Stev. 12.
V Mariboru 21. marcija 1895.
Tečaj XXIX.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dnm za celo leto ¡2 glil. 50 kr., za pol leta 1 gld. BO kr., za četrt leta S5 kr. — Naročnina se pošilja npr.avnlštva v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po & kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačnje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 13 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo k narobbi.
Z mesecem niarcijem poteklo je naročnikom četrtlet-nikom naročilo. Prosimo torej, naj se podvizajo na-(lalejšnjo naročnino doposlati, da se jim dopošiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija (¡5 kr., do 1. oktobra 1 Ji. 30 kr. in do konca leta 1 ¡/Id. 90 kr. — Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih, nakaznicah.
Upravništro.
Naše porote.
V 352. seji poslanske zbornice so poslanci dr. Grego r e c in tovariši stavili naslednjo interