trev. 331
TRST, v sredo 29 novembra 1911
XXXVI
IZHAJA VSAK DAN fenfl «b nedeljah !n praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. P**ami£ne Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih lobaltariiah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.)
OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti'1 xclone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tfkstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po a stot. be3eda, naj-toaaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
FfaČljivo In toiljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,V edinosti je moč!'
NAROČNINA ZNAŠA
srn celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na
ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. Itroonlnt nt nedeljsko lsdanj« ,.EDINOSTI" itaoi: ta ««lo leto Kron 5'30, u pol lata Kron S-0O.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo In rokopis! se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulloa Glorgu Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". * Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnKnl ra?un Jtev, 841-652. TELFF0M št 11-57
DRŽAVNI ZBOR
(Izvirno telefonično poročilo.)
DUNAJ 28. V parlamentu se je danes dokončala debata o drugem in tretjem branju predloge poslovniškega odseka, da naj se veljava sedanjega provizoričnega zborničnega poslovnika podaljša še za eno leto. Zbornica je brez ugovora sprejela ta predlog.
Nato je prišlo na vrsto već manjših vladnih predlog socialnopolitičnega značaja, med njimi tudi razširjenje obligatoričnega zavarovanja pomorskih ribičev in mornarjev proti bolezni in nezgodi. Predloge so bile izročene dotičnim odsekom.
Ko je češki poslanec dr. Korner nato še nadalje utemeljeval svoj nujni predlog v zadevi zapostavljanja čeških sodnikov, se je seja zaključila.
Na dnevnem redu jutrišnje seje je zopet več manjših vladnih predlog, med njimi tudi predloga v zadevi izpremembe § 74. obrtnega reda in predloga o oskrbi mladine in o mladinskem kazenskem pravu.
Zbornica bo te predloge tekom jutrišnje seje lahko rešila v prvem branju, in ker vlada tudi že jutri predloži svojo novo uradniško predlogo, se začne že jutri lahko prvo branje uradniške predloge.
Ker pa potrebuje proračunski odsek več časa, da konča razpravo o proračunskem provizoriju, najbrž v četrtek ne bo plenarne zbornične seje.
Med parlamentarnimi strankami se vrše pogajanja, da bi se uradniška predloga izročila brez prvega branja odseku. Če dosežejo ta pogajanja zaželjeni uspeh, odpade najbrž tudi petkova plenarna zbornična seja, če pa n», se bo pa v petek vršilo prvo branje uradniške predloge.
V današnji seji je vložil poslanec dr. Tresič-Pavičić interpelacijo v zadevi preganjanja politikov in časnikarstva na Hrvatskem in v Slavoniji.
Proračunski odsek.
(Izvirno).
DUNAJ 28. Začetkom današnje seje proračunskega odseka je odsekov načelnik posl. Korytowski pripomnil, da je v svoje obžalovanje Jzvedel o pritožbi posl. dr. Korošca in dr. Šusteršiča, da nista prišla več do besede v včeraj zaključeni generalni razpravi, dasiravno sta, kakor trdita, dobila od načelnika zagotovilo, da prideta na vsak
liral v resnici obstoječe prepričanje Jugoslovanov. Jugoslovani ne občutijo nič onega prijaznega obraza položaja, o katerem je govoril posl. dr. Kramar. Govornik bo predlagal samo štirlmesečen proračunski provizorij. Govornikova stranka se ne more zadovoljiti z izjavo ministrskega predsednika glede na dalmatinske železnice in recipro-citeto zagrebškega vseučilišča, ravno tako tudi nikakor ne more akceptirati nazorov justičnega ministra, ki jih je izrekel v odgovoru na interpelacijo posl. dr. Ravniharja v zadevi jezikovnih ukazov ljubljanskega de-želnosodnega predsednika. Odločno protestira tudi proti temu, da so alpske dežele izključene iz vodnocestne akcije.
Nato se je sklenil z 28 proti 10 glasovom prehod v specialno razpravo in sicer pred vsemi o cesarskih naredbah.
Ministrski predsednik je povdarjal proti poročevalcu poslancu dr. Steinvvenderju, da ni mogoča odobritev samo enega dela cesarskih naredeb, temveč ali vseh ali pa nobene.
Finančni minister je povdarjal, da vlada ni najela samo 60 temveč 76 milijonov posojila, seveda v obrokih in zadnjih 16 milijonov zapade te dni. — Torej je treba smatrati vseh 76 milijonov za porabljene.
Poročevalec umakne svoj predlog in predlaga, naj se odobri cesarska naredba z dne 31. marca 1911 in sprejme resolucija, ki graja določbo cesarske naredbe: .dokler se ne more izvršiti pokritje teh izdatkov s kreditno operacijo", ker je v njej videti utemeljitev trajne obremenitve.
Posl. S e i t z predlaga, da naj se ne odobri naredba, ki obsega proračunski provizorij, subvencije paroplovnim družbam in 76 milijonsko posojilo oz. n^.j se odobri samo prvi del.
Ko sta ponovno govorila še ministrski predsednik in finančni minister proti predlogu posl. Seitza, se je debata zaključila.
Prihodnja seja jutri.
Zahteve državnih pogodbenih uradnikov.
DUNAJ 28. Danes se je pri poslancih v državni zbornici oglasila deputacija državnih pogodbenih uradnikov, ki se je bridko pritoževala, da vlada kaže vse premembo do-
način do besede pred zaključkom generalne razprave. Predlagal je, da naj da odsek brohotnosti napram njihovim upravičenim
obema možnost, da govorita v generalni debati.
Kakor nam poročajo, sta dr. Korošec in dr. SusterŠič mislila, da v včerajšnji razpravi še ne prideta na vrsto in zato tudi nista bila navzoča v seji. Ker pa je bila vrsta govornikov prej izčrpana in ker dr. Korošec in dr. Šusteršič nista bila navzoča, je načelnik proglasil generalno razpravo za zaključeno. Zastopnika Hrvatsko-slovenskega kluba pa sta vsled tega zahtevala reasu-miranje generalne debate in sta v nasprotnem slučaju zagrozila z obstruscijo. V današnji seji se je ta konflikt poravnal. Značilno je, da sta potem za prehod v specialno debato glasovala tudi poslanca dr. Korošec in dr. SusterŠič. Ker se to glasovanje splošno smatra že za precej meritorno, je to čudno ravnanje poslancev dr. Korošca in dr. Šusteršiča pobudilo med parlamentarci
željam. Vlada hoče zvišati pogodbenim uradnikom prejemke le za 3°/„ dočim pa predlaga odsek za državne nameščence 10%.
Jutri se najbrž oglasi deputacija tudi pri fin. ministru vit. Zaleskem.
Uradniško vprašanje.
DUNAJ 28. (Izv.) Zbornični predsednik dr. Sylvester je izjavil danes na tozadevno vprašanje, da postavi uradniško predlogo, kakor hitro jo predloži vlada, na dnevni red zbornice.
DUNAJ 28. Danes zvečer proglašajo v oladnih krogih, da vlada vsled tehničnih zaprek ne more že jutri predložiti zbornici svoje nove uradniške predloge, temveč jo predloži še-le v četrtek ali petek.
Uradniške predloge.
DUNAJ 28. Vladna predloga v svrho ! zboljšanja gmotnega položaja državnega
splošne govorice in pripombe.	,	. _ _
Na predlog posl. dr. Steinwenderja se, uradništva, ki jo vlada najbrž jutri da raz-je torej z ozirom na načelnikova izvajanja: deliti v parlamentu, obsega službeno sklenila ponovna otvoritev generalne raz-; pragmatiko sodnikov, profesorjev in ostalih prave, v kateri je posl. dr. Korošec pred državnih uradnikov in posebne določbe glede vsemt očital češkim poslancem, da hočejo na časovni avanzma, ki pa so nekoliko sodelovati pri koaliciji velikih narodnosti in predrugačene napram prejšnjim, to posebno Slovence pripustiti njihovi usodi, i Zakon določa za vsakega uradnika go-Pri vladi sodelujoče narodnosti naj dobe t°v ćas> P° katerem napreduje v višji pla-bogzna kaj vse, le Jugoslovani naj ostanejo ' čilni razred, oziroma, ko se zvišajo njegovi praznih rok. Slovence so sicer zapustili nji- prejemki, dočim pa je njegovo povišanje na hovi slovanski ljudje, a vzlic temu se Slo-;višje službeno mesto odvisno od kvalifi-venci čutijo dovolj močni, da se bojujejo' kacije.
tudi sami za svoje pravice. V te m boju se ! Odsek za državne nameščence. Slovenci ne bodo ozirali na nikogar, ker se j DUNAJ 28. Odsek za državne na-tudi nanje ne ozira nihče.	. meščence je sprejel v današnji svoji seji
Posl. U d r ž a 1 je izjavil, da je posl.! soglasno sledeči predlog posl. GI o c k 1 a : Korošec prišel nekoliko prezgodaj s svojimi Vzdržuje zahtevo po zakoniti ureditvi polo-težkimi očitanji na račun češke delegacije, žaja državnih pogodbenih uradnikov, naj se Razburjenje Slovencev je popolnoma um- j za sedaj izvrši zboljšanje njihovih prejemkov Ijivo, če se preudari, da se vedno govori o naredbenim potom.
avstrijskem patriotizmu in o neki veliki delavni stranki, ki naj obsega vse patriotične elemente, pri Čemur pa naj bi Jugoslovani ne prišli vpoštev. Velika avstrijska delavna stranka ne sme puščati izven kombinacije Jugoslovanov, ki so veljali vedno za naj-zvestejše predstavitelje avstrijstva na jugu monarhije.
Posl. dr. Š u s t e r š j č je konstatira!, da je poslanec dr. Korošec verno interpe-
Odsek je sklenil prehod v specialno razpravo o pododsekovih predlogih.
Tekom razprave je izjavil sekcijski načelnik dr. F r i e s, da namerava vlada obenem s predložitvijo službene pragmatike, kar se zgodi že prihodnje dni, razglasiti tudi vse one uredbe, ki jih hoče izvesti z ozirom na vse ostale kategorije državnih uslužbencev v svrho zboljšanja njihovega gmotnega položaja administrativnim potom,
| pri čemur pa je treba povdarjati, da more ■ vlada udovoljiti državnim pogodbenim urad-I nikom iz flnancialnih ozirov le v veliko ožjih t mejah, kakor pa to zahtevajo po cdseku j predloženi predlogi.
Vsi govorniki so povdarjali, da vladni 'predlogi ne zadostujejo in kako nujno so potrebni državni pogodbeni uradniki, da se j jim zboljša njihov položaj.
Draginjski odsek.
DUNAJ 28. Draginjski odsek je v današnji seji sprejel predloge glede znižanj tarifov za mleko.
Prihodnja seja juti i.
__—_
Gosposka zbornica.
(Izvirno.)
DUNAJ 28. Gosposka zbornica je v današnji svoji seji vzela na znanje odpoved nadvojvode Ferdinanda Karla, ki se je odpovedal vseh svojih časti in ga je črtala iz vrste svojih članov.
Ko so se nato predstavili zbornici novi člani kabineta, so bile sprejete tri s Srbijo sklenjene pogodbe, nakar je zbornica v drugem in tretjem čitanju sprejela zakonske predloge o mladinskem kazenskem pravu in mladinski oskrbi.
Kriza v češkem klubu rešena. Čehi za proračun.
(Izvirno.)
DUNAJ 28. Enotni češki klub je imel danes zvečer večurno plenarno sejo, v kateri se je pred vsem rešil spor s takoime-novano neodvisno skupino in sicer na ta način, da je bil izvoljen posl. prof. Masaryk v predsedstvo kluba, posl. dr. Stransky pa v parlamentarno komisijo enotnega češkega kluba.
V večurni debati se je nato razpravljalo o političnem položuju in specialno tudi o vprašanju, ali naj enotni češki klub glasuje za proračunski provizorij aii proti njemu. Končno je bilo sklenjeno, kar je bilo izrečeno tudi v izdanem komunikeju, da se prepusti končna definitivna odločitev v tem vprašanju parlamentarni komisiji kluba.
Iz čeških parlamentarnih krogov pa je izvedel naš poročevalec, da je ta končna prepustitev odločitve parlamentarni komisiji le formalnega pomena. Cehi hočejo le še, da jim ministrski predsednik grof Stiirgkh poda konkretne izjave glede nekaterih njihovih postulatov, in če ministrski predsednik poda to izjavo, je zadeva za enotni češki klub rešena, saj je klub sprejel zgornji sklep s tričetrtinsko večino in je sklep obvezen za vse člane kluba, da torej glasujejo za proračunski provizorij.
Tako se je torej izvršil preobrat v češki politiki na vladno stran.
Češko-nemška sprava.
(Izvirno).
DUNAJ 28. Jutri se začno v notranjem ministrstvu češko-nemške spravne konference. Čehe bodo zastopaji mladočeški poslanci dr. Pacak, radikalec Šviha in agrarec Buquoi. Konferenca se vrši v zadevi jezikovnega vprašanja na Češkem.
Dalmatinski klub v opoziciji.
(Izvirno.)
DUNAJ 28. Dalmatinski klub je imel danes sejo, v kateri je sklenil soglasno, da glasuje proti proračunskemu provizoriju, ker je prišel do prepričanja, da Stiirgkhova vlada ravna proti interesom Dalmacije in ne zasluži zaupanja dalmatinskih poslancev.
Z ozirom na ta sklep, je zastopnik dalmatinskega kluba v proračunskem odseku, poslanec dr. Čingrija, glasoval danes v proračunskem odseku proti prehodu v specialno debato.	_
Tirolski deželni zbor.
(Izvirno.)
INOMOST 28. Kakor poročajo listi, bo tirolski deželni zbor sklican dne 27. decembra t. 1. na pet do šesttedensko zasedanje.
Izmišljene vesti o razpustu dalmatinskega dež. zbora.
(Izvirno.)
DUNAJ 28. V zadnjem času so nekateri listi (med njimi tudi ljubljansko „Jutro" — prip. ur.) priobčili vest o bližnjem razpustu dalmatinskega deželnega zbora. Danes pa je predsednik dalmatinskega deželnega zbora, državni poslanec dr. I v č e v i č, proglasil te vesti za gole izmišljotine.
Povdarjal je, da so razmere v dalmatinskem deželnem zboru popolnoma urejene in da o kakih pogajanjih v deželnem zboru za konec obstrukcije ne more biti govora, ker obstrukcije v deželnem zboru sploh ni in je tudi ni pričakovati v nobenem oziru. S tem odpade tudi vsak povod za kombi-
nacije, ki so jih nekateri listi spravljali v tej zadevi v javnost.
Poljsko-maloruska sprava.
(Izvirno.)
DUNAJ 28. Danes so pričele v svrho poljsko-maloruske sprave konference med predsedništvoma poljskega in maloruskega kluba. Maloruski poslanci so vzpostavili deset točk, glede na katere naj se vrše pogajanja in ki tičejo izključno volilno reformo in pre-uredbo deželnega reda za Galicijo. Najvažnejša maloruska zahteva je, da naj imajo Malorusi 31 % vse^ galiških deželnih poslancev, da se v gališkem deželnem zboru ustanovi posebna maloruska kurija ter da se garantira Malorusom primerno zastopstvo v deželnem odboru in v deželnih institucijah.
Nadomestni državnozborski volitvi v Galiciji.
LVOV 28. V 27. volilnem okraju (Dro-hobycz) je bil s 5221 glasovi izvoljen diž. poslancem Natan Lowenstein, v 33. volilnem okraju Zlocow pa Henrik Reitzes (divjak).
Vlom v praško mestno blagajno.
PRAGA 28. (Izv.) Kakor smo poročali včeraj, je neki mestni stražnik streljal na nekoga, ki je mislil, da hoče vlomiti v mestno blagajno. Natančna preiskava pa je dognala danes, da se je to zgodilo le vsled halucinacij popolnoma pijanega stražnika WoIfa, ki je streljal na moža, ki ga — ni bilo. V celem mestu je vzbudil ta dogodek splošno veselost.
Oproščena detomorilka.
PRAGA 28. Pred tukajšnjo poroto je bila danes oproščena 24-letna služkinja Ilovska, ki je dne 2. oktobra umorila svojo 3-letno hčerko.
Velika nesreča na cestni železnici.
DUNAJ 28. (Izv.) Na Gumpendorfski cesti sta trčila drug ob drugega dva voza električne cestne železnice, vsled česar je bila ena oseba težko ranjena, 26 pa precej težko. Voza sta skoraj popolnoma razbita. Vzrok nesreče je bil, da so odpovedale zavore. Proga cestne železnice je tu enotirna.
Zadnja žrtva 17. septembra.
DUNAJ 28. (Izv.) Zadnja žrtva znanih dunajskih protidraginjskih izgredov dne 17. septembra t. 1., neki Awrat, ki je bil težko ranjen na pljučih, je danes zapustil bolnišnico. Socialnodemokratična stranka ga je na strankine stroške poslala v Meran, da tamkaj popolnoma ozdravi.
Nemška propaganda na Goriškem.
DUNAJ 28. (Izv.) V današnji seji zveze nemških alpskih poslancev se je prečital dopis o ustanovitvi nemškonacionalnega političnega društva za Goriško in Gradiščan-sko, v katerem se prosi izdatne podpore' za nemškonacionalna stremljenja na tem ozemlju. — Zveza je sklenila z vsemi silami delovati v prospeh nemštva na Jugu.
Zaradi 40 par v smrt.
BELGRAD 28. Božidar Usorič, dijak na tukajšnji prvi višji gimnaziji, se je usmrtil, ker ga je obdolžil profesor Protič, da je nekemu svojemu sošolcu ukradel 40 par (38 vinarjev). Ta obdolžitev je tako bolela po nedolžnem obdolženega Uroviča, da se je usmrtil. Denar so pozneje našli na tleh.
Soproga zastrupila.
ESSEN a. d. Ruhr 28. (Izv.) Tukaj je pred kratkim umrl lekarnar Rohlshoven. Oblasti so sedaj zaprle njegovo ženo in njegovega bratranca, kapelana Rolshovena, ker sta na sumu, da sta zastrupila lekarnarja, da bi tako mogla nadaljevati nedovoljeno razmerje, ki sta ga imela med seboj.
Italijansko-turška vojna
Protest velesil proti blokadi Dardanel.
PARIZ 28. Glasom nekega poluradnega poročila se Francija brezdvomno pridruži ruski vladi, da se Italijo pozove, naj ne blokira Dardanel. Ta korak bo imel povsem prijateljski značaj.
CARIGRAD 28. V oficijelnih krogih porte prevladuje mnenje, da je smatrati blokado Dardanel kakor izključeno. Strah, da bi italijansko vojno brodovje napadlo otoke in mesta v Arhipelju ter forte v Dar-danelah, je izginil popolnoma. V krogih porte povdarjajo, da je Turčija pripravljena na odpor do skrajnosti.
Turško poročilo o bojih pri Tripolisu.
CARIGRAD 28. „Ikdam" poroča, da trajajo boji pri Tripolisu dalje. Italijani so zaprti v mestu. Poskus Italijanov, da bi zopet zavzeli fort Henl, je izpodletel. Italijani so se umaknili, pustivši na bojišču mnogo mrtvih. 80 Italijanov, med temi Štirje častniki, so bili vjeti.
s-jTfeii n.
EDINOST
331
V
2* novembrd i i\ t.
Italijani proti časniškim poročevalcem.
FRANKFURT 27. (Izv.) Vojni poročevalec lista „Frankfurter Zeitung", Weibel poroča svojemu listu, da je moral dne 20. novembra zapustiti Tripolis, ker je bil vedno obdan od skrajno mu sovražnih Italijanov in se ni več čntii varnega.
Italijanski žurnalisti so ga naravnost bojkotirali, italijanske oblasti so ga šikaniral?, italijanski kolegi so mu pošiljali grozilna pisma, in ga poživljali, da naj odide, da mu tako ni preostajalo drugo, nego zapustiti Tripolis. Kakor zagotavlja Weibel, zapuste tudi ostali neitalijanski časniŠki poročevalci Tripolis.
Italijansko poročilo o bojih pri Tripolisu.
RIM 28. „Ag. Štefani". Listi prinašajo o bojih pri Tripolisu dne 26. t. m. podrobnosti : „Tr.buna44 pravi, da so Italijani našli veliko število trupel Arabcev, kar potrjuje tudi dejstvo, da je imel sovražnik v bojih zadnjih dni velike izgube. Mnogo Beduinov so našli zvezanih na deblu palm, bržkone zato, ker so se Turki bali, da ne bi dezertirali. Vsa oaza je polna skrivališč in zalog orožja in municije. Vojašnica v Heniju je b>lo skoraj popolnoma razdejana od šrap-nelov, ki jih je v zadnjih dneh izstreljala italijanska vojna ladija Carlo Alberto. Turške utrdbe, ki so jih naši zasedli, so bile res zgradjene umetno.
„Messaggero" povdarja, da so Turki streljali na sanitetni oddelek, ki se je nahajal blizu poljedelske šole in je imel raz-veš.eno zastavo Rdečega križa.
General Caneva je izdal na čete dnevno povelje, v katerem hvali hrabrost naših vojakov, ki so jo izkazali v boju dne 26. t. m. To dnevno povelje je bilo vsprejeto z največjim navdušenjem. Ugotovilo se je, da so bile naša izgube mnogo manje, nego se je mislilo v začetku z ozirom na vroč boj. Število ranjenih Arabcev je večl, nego število naših ranjencev. Arabci potrjujejo, da so imeli neštevilo mrtvih.
Siovenci v Gorici.
Vladna revizija je naštela v Gorici skoraj 10.000 Slovencev, to je: 36 odstotkov, torej nad eno tretjino celokupnega prebivalstva. S tem je temeljito postavljena na laž laška magistratova klika in vspeh vladne revizije vsaj približno odgovarja resničnemu Številu Slovencev v goriškem mestu. Ta vspeh, ki je vspeh združenih goriških strank, nas mora iskreno veseliti. Goriški Slovenci imajo na podlagi svojega števila pravico do vsega, kar jim je že po zakonu zajamčeno in kar od nekdaj uživajo njihovi italijanski sodeželani. V dosego vsega onega, kar potrebujejo goriški Slovenci na narodnem in kulturnem polju, pa ne zadostuje samo masa, število, za to je potrebna v prvi vrsti dobra politična organizacija. In o tej hočemo danes govoriti.
Goriške razmere (tu mislimo vso deželo) se precej razlikujejo od naših tržaških. Na Goriškem je strankarstvo že zelo razvito. Tri stranke se bojujejo za politično gospodstvo: narodno-napredna, slovenska ljudska, ali klerikalna, in socialno-demokra-tična stranka. Vse te stranke imajo svoje politične organizacije, v prvi vrsti na deželi, in naravno je, da vpliva ta strankarska formacija tudi na politične razmere v mestu Gorici, zlasti, ker se nahajajo tu tudi vodstva omenjenih strank. Pri nas na Tržaškem je stvar drugačna. Strankarske razmere so pri nas manje komplicirane, ker v politič-
narodni svet, ali kaj sličnega, ki bi posvečal vso pažnjo splošno narodni organizaciji Slovencev v goriškem mestu. V Gorici danes nimamo še šolstva, magistrat in druge oblasti nas zapostavljajo v jezikovnem oziru. Skratka: dela bi bilo dovolj. Na Goriškem se splošno toži, da primanjkuje narodnih delavcev. Večkrat se čuje, kako da n. pr. Ga-bršček ima vse v roki, povsod GabrŠček! Dobro, a mi vprašamo: ali je morda GabrŠček kriv, da je tako, ali je on kriv, da je na Goriškem zlasti pri mlajši generaciji toliko indolence ? Goričani imajo precej moderne, akademično izobražene mladine, ki je v zadnjih letih prišla z avstrijskih vseučilišč. Ali ni ta mladina prinesla nikakih idealov v domovino? Toda ne le akademična, tudi druga mladina je poklicana, da krepko sodeluje pri poliiičnem delu te ali one stranke. V Gorici je čaka še mnogo ne izorane ledine. Poreče kdo, da bi se tako politično društvo vsled zastrupljenih razmer, ki vladajo na Goriškem, ne obneslo. Toda mi menimo, da imajo Slovenci v Gorici toliko skupnih nalog, da bi se hotelo, zlasti od mladih, le nekoliko dobre volje, pa bi šlo. Saj so doslej vendar obstojali razni provi-zorični skupni odbori in mi menimo, da korak provizoričnega do definitivnega ni neizvedljiv. Za izgled naj si vzamejo goriški Slovenci češke Budjejovice, ki so bile enkrat v nemških rokah. Iz Gorice morajo prej ali slej postati druge Budjejovice! To pa ne pojde, ako se goriško ljudstvo ne organizira čim prej. Nočemo trditi, da goriški Slovenci doslej niso nič delali za povzdigo svojega mesta. V Gorici imajo polno narodnih, gospodarskih društev, imajo lepo trgovino itd. Nedostaje jim pa enotne politične organizacije, ki je predpogoj resničnemu napredku. Zato naj bi kompetentni faktorji začeli resno premišljevati o tem, kar smo tu napisali z najboljšim namenom, na korist skupne stvari. Iskreno bi nas veselilo, ko bi se oglasil tudi kdo z Goriškega in bi, bodi v našem, bodi v kakem goriškem listu kaj napisal o nasvetu, ki smo ga tu sprožili.
Italijanske vojne ladije obstreljevale avstrijski parnik!
Čitatelji se spominjajo, da smo po francoskih in angleških listih poročali tudi mi, da so dne 20. t. m. italijanske vojne ladije v bližini Patrosa obstreljevale avstrijsko la-dijo „Marthe Washingtona, družbe Austro-Americana. Ta vest pa je bila točno demen-tirana, češ, da ravnateljstvo Austro-Ameri-cana ni dobila nikake tozadevne vesti. Sedaj pa se gornja, omenjena vest vendar-le potrjuje. Prejeli smo namreč v vpogled pismo, ki je je neki Tržačan, ki potuje z „Martho Washingtonw, pisal svoji družini. V omenjenem pismu je rečeno med drugim:
„Sinoči smo doživeli v Jonskem morju strašno iznenađenje. Dve uri potem, ko smo prišli mimo Patrosa, smo bili naenkrat od vseh strani obkoljeni od velikih vojnih ladij, ki so vse svoje reflektorje namerile na .Martho Washingtona. Istodobno so začele ladije iz daljave treh četrtin milje obstrelja-vanje „Martho Washingtonu s topovi velikega kalibra. Videli smo, kako so pred nami in za nami padale kroglje v vodo. Panika med potniki je bila neopisna, ne-opisno je bilo tudi razburjenje kapitana, posebno zato, ker je imel na krovu 1098 potnikov. Kapitan se je vendar izkazal moža na pravem mestu: ohranil je največjo hladnokrvnost in niti za trenutek ni izgubil prisotnosti duha. Dajal je neprenehoma signale z lučjo; vzlic temu je obstreljevanje
Svet. Puecher odgovarja, da ne kaže tudi umetniški užitek, za kar nam jamči delati vedno novih dolgov za gradnjo novih bogati in krasni vspored, ki ga priobčimo v šol in s tem obremenjevati bodoče ge-' kratkem. Na tem dobrodelnem koncertu
neracije.
Svet. dr. B r o c h i pravi, da je povsem opravičeno, da se izdatkov za povečanje občinskega imetja ne more pokrivati iz rednih dohodkov in je torej povsem pravilno, da se v to svrho najema posojila.
Svet Cerniutz pravi, da bo prihodnja generacija morala na ta način plačevati dva dolga: dolg, ki ga napravimo mi in troške, ki bodo potrebni takrat za nove šole. Pri proračunu v znesku 14 milijonov kron se že najde še pokritja za letnih 240.000 K, ki so potrebne za gradnjo novih šol.
Svet. dr. W i 1 f a n je tudi za predlog »dr. Puecherja, ker mu se vidi isti pameten. Ne kaže delati vedno novih dolgov, pa tudi ne višati doklad. Treba bo misliti na to, da se razbremeni občinske finance posebno s tem, da prevzame država one troške, za katere skrbeti je dolžna po zakonu, kakor n. pr. srednje šole.
Poročevalec svet. Arch je proti predlogu Puecherja, ker moramo mi plačevati dolgove, ki so jih napravili naši predniki in je torej le pravično, da naložimo del bremen našim potomcem.
Svet. F e r 1 u g a želi spregovoriti v osebni oziroma skoraj osebni zadevi. Omenja, da je v predzadnji seji, ko je dr. Wilfan očital italijanskim učiteljem, da delajo politiko v šoli, svet. Fiamin zaklical: „Vi poznate samo slovenske učitelje !u — Govornik se zavaruje proti temu očitanju,
Ž jpan dr. V a 1 e r i o pravi, da to, o čemer hoče govoriti svet. Ferluga ni nikaka
bodo sodelovali iz prijaznosti: naša priljubljena koncertna pevka gospa. Mira C o-s t a p e r i a, operni tenor deželnega gledališča iz Ljubljane, gosp. L j u b i š a I I I č i e dalje pianist z Dunaja g. Anton Trost (z dovoljenjem vodstva c. kr. akademije za glasbeno in upodabljajočo umetnost na Dunaju) ter popolni vojaški orkester c. in kr. peŠpolka št. 97. pod osebnim vodstvom kapelnika g. Petra Teplega.
Vse glasbene in pevske točke bodo posebna novost za Trst.
Akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Prosimo tem potom najuljudneje vse one, ki imajo še nabiralne pole za lil. narodno zbirko, naj te pole in eventuelo nabrane zneske čim prej, najpozneje tekom enega tedna dopošljejo na naslov: Akad. fer. dr. „Balkan", Trst, Narodni dom, Slavjanska Čitalnica.
Slikarska in kiparska šola — Trst — Uči se popoldan in zvečer. Šolnina nizka. Podrobnosti v šoli: Trg Goldoni 6 I. Prospekt gratis franko.
Miklavžev večer trž. Sokola. Kakor smo že javili, se vrši ta tradicionalni in zabavepolni večer v soboto dne 2. decembra v veliki dvorani „Narodnega doma". Darila z natanjčnim naslovom naj se bia-govole odelati pri vratarici „Nar. doma", gospej Bičkovi, najkasneje do 2. dec. 5. ure popoludne.
Predavanjo NDO Napovedano predavanje za minoli četrtek se je moralo vsled premalega števila udeležencev prenesti,
osebna zadeva, ter vzame govorniku vkijub i vršilo se bo pa jutri ob 8. uri zv. Predaval protestu Slovencev besedo.	bo dr. Vekoslav Kisovec o predmetu:
Svet. Puecher predlaga, da se na- »Razvoj socijalne misli"; vstop svoboden, roči eksekutivi, naj študira sredstva, kako ; Opozarjamo naše ljudi, naj nikar ne zamude bi se dalo v šole uvesti metodični pouk i tega zelo važnega predavanja.
nem oziru nastopamo še kakor narod, kar nadaljevalo četrt ure in je prenehalo ravno velja posebno za mesto. Samo v okolici lV trenotfcu, ko je dal kapitan ukaz, naj
imamo opravili s sedaj še precej šibko slo vensko socialno-demokratično stranko, ki pa ima jako malo političnega vpliva in deluje bolj na strokovnem in nekaj na izobraže-
ustavijo stroj. Vprašanja „Marthe Washin thon" so ostala brez odgovora, in čim je prenehalo obstreljevanje, so vojne ladije ugasnile tudi luči. Bila je 8. ura zvečer;
varnem polju. Ta naša politična enotnost se]zato ni bilo možno določiti z gotovostjo je doslej vedno izkazovala kot najboljše i da-li so to italijanske vojne ladije. Ker pa orožje v boju proti vladi in Italijanom in j Turki tako velikih vojnih ladij nimajo, a je samo enotnemu političnemu nastopu trza- i prisotnost vojnih ladij vsake druge države v ških Slovencev se je zahvaliti na tem, da ti I Jonskem morju izključena, sledi iz tega
dosezajo vsaj nekaj vspehov. V Gorici (govorimo o mestu) tega ni. Šele letos, o priliki državnozborskih volitev, so goriški Slo-venci postavili skupnega kandidata in dosegli lep vspeh: pognali so italijansko-Iiberalnega kandidata v ožjo volitev. Drugi vspeh je
jasno, da to niso mogle biti druge, nego italijanske vojne ladije".
Tako omenjeno pismo, katerega navedbe potrjujejo tudi pisma, ki so jih dobile družine moštva parnika „Marthe Washing-ton". Sicer je pa dobilo poročilo o resnič-
zopet delo združenih goriških strank, namreč j nosti te vesti tudi ravnateljstvo „Austro-vladna revizija. Pot, ki so jo v zadnjem ■ Američane", ki pa bi hotelo pomašiti vso času ubrali goriški Slovenci, je torej prava Utvar; to bržkone vsled migljaja od zgoraj, in zato si tudi želimo, da bi tudi v bodoče ker vlada ne bi hotela imeti novih neprilik. hodili po tej poti. Zato pa ne zadostuje več : Dvomimo pa zelo, da bi bila ta obzirnost skupno postopanje obeh goriških strank j naše vlade na mestu, ker s tem dobivajo samo ad hoc, za vsak posamični slučaj; Italijani le poguma za uganjanje novih —
o higijeni in antialkoholično propagando.
Svet. dr. D' O s m o je sporazumljen s predlogom, a v kolikor je to možno, je že poskrbljeno, ker so postavljeni šolski zdravniki.
Svet. dr. M r a c h je proti, ker mestni svet nikom petenten določati učni načrt. Potem ko je govoril proti še svet. Adami je predlog padel.
Svet. Cerniutz vprašuje, kaj je s predlogom glede možitve učiteljic, ki ga je stavil minulo leto svet. dr. Senigaglia. Dunajski krščansko-socialni mestni svet je že odpravil to sramoto, ki omejuje osebno svobodo. Zahteva pojasnila od asesorja.
Asesor dr. R o z z o odgovarja, da |e vprašal v tem oziru nekatere učiteljice, ki so brez izjeme odgovorile, da bi se želele poročiti in se pustiti potem penzijonirati.
Svet. Cerniutz pravi, da so neke učiteljice na nekem zborovanju celo sklenile resolucijo proti možitvi. On misli, da bi se ravno te učiteljice moralo poslati takoj v pokoj.
Svet. dr. Senigaglia pravi, da je govoril z mnogimi učiteljicami in ne le z nekaterimi, kakor asesor idr. Rozzo, ki so vse želele, da se poroče. (Poročevalec svet. Arch: „Seveda, da se poroče in gredo potem v pokoj!")
Svet Cerniutz predlaga, da se stavi v proračun svoto 2000 K za pomorske strojnike, ker ni v Avstriji niti ene take šole, dočim jih je n. pr. v Italiji 17. Govornik razpravlja na dolgo in široke o položaju ladijskih strojnikov ter napada brodovlastnike radi postopanja napram strojnemu osobju.
Svet. B u d i n i c h brani brodovlastnike in napada socijaliste.
Svet. Cerniutz replicira ojstro na Izvajanja svet. Budinicha rekoč, da poslanci brodovlastnikov Vuković in družba pač iz-poslujejo milijone subvencij od vlade, ne morejo oziroma nočejo pa izposlovati znesek, ki bi bil potreben za osnutje šole za strojnike. Govornik je vehementno napadal brodovlastnike in paroplovne družbe ter opisoval položaj ladijskih strojnikov. — Zbornica je postajala nemirna in iz večine je bilo čuti klice: „Kaj nas to briga !" To
Olepševalno društvo na Prošeku
odda napravo 30 lukenj po C2 za sadno drevje. Ponudbe je poslati na odbor olep-
ševalnega cembra.
društva na Prošeku do 3. de-
TržaSka mala kronika
Nasilen ljubimec. Anton Sinčič, sta 26 let, iz Buzeta, delavec, stanujoč v ulici Riccardo Št. 1 je že petnajst let ljubimkoval z Magdaleno Skilan, kuharico v gostilni „Alla citta di Biiinn". Ta pa se je že naveličala svojega ne preveč galantnega ljubimca in mu je hotela dati „košarico", toda Sinčič ni hotel tega razumeti in zato je za-žugal Skilanovi, da jej razkolje glavo, ako 'ne umakne svojega sklepa. Omenjena je „negalantnega kavalirja" vsled tega ovadila na policij?, ki ga je dela pod ključ.
Vzmoviči na delu. I. Dremel, star 24 let, delavec, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi je bil včeraj aretiran, kar se je vtihotapil na parnik „Szapary". Ko je tamkaj preiskal eno kabin, je šel v uradno sobo Častnikov, kjer so ga zalotili, ko je brskal po kovčekih.
Isto tako so zaprli včeraj 50-letnega delavca I. Lavrenčlč, iz Trsta, stan. tudi v omenjenem ljudskem prenočišču, ker si je skušal včeraj prisvojiti voz, vreden 120 K, last glavnih skladišč. — Edvard Delenić, star 31 let natakar brez posla, doma iz Krapine je dobil zastonj prenočišče pri Erazmu Tre-leani, natakarju restavracije Air Aurora". V zahvalo zato je Jelenič odnesel svojemu dobrotniku 6 K. Vsled ovadbe je bil nehvalez-než aretiran.
Razun teh je policija stavila pod ključ še dva druga vzmoviča, ki sta si prilastila predmete tuje lastnine.
Ne skakaj z dirjajočega tramvaja! 44-letna zasebnica Srečka Kain, stanujoča v ulici delle Scuole Israelitiche št. 2, se je včeraj zjutraj vozila s tramvajem. Voz se ni Še ustavil, ko je ona skočila dol. Pri te;n jej je zmanjkalo ravnotežje in je padla na tla. Dobila je poškodbe in praske po obrazu in na rokah. Ambulančni voz zdravniške postaje jo je prepeljal v bolnišnico.
za to je potrebna trajna politična organizacijia, ki bo imela širok, jasno začrtan program — program smotreno začrtanega dela. Slovensko ljudstvo mesta Gorice se mora strniti v močno politično organizacijo, ako hoče napredovati In doseči tisto pozicijo, ki
donkišoterij.
Mestni svet tržaški.
(Seja dne 28. novembra 1911.) Župan je otvoril sejo ob 7.45 zvečer. mu gre po njega številu. Kako ustvariti tako Ko je bil prečitan zapisnik in ni bilo pri-organizacijo ? To je seveda drugo, recimo! govora proti istemu, je nadaljevala podrobna tudi nekoliko težavno vprašanje, četudi stvar! razprava o proračunu za leto 1912, poglavje gotovo ni neizvedljiva. Nikakor ne mislimo,1 o šolstvu. Župan je otvoril razpravo o pred-da bi bilo najholjše, ako bi si goriški stranki logu svet. dr. P u e c h e r j a, da se osnuje padli enostavno okoli vratu in pozabili na posebni fond za gradnjo novih šolskih po-vsa nasprotja in načela, ki ja ločijo. Ne 1 slopij in se v ta namen otvori novo rubriko, Kaj takega zahtevati, bi bilo nesmiselno. S katero nej se dotira z zneskom 10.000 K. Goriški stranki naj si tudi v bodoče stoje; Svet. Fiamin je povdarjal, da bi bilo nasproti, to pa samo tamf kjer nimata nič treba vsako leto osem novih razredov, kar opraviti z Italijani, torej v čisto slovenskih bi znašalo po priliki 240.000 K vsako leto. krajih. Za mesto Gorico kot tako pa naj bi Proračun bi bil s tem preveč obremenjen, se ustanovilo posebno politično društvo, ali zato je on proti Puecherjevemu predlogu.
je stvar, ki ne briga mesta. Vi govorite kot _ .Uk™d,l\ v ^ub'jan /	V
predsednik društvi strojnikov "- Socija-: Jrstu Včeraj zvečer ob prihodu dunajskega Usti od svoje strani so tudi odgovarjali/t brzovlaka sta b la na postaji južne zeleznice Hrup je postajal vedno veči.	^t rana' in „ t0 vfle? . brzojavnega poziva
Podžupan Ricchetti, kateremu je župan 'J^nfe.P^icf. n pekovski pomoc-med sejo izročil predsedstvo, je zvonil, nik Matevž Škof m 16-letni Ivan Cesar, oba miril, a Ise zaman. Nekateri člani iečine si Iz Ljubljane Škof je v ipranju ustali in nrišli drupisn se nrinrauliali da mojstra Jakoba Terček ukradel znesek K 4S0,
u f: * $ u pri;pr_LaJ' _ polovico je dal svojemu prijatelju in zbežala odidejo. Med splošnim hrupom je podžupan ^ '	, J TrstF J 1
dr. Ricchetti izjavil, da zaključuje sejo. Tudi sta C^t 'llj	^tnrri«
! potem ko je bila seja že zaključena, je ostal' , *ottdmr ^ rre^e. - Danes Satumn
velik del poslancev v dvorani, kjer je še	<> h „ , •
nekaj časa "nadaljeval prepir med 'socijalisti	- Vreml "čerai m^la
in večino in trajal hrup.	J +	napoved Ti' Gorsko :
* *	Tupatam oblačno. Temperatura malo izpre-
Včerajšnje poročilo nam je popraviti v to- menjena. VztoČni vetrovi.
Iiko, da je dr. Wilfan omenil, da je naš je-	-
zik tudi jezik Tolstega, Gundulićain	POTOtllO SOdiŠČe.
Vrhlickega. Na Gumplowfcza se je skliceval. Radi žaljenja časti tom tiska.
le dr. Brochi v svo t repliki na izvajan a dr.	3 . * x.t K . . .
^ilfana	1 1 f Včeraj se je vršila — ne da bi se bila
--tudi dovršila — razprava proti Angelu Lanza
in Ivanu Cian: prvi je vodja, drugi pa odgovorni urednik lista ,11 Lavoratore". Tožil je Umberto Mazzoli, uradnik mestne plinarne.
Razpravi je predsedoval deželnosoJii Minio, a votanta sta bila svetnica
Domače vesti.
Za veliki dobrodelni koncert, ki se
:bo vršli prihodnji teden dne 7. decembra t. I. v .Narodnem domu", vlada obče zanimanje in vse priprave nam obetajo, da bo svetnik ta koncert jeden najlepših ob zaključku le- baron Faifoglia in dr. Pullanz. Odvetnik dr. tošnjega leta.	Mussafia je zastopal zasebnega tožitelja, ob-
Z dobrodelnim namenom bo združen toženca pa je branil dr. Puecher.
V Trsta, 29 novembra 1911.
List „II Lavoratore" je dne 4. februarja t. I. priobčil članek pod naslovom: „O nekaterih voditeljih v mestni plinarni" (Di certi capi deli' Officina del gas). V tem članku se je posebno napadalo Umberta Mazzolija, češ, da preganja in Šikanira njemu podrejene delavce. Trdilo se je v članku, da ima gospod Mazzoli marsikaj na vesti, kakor na primer nekake globe, o katerih se ne ve, kam prehajajo, ali bolje: se ve, kam prehajajo. Na kratko povedano: trdilo se je, da Mazzoli nalaga de avcem globe ter jim potem dotične svote odtrguje na plači, ter da si marsikako tako svotico pridržuje za-se. Odtod tožba.
Po prečitanju obtožnice je predsednik vprašal najprej obtoženca Ciana, da-li priznava svojo krivdo in Če prevzema odgovornost? Cian je pa izjavil, da odklanja vsako odgovornost, ker je čital oni članek še le potem, ko je bil že priobčen.
Obtoženec Angelj Lanza je pa izjavil, da sicer ni on spisal onega članka, pač pa da ga je prečital, predno ga je izročil v tisk. Zato tudi prevzema odgovornost.
Predsednik je na to še poskušal, da bi mej strankama prišlo do poravnave, a obtoženec Lauza je izjavil, da je Še vedno prepričan, da so trditve onega članka odgovarjale resnici In da hoče to tudi dokazati.
Na to je predsednik začel zaslišavati priče.
Prvi je bil kakor priča zaslišan Gviri o n P i z z i n, ki je že dvanajst let v službi v mestni plinarni kakor prižigalec. Povedal je, da mu je Mazzoli nekoč naložil globo K 2-—, a nekoč K 1-40. Ti dve svoti mu je tudi odtrgal na plači, a ko je on šel potem pogledat v knjigo, je našel vknjiženo eno samo globo in sicer za samih 80 sto-tink. Reklamiral je z drugimi delavci vred pri ravnatelju, inž. Sospisio, ki se je začudil, ko je to slišal. Mazzoli je potem Pizzina za kazen premestil za štiri mesece na slabše delo ter mu tudi povedal v obraz, da je to storil zato, da se maščuje.
Priča Nikolaj C o t i č je povedal o nerednostih v izplačevanju. Če je kateri pri-žigalcev bolan, delata dva druga zanj: obavljata namreč vsaki svoj posel in vsaki polovico posla bolnega. Zato jima pripada plača bolnega. Mesto pa, da bi dobivala vso mezdo bolnega, se dogaja — kakor se je zgodilo tudi njemu — da dobivata samo pol, ali četrt mezde. Potem, ko so se bili delavci pritožili pri ravnatelju, je bil pri izplačevanju — ki je bilo poverjeno Mazzoliju — neki drugi uradnik, a slednjič se je uvedlo način plačevanja v zaprtih kuvertah.
Na vprašanje dr.a Puecherja je Mazzoli povedal, da je on dobival vso skupno svoto za izplačanje delavcev. Pri izplačevanju je od trga val naložene globe, ki jih je še le potem vknjiževal. v
Priča Ivan Š v a b. Njemu je bila nekoč naložena globa 80 stotink, a potem je videl v knjigi vpisano samo 50 stotink. Povedal je slučaj, po katerem on sodi, da ga Mazzoli preganja. Nekega večera — imel je službo na Korzu in je moral skrbeti za električne obločnice — je videl od daleč, kako je ena obločnic ugasnila. Pohitel je na me- j sto in tam blizu je našel Mazzolija, ki mu je zagrozil: Se že vidimo v soboto!" Nato. mu je pa neka gospa povedala, da je ravno | hip prej neki gospod otvoril skrinjico pri obločnici in jo vgasnil. Po opisu, ki mu ga je dala gospa, je vedel, da je bil to Mazzoli.
Mazzoli je na tozadevno predsednikovo vprašanje priznal, da je res storil to, in sicer zato, da v se prepriča, koliko časa J preide, predno Švab zapazi, da obločnica ne gori in jo zopet prižge.
Na to je bil zaslišan kakor priča rav-! natelj plinarne inž. Sospisio, ki je dejal, da ne more nič nekorektnega očitati Mazzoliju. Globe, ki so bile vknjižene, so bile tudi opravičeno naložene in iztirjane. Sicer pa on ne more za gotovo trditi, ali so bile I vknjižene in iztirjane. (To poslednje je priča ( priznal na izrecno vprašanje dr. Puecherja.) Glede vgasnitve obločnice je rekel, da je popolnoma verojetno, da je Mazzoli storil to v svrho kontrole. A na izrecno vprašanje dr.a Puecherja je priča izjavil, da Mazzoli j ni pooblaščen v tak način kontrole.
Zaslišan je bil kakor priča še prižigalec Peter Ž i v i c, ki je tudi povedal o prega-njanju, ki ga trpe delavci od strani Maz-zolija.
Zasliševanje prič je trajalo jako dolgo in ker je predsednik uvidel, da bi sploh ne mogla končati razprava v enem samem dnevu — z ozirom na dejstvo, da je branitelj tožencev še le dne 24. t. m. predlagal 13 novih prič, — je vprašal stranki, da-li hočeta tozadevno kaj predlagati.
Odvetnik dr. Mussaffia je očital nasprotniku, da je predlagal nove priče še le zadnji hip, a dr. Puecher je odvrnil, da tega prej ni mogel storiti, ker se je izvedelo za le priče še le pred nekoliko dnevi.
Porotnik g. Scopinich je v imenu svojih kolt gov izrazil željo, da bi se razpravo j odgodilo. Odvetnik dr. Mussaffia je v tem smislu predlagal odgoditev razprave in sodišče je odgodilo razpravo.
»EDINOST
331
OlTSl
Društvene v*sti.
Odsek za ljudska predavanja ima
danes sejo v navadnih prostorih in ob navadni uri.
Slov. akad. fer. dr. »Balkan". —
Danes seja in sestanek. Ker se bo razpravljalo o najetju novih društvenih prostorov, se prosi polnoštevilne udeležbe.
Ženski zbor „Dramatičnega društva" ima danes ob 8.30 zv. vajo.
Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu naznanja, da se vrši njegov II. redni občni zbor v soboto, 2. decembra, ob 7.30 uri zvečer v gostilni „Zur Weinhecke" (Klo-sterwiesgasse) z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. II. redni občni zbor društva se vrši v soboto, 2 grudna t. I. ob osmih zvečer v restavraciji »Zur goldenen Glocke", V., vogal Schonbrunnerstrasse 8 in Ketten-briickengasse 9. — Slovanski gostje dobrodošli !	_
ifif. del. organizacija.
Delavci LIoydovega arsenala člani NDO imajo važen sestanek v petek 1 dec. t. I. ob 7.30 uri zv. v prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
Tovariši so naprošeni da agitirajo za čim večjo vdeležbo, ker gre za nujne stanovske koristi. Člani naj prinesejo seboj tudi
člansko knjižnico, ker dobijo novo. -
Odbor skupine zidarjev NDO ima nocoj (sredo) ob 5.30 uri sejo.) Odborniki in namestniki so naprošeni, da pridejo točno.
Skupina „Linoleuma* NDO ima jutri v četrtek sestanek ob 6.30 zv. v prostorih NDO pri sv. Jakobu.
Odbor skupine NDO „Mestna plinarna" ima sejo jutri zvečer ob 9. uri v prostorih NDO. _
Književnost in umetnost.
Odgovor ocenjevalcu prevoda drame L. N. Tolstega „Živi mrtvec". Ker se je g. — r v oceni premiere „Živega mrtveca" dotaknil tudi prevoda in ga na kratko, toda uničujoče ocenil, sem primoran odgovoriti na njegova izvajanja.
G. —r pravi, da sem se v prevodu „Živega mrtveca" tako strogo držal originala, da je pri tem trpela precej naša slovenščina, in navaja nekoliko primerov, ki naj podprejo to njegovo trditev. To je prav lahko reči. Površno je pregledal prevod, sedel in napisal. — Ni pa pomislil, da „Živi mrtvec" ni kaka francoska burka, ali kaj sličnega, ampak da je to drama, globoka in težka drama. Izvirnik vpliva na prevod; zlasti tedaj ni prijetno prevajati, ako je izvirnik sam nejasen in še nedovršen, kot je ravno „Živi mrtvec". Še nekaj! Hotel sem ohraniti tudi v prevodu nekoliko tistega „ruskega" duha, ki veje iz drame, ki pa je gospodu kritiku tako tuj, da trdi, da je nemški.
Potem pa to onikanje! Kar celo kolono je požrlo I G. kritik zamenjuje onikanje s s spoštljivim govorjenjem v tretjih osebah. Iztrebiti moramo onikanje in ga nadomestiti z vikanjem. Da pa bo priprosti kmet tikal starše in govoril o njih v tretji osebi jednine, je Še precej daleč, ker to ni nemški vpliv, pač pa vpliv spoštovanja, ki ga čuti do starišev in sploh do starejših ljudi. Enak pojav vidimo pri služabništvu napram gospodarjem. Mama ima naglas na koncu, ker ga zahteva pisatelj sam, ki nam slika v svoji drami ruske fine kroge, ki radi fran-cozijo.
Potem pa vaša trditev, g. kritik, o vplivu nemščine na ruščino J O jerum, jerum I Le oni, ki sploh ne pozna jezika, more napisati tako gorostasnost. Vse prej kot nemški vpliv, g. kritik, vse prej. Morebiti ste hoteli s svojim nemškim vplivom opravičiti mene in zvaliti krivdo na ruski jezik, I:i je baje provzročil, da postavljam baje dosledno glagol na konec stavka. Lepa trditev, samo da bi bila resnična I To pravilo je znano meni prav tako dobro kot gosp. kritiku. In kjer sem mogel, sem se ga držal. Toda so izjeme (glej: Leveč § 533), kjer pride glagol na konec. Ravno za te izjeme pa je zagrabil g. kritik in izvil iz trte svojo trditev.
Prav nič ni napačno postavljanje svojil-nega znimka za samostalnik. Naše pisatelje v roke, g. kritik, in tudi pri njih boste našli to po vašem mnenju »napačno" postavljanje, toda ne vedno, le v gotovih slučajih. — Mogoče vam potem pade mrena: z oči.	1
Rad priznam, da prevod ni popoln, da! je potreba še tupatam poprave. Toda pre-: pričani bodite, da ga ne bom popravil poj vašem okusu. — In sedaj sledi „mutatio rerum": „Vsekako pa se mora prevod temeljito izkorigirati 1" Kako lepa nemška slovenščina je v tem stavku in kako pristno
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul, Barriera vecc'ia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki Btan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naše zadruge.
SPREJEMAJO SE TTTDI POPRAVE. -
.SIPžSH MS359.
ms;
Odlikovana krojačnlca
Avgust Stular
TRST ■ Via tielle Poste štev. 12, i. nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne. - Delo solidno.


Poktorica:: Klara Kukovec
ima SVOJ AMBULATORIJ
za ženske in otroške bcleznl
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4J/a ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdcla) St. 1049.
TELEFON 19-86.
B B a 13 ■
csasnsa^*
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena 9V ura za K 4*20.
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Kemont s pozlačenim številnikom ; ista ima dobroidoče 36-urno kolesje, za kar ae jam/i 3 leta, 1 krasna ovratna igla s Burili - brilantom. 1 pozlačen prstan a pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 t rijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura Rombov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/0 Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni Črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki bo koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki sama velja d?akrat toliko, stane samo K 4-20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št. 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-žič z dvemi težili Pri več nego 2 paketih, za vaak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vBak riziko.
E&S. FBARC MA1EB - TiifcT
žgalmea kave
TELEFON 1743.
Bajboljftl Ttr m dobivanj« pi6*ac kav«.
Čistilo za snaženje čevljev
Zastopstva in zaloga:
Eugen Jnrčev, £rst. ulica #qae&otto št. 9.
TELEFOII 278 TV.
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških obleR za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurenca v dobroznani trgovini
.ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ulica Giosne Cardacci it. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke w „ w platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 214—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' DI TRIESTE š
I fnt ulica Giosne Cardacci Stei. 40 (prej Torrente)
lOHOllOltOllOl V GOSTILNI IOIIOIIOIIOIIOI
| due ^mericam
v Trstu, ulica Crosada St. 3
se točijo izvrstna ISTRSKA In VIPAVSKA
VINA po zmern'h conah, preiskani od cen. kr. poakuševaliS ^a za živila v Gradcu v ami^u § 3. zakoua z dne 16. jan. 1896. št. 89.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi
JOSIP ĆERMELJ, lastnik.
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Llnoleum Haas
Pristni linoleum......K 2*50 m"
Podolgaste preproge 67 cm. . . 180 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voStenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm....... 2 80
. 65/150 cm......1-80
Površniki Iz sumila od K 20 dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... ,50 ,
ManSete iz kavčuka..... ,60
- Pošiija »a tudi na deželo. -136
V novi trgovini
nI. Carlo ghega 2 (bivša mirodilaica} je dospela :: partija porcelanaste
S Posode "8
po priložnostnih cenah. — Samo
sssssss^s^ za malo dni I —^ccecc
Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
A1TE
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago jc iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, taks, 9a prekosi vsako največjo konkurenco.
JARMA ROBERT DIEHL
priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje ccssss; in KONJAK. —-
CELJE
Stran IV.
»EDINOST« št. 331.
V Trstu, dne 2i>. novembra 1911.
slovenska beseda je Jzkorigiratl" (aus korrigieren !), kaj ne, g. kritik ! Hm, najbrže- ! ruski vliv! Hvala vam za ta stavek l Pa brez zamere! __R. K.
DAROVI
—	Narodna zbirka XX. septembra. Pola štev. 55. (g.ca Saksida). Daroval je 2 kroni g. Kocjančič, po 1 krono sledeči gg.: Stantič, Gasperšič A., Bogdanovič, dr. Wil-fan, dr. Šavnik, dr. GabršČek, N. Stepančič, Škornjak, Kocjančič J., Cink J., Waschte. Skupaj 17 kron.
Pola Štev. 84 (gosp. Ant. Marčelja, Hru-šica). Darovali so gg.: dr. T. Šoili 5 kron, po 2 kroni: dr. Abram, dr. Dolenc, Sladič, Jenko. Po 1 krono: Petrič, Hušo, Omahen, R. Bekar, Kariž, Drudić, Uršič, Gruden, Petrič, Brinšek. Skupaj 24 kron.
Pola št. 46 (g. Ant. Mervič, Povir). Darovali po 2 k. oni gg.: A. Mervič, Ščuka, J. Kocjan (Ž rje), Ana Macarol, uč. Po 1 K: Skok (Brestov ica). Skupaj K 9 60.
—	Za Ciril-Metodovo družbo je nabralo učiteljstvo iz Katlnare in „Brega" na sestanku 20. nov. 6 K, ki so se razdelile za Lonjersko podružn. 3 K In podružn. za „Breg« 3 K.
—	Protidrobtinar je plačal za 67. do 70. teden 10 K. G. Ravalico U. je ob poravnavi računa daroval 20 K za slov. šolo. H. Boltar je, pi odavši en blok kamenčkov, daroval 1 K ter poslal 10 K, nabranih med potujočimi hrvaškimi in kraškimi učitelji in učiteljicami v Dalmaciji. Srčna hvala!
Gospodarstvo.
Državni kredit pada — vrednost železa raste. V minulem tednu, od 18. do j 25. novembra, je na borzah padla vrednost skoro vseh vrednostnih papirjev in delnic velikih bank. Tako je na dunajski borzi padla državna renta za 10 stot, ogrska zlata renta celo za 35 stot., delnice Bankvereina od 543 50 na 540 75, Kredita cd 650 35 na 648 20, ogrske kreditne banke od 847 50 na 844 75, avstroogrske banke od 1995 na 1988 kron, Unionbanke od 624*50 na 621 50, dočim so zrasle delnice montanske' druŽDe od 834 na 838*25, praške družbe železninske industrije od 2622 na 2628 in; delnice tovarne Skoda od 678 75 na 681 25, cJelnice premogovne družbe v Mostih od 758 na 767.	j
Kaj pomenja to? Da je politični položaj nejasen, da se od tega nadejajo dobička tovarne železa in topov!
Vesti iz Goriške.
V	Branici je umrl včeraj zjutraj tamošnji veleposestnik gosp. Fran Ž v o k e 1 j. Pokojnik je užival vseobče spoštovanje, kakor blag človek, umen in naroden gospodar, zvest rodoljub, ki se je vedno živo zanimal za dogodke slovenskega političnega življenja. Vsi, ki so poznali pokojnika, mu gotovo ohranijo blag spomin. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 10. uri zjutraj.
Iz Kobarida. Smo pač taki, da ne obešamo vsake malenkosti va veliki zvon. Zato ni bilo že dalje časa v Vašem listu dopisa iz naš h krajev.
V	vseh nemških, kakor tudi slovenskih časnikih je b lo čttati, da je določeno za prihodnjo pomlad za naše kraje veliko vojaštva. V Tolminu se zida vojašnica, obstoječa iz 16 paviljonov : skoraj mala vas — za en polk infanterije. Že pred letom dni je poslala vojaška oblast k nam svojega zastopnika, s ponudbo, naj bi tukajšnja občina zidala vojašnico, zraven že obstoječe, v kateri je nastanjena čez poletje stotnija planincev. Takrat, kakor tudi v več drugih sejah, je tukajšnje starešinstvo — razen par onih, ki bi imeli dobiček od tega — zavrnilo ponudbo z motivacijo, da se ne spušča v taka podjetja, ki bi jej mogla naložiti bremen za pozne rodove. Proračunjeno je bilo podjetje namreč na pol milijona kron; seveda bi tudi ta svota ne zadostovala. Česar ni vojaška oblast dosegla zlepa, hoče zdaj s silo. Pred nedavnim časom je bilo tukajšnje županstvo pozvano, naj najme stanovanj za tri stotnije lovcev in oddelek storjnih pršk.
Občina bi morala v tem slučaju poiskati stanovanja, kjer hočeš, vojaštvo bi jej plačevalo najemnino po obstoječem tarifu, a primanjkljaj, ki bi dosegel lahko par tisoč na leto, donašaj občina, ki je že s to vojašnico, ki jo ima, zagazila v dolgove, da ni upanja kmalu rešitve !
Dne 23. t. m. vršila se je volitev v okrajni šolski svet za tolminski pol. okraj. Le želeti bi bilo, da bi nove moči, ki so prišle v odbor, pripomogle do boljšega gospodarstva, pa naj so že ene ali druge stranke. Priznati moramo, da so bremena, ki obtežujejo naše ubogo ljudstvo, že sedaj neznosno. Mi gotovo nismo proti šolam. Nasprotno, želimo jih, kjerkoli so potrebne. Ali, ako pomislimo, da že sedaj znaša šolska doklada 155%, a da s prihodnjim letom doseže blizu 200% — moramo imeti pomislekov proti gradnji preluksurijoznih šolskih poslopij. Za par let bi bilo torej dovolj in izogibati bi se bifb novih stroškov,
da se odplača dolg; sicer obnemore naš! kmet pod težo davčnih bremen.
Iz krmlnskega okraja. V krminskem okraju je mnogo Slovencev, ki Imajo opraviti pri oblastih v Krminu. Zapazilo se je, da razne oblasti ne uradujejo s slovenskimi strankami v njihovem jeziku. Radi tega morajo stranke večkrat trpeti škodo, ker ne razumejo uradnih dopisov v tujem jeziku. Osobito finančna oblast rada zapostavlja slovenščino, da-si ima opraviti pretežno večino slovenskega prebivalstva. Čudno se nam zdi, da c. kr. finančna straža v Krminu uraduje s strankami izključno v nemškem jeziku, da-si ljudstvo ne razume tega jezika. Ljudstvo, ki večkrat Škodo trpi radi tega, odločno zahteva, da se uraduje v njegovem jeziku in prosi, da bi tudi merodajni faktorji ukrenili, da se takoj odpravi ta nedostatek.
Najnovejše! Na korzu Josipa Verdi v Gorici se nahaja še prav lepo število slovenskih trgovin zi razne potrebščine. Da so te trgovine v rokah spretnih slovenskih trgovcev ter da odgovarjajo za vse potrebščine — dokazujejo njihove ukusno in bogato opremljene izložbe. Kljub temu pa se je dala prilika nemški tvrdki Waldmann & Fischhcf za otvoritev konkurenčne trgovine v hiši „Goriške ljudske posojilnice" v imenovani ulici.
Še novejše! Predsednik „Trgovsko-obrtnega društva- iz Gorice hodi že delj časa po Gorici in okolici z agentom najbolj laške družbe in trajne podpirateljice „Lege Nazionale* ter izvablja slovenske groše v žepe naših sovražnikov. So li morda to predpriprave za trgovsko zbornico ? Za danes brez drugega komentarja.
Iz Zgonika. Bivši upravitelj naše občine in dosedanji župan g. Maks Milič iz Repniča se je dne 24. t. m. odpovedal županski časti. Vzrok tej odpovedi so strankarski prepiri, ki vladajo v naši občini že kakih deset let in ki so dovedli do tega, da je občinski odbor bil razpuŠčen dne 25. avgusta 1908. ter imenovan upraviteljem ravno sedaj odstopivši župan g. Maks Milič. Mislilo se je, da bo novi občinski odbor vendarle delal, da nastopi slednjič čas plodo-nosnega dela. Žal, da so bila ta pričakovanja zaman. Tudi v novem starešinstvu je prišlo kmalu do spora med županom in 12 odborniki, ki so sklenili stvar£ katerih župan ni mogel izvršiti in se je zato raje odpovedal.
, Opomba uredništva. Mi se v ta spor seveda ne moremo utikati ter se nočemo postavljati ne na eno, ne na drugo stran ; želimo samo, da bi možje v dobrobit občine nekoliko potrpeli eden z drugim ter mirno poravnali spor, od katerega nima nihče koristi, Škodo pa vsa občina.
Hiša
nova, 8 proatorov z vrtom, Scoglietto di Guardiella 229, se proda takoj.	2105
f/nuon ^obi takoj stal n zaslužek. Več pri Ant. k%UVdl/ Turku, Šepulje p. Dutovlje.	2106
FlfltlVn izuriena kuharica, do sednj v ariatokra-UUUrU tičnih hišah z dobrimi spričevali in z lepim obnašanjem želi vstopiti v kako župnišče. Naslov pri ins. oddelku Edinosti.	2107
Qnrpimp 86	trgovski pomočnik, ve>č v
0|jrCjlllC prodajalni slanine, dobra j«l ča — Kje, pove ins. oddelek Edinosti.	2108
/alnna °buvala moškega, ženskega iu otroš-£.d1Uyd kega na izbero po nizkih cenab. — Avgust TauČer, ulica Belvedere §t 34.	2017
M O Id stanovanja se oddajo v najem v Rojanu. IflcUcl Vpraša naj se ? žganjarni via Geppa št 16._2070
Pfltnilf* zmožnega hrvatskega in italijan-rlKIlllVa, stega jezika, išče neka tvrdka na dfželi. Plača po dogovoru. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod St. 2096.	2096
sta dva dobro ohranjena orke-strona na glasovir. Naslov pove
2104
Na
ins. oddelek Edinosti.
lIPDnPP za boljšo trgovino na deželi se takoj UlrClICb sprejme. Hrana, stanovanie in obleka prosta. Kje pove inseratni oddelek Edinosti pod
St 2095._2095
Prifilfa za novoPorcČence l Kompletna soba z I I I »In. d zmetnicami rabljena samo en mesec je na prodaj po konkurnnčni ceni. Kerbler, trgovina a pohištvom, ulica Molin a vento 7.	2001
Volilta is'rskega refošca, ulica Olmo 3, VClIlVd GregoriČu. Pošilja na dom od pet litrov dalje po 88 vin. liter. Gostilničarjem po do-govoru._2011
UinntAP briškega vina. Ulica S. Giacomo in VIllUlUU Monte št 11.	1988
Slovanske igralne karte rr22°:
knjigarna J. Gorenjec, nL Caserma 16., Gregor Zidar & O., Rocol 263, tobakarna Segolin, ulica Industria (Sv. Jakob) iu v Sežani: Fran Scolfa, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva.	1472
Noya slovenska trgovk"*
iziotoulienih oblefi ras
MARTIN SKAPIN
TBST — ulica Arcata štev. 19 — TBST
VELIKA IZBERA
oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah.
Grenčica
Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell* Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo grenčica AUEOStO Dell' Agnolo pred kolero.
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gr. BUCHB1
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst proda j? D ?V e kje t) COrSO StM.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja st-aro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne uro
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Nova : čevljarska : delavnica
Ignac Ziberna
Piazza Sansovilio 8 (na zgornjo stran predoru Montuzza)
Izdeluje In popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; spre* jema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Zialoga obuvala
— in lastna delavnica--
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizfeill == ln zmernih cenah. ==
G*
Dr. Fran Korsano
Specijalist za slfilitične in kožne bolezni
Ima svoj	2249
AMBULATOR1J
v TRSTU, v ulici San Nlcold Stev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5,i/i do 6.Vi pop
■
mmr Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL ViSENTENI
Trst, al. Glosue Corduccl 31.
Velika izbera moškib in ženskih čevljev. - Poprave 8e izvršujejo točno in solidno
m^ po mtmh cenah
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco 5'jflssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo In se oe boji konkurence
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev.- — wAko hočete biti dobro postrežen, Yam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(„Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejša do najnavadnejše vrste po nizki ceni," SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
I
PASTILJE ZA PRSA
= ,,ff« veC kašlja" =
so edino sredstvo proti kašlju, prehlajenju, zagrljenosti in vsem boleznim dihalnih organov. Škatlja z navodilom 70 stotink se dobi samo v lekarni ——
Prsxmarer„AI DUEMORI"
Trst (mestna hiša) Tel. 377
]E
TEODOR KORN n
Trst, ul. Miramar Stv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V PO 3IZKIH CENAH, v
:: Delo dobro ln zajamčeno. : TBlBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
i L

Ji
i
cnNPiPO piv«
izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala g ul- del Toro 4.
~1sarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. - TELEFON 30—56. -


- - Odlikovana čevljarnica - -
GIUSEPPE SCUBICH
ul. G. Carducci 15 (naspr. Portici di Chiozza) naznanja svojim c. odjemalcemin c. občinstvu, da je dobila
VELIK IZBOR ČEVLJEV
za gospe, gospode in otroke, največje elegance.
Sprejemajo se naročila po meri in se ne izključujejo popravki.	Cene, da se ni bati konkurence.


Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetari]
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ol. Stadion St 6 - Telefon 22-85 (Ulio siedalltta Penite)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceaa iwcrne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od	do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemna
in sadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — Popolne opreme in posamezni deli.
nr
Pozor!
Opoldne in zvečer abonement. zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan (baSa) |