italijanski radikalci so občinski voz tako zapeljali, da ne morejo ne naprej ne nazaj. Videli bodemo, kam ho še pripeljalo laško gospodarstvo že tako do glave zadolženo občino. V 8. razredu je izvolje-n jioznati rudečkar, agent Giorgio R o m b i g, čegar roditelji so iz Istre doma. V 2. razredu so izvoljeni inženir R o n a v i o, odvetnik dr. C a n et t i, lesni trgovec Josip R r a m o in lekarnar Ruggero Kurner, v Gorici poznat pod imenom »conte Mercurio". V 1. razredu sta izvoljena strastna lahona tovarnar Alfred L e n a s s i in odvetnik dr. M a r a n i. V tem razredu je kandidiral na lastno roko tudi bivši c. kr. okrajni glavar Ciril Rortolotti, a je škandalozno propal, dobil je namreč samo 18 glasov. Mož je obsedel mej dvema stoloma. Lahi ne marajo zanj, Slovenci pa še manj. Sedaj sedijo še trije konservativci v mestnem zboru, ti bodo pa gotovo v kratkem izstopili, tako da bodo potem rudečkarji sami mej seboj. Vsled interpelacij in dotičnih rekurzov je Tržaška vlada vender razveljavila občinske volitve narodu katoliška zavest, tedaj bi bilo najboljše, roke križem držati v očigled početju naših klerikalcev, kajti zgodovina nas uči, da klerikalizem nikjer ni dolgo vladal in daje katoliška cerkev uprav pri onih narodih, ki so dlje časa stokali pod jarmom političnega klerikalizma, izgubila tla in veljavo. To je žalostna a neovržna zgodovinska resnica in želeč prihraniti narodu slovenskemu take eksperimente in tako bodočnost, klicali mu bomo slej ko prej: Narode, bodi veren vsikdar, a klerikalen nikdar. Deželni zbor štajerski. V Gradci, 20. aprila. V današnji seji nasvetoval je dež. odbornik dr. Wanisch, naj se 23 rodovinam iz Bukovca pri Ptuju, katerim je požar vse uničil, dovoli 2000 gtd. podpore. D L zbor je vzprejel nujnost tega predloga in nasvetovano svoto jednoglasno dovolil. Brez debate vzprejel je deželui zbor predlog glede nekih javnih naprav v Gradci, odobril poročilo in računski zaključek o pokojninskem fondu za štajerske učitelje in dovolil okrajnemu zaatopu Oberv/olz in občini Nadole pri Rogatcu pobiranje nekih priklad. V Gradci, 21. aprila. Mimo nekaterih nevažnih predlog vzprejel je dtž zbor v današnji seji tudi nasvet o ustanovitvi trorazredue dekliške meščauBke šole v Brucku Posl. dr. Heilsberg je predlagal, naj železniški odBek ustno poroča o nasvetih glede pašnega tarifa na južni železnici in glede nameravane uvedbe transportnega davka, kateri predlog je zbornica odobrila. Koncem seje Be je čitala interpelacija dr. S t arke I a, v kateri se zahteva, naj namestnik odgovori na interj)elacjo, podano dne* 17. septembra 1. 1. o razmerah na južnem Štajerskem. V tej interpelaciji se je trdilo, da so Nemci na slovenskem Štajerju silno vznemirjeni, ker vlada očitno protežirani slovenski element! Namestnik je sicer takrat, ko je bila stavljena interpelacija, rekel, da se bo informiral in potem odgovarjal, a do današnjega dne tega še ui storil. Prihodnja seja v bo bo t o. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. aprila. Češki deželni zbor. Močno gibanje, ki se je začelo po vsem Češkem zoper kukavno postopanje čeških veleposestnikov, ni ostalo brez poštede. Plemeniti gospodje so se vender ustrašili narodove nevolje in malo odnehali; ali to ni samo navaden manever, tega pri fevdalcih ni nikdar vedeti. Na odgovor mludočeškega kluba sklenili so veleposestniki, da se udeleže* v U up ne konferenca odposlaucev čeških strank in določili svojimi zastopniki princa Ferdinanda Lobkovica, princa Karla Sebvv.irzeuberga m dra. Netala. Ali bo moči na tej konferenci, prva se je vršila daues, dogovoriti solidarno postopanje v nekaterih rečeh, je dvomljivo, kajti velejioseBtniki se principijelno ne strinjajo z mladočeškimi nazori o državnem pravu. — V komisiji za okrajne in občinske reči razpravljalo se je včeraj o punktacijaki predlogi gleoe ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovu. Mladočen dr. Pacak je nasvetoval, naj se razprava za teden dnij preloži, StaruČeb Steidel pa da naj se opusti, dokler niso izdelani vsi elaborati o razdelitvi okrajev. Obveljal je predlog E'aeakov, ker sta zanj glasovala tudi zastopnika veleposestnikov. Borba »oper češkega namestnika. Vsi češki listi priobčili so včeraj na prvem mestu slovesni protest občinskega Zastopa Praškega glede namestnikovega odgovora na podano mu spomenico. Razprava o tem protestu v obč- svetu je bila viharna. Mladočehi so zahtevali, naj se ta manifest prilepi po vsem mestu, čemur pa so se Staro-cehi upirali. Julij Gregr je imenoval namestnika nemškega straukarja in ga tako brezobzirno in neusmiljeno napadal, da so bih vsi listi, ki so ta govor doslovno priobčili, koufiikovam. Obč. svet je naposled odklonil mtadočeško zahtevo s 4G proti 31 glasom in mauifest objavil samo v listih. Obč. svet izreka v tem oklicu najprej svoje globoko obžalovanje, da namestnik glede podane mu spomenice ni postopal uradno, ampak jo kar na kratko vrnil, ter protestira zoper očitanje, da si lasti kako pravico, katera mu ne pristoja. Kot varovatelj časti in ugleda mesta mora namestnikovo postopanje zmatrati za skrajno žaljivo tembolj, ker ima obč. svet pravico tirjati, da se njegove izjave v/.prejemajo in rešujejo Potem se navaja v manifestu obširno, koliko žrtvuje občina za nemške šole, dokazuje, da velja vsak nemški šolar občiuo 50 gld., češki pa samo 36 g!d., da imajo Nemci 58 razredov, dočim bi po številu nemških za šolo godnih otrok imeli tirjati samo 32 razredov. Očitauje, da mestna občina ni naklonjena nemškemu šolstvu, je torej neosnovana, ker stori občina za nemško maujšiuo več nego je treba, tega pa seveda od nje ni pričakovati, da bo nemške šole ustanavljala za češke otroke. Senzačna vest. Pariški list „Petit Parisien" javlja baje iz di-plomatičnih krogov, da bo poleti snideta nemški cesar Vijem in ruski car in to na Danskem. CeBar Viljeni namerava dogovoriti s carjem nekak modus viveudi, kateri bi omogočil, da se zmanjša število stalne vojske, ker bo troški tako veliki, da jih prebivalstvo komaj zmaguje. Cesar Viljem bo pri tem shodu, k Stile katerega posreduje danski kralj, nasvetoval zboljšanje nemško fraucoskih razmer in obljubil podpirati rusko politiko ua Balkanu. — Vest je .sicer zelo senzačna, a prav verojetna se nam vender ne zdi. Srbske razmere. Klub bivših liberalnih poslancev je po dolgem posvetovanju ponudil vodstvo strauke Jovanu Bistidll, kar pa je ta odklonil, češ, da se misli za stalno izseliti iz Srbije in se odpovedati politiki. Namesto H stići prevzel je vodstvo liberalne stranke bivši ministerski predsednik Avakumovic Ta je sicer jako inteligenten državnik, a v stranki nima toliko ugleda, kakor listić ali pa v Novi Sad odišli Ribarac. Z dežele jirihajajo neprestano deputacije, |>oklanjat se kralju. V občinah, kjer so liberalci s pomočjo raznih sleparskih sredstev izpodrinili prejšnje radikalno odbore, so zopet radikalci na krmilu. V vsi deželi se delajo posebne priprave za volitev v skupščino, zlasti liberalci se že sedaj pripravljajo, da bi preprečili sramoten poraz in pridobiti vsaj nekoliko mandatov. Francoski parlament. V torek se zojtet snideta poslanska zbornica in senat. Novo ministerBtvo Dupuy-Peytral ne bo imelo prijetnega stališča, kajti razmere se Še niso nič zboljšale in diference mej obem* zbornicama, vtded katerih je odstopilo prejšnje ministerstvo, so poBtale Se ostrejše. Vrh tega bo novemu minister-stvu tudi Turpisova' affira prouzročilk mnogo sitnosti j. Radikalni listi očitajo vladi, da Hoče povzdigniti veliavo senata in kujejo orožje /oper ministerstvo.£ Financijelni krogi sodijo, da parlament ne bo mogel pravočasno rešiti državnega proračuna. Vse dogodbe kažejo, da se je sodama zbornica preživela, da ni već sposobna za delo, In da bi bilk prava sreča, ako bi se razpustila. ■ ____ Uop MSI. Ta Tjjiihl janc, 21. aprila. [Izv. dop.] (Refleksije starega in izkušenega agitatorja. ) Končane so letošnje dopolnilne volitve v občinski zastop Ljubljanski. Udeležba ni bila sicer večja, kakor druga leta v jednakem slučaji t. j. brez volilnega boja, toda gospodje izvoljenci ponosni so vender le lahko na število volilcev, ker so vsi prišli spontano, brez vsakojake agitacije in kar je tudi nekaj — brez pooblastil, katera se letos sploh niso pobirala, ker je postavljanje kandidatov stari narodni volilni odbor, t. j. klub mestnih odbornikov v roke vzel, „Slov. društvu" se pa za volitev ni bilo treba posebno brigati. Izvoljeni so tedaj kaudidatje, priporočani po narodnem volilnem odboru, malone vsa stara garda, ki je bila pred nekaj leti še (horribile đictu!) — v „Slovenci" priporočana, v sedanjih žalostnih časih pa prav nesramno napadana. Vprašamo, kaj li se je ta izkušena narodna garda pregrešila, da se jo tako grdo pred vsem s vete ni opisuje, kakor je to storil minulo soboto v znanem „Slovenčevem" manifestu odbor kat. polit, društva? Odkrito povedano — mi ne najdemo nobenega vzroka. Pošteno trudili so se gospodje, da so nam v teku njih dvanajstletnega „regima" ustanovili toli potrebni vodovod, — za Ljubljano uprav fenomenalno delo — veliko vojašnico (sicer bi Ljubljana velik del garnizije zguoila), I. mestno ljudsko šolo, bolnišnico za infekeijozne. Dalje odprli so nam mnogo novih potrebnih cest, kakor: Resljevo, Tržaško, Erjavčevo in dr. Priredili so kanalizacijo na teh in na mnogo starih cestah in ulicah. Obnovili so tlak na mestnem trgu in ga priredili na Šentpeterskem predmestji. Tudi v preteklem letu že lepi dobiček — okolu 9000 gld. — noseča mestna hranilnica je plod njih uspešnega delovanja. Istotako pomnoženo redarstvo, katero je gotovo v javno varnost potrebno bilo. Prejšnjih par mož gotovo ni zadostovalo za stolno mesto Kranjske. Tudi ogromni prispevki k dolenjski železnici, za dež. bolnico, deželno gledališče in poštno poslopje kažejo, da so imeli naši mestni očetje pravo srce za interese glavnega mesta. Menim, da je dovolj naštetega, dasi bi še lahko marsikaj omenil, kakor razne olepšave naših šetališč itd. Vse to storili so — brez vsakega povišanja mestnih doklad — razun pri vodovodu 5%. Skratka gg. mestni odborniki zaslužili so v polni meri zaupanje volilcev. To priznavajo tudi naši narodni nasprotniki. Pred kratkim izrazil se je jeden glavnih matadorjev kranjsko- Dalje v prilogi. Coata. VeBteneck je hotel dobiti načrt adrese, da ga prepiše za vlado, komisar pl. Alpi ga je želel dobiti za nNeue Freie PresBe" — takrat so bili so-truduiki in poročevalci nemških opozicijonalmh listov večinoma vladni uraduiki — jaz pa sem ga hotel dobiti za svoje liste. Dr. Gosta ni hotel rokopisa nikomur obljubiti, ampak nas je vse tri povabil na 9. uro zvečer v svojo pisarno na Breg, v hišo, kjer je sedaj pisarna dr. Tavčarja. Antichambrirali smo jako dolgo. Jaz sem trdil, da dobim načrt v roke, ker se bo Costa gotovo v prvi vrsti oziral na Slovanom prijazno liste. Okolu 10. ure se je naposled prikazal dr. Costa in izročil meni rokopis rekši: Machen Sie die Sache mit den Ilerren ab, wte Sie vvollen, morgen um acht Ubr \vill ich das Manu eeript haben.' Sedaj so se začela pogajanja mej menoj, VeBteneckom in Alpijem. VeBteneck me je rotil, naj mu prepustim rokopis vsaj za pol ure, češ da ima v prezidijalni pisarni dovolj pisarjev. A jaz aem imel plen v rokah in bil sem trd, neizprosen, jeklen, kakor moro biti samo časnikarski reporter, ki si želi zagotoviti prijoriteto. D.ktiral sem pogoj in bil je vzprejet, da se namreč v prendijalni pisarai deželne vlade ob jednem napravijo tudi zame prepisi načrta. Šli smo v prezidijaluo pisarno, in tam so trije pisarji pisali zame, jeden za vlado, Alpi pa zase — jaz pa sem narekoval. Ob dveh zjutraj je bil prepis že na potu. Kmalu potem se i« situvacija zopet premenila in prišli so trdi časi. Vesteaeck je bd tedaj komisar pri trgovinski in obrtni zbornici. Ko smo šli v sejo, v katrri je bilo potrditi prelimiuar in voliti novega poslanca namesto odstopivšega V. C Supana, rekel mi je Vesteneck na stopnicah: „Kommen Sie nach der Sitzung zu mir, ich wt'rdo Ihnen etwas Neues Bagen." Seja se je reduo zvršila; jtreliminar se je odobril, poslancem pa je bil voljen rajnki La-vrenčič. Ob 10. uri zvečer pridem k Vesteneiku in on mi pove, da je trgovinska in obrtna zbornica — razpuščsna. Ko sem jaz to izvedel, so bili že vsi volilni listki po deželi razposlani in preduo so v pro-dajalnici g. Iloruka v Židovskih ulicah zbirajoči se narodnjaki kaj o razpustu doznali, tudi večinoma že zopet pobrani, deloma prazni, deloma s ponarejenimi podpisi, in shranjeni v sedaj D^tterjevi hiši na Starem trgu pri goBp. T., od koder so jih v jerbasih nosili na magistrat. S to volilsko zmago upeljal se je Vesteneck v deželni zbor. Narodna manjšina postopala je takrat jako možato. Bolj jo je Vesteneck bruskiral, bolj ga je zavračala. Dr. Zirnik je bil duša narodni manjšini. Dr. Bleiweis je zapustil deželni zbor in še po imenovanju Wiuklerja deželuim predseduikom ni odnehal; nikdar več ga nisem videl v deželni zbornici. Nasvet dra. Zamika, da je zoper Nemcu postopati kar najodločneje, je obveljal. Kadar ju Vesteneck govoril, zapustili so Slovenci dvorano in corpore. Ko se je to prvič zgodilo, izustil je Vesteneck, bled ko ninrt, smele, zoper Taaftea naperjene besede: nbU koauen sich /\v.ir schvvarzo Gewittei wolkeu zusammenzieh sn, w;e es heute bei unserer R^gierung der Kali ist, aber ein lustiger, friseher Wind w rd dieseiben wegfegon." Pri slednjih besedah namignil je zaničljivo proti zbornici in se prezirljivo nasmejal. Njegovi nemški tovariši, tisti, ki sedaj beračijo Tauffeove milosti, so mu tedaj frenetično ploskali, občinstvo pa je sikalo. In zgodilo bo je, kakor je bilo rečeno; vesel prijeten vetrič je razgnal črne oblake in popihal Vestenecka-sleparja v Ameriko ali Bog \o kam. Naj se vrnem k časom, ko je poznejšnji baron VVurzbach še predsedoval deželnemu zboru. Mož je bil jako originalen. Kadar je n. pr. čital dnevni red v slovenskem jeziku, smejali so se poslušalci glaBno. Tako, kakor Wurzbacb, še ni v deželnem zboru nihče mrcvaril našega jezika. Samo jedenkrat je pokazal nekoliko eneržije. Ko je stari bureaukrat Kromer zabavljal, da se je dovolil tedanjemu vodji posilne delavnice Škodlarju dopust, češ, „dieser Ver-lust ist unersetzlich" (Škodlar je namreč ostal na Štajerskem) segel mu je Wurzbach v besedo in emfatično vzkliknil: „Kein Menscb ist unersetzlich, auch ich nicht", kar je obudilo splošno krohotanje. v Ločniku v tretjem razredu. Kakor znano je v Ločniku zloglasna „Lega nazionale" pri teh volitvah strastno in brezobzirno agitirala, akopram bi postavno se ne smela v politične zadeve mešati. Ali kaj se hoče. vlada je v tem obziru slepa. Le-govci so zaznali hitro po dotičnej interpelaciji v državnem zboru, da bodo volitve uničene in pričeli so takoj za nove volitve teren pripravljati. Tudi v Solkanu so občinske volitve v prvem razredu uničene; v tem razredu je poznati tovarnar Alfred L e n a s s i mešal in z raznimi zvijačami pripomogel svojej stranki do zmage. Interpelacija poslanca Vjekoslava Spinčiča in drugov v seji državnega zbora dne 22. marca na ministra predsednika glede političnega in narodnega položaja na Primorskem, izšla je kot ponatis iz našega uglednega lista „11 Rinno vamento" v 10.000 iztisih, naročniki dobijo to knjižico kot prilogo, ako bi jo kdo imeti želel, naj se obrne do uredništva, poslala se mu bode brezplačno. Ker ravno že o „ Rinnovamentu" govorim, naj mi bode dovoljeno omeniti, da Slovenci ta ugledni slovanski list premalo podpirajo. \r. li i ml i j«- pri Novem Mestu, 17. aprila 181)3. (Zel eznica; suša; gozdni požari; ceste.) Delo vsled ugoduega vremena dobro napreduje in upati smemo, da bode vse pravočasno dogotovljeno. Ljudje .se sicer pritožujejo, da je slabo plnčilo za domačine, me tem ko priprosti laški delavec dobiva 30—40 kr. več mezde. Ali so morda domačini slabcjši in manj pridni delavci? Znano je pač, da je Slovenec priden, vztrajen in pošten delavec, zakaj torej ta razlika? V predoru pod sv. Ano nad Mirno pečjo je nečega Štefana Luzarja iz Št. Peterske fare zasulo. V tem predoru so že trije našli smrt. — Suša je že huda in če Bog ne da kmalu dežja, ne vemo, kaj bo kmetic začel s svojo živino. Mrve in slame nima, da bi jo živini pokladal in na pašo tudi ne more ž njo, ker še ni skoro nobene vegetacije. — Letošnja spomlad je usodepolna za gozdove. Toliko požarov še ni bilo nobenkrat kot letos. Na naših Gorjancih je že dvakrat gorelo in sedaj gori že tretji dan zopet v Gorjancih v Št. Jernejski županiji, in sicer Pletarska hosta. Kaj je vzrok požara, še nikdo ne ve. Sama suša menda ne. Novomeško prebivalstvo je jako razburjeno,' ker je nekdo raztrosil vest, da je preložitev ceste od mosta na bregu Krke do kolodvora že sklenena stvar. Ako se uresniči ta vest, potem je Novo Mesto popolnoma v stran potisnjeno, zgubf veliko seda-nJega prometa in hiše po mestu zgube najmanj polovico na svoji vrednosti. Pač res, ako je potreba na cesti vse klance odpraviti, zakaj pa se potem ne odpravi klanec v Kandiji, kateri ni nikakor boljši kakor v mestu? Tam se sme živina trpinčiti. Pred par leti se je cesta čez kapiteljski hrib popravila in takrat ni nihče vedel za mestni klanec. Mesto je pri novi cesti napravilo šetališče in majhen park, kar je stalo okol 3000 gld. in ta svota je večinoma v vodo vržena, ako se napravi tam pod skalnatim bregom nova cesta. Priznavamo potrebo poprave ceste, pa cesta naj se tako popravi, da bode koristila okolici in mestu, ne pa, kakor nekateri prijatelji mesta želijo, da naj koristi Podgorcem, mestu samemu pa zasadi smrtni udarec. Ko je bilo treba delovati na to, da se zadobi železnica, je mestna občina in meščanstvo žrtovalo Ogromno svoto. In sedaj n.ij bi bila ta žrtev povod propada mesta?! Ne moremo verjeti, da bi mogel kdo biti tako zaslepljen, da ne vidi škode, katera nastane občini, ako «e jej vzame prometna žila. Istina je sicer, da .kramarji" sami ne vzdrže države, vendar pa so jeden najmočnejših stebrov, in torej je tudi dolžnost, na njihove koristi se ozirati in ne smatrati jih samo za „misera contrihuens pleha". Da se vsem ugodi, bi bilo morda umestno, da se napravi novi ino^t čez Krko od Kutnarjeve hiše do Vindišarja in potem je mestni in Kandi-janski klanec odpravljen. Torej „zwei Fliegen auf einen Sehlag". Stroški bi najbrž ne bili višji, kot če se dela cesta ob bregu Krke, pod skalnatim mestnim bregom. Naš državni poslanec, ki je že toliko za Dolenjsko storil, naj tudi tukaj porabi svojo uplivno besedo v korist svojega volilnega okraja. Na rokah ga bodo nosili vulilci, ako odvrne pretečo nevarnost od mesta. Puščavnik pri Sv. Jer i. Domače stvari. — (O b t n i zbor ,Nar» .In« Tiskarne"«) Opozarjamo na jutršnji pbčoi zbor delniškega društva „Narndue Tiskarne*, ki n» vrši «>b 11 uri dopoludne v društvenih prostorih v Vegovih ulicah štev. 2. — (Sinočni »Slovenec*) se bavi z našim člankom o belgijskih razmerah in trepeta same jeze, ker smo glede socijalnega vprašanja navzlic vsemu čenčanju na katoliškem shodu še vedno tistih nazorov, kakor pred leti. Kakor židje, ki vsi kriče, ako se kakemu posamnemu nj ih rodu na noge stopi, tako tudi mejnarodni klerikalci. Ta taktika je dobra za tiste, ki imajo opraviti z nevednimi ljudmi, pametnega človeka ni na tak način prepričati. V stvari sami mu tu ne bomo odgovarjali, ker preci-zujemo svoje stališče itak v današnjem članku. A „Slovenec" bi rad ublažil našega članka utis in skuša v to svrho osmešiti naš list, češ da je članek posnet po N. Fr. Pr. Na to pa odgovarjamo sledeče: Ako imajo Slovenčevi uredniki še kako iskro poštenja, naj ponatisnejo dosl o v no oba članka, Slovenčevim čitateljem ne bo škodilo, če po dolgem prenehanju dobe zopet kaj pametnega brati. Ako „Slovenec" ne ustreže tej naši želji, zmatrali ga bodemo tudi v tej zadevi infamnim obrekovalcem, kakeršnega se je že večkrat izkazal. Sicer pa ni noben človek popolen svetnik in istotako tudi ne grešnik v vseh stvareh in ako je v tem ali onem vprašanji unanje politike naše mnenje soglasno z onim„N. Fr. Pr.", tedaj je to pač nedolžen slučaj. Saj je isti list tudi že večkrat izrazil svojo zadovoljnost z narodno politiko preiuvišenega g. knezoškofa Missie in vendar zaradi tega zadnjemu nihče ne bo očital, da je framazon, temveč k večjemu, da istotako kakor „N. Fr. Pr.u tudi on ni prijatelj naših narodnih teženj. Da bi hoteli mi Slovenčeve članke tako soditi, kakor on naš članek, bi lahko dokazali, da so vsi posneti po „Vaterlandu", saj so nedavno tega katoliški poštenjaki pri Slovencu celo iz židovskega „N. Wr. Tagblatt" skoro doslovno recimo preložili članek „Rumeni možu. Spoštovanje pred svojimi čitatelji nam brani, da bi priobčevali take reči, Slovenčevi uredniki morajo že vedeti, kakšen je njihov publikum. — (Onobne vesti.) Davčni koutrolor v Novem Mestu g. Rudolf Verbič je imenovan dav-kariem v Postojiui; davčua jiristava g?. M. Lilek in Ig, Kline kontrolorjema, prvi za Krške, drugi za Brdo; davčna praktikanta gg. Ivan Jereb in Albiu Flack iu računski Migljal g. Fran Kos davčnimi pristavi. — Premeščeni so nastopni davčni uradniki ug.: kontrolor Fran Grenoričiz Krškega v Novo Mesto; Alojzij Mušič iz Črnomlja v Izubijano; Iva.i R i s ni a u I iz Vipave v Škof |oloko ; Miroslav Zacula iz ŠkofjeluUe v Vipavo in Ivan Globočnik iz Kranja v Radovljico. — Davčni nadzornik g Floriaui imenovan je višjim davčnim nadzornikom za finančno vodUtVO na Primorskem. — Carinski prejemnik g. Rihard Komel v Gredezu postal je carinski asisteut v Trstu ; na njegovo mesto pride g. Andrej Bavdaž. — (S love nski romarji v Rimu.) O bivanju slovenskih romarjev v Rimu piše včerajšnja „Soča": K sv Očetu Šli so S'oveuci kot „leji" Neincnv. Ko smo se drezali pred hrdrnkorn „de!le carte geografiche", k|er je hiia avdijenoa (dne* 14. t. m.), klicali so: Oeaterr. Pilger voranl Slovenci počakajte! Vsi drugi romarji predstavili so se kv. < )'■■ ?u pod imenom svoje narodnosti. sjedinjeni Rusini so slišali celo v svojem jeziku mv. mašo v cerkvi bv. Petra in sicer na {irivilffcovauem altarji, kjer sme le papež sam maševati. Sv. Oče pa so rusinskomu škofa dovolili, da je opravil nekrvavo daritev na tem altarji pred verniki zjedinjeuo grške cerkve. Armenci, Rumunci, Madjari, Poljaki — da ne govorim o večjih uarod-tiofttJt — predstavili so se papežu kot skupna na-rodnost in tolsto storili bodo tudi Čehi te dni, le Slovenci služijo povsod i za nstaiažou. To je «znamen)e časa!a — — (Slovensko planinsko društvo) na-zuauja vnem častititira članom in prijateljem svojim, da priredi H. društveni izlet dne 11. maja k Sv. Joštu. Odhor bode o pravem Času poskrbel, da ne bodo izletniki ničesar pogrešali. Ker bo ta izlet na prazni k, bode tudi sv. maša, pri kateri bodo peli društveni pevci. III. daljši izlet napravi društvo o binkoštih, — kam, ni še določeno. Mlado društvo se krepko razvija. Udje se prav pridno oglašajo. Dozdaj jih je pristopilo 150, mej njimi 1 ustanovnik. — (Zborovanja avstrijskih živino« zdravnikov,) ki se bode vr.Mlo mej časom od 23. do 25. t. m. I. toM na Dunaji, udeležil se bode tudi g. Julij Deu, oskrbnik mestne klavnice L ublianske, kot delegat zadruge živinozdravniknv kranjskih, in odide v to svrho danes ali jutri tja — (Vodovod Ljubljanski) upeljal se bode tudi po spodnjih Poljanah, kakor hitro bodo pogajanja z upravo Djlenjskih železnic ugodno dognana. — (Južna železnica in — ravnopravnost.) Pri tem prometnem zavodu, ki teče deloma tudi po slovenski zemlji, bije se naši narodnosti in ravnopravnosti v obraz — kjer se more. Sprevodniki večinoma ne znajo ali pa nečejo znati našega jezika, vodstvo pa tudi nič boljše ni! Ni čuda torej, če se imena kranjskih postaj po nekod le nemAki kličejo, napisi in oglasi le nemški pritiskajo na Htene i a table in da se mora človek — včasih vozeč se v III razredu, — v resnici boriti za prostor, ko notri (slasti v nočnem času) — razno človeštvo kar — "križem, leži! ... I. t. d.! — G. Karlu K lun u j« vse to seveda — „vrurst* ! P o p o t n i k - o p a z n v a l o c. — (Vrtnarsko društvo) namerava se — kakorsečuje —ustanoviti v Ljubljani; imelo bi namen, vrtnarsko stroko povzdigniti na dostojno stopinjo in pospeševati na Kranjskem toli zanemarjeno vrtnarsko umetnost in vrtnarstvo v obče. — Umestno bi bilo, da se ta ideja obistini. — (Pomanjkauje delavcev) opazovhti je moč dan na dan bolj pri grajenji — Dolenjskih železnic Zbog tega na nokaterih mestih važna in nujua dela jako počasi napredujejo ozir. zastajajo! To pomanjkanje se bode pa čutilo tu in drugod še dokaj hujše, zlasti sedaj, ko se bode zidalo v našem stolnem mestu toliko novih stavb. Dela se torej ne bode manjkalo — pridnim ljudem, a ti hočejo biti seveda tudi dostojno plačani! Ta plačila so pa marsikje ugodnejša, vsled česar se delavci železnici odtegujejo in gredo drugam, kar je vsekako obžalovati. — (Promenadni koncert) Jutri ob 1/al2. uri dopoludne igra vojaška godba domačega pešpolka v glasbenem paviljonu v „Zvezdi." — (Suša.) Iz raznih krajev se poroča o veliki suši, ki ovira rast. na polji iu po vrtovih. Včeraj proti večeru imeli smo pač nekaj malo dežja, a popolnoma zagrneuo nebo is je bitro zopet zjasnilo in kmalu bilo je po dežju, ki je bil že toliko potreben. Morebiti ga je bilo vsaj drugod kaj več. — (Pozor pred sleparskimi agenti.) Z Jezerskega piše se nam, da se je te dni klatil tam in po Kokri neki Anton Kuhar, imenujoč se cesarskega komisarja, ki je poslan, da zavaruje posestnike v cesarsko zavaroval u ic o. Ko so ga po županovem opozorjenji prijeli zaradi tega orožniki na Jezerskem, dokazalo se je, da deluje za neko zasebno zavarovalnico. Mož je vsled orožniškega posredovanja zapustil sedaj omenjene kraje ter se pomaknil nižje doli na Kranjsko. — Mi opozarjamo pristojne oblasti, naj pazijo, da se ue bode liudstvo begalo in v denarno škodo spravljalo po brezvestnih agentih. — („Leonov drevored".) V Rovtah nad Logatcem zasadili so ob novi okrajni cesti koncem vasi nov drevored, deloma s sadnim deloma z lipovim drevjem, ter ga krstili „ Leonovim drevoredom". — Ondotni kmetijski podružnici pa je podarila kranjska hranilnica v podružnične namene znesek 80 gld. — (Novoosnovano bralno društvo v Domžalah) bode imelo — kakor smo že naznanili — jutri popoludue ob 3 uri v prostorih gosp. Jakoba Jermana svoj prvi shod, pri katerem se bode volil odbor. Naj bi se prav obilo novih članov oglasilo in udeležlio tega shoda. Ravno v Domžalah je bralno društvo bilo prav potrebno, čast torej rodoljubom, ki so je osnovali. — (bralno društvo v Mokronogu) priredi v nedeljo dne 23. aprila t. I. v gostilni „pri Lipi" društveno veselico z gledališko predatavo proti ustopnini. Igrali se boste igri „Župan" in „Oče bo rekli, da le". K obilni udeležbi vabi uajuljud-neje odbor. — (Pevsko društvo ,ZvonB) priredi veselico v nedeljo dne' 23. aprila 1893. 1. v prostorih g. Ig. Zoreta v Črnem Potoku. Vspored obsega taniburanje, mešane in moške pevske zbore, čvetero- Dalje v prilogi. ~W Priloga ..Slovenskemu Narodu44 št. 92, An6 22. aprila 1893. speve io Šaljivi prizor „Brivec". Vstopnina za neu.de 30 kr, z družino 50 kr.; udje prosti. Začetek ob 5. uri popoludne. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Požarom) ni konca ne kraja. Dne 14. aprila vnela se je hosta nad St. Vidom na Nanosu in so morali tamošnji ognjegasci pomagati, da ne je ukrotil ogenj. Zgorelo je precej veliko gozda in je škoda znatna. — V gozdih aDrca* in „Čeloa v škofieloškem okraji zgorelo je dae 16. t. m. kakih 8 oral gozda io zoaša škoda kakih 200 gld. Iz raznih druzih krajev ho poroča o gozdnih požarih, tako iz Črnomeljskega okraja, kjer je zgorelo v gozdu „Zastava" na 5 oralih gozda mnogo hrastovega in smerečnega drevja. Škoda se ceni na 150 gld. V Dobravi v Radovljiškem okraji se je tudi vnela bosta in je ognjegasno društvo iz Save kmalu udu šilo ogenj. — Giede požara v Bukovcu pri Ptuju, o katerem smo že v torek poročali, javljajo se nam še nastopne podrobnosti: Pogorele so 29 gospodarjem hiše in gospodarska poslopja, ves živež, orodje in obleka. Trije otroci so zgoreli. Živine je zgorelo 22 glav. Velikemu siromaštvu bo razni dobrotniki po svojih močeh kolikor toliko vsaj hipno odpomogli. V dveh urah nabralo se je v „Narodnom domu" v Ptuju po predsedniku g. Gregoriču 60 gld , vrh tega so darovali: g. Hutter 50 gld., g. prost 20 gld., g. dr. Horvat 10 gld. in g. Reieher tudi 10 gld. Gg. Ornig, Stary in FUrthner pomagali so b tem, da so poslali po g. Fr. Čehu koj drugi dan revežem peciva, g. Kazimir, trgovec v Ptuji, pa daje pogo-relcem brezplačno špecerijsko blago. Tudi večinoma vsi ostali trgovci Ptujski pomagajo vsak po svoji moči. Vsem dobrotnikom torej — presrčna hvala I — (Najden mrtvec.) V sredo našel je posestnik Matej V. iz Rudna truplo 541etuega gostača Franceta Jelenca iz ČeŠence v tamošnjem potoku. Jelene je bržkone bil napit in padel v potok, kjer je našel smrt. — (Javen shod) priredi katoliško-političoo in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v nedeljo dne* 30. t. m. v gostilni pri Šercarju v Šmihelu nad Pliberkom z naslednjim vsporedom: 1 ) Pozdrav predsednika. 2.) Govor o političnih strankah na Koroškem. 3.) Govor o šolah. 4.) Govor o važnosti volitev sploh. 5 ) Odgovor na nekatere opazke poslanca Plavca in g. pl. Metnitza na shodu „Bauernbunda" v Plibciku, ki se je vršil preteklo nedeljo 16. t. m. 6.) Govor o gospodarskih zadevah koroških Slovencev. 7.) Slučajni govori, razni nasveti in vpisovanje novih udov. — Začetek ob 4. uri popoludne. Po končanem zboru je prosta zabava. — (Bauernbundarski shod,) ki se je vršil preteklo nedeljo v Pliberku, je bil jako slabo obiskan. Udeležilo se ga je le malo število Pliber-škib purgarjev, kmetov so \>\ zastonj pričakovali. Menimo, da so se pač prepričali ti možakarji, da jim na slovenskih tleh neče ra&ti nemška pšenica. Zdaj, ko so tiaHko naredili, se pa jezijo nad našo duhovščino, češ ta je navlašč na ta čas napravila molitve za dež, da je kmete edvrnila od tega shoda. Smešno ! — (Ravnopravnost pri Goriških sodiščih.) Zadnja „Sočau pripoveduje res čudne rt či o ravnopravnosti slovenskega jezika pri Goriških sodiščih. Pred 25 leti je bilo bolje nego pa daues! S tem je pač vse rečeno. Pri obeh sodiščih v Gorici ni ne jeduega uradnika, ki bi bil v besedi iu pismu vešč slovenskemu jeziku. Najmanj znata pa preiskovalna sodnika, ki bi morala največ znati. Državno pravdništvo varuje veljavo italijanskega jezika, sloveuskim kmetom pošiljajo se italijaoska vabila itd. To so res čudno, neverojetne razmere! — (Zapuščina dobrotnika) V Trstu umrl je bivši kapitan in posestnik ladij Karol B a r-toletti v 82. letu svoje starosti. Bil je samec in je vse svoje irnenje, kakih 350.000 gld. ostavd Tržaškim dobrodelnim zavodom. Vsoto 80.000 gld. pa je odločil za ustanovo, iz katere naj se vsako leto na dan njegove Bmrti obdarijo uboge rodbine vsaka B 50 goldinarji. — (RendezvouB v železniškem ku-peji.) Na državnem kolodvoru v Trstu zapazil je železniški čuvaj v sredo proti polunoči dve osobi raznega spola v nekem železniškem vagonu druzega razreda. Misleč, da sta se splazili v voz z namenom, da bi kaj pokradli, zaprl je kupe* in naznanil drugo jutro stvar policijskemu uradniku, ki je imel inšpekcijo. Pokazalo se je, da sta bila le dva zaljubljenca brez lastne strehe, ki sta si zbrala Železniški vagon za svoj rendezvouB. — (Resljeva slavnost) vršila se bodena Dunaj i primerno slovesno; v dan spomina stoletnice njegove smrti izdala se bo v ta namen sestavljena slavnostna brošura v nemškem jeziku. — Ker po čivajo zemeljski ostanki Resljevi na Ljubljanskem pokopališči, namerja se, tudi v Ljubljani ta dan primerno proslaviti, ter če bode možno, izdati tudi v slovenskem jeziku malo brošurico. — (Volilska svoboda v Hrvatski.) Pri deželnozborski volitvi, o kateri smo poročali včeraj, glasoval je izmej uradnikov jedini g. Pavu Gabaj kr. računski praktikant za kandidata združene opozicijo. To je bilo v četrtek, včeraj pa je bil ta uradnik, kakor poroča , Obzor" že — odpuščen. Zares plemenita osveta! — K včerajšnjemu poročilu pristaviti nam je še, da je meščanstvo po volitvi priredilo g. dru. AmruŠu sijajno manifestacijo, kakoršne že dolgo ni videl kraljevi Zagreb. Posebno navdušeno pozdravljal je narod tudi voditelja volilne agitacije g. dra. Franka in g. biskupa Gug lerja, ki si je stekel pri tej priliki za hrvatsko stvar velikih zaslug. Popraviti pa nam je poročilo v toliko, da je bila to le prva zmaga združene opozicije v Zagrebu, ne pa v obče, ker si je pridobila združena opozicija tudi že mesto Brod, ki je bilo dosihdob vedno v madjaronskih rokah. — (Madjaronska kazina v Zagrebu) hoče si tudi zgraditi svojo hišo in se je to sklenilo pri zadnjem banketu, ai so ga priredili člani na čast novoizvoljenemu predsedniku grofu Erdodvu, kateri je obljubil v to svrbo 5000 gld. Kako bode s prispevki, se bode pokazalo. Iz uradniških mošnjičkov se pač ni nadejati kaj izdatnih prispevkov. Razne vesti. * ( 2 2.000 prosjaških pisem) dobil je italijanski kralj Umberto, kakor poročajo rimski listi, povodom srebrne poroke. Izmej teh pisem je bilo 5000 rekomandovanih, 17.000 pa navadnih. * (Delavci proti ose m urnem u delavnemu dnevu.) Da niso vsi delavci za osemurni delavni dan, se je pokazalo zopet te dni, ko se je oglasila deputacija rudarjev iz Durhama v Northum-berlandu pri Gladstonu ter mu izjavila, da so proti osemurnemu delavnemu dnevu. Gladstone jim je odgovoril, da smatra parlamentarno razpravljanje o tej zadevi kot napad na osobno prostost in je rekel, naj se v vsakem okraji glasuje slobodno o tem vprašanji. * (Kolera na Ruskem.) Po uradnih poročilih je v drugi polovici minulega meseca v Po-dolski pokrajini zbolelo 460 oseh, umrlo pa \'20. V prvi polovici tega meseca pa je v pokrajini Ufa zbolelo 113 osob, umrlo pa 53. V drugih pokrajinah zbolelo in umrlo je neznatno število osob. (Nova ljubavna tragedija v Pragi.) Knjigovez Patera, oženjen in oče dveh otrok, imel je ljubezen z vdovo Demlicko, ki je delala ž njim skupaj v Schmelkejevi knjigoveznici. Dne 19. t m. šla sta se sprehajat v gozdiču pri Šarki. Patera ustrelil je večkrat na svojo ljubico, potem pa se je ustrelil sam. Demlicka je teško ranjena. To je drugi jednaki slučaj umora in samomora v kratkem času. * (Kaznovana nezvestoba.) V Parizu zastrupila se je te dni neka Avstrijanka Teodorovič. Izpila je mešanico iz fosforja od užigalic in umrla po groznih dolgih mukah v bolnici. Ostavila je soproga in malo hčerko ter šla s svojim ljubimcem medicincem Ludo vikom R. z Dunaja v Pariz, kjer je on nadaljeval aobozdravniške študije. Ko je videla, da se je ljubimec nje že naveličal, vzela si jo življenje. Samomorilka bila je stara še le 26 let. * (Zadnji potres na otoku Zante) bil je še huji nego prvi. Vreme je bilo lepo in čisto, ko se je na man stresel ves otok. Ulice kažejo grozen prizor. Gledališče se je popolnoma razrušilo, istotako se je podrl velike cerkve stolp in ob morskem bregu so vse hiše le še razvaline. Na ulicah in cestah je videti po 50 vatlov dolge razpokline. tSkoro vse hiše na vsem otoku so tako poškodovane, da ni moči v njih prebivati. V mestu je ubitih 14 ljudi j, v vaseh 16, kolikor je dozdaj znano, nad 200 pa je poškodovanih. Škoda, katero sta prouzročili ponovljeni potresi, 8e ceni na l1/^ milijona frankov. Književnost — „Slovenski Pravnik" prinaša v štev. 4. nastopno vsebino: 1 ) Dr. Jauko Pajk : O uaravstvenej obvezaoosti (Dalje). 2.) O popravkih po tiskovnem zakonu. 3.) Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Štirinajstdnevni rok za odpoved §-a 1116. obč. drž. zak. razveljavil se je po §-u 2. ces. naredbe z dne 16. novembra 1858, štev. 213. drž. zak. ter ne veljav § -u 2. lit c) navedene naredbe določeni rok za odpoved 14 dnij za najemne pogodbe , pri katerih ni določeno, doklej trajajo, b) Meniškopravni ugovori. — Tolmačenje Čl. 16 men. r. c) Ako sme upuik tirjati plačilo po svoji potrebi zapade tir jat ev takoj v plačilo, d) Civilni sodnik sme v odškodninski pravdi poškodovalcu šteti v krivdo tudi okolščine, katere niso temelj kazenski razsodbi, na podlagi katere toži zasebni udeleženec. — Razdelitev odškodnine mej poškodo-valcem in poškodovancem (§ 1301. obč. drž. zak.). Povračitev pravdnih t roško v v takem slučaji. Kazensko pravo: Hudodelstvo goljufije po §-ih 197. in 201 lit c) kaz. zak. 4.) Književna poročila. 5.) Razne vesti. 6.) Pregled pravosodBtva. — „Vesna", mesečnik slovenskega dijaštva, prinaša v štev. 4. nastopno vsebino: Job. Jaklič: Pomladne pesni; — A las tor: Doktor Maban; — Danica: Rojenice; — Danica: Brvica; — Radića Bleska: Spomini; —Vilindar: Sonet; — J. Vencajz: Slovenski narod in velike šole; — Glasnik; — VeBtnik; — Književnost in umetnost. Opozarjamo prijatelje „ Vesne* zlasti na spretno pisano polemiko z dr. Mahničem; naduti Goriški prorok jo je tudi tu pošteno skupil. — „A 1 m a n a k hrvatske bogoslov-ske mladeži na spomen 50-godišnjice biskupovanja Sv. Oca pape Leona XIII." — Hrvatski bogoslovci so se že lani dogovorili, da v spomin na 50-letnico škofovanja papeža Leona XIII. izdajo poseben almanah. Gradivo za to krasno delo je jako mnogovrstno. Knjiga bo natisnena v formatu lani od Matice Hrvatske izdane prekrasne „Hrvatske Antologije" in bo obsegala 20 tiskanih pol. Cena je določena na 1 gld. „Zbor duhovne mladeži v Zagrebu" (Kaptol 9) vabi tem potem na obilno naročbo na ta almanah, na kar opozarjamo svoje čitatelje. — „ II r v a t h k o - s 1 o v e n s k i c i k 1 i s t au prinaša v štev. 6. nastopno vsebino: Uredovne viesti saveza; — Naš savez; —Beč-Berlin; — Uredovne viesti družtava; — Utrke; — Domi ćd viesti; — Literatura ; — Razi čite viesti. — „Technick^ obzor" org&O spolku ar-chitektu a inžen^ift v KralovsM Češkem, priuaša v štev. 9. nastopno vsebino: S\što) Hisa v kateri je gostilna in !rnfiU;i, z vrtom, lie^ij'^*''" in {»itijrpti. v Predtrgu pri Radovljici, proulii m> i/, proste roke pod ugodnimi pogeji. (401—3) Natančneie izve ae pri Tomažu Vogelniku, posestniku v Predtrgu pri Radovljici. ki za uho I od c in kr. Bekuml. zdravnika dr. ft^ii>«»l*-n. j^H U Ta ekstrakt priporočajo zaradi Higurnega uspeha _B I ž,i- ven let avtoritete, ker odpravi vsako nepn-I rojeno glnliOMt, uklanja takoj Hlal» poHluli. ušeeul lok vsako u>»'n •«» iiolezeu; dobiva II qe proti dopošil jatvi gld. 1*70 v vaej Avstro-^^■^^P Ogerski franKovano po poŠti iz lekarn: glavna ^^■a^-^ BAlpgH v lekarni „pri nv Duhu" g. Ede pl. To« maya, v lekarni g A nt. Iv o k I a in v mestni lekarni v Zagrebu; nadalje pri Zanetti-ju v Trstu; Jožetu Cristofolotti-j u v Cioriei; na l>uiiu|i pri c. i n k r. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu flt. H, in pri lekarju Twerdy-ju, Mariabilfersirasse lOti. — Priatno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom: e. in kr. Nekund. zdravnik dr« Sipek na l>u naj i. (1814-18 zaklad za nesrečne žrtvo s a m o o s k r u m be (onanije) in tajnih razpašuostij jo izborno delo Dra. H etmi-t t. 0o*ko izdanje, po 80 neruski izdaji. S 27 podobami. (Jona 2 g!d. a. v. Č>ta naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posleilicih te r izu/.danosti, resnični njegovi pouki reSijo vsako leto na ti bo če bolnikov gotove smrti. Dobiva v založni knjigarni „Ve r lag s-M aga z i n II. F. Bierey v Lip-»kem (Saško;, Noumarkt 34**, kakor tuui v vsaki knjigarni. (991—6) O (1) Tj O G) tu N k Cognac-grenčec steklenica 50 kr, 12 steklenic 5 gld. Slasten ! Učinkuje na želodec osvežujočo, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -= Pošilja se z obratno pošto. —=- e 1 o de c. HBSasaSBii Največje skladišče raznega semena n. pr.: iiciiiftUe, Ntnjeruke, iticariiat, tur« Nke in travniške detelje, raznih vrat. pe.«u-iiegii Nomena, sploSno znano kot najboljša krma za živino; travnega sem« mi z* aiiho, mokre, peSčene in plinovite travnike; velika i/b^ra ni>« mena za Mialuto, kumare, j>ei»'rs< i j. *o-lerijo. slidhi ui'jiji. ližol in vse druge vrste semenu za /.clenjutl. Proseč mnogobrojnepa (p.M-tti5) Peter Lassnik. EOUIT zjedinjeniti držav zavarovalno društvo za življenje v RoveEii Yorliii. Ustanovljeno leta lS.r)9. Koncesijovano v Avstriji dne 11. oktobra 18S2. Na Dunaji „Stock im Eisenplatz" v svoji palači. R_l6uns;lci «l-clep loto ISD1.: I 97 637.359 63 57 417.712*78 g!d 40,219.646 85 Dohodki. gld Izdatki . ,, Prebitek . . II. Premoženje . . gld.340,496.29595 Obveze po 4«/oiB3V»0/of, 274.763.944 55 Zaklad dobičkov......,. 65,732.45140 „Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje za življenje. Ima največje dohodke tako v občo, kakor posebej Se od premij. Ima najvl&Ji prebitek dohod-li nad izdatki in največji zaklad dobičkov. To društvo je sklenilo leta 1891. največ novih pogodb in sicer za......gld-^ pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . „ ima največji prirastek zava- 582,795.827 50 2.012,236.392 50 rovanega kapitala . . . ima največii prirastek v pre moženju........ ima največji prirastek v do- bičkovem zakladu. . . . 210 580.457-50 42,387.184 78 _______ _ 6.331.333-05 AtHtri jNltim zinari»vam*eiu posebna garancija je veliku (Iriištvetin pulneu ,,Sit<>eit-lai-Ki!Su-nuji. katera je vredna gl92. A. Navadno zavarovanje za slučaj amrtl. Tabela I. Stiirnut 80 85 4 i 45 hO 30 85 40 4r> ro 30 3h 40 4=» 60 Vsot* pHčtiuili pronitj g!d. 4f»l — „ 597*60 „ G2«i--„ 948*00 1'olini opiiicona promlj in ])lucilu:i zii slini smrti gld. Iloo- — „ 1940 — , I850'- r 1521— . 1H00-— Vr • lil'*-*! police v uotovini gld. 58»*— n 661 — ■ 79V— * I>.>7-— « 1201 — B. Zavarovanje za alnčaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II. gld. «07-20 gld. 8('2-— glđ. 1SVV— B 681-BO n „ 1870- — „ 77*'-(;o „ 1140-— „ 1980*— „ 600*60 v 13 lil— , 2«»50 — „ l"H7-60 * Hi38--- „ 2280- — O. Zloženo dvajsetletno zavarovanle za slučaj ■mrtl In za učakanje. Tabel* X. gld. P7O60 gld. 1(132 — gld.340(V— B S»P5 80 „ l«»»i7— „ (!()• — n 108VA0 , 1727— „ 8930-— „ 1100*80 r l^.-Ji-— B 12800'— n 1209*— . 208 !•— „ 28:i()-— Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvnnem tontinskem sistemu zavarovancu pideg toga, da je bil Hkozi _*o let brezplačno savarovau, po tabeli I. vm« vplačane preiuife 2'/4 do 48/>,0/0, po tabeli II z 4*7. do 6*/t0/81 po tabeli X. z G»/4 do 7U,-', jednostav-nimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprozentnjejo ilvt>|no do čveteruo vHoto vplnčuiiili premij. Tako zvana pronta l<»nlint». neka poltnutina z nekoliko večjimi premijami, dopušča po proteku jednega leta popolno Hvobodo za potovanje, prebi.vnuje in po-Klie. izvzemši vojaško slaibo* po preteku «lveii let je »i iii«m-I i/poilltii i, po preteku treh let pa ne moro več BM|MiKli in jo je z 07.1 ro in na tontino pri regulovanji moči urediti na sest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v O rutici in (789—11) glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK yr Ij-juiloljani, cestni trg- žit. _25. *) Tontinn iinonuj« an n:il>ir uu« iu r i/ loliti-v diviilmul ali ilo-bičkft |>o nekem pnselinnm ■i»tomu, ki K»Jo i'Umil iu prvi uvodul v l-V m-oiji Jtalijau 1.1 t.■!,/,, Touti 1. 1053. A. Kališ pisarna za posredovanje pri zasebnih opravilih v Ljubljani, Turjaški trg št. 3 priporoča v nakup S v Ljubljanskem predmestju z <>° „ obrestovanjem, za 86.000 fjld.; Iliwri v predmestju pripravno za vsako obrt, posebno za «II"MJ mesarja; z gostilno v mestu, b prav ugodnimi plačilnimi pogoji; z lepim vrtom pripravnim za gostilno, blizu zelenice, ugodni plačilni pogoji; selškemu dvorcu j-dnako novo, davka prosto, blizu železnice ; mali}, 1 uro izven mesta na glavni cesti, z velikim kl.tom. SU 2500 gld.; hišo hišo hišo hišo lliwrh z Post'mo, 2 orala sveta, blizu postaje ju?.ne želez-lll.>4J niot v Zalogu, za 8000 gld., ngodttl plačilni pogoji; hišo s 3 orale p ivom : velikim vrtom v mestu, plačilo po do- ],J\n z vrtom za 7001 gld, plačilo po dogovoru prav U1913 Ul,ollim; nnCP^l \'ti V^'MižtMtn v deielnl knjigi na Spodnjem |M1.>1 .>! v \f Btajenkem, 2^0 oralov zemljišča in lepa graščina, 70.000 gld.; nOfaPtti \'t\ VknJlŽCttO v deželni knjigi na Oorenjskom, JMf"M >l > ti 200 oralov, graščina čisto nova, 8600 » gld.; MlKi>vl\'n > kii.ji/i'fio v deželni knjigi, pol ure od Žfi-|fU**tl »>l v II lesnice Ljubljana-Kamnik, na novo predelano, za letno bivališče posebno priporočljivo, z lepim vrtom, bajarjem in ribštvom, z vso gospodarsko potrebščino za H>00 gld.; mi^i 'S i Vfl v'inJiŽ''n'> v deželni knjigi blizu Ljubljane, |PU>1 »>lv \9 gonp »ska bila in kmetija, II oralov sveta, za 16.000 gld.; \\i K( 's; j vn 1 uro zunaJ Ljubljane , gosposka hiša, |HI."M 9i v ti kmetijska poslopja 24 oralov sveta, za letno bivališče posebno pripravno za 12.<>o i gld. J lil uri Prav lepo z gospodinskimi poslopji in tnlinniii, 12 111.1» or.i lov svet i, l uro od Ljubljane lepi kraj za 7000 gld.; \ 1 ti '! nft J^ko obiskovanem razpotju južne železnice na • ■"lil Kranjskem z mnogimi sobami za tujce in vbo opravo; kakor tudi drUg6 hiše v mestu in posestva na deželi; dalje 1'nirniinA v nekem mestu na deželi brez konkurenco, Vil V (11 I I u |n različno hišno opravo, rti xt"1šl kleno omaro za prodajaluico. (341-8) £f^T" Nepremočne '^BR različue velikosti io kakovosti ima veilno v zalogi in jih daje po ceni (59—15) špediter e. kr. pri v. fufciie želecniee. v I.|ul»ljauf, na I »u n o j -ii. i <•«•'.! i nt. !.*>. Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPEL.L.ER), pripraven*/ v Richtrove lekarno v Praze, VieobeonS znamy, bolesti utišujici domači h'>k k mazani, jest na sklade vo včt.šinč lokiiron, lakov po 1 7.1.20 kr., 70 a 40 kr, —Pri kupovani treba se miti dobre na pozoru a pi'ijmouti j on labvo b ocliran-nou znamkou „kotvou" jakožto pravo. TJsthedni zaavlntelatvt: Richtrovn le'-.nmn „U zlntćho Iva" v Praze. o E 00 je nad 30 let znano, prcbavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo rastOp-ljajoče (lliKI—27) domačs sredstvo. Velika Ntekletiica I g hI., mala 50 kr., po |iušli 80 kr. več. Na vseli delib zavoj n ine je moja tu dodana, zakonito varovan,i Taritvena znamka. Zaloge .skoro v vseli lekarnali Avstro-Ogrske. Tam so tudi dobi raško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav istiorno, kakor svo-dočijo mno^e skušnje, čistenje, zrnjenjn in lečenjo ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škalljicah (10 :»"> kr. in 2"» kr. i'n pošti 6 kr. ver. ''^^&fc¥&*~žapi£>!& Na vseli deliti zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka. O-la-vn.3. zaloga B- FRAGNER^ Praga, it. 203-201, Mala »Irana, Irkama ,,pri rriitni orlu''. Pogtna r. i /. i''' '. i I j . i i i • v vsak dan. Kalnokv, Bauer in Fejervary. Defiliranje trajalo jedno uro. Beligrad 22. aprila. Polkovnik Ztlrav-ković se odpeljal na Dunaj, da notificira avstrijskemu dvoru, da je kralj Aleksander sam prevzel vlado. Rim 22. aprila. Kraljevska rodovina, nemški cesar, nadvojvoda Rainer in vsi drugi gostje udeležili se včerajšnje velike dirke in bili od občinstva simpatično pozdravljeni. Florenca 22. aprila. Stambulov, Grekov in Petkov so se odpeljali v Benetke, da se vrnejo na Bolgarsko. Berolin 22. aprila. Togajanja Hueneova s kancelarjem radi vojaške predloge so se definitivno izjalovila. Berolin 22. aprila. Govorica o Bis-marckovi bolezni se vzdržuje. Zdravnik dr. Schweninger se mudi že dlje časa pri Bis-marcku. London 22. aprila. Poslanska zbornica vzprtjela home-rule predlogo v drugem čitanju s 347 proti 304 glasom. Narodno-gospodarske stvari. — Za eksportorje živalskih surovin v Nemčijo. G. kr. deželna vlada javila je tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se je vsled naznanila c. in kr. miniuterstva za vnanje reči cea. nemška vlada na neko dotično vprašanje izrekla, da bo za uvoz živalskih surovin i. dr. iz Avstro-OgerBke v Nemčijo točasno ne zahtevajo nobena spričevala o izviru. — Velike svinjske hleve, v katerih se bode lahko pitalo okolu 1000 prašičev, zgradil bode znani trgovec g. Ilija Pred o v ič na svojem posestvu v Mostah pri Ljubljani. Zgradba se bode pričela v nekaterih mesecih. To je prvo jednako podjetje na Kranjskem. — Nove tovarne v Zagreba. Tovarna za izdelovanje papirja se bode ustanovila v Zagrebu v bivšem parnem mlinu. Pripravljalna dela so dokončana in je podpisano dovolj delnic, da se bode družba konstituirala še ta mesec in se bode še pred koncem leta že pričelo delati v novi tovaroi. — Nekateri kapitalisti iz Gradca pa nameravajo ustanoviti v Zagrebu še drugo delničarsko pivovarno. Nova pivovarna bi se pečala poglavito z izvažanjem piva v balkanske dežele. liatlir<'liior)«'vn KueippovK Nlatdim knva* ta zdravi, ceneni in naravi naj primernejši namestek vseh zdravju kvarnih in neredi Inih kavnih snrogatov razširja se čedalje bolj, in sicer ponajveč kot dodatek k navadni kavi, katere živce slabeči učinek najsrečnejo paralizuju, ne da hi ji odvzel nje priljubljene vonjave, kakor to store drugi nadomestki, ki ko se dobili dosedaj. Nasproti, zarad njemu lastnega ukusa prave kave pomnožujo celo to vonjavo. Zanimivo je opazovati, kako ga je olikani sivdnji stan, ki vse poskuša in naijboljSo o h d r ž u je, najhitreje uvel, kajti le malo je še obitelji, v katerih so to novo narodno, hranilno in nžilno sredstvo ne uporablja že redno kot pri-mesek bobovi kavi. Saj ta poraba potnenja no glede na izredno blagotvorno delovnnjo za zdravje sosebno pri žan-aklh in otrocih tudi brez dvoma takisto važno in redno prihranitev v hišnem gospodarstvu. Kajti v dvojnem ozira je resnično, da .bobova kava suši, dočim sladna kava redi*. Nobena obitelj ne bi smela biti ravnodušna za dobra svojstva sladne kave ter so priporoča tam, kjer ta najboljši prime se k še ni uveden ali v obče znan, da Be pridena navadni kavi z jedno tretjino. Potem se ta mera kmalu zviša na polovico in pivpričal se bole vsak, da se Knthroi-nerjeva Kncippova sla dna kava, kjer so je kot primestdc uporabila že po kratki uporabi kot neobhodno potrebno izkaže. i LJUBLJANSKI ZVON" ssa vse lato 4 gld. 60 kr.; za pol leta *i gld. 30 kr.; ca četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v Ljubi jani: 10. aprila: Jurij Justin, orglar, 82 let, Gospodske ulico it. 19, outareloHt. 20. aprila: Franc VerbovStk, meatni ubogi, 77 lot, Karlovska cesta št. 7, ostarulost — Julijnna Suster, žena prodajalca obuvala, 40 lot. Poljanska cesta St. 9, jotiba. — Ana Pravniki gostija, 61 lot, Kravja dolina št. 11, plućni edem. 21. aprila: Jožef Haraga, umirovljeni stotnik, Vf» lot, Fiorjanske ulice št. 27. maraamus sonilia. — Anton Cetua-žar, tesarjev sin. 23 let, je umrl potoma v bolnico za ie-tiko. — Franc MokriAkar, mestni ubogi, 82 let, KarlovHka cesta št. 7, marasmus senilis. Meteorologično poročilo. 9 o Čas opazovanja SUnje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- , krina v mm. j 21. aprila | 7. zjutraj ii. popol. 9. zvečer 787;;««. 736 1 tiči, 786 1 mm 7 G4 C 168° C 12 C Sl. BVZ. si. jzh. sl. jzh. obl. obl. obl. 100 mu. dežja. Srednja temperatura IS 2 , za 8'6' nad normaloui. JD-CLa-aaoelsa, borza dne 22 aprila t. 1. včeraj Papirna renta.....gld. 9H*4f> Srebrna renta.....„ 98*10 Zlata renta......„ 11736 4B/0 kronska renta ... „ 9680 Akcije narodne banke . . „ 985'— Kreditne akcije .... „ 314* — Lordon.......„ 122*20 Srebro.......„ —'— Napol........„ 9 71 C. kr. cekini.....„ 5*76 Nemške marke .... „ 69*77Vi 4"/0 državne srečke iz 1. 1854 . 260 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogcrska papirna renta 5°/0..... Dunava reg. srečke 5°/0 . . , 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/„7° zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rndolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avst. banke . , . 200 „ Tramway-diuSt, velj. 170 gld. a. v. . . . — danes — gld. 98*55 — , 98-20 — „ 117*05 — 96*80 — „ 985-— — „ 342fi0 — . 12220 147 gld 1*7 , 115 . 128 120 201 164 270 9*717, 5*77 59*75 75 kr. 75 ■ yo „ t) W i 60 _ S = O m O »* > T. m a v >o . > s i = O i. o a os > o M a M co »h o d, > o O mnom srn" Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rud eri m orlom, ker se jako pogostomu prodajajo pona-redbe (5—3) Mattoni|m Giesshiibler slatine. Notarskega pisarja sprejme pisarna v Ljubljani. Isti se mora izkazati da je že v jednaki službi posloval, da je spreten in zanesljiv delavec in da ima lepo pisavo. — Ponudbe in svedočbe naj se pošljejo na upravniStvo „Naroda". (429—1) Za prodajalnico duhana in kolekov (trafiko) sj takoj sprejme ne premlada (399-2) ženska slovenskega in nemškega jc.ika zmotna. — Natančni pogoji izvedo te pri upravnižtvu .,Slovenskega Naroda". ŠŠ =88 Prodaja, hiše. ITiaa v Ljubljani, v najboljšem stanu, s Hevmi, velikimi skladišči (ma«acini), prostornimi suhimi kletmi, in velikim dvoriščem, se proda takoj iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. Vpraša naj se v upravništvu „SIov. Naroda'. (367—3) )8 Koroški rimski vrelec najb lj prebavna najčisteja planinska kiselica prost vseh židodecobtežujočih, siiznice dražeči h postranskih sestojin. V Ljubljani glavna zaloga pri M. fi-:. Niipumi. Solnčnike >fr+\ \\ lo najboljše kakovosti priporoča v veliki izberi i u po nizkih cen m00 sifonov. Več so izve plmneno pri IVInrtliitek *V l.itl/.olN-I»ert;er|l nn I>uiih)I, !Vfeu I ii ofliHUM, l*outougttMHe-1. i 4 > k. Hiša na prodaj. lllšit nt. IG v liiirji viimI. cenjena 8500 gld., proda be iz proste roke. — llifia je pripravna za restavracijo, ker loži pri novi dolenjski Železnici. Več se izve pri posestniku gospodu Pran-a 2N^E©sta,r-j-u.. (419—2) ► ► Svetovna razstava v Čikagi. I Vožnji listki v AMERIKO (360—3) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. ) I Kolowra1,riDg 9 IV WeyriiigergasHe 7 Po)».Mililta :/*U»»t*>iiJ. 5 'Ul vUIH Lil U^jUI. ^ DUNAJ. \ : o- ♦ ♦ ♦ Odlikovan s častno diplomo In zlato kolajno v Londonu I003 In z (173-ii) zlalo kolajno v Bruselji mu?. Najboljše sredstvo želodec, katero žolodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICCOLI, lekar pri „nngelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Cena 1 steklenici 10 novč. Izdelovatelj razpofiilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 Bteklenic stane gld. 136; a 24 gld. 2G0; s 36 gld. 3-84; b 44 gld. 4*20; i*>5 steklenic tehta S kg s postno težo in velja gld. 526; HOstekl. gld. lOiiO. PoStnino plača vedno naročnik. : : : : ♦ ♦ : : ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ : 040606 J. Hafnerja pivarna na sv- Petra cesti št. 47 danes v soboto dne 22. in jutri v nedeljo dne 23. aprila veliki pevski koncert slovečega Dunajskega pevca-komika Frana Maierja n gospodičin Elise Hofer, Adele Storch in Lavre Seidel D-anajske specijalitete z povsem novim, izboruim vsporedom. Začetek vsakokrat ob 7. uri. iNtopnimi HO kr. Proseč mnogobrojnegn posuta z velespostovanjem (433) X3ru.žTost. I I Zobni zdravnik SCHWEIGER stanuju (47—16) v hotelu „I»rl Malici'- II. nadstropje, št. 25 —26. Ordinuje vsak dan od 9.—12. uro dopohi- dne in od 2.—6, are popoludue. Ob nedeljah in praznikih od '/,10.—>/a1, ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. Lepa prodajalnica na izvrstnem prostoru, popolnoma urejena za trgovino z mešanim blagom, odda se takoj s prav ugodnimi pogoji. Dosedanji promet 36.000 gld. — Natančneje se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (399-2) ************************** 2 zlate, 13 srebrnih svetinj 0 častnih in priznalnih diplom Kwizdina restitucijska tekočina pralna voda za konje. Cena steklenici avstr. velj. 1-1«». Kabi so 30 let v dvomili hlevih, v veojlh vojn« škili iti initebi i lli hlevih kot krepcllo pred težkim ileloiii in i»o t«'/.k>li delih« proti podlt-fnui, lzvln|eti|em, olrpnelostl hit itd. ter daje konjem posebno uioo ta brso tekanje. Dobiva se v lekarnah in drogerljah. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati je izrecno: (210 — 5) Kwizdino restitucijsko tekočino. GLAVNO SKLADIŠČE: Fran Iv. kwi/,da c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni založnik, okrožni lekar v Korueuburfcu pri DuuaJI. Ne kupujte inoseurnklh receptov za mošt, ker so predragi in tudi nepopolni. Kdor si hoče napraviti sam dobro in zdravo domačo pijačo naj se potrudi k Ivanu Sajovitz-u ▼ GradcI, Murplatz št. 1, „pri črnem psu", tam se dobe vsi predmeti, ki so potrebni k temu, in se plača za polovnjak zajedno z receptom samo 5 gld. 50 kr. Po izrekih in dopisih mnogobrojnih naročiteljev go-spoda Ivana Sajovits-a, so isti z njegovim receptom ta napravljauje mosta jako zadovoljni, ker dobč za uiajheu denar izboren most. (422-1') !ZLacinja cena ! d ti ilo Ira. vodne žage kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, čine za obloke, kuhinjska oprava itd. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx OOOPPOOOOOOttO Otvorenje gostilne. Častitemu p. n. občinstvu in slav. društvom uljudno naznanjam, da H' m dne 21. t. ni. odprl gostilno „pri Franceljnu" na Bregu ter bodem točil dobro, naravno vino in vedno pristno pivo in sicer Gniško ,,Steinfeldako". Priporočam se častitemu p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, obetajoč, da bodem vedno postregel tudi z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. (428—1) S spoštovanjem O. Planinec gostilničar. OOOPOOOPPOOOO ('47' FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ~ Zaradi teh praktičnih lastnoatlj in jednostavnoga rahljonja se poHehno pripo- J p runi, kdor hoće sam lakirati tla, — Suhe ho v dveh urah zopet hiliko rahijo. y k— Dobi.« se V razln'nih barvah (prav kakor oljnate harve) in brezbarven (ki dajo m r samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe ae v vaeh zalogah. J I Dobiva se v LJubljani pri PRAN CHRISTOPH, J ™I"VA"WTT T nr*VM A "KPM TT izumitelj in jedini izdolovatelj pristnega I jI VAJNU JjUUJVlTliUNJN - U. svetlega laka za tla, 1'UAllA & BEU0L1N. j Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko. Knjige z uzorci hodate vsebine, kakerSuih to ni bilo, za krojače nefrankovano. J»z ne dajem odpusta 2'/, ali 81/« od uietra in tudi kroju čem ni kakih daril, kakor se to podi od strani konkurencijo na tro4ko poslednjo roko, nego imam hii-.imi stalne in odločene cene, da zamore vsak privatni naročitelj dobro in po ceni kupovati. Zatorej prosim, da si da vsak predložiti samo mojo knjige Z uzorci. Tudi .-v.tlim pred pismi konkurencije, v kojih se obeta dvojni odpust od cone. Tkanine za obleke. Peruvien in > 1 > - k i • ;; /a visoko duhovništvo, tkanine, kukor ho predpisano za c kr. uradniške uniforme, tudi za veteranoe, požarno brambo, telovadce, livreje, aukna tm biljard in igralne mize, prevleke za vozove, loden, tudi ueprvinoAljlv, za lovske suknje tkanine, H se dajo prati, potni paidl od gld. 4—14 itd. Kdor želi kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, čisto volneno suknenino in ne cenenih cunj, kt komaj toliko stanejo, kot iznaša plačilo krojaču, obrno naj ho na tvrdko Jan. gtikar®i'sfey wWwm® (av8tri)3kl Manchester). Največja tovarniška zaloga suknene robe v vrednosti milijona goldinarjev. Da prt-dočnjem velikost m zmožnost, ra/.kLdati mi je, da jo v moji roki zje-dinieti največji izvoz sukna v Evropi, proizvajanje akatnmg*rna*, pripadajočo opreme za krojače in velika knjigoveznioa z^olj v laatue svrhe. Da so o vsem na\edeuem prepričate, pozivljeui p. n. občinstvo, komur je prilika dana, Tii do 80 gld. — Največja /alo §► I- fr B- §► §► I-t> »► » w Ir Ir T. Najboljši mavec (gips) dobi se najceneje iz glavne zaloge pravega (lovskega mavca (434-1) ~ fJJJJf * sWPri Ivanu Majdiču v Kranji. Opazka. Z ozirom na to, da se je od strani konkurence širila ve.st, da je nje mavec mnogo bolji ali vsaj popolnoma jednak mojemu, poslal sem uzorce ob»li mavcev kmetijskemu kemičnemu preisko valu emu zavodu na Dunaj. Ta zavod mi z dopisom z dne 13. t. m. uradno potrjuje, da je moj dovski mavec za 220 „ boljši kot oni mojega konkurenta iz Jesenic. Sploh pa je moj mavec (prej pod imenom Železnikar-jev) že nad 40 let tu kot, najbolji priznan. Edvard Đattistella špediter v TJciiiie (m—aj ima razne vrste ;i laskih vin. Razpošilja le v originalnih sodih ; na zahtevanjn se posije tudi poskušnja. Prej J. Geba. Fran Čuden Prej J. Geba. —ta- urar v LJubljani, Slonov«' ulice si. 1 1 (Podružnica v Trbovljah) priporoča hI. občinstvu ter posebno preč. dahovMini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (194—10) in vseh v tO stroko spadaj« »čili stvari j pc» nu|-nli|lli runih. Popravila Isvritltejo ae tiatar-čno pod poroštvom, — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po poati. Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko. i ■ I v. 1 I vi m goldinarjev stanu pri meni en mndrno na peresih (Federmatratze) TI mod raci io solidno iz najholjSe tvarinti narejeni, imafO po 80 dobro vezanih, močnih pere« i/, naj- bolifeRa bakrenegs drat«, so s finim sfHsjon tapecirani in nočnim platnenim ovilhom preoble6o.nl ter 10—in let iioIm niti poprav ne sahtevsjo, §/GT~ Pri liuročilib /. dstelfl nSSUani naj .se vselej mil nnčiin uieru postelje v tioiii.n.i lu«i. "^SBj. — Aki» ae torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modrotj na p>' resih, jo pač neUmeitno kupovati malovroilne nadomoatke, katni pravemu namenu, imeti dobro po.it- jo, ne untrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. I,a-!n;k :n 1 nicliiv, vil, kopel i j in zavodov popu«. ( od cttn-. ZidSBte zimnico za vuko postelji) navadne veliko.iti p<> l^* fcfl« I. i><> sohlovi I afrikom tapecirane in h cvilhom preoblečeno po Ift Kl«l. (714—H8) 8saž» I I i i S ■ji i rXSO0OOCXXXX3OOOOOOOO0OOOOI Kilor liotV prirejati dobro knvo, nuj || liUIHlJe (967-18) Olz evo kavo m$>- Oelz-eva kava je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi. ■v~ Oelz-eva kava jm ne sodržuje niti hrnšek, niti repe, niti sirupa. Dobiva se v vseh špecerijskih prodajalnicali. 1904 89 OBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA, Vse juhe postanejo slastne, če sc vlije milo kapljic MMgglJeve zabele z« jiilte v steklenicah od 45 kr. navzgor. — Izborna mesena juha dobi se hipoma od jednega kosa I gggiievega metinf);« I ».letka (ekstrakta), kos po H kr. (21) vsake poljubne facone in kakovosti, iz pristne in nepristne ribje kosti, jekla, kakor tudj original rastlinsko - žični modercl, ki se visoko zapirajo (Štefanija), kakor tudi novi, specijalni moderci po mei*i točno in najceneje pri ^li)0) Ljubljana. J. S. BENEDIKTU Ljubljana, .\ oa ! \OY4>*< ! Podpisani usnjam si; slavnomu občinstvu uljudno naznaniti, da imam v Bvoji zalogi čisto nove vrste *4 ejpne ure katere imajo na zapirabi lično urezano sv. podobe kot Marijino oznanjenje, Kristus na oljski gori, Kristusovo ustajenje, Marijino vnebovzetje Do sedaj so se ni videlo tako lopo delo. — V zalogi imam tudi zlittc krouonietre in en eetrfc reperllrke in vso vrste drugih slntili in Mreheritili nr. Popravila izvršujem točno. Zunanja naročila so hitro izvršujejo. (3'JG—2) Jo s. Černe urar, sv. Petra cesta štev. 2 v Ljubljani. Zahvala in priporočilo. (407—3)-- Zanvaljevaje slavnemu občinstvu za dosedanje blagovoljno zaupanja, usojava se tem potom naznanjati, da sva z dnem 6. aprila kupila in prevzela tudi obeeznano trgovino z mešanim blagom od umrlega Vinka Vrhovšek-a v Trebnjem na Dolenjskem Kakor doBedaj, bodeva tudi nadalje prizadevala se slavno občinstvo v Mokronogu in v Trebnjem v vsakem oziru točno, po ceni in z dobrim blagom postreči, proseč, da nama dosedanjo naklonjenost še v prihodnje ohrani. Mokronog-Trebnje dne 16. aprila 1893. Sbil in Petrovčič. Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnice, vitle, trieure čistilne mline za žito rt^ulnlcc wa\ krmo aamodelnjoČe aparate proti peronosperi tlaeilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ &sor 22 Praterstrasse Nr. 78. -&af Bogato ilustiovani katalogi v nemškem in slovenskem jeziku zastonj in (4Kb 5) podi uiue prosto. Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo. Cene so se znova znižale! Fretnpovalcem znaten popust! Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova slatina kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da so zamore odreči kvarnomu uživanju nemesane ali z surogati mešano bobove kavo in da je moč prirediti mnog* MlođncdjŠ"« poteg tega zdi-Mvo|N<» in temnejšo kavo. — NeprelioieiMi kot primoseli u. un- vit«liil l»obotl kitvl. Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolniko. Osobito seje Suvati slabili posnomovunj. (417—1) l>o1»iva ne povMOil — »/, Ullv po 25 kr. P i i K3 Zahvala in priporočilo. Čast mi je naznanjati p, u. gospodom g08*0111) da sem z —3) Z velespostovanjem Andrej Zaller, gostilničar. L Luser-jev obliž za turiste. Pristnem Itntjo • ■.it»-i lani J. Swoboda, u. pl. Trnkdosv, G. Piccoli, L. GreČel ; v itu«ioif<»wui S. nI. Sladovic, F. llaika 5 v Hniniil K11 J Močnik : V Olovci A. Egger, W. Tburmwald| j, Blrnba-cdier; v Itreznli A. Aich-ingor; \ Triru (na Koroškem) (\ Alonnur; v It olj h k 11 P, Sohols, Dr. E. Kumpf; v «»oricI (». H. Pontoni; v \%oll«.-biTKii A. llutli; v Kruli)! K Savni k; v ititd-goul C K Aiidrieu; y Idriji Josip Waito; v Radovljici A. lioblek; v <"«*l.|l J, Kupferachiuid. Zavarovanje proti toči na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem dajo za najcenejše, stalne premije generalno zastopništvo v Gradci (Pisarnica: Thonethof, Pfarrgasse, 2) Ogrsko-francoske zavarovalne Me ^„FRANC0-H0NGR0ISE".Si Evcntuvelne škodo po Uuliiiituo 1 lic vitlujojo in to<'«no iz- 1>1u«-iiJ»»J<>. f/C Premija ao lahko nphičuje, «'•<• je koga volja, do v jeHeul. ~9MQ Družba je plačala doslej čez SO milijonov goldinarjev a. v« svojim zavarovancem kot povračila za škode. Budi provzoljn zastopništev blagovoli naj ao obračati do glavnega zastopništva v Ljubljani Jrfcos«Iie lllitSO Št. li"> (425 — 1) kjer ae tudi vzprejemujo predlogi in kjor bu tudi druge voljo dajo pojasnila 1|||||f ~| »ke OH<0 wt. «. U ,>EE T. Leveč (64) K trgovina z deželnimi pridelki [;j v Ljubljani, pri mesarskem mostu " Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenini ,_ rože za zdravila, kakor Arnikove rože, Sentjanževe koreninice, bele kresnice, Čefiuiinova zrnja, smrekovo srine tršljikovo lubju, ržene rožičko in druge poljsko pridelke. Seno za konje in ge- M vejo živino v večjih množinah. Trgovina S z raki. Blago kupuje po najvišjih cenah. M R. Ranzinger na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne iz vožnje in do vožnje na c. kr. državni in o. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (65) L- ■ - Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval s lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izhero. VBakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se Bhranju-jojo in zaznainenujejo. Pri zunanjih na* ročilih blagovoli naj se vzorec v poslati. ■ ■■■■■■••■•■S lilifl ■■■■•tj Jos. Stadler stavbeni in galanterijski klepar in umilno potrjeni vodovodni instalater u : i S™i< «it*«»m ti-j^-n Nt. ir> priporoča so za vsa v njegovo stroko Hp.iilajora stavbinska dola v mostu in na dežrli, kakor tudi za popravila. Vinlo. rodne naprave vsako \ rste prevzem-lje ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. — Troškovniki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (07) F. BILINA & KASCH Židovske ulice št. 1 priporočata SVOJO bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako od usnja (lasten lldelek), kakor tudi od družeča blaga. Kirurgično obvezo (le lasten izde . lok), jainoeno najboljšo vrste, z raznimi [ffl kirurgičnimi pripravami. Velika izbora $ kravat, hlačnikov, krtač, glavni- d kov, mila in parfumov. Vso po naj- g nitjih eenah. M t Barata Efeeicrl 1 Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. i 3; Slikarja napisov, * \.t Btavbir.c':-. in pohištvena pleskarja. ■» Vi Tovarna za oljnate barve, lak c in pokost. (14B) r ^ Glavni lAStop lturtlioli.Jevefrn orl- j f: -iu:i'nr: :i li Itrliol ilie f H. Maščoba m Konjska kopita in usnje. fjf (Viktor Itiuitli) (160) jI iil>l|itn«i, ]>I*ii*ijiii ti*«; 1 I priporoča veliko zalogo oprom za kro-jačo in čevljarje, baloprter.ega blaga m podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-3 čanjo, tkanega In nogovičarskega blaga, $ predpasnikov, životkov in rokovic, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. Hr>T---r^hsfr SJSs Hotel „Pri Slonu" 1. vrsto v sredi mesta in v bližini c. kr. poštnega in brzojavnega urada. Sobe od 70 kr. naprej. Restavracija in kavarna stil v hiši.'' Železna in parna kopelj J _ urejena po Francovih kupelih po c. kr. m ^ vladnem svetniku g. prof. dr. pl. Valeuti. || Pozor gg. krojači! FELIKS URBANC v Ljubljani, Drl železnem mostu im i veliko nalogo vseh vrst suknenega blaga, iagenulorfskih, Brnskih tkanin in i I o ti n .-t. kakor tudi mnogovrstnega manu-I fakturnega blaga, hlačevine in vse k oblekam potrebno oprave. 1 Priporočati je vsem, kateri hočejo dobro blago po nizki ceni imeti! L Vizitnice jkuvcrfe : irmo priporoča ,Narodna Tiskarna". IVAN VIDER umetni ln kupdljskl vrtnar v Ljubljani, Gradišče št. 16 priporoča so častitemu občinstvu za iz delovanje vsakovrstnih vencev in šopkov in vseh v njegovo stroko spadajočih del. Na prodaj ima vodno nniogovr tno c»e-11 i < e in ovvi lične nrmiee po najnižjih cenah. 1 (200) ■ itr J. J- NAGLAS &. tovarna pohištva % v LJubljani, Turjaški trg št. 7 H Gospodske ulice (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnoga In najfinejega le-^ senega iu obliiziiijenoga pohištvu, zrcal, strngarskofja iu pozlatarske^a blaga, po-» bistvene robe, zavčs, odej, preprog, za-\5 stiral na valjcih, polknov (žaltizij). Otro-K ški vozički, železna, in vrtnu oprava, ne-pregorno blagajnice. (t>9) a • i Restavracija MPri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovauje. F. FerlinC, restavratOr. s Josip Reicli i Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno m ♦ kemično spiralnico 1 v kateri se razparane in nerazparane J moško in ženske obleke lepo očedijo, ■ Pregrinjala v."prejm6 so za pranje in ■ etom V po barvanje. V barvariji vspre« J jeiua se svilnato, bombažno in mešano ■blago. Barva se v najnovejših modah. (UT) Er=3Kgf Is ADOLF HAUPTMMN tovarna oljnatili 1b£trv,limežev, lakov in kleja v lastni hiši v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. Pili jnl.i: Slonove ulice št. 10—12. ♦ ♦ I Evgenij Betetto J J tovarna za metlje ♦ ♦ v Ljubljani, Flcrijanske ulioa št. 3 ♦ J priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem ♦ J svojo veliko zalogo vsakovrstnih * ♦ metel j T od najfinejših do najcenejših po najnižjih * e cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj ♦ in Iranko. (loti) ♦ j SPRAJCAR IVAN { j stavbeni in umetni ključar J ! Kolodvorske ulice št. 22 • priporoča svoje (166) valčaste ograde za okna in vrata • lastni izdelek, prava jeklena plehovina, <0 s tibiua zaporom in trajnostjo. Popra- J SI vila v tej stroki se VSprajemljejO ter mt • :..\ i oij..... natančno in po nizki ceni. • Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovlno-llvnloa. Izdulujo kot pOHiitjiiOHt: vse vrste strojev za lesoreznloe in žage. (144) I'rnvziuni) čutu napravo in nskrlmjn piiroslriijc in kotle po n:ijli-vekšanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejeinljit vsa v fotografično :'j atroko spadajoča dela po najnižji coni. t .4 fc. h. »* ^. ». ...^k... %. W ] Uran & Večaj ► A Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice st. 3 ^ ^ priporočata p. n. .'.-t ;t. občinstvu svojo ^ jt\ vebko zulogo vsakovrstnih pečij in glinastih snovij kakor tudi š ted il ni kov stavbeni klepar, konc. vodovodni instalateur li j ubij mii a (142) i »II i • 1» j Nku <•• »i. 7 iu 11 priporoča svojo bogato zalogo klepar-^ akega dela. Izdeluje vsa v njegov I obrt Npad ijoča dola v mostu iu na M d o /, e 1 i. IsvrievateU lesenih, comont-' nih in klejnlh streh. Zaloga strešnega bika, b-snega cementa iu kleja. Na prautolj strelovodov po novi sistemi. Pivovarna J. Auer-ja Gledališke ulice. IZVrMllO pl«0 lastni':;)! i/.«lellilt. 1'Hsina delen |hkh, lirvutHku in eni h, IvirsLa viun. 1'riznano «lol»ru |«Mlila. Velik, zračen vrt s steklenim salonom in k«'ut iis«-eiii. Točna in cona postrežba. KI4) 1 T. -A.-wa.er, pivovar. 4 * in vseh v to etroko spadajooih dol po k ^ Diskih cenah. (149; V J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano ih koncerte Itd. in lepim vi-to ni. (1>V2) = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. s vuilgo Srnkar izprašani kovač Kravja dolina št. 2 izdeluje vsa v njegov obrt spadijoča dola po uu.kili cenah. (l4) Dobro delo in to čn a p os tre ž b a. Posebno »o priporoča za nove 1«obijmIc«-! g>o> krojue za civilne »pravo in uniforme. B I « Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 4 priporoča svojo |veliko zalogo ur. J? 1'opnive 5 Ne i/.t. rsiij«-jo hitro in . (G3 i FRAN S. BARAGA -v slikar^ na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. u. občinstvu in visoko-častiti duhovščini za slikanje cerkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje p hiš sgraiito, za firme in dekoracije po % najnovejših uzoreih in po najnižjih cenah. fe\ OsX3J^s>3JsXX»^; Kavarna in restavracija v Švicariji. Od 23. aprila naprej o vsakem času moj d 'evotn cpOZ*lc«B j*3tli. Najuila-iii jo podpisani so bode prizadeval, zadovoljiti svojim veleeenjunim p u. gostom v vsakem oziru. Z velespoStovanjem 1 (192) H. Eder, restavrater. Ollll 1... » J.ll v i irmlci inyn,v Trntu Gorici, / i /..i.M l - n Fran Kaiser puikar v LJubljani priporoča mnogovrstno zalo«« orožja in ras.nili lovMkili potrekAčiu — kakor tudi pušk lasim-n izdelka ter isvrŠUJe vsakojaka |»opravljun|a točno iu po uajnlljib conah. (4Ut>) Podobe umrlih urednikov „Slovnnskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na lca.xtori.-pa.jrlrji tiskane komad po 20 kr. v ,,Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u In pri družin knjigo-tržcih. 1 511^41 CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu Vsak dan se proda: (4^ 5O.000 bilo. Dobiva se v vseh «pecorlJ«kih, delikat nih prodajalnicah in kondltorljnh. z gospodarskim poslopjem, s hlevom, dvoriščem in vrtom ležeČu tik farne cerkve v prijetnem pol ure od železniške postaje Rakek oddaljenem trgu Cerknica na r¥qp iraiijshniB. v kateri se že več let nahaja prodajalnica z mešanim blagom, obstoječa iz prostorne podstrehe, 12 sob in še drugih večjih prostorov in shramb (kleti itd.) je pod ugodnimi pogoji na proda J in se bode prodaja vršila potoni lira/.Rsc, dne 7. maja 1.1. ob 4. uri popohidne na lici mesta. 8 1. januvarjem 1804 bode otvorjeno v tem trgu na novo ustanovljeno c. kr. okrajno sodišče, ki bode prav blizu te hiše nastanjeno. Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo tega lista. (363-2) 3ST aj večja izber a vsako vrste izprehodnih palic n lhi//i a. r. XOXOXOXOXOXOX X X Prevzetev poslovnice. Čast rai je, »poStovaneuiu p< n. občinstvu najudaneje naznaniti, da sem potem kupa prevzel že dolgo Pod Trančo štev. 1 obstoječi optični zavod ter g* bodem |>oi~<» OMkrbeim s. 111«>«^« » naočnikov, pince-nez, gledaliških kukal, poljskih kukal za lov in za potovanja kakor tudi vseh v optično stroko apadajocib predmetov ter bodem vzprejonml v izvrševanje v«o «lotl<>iio popruvl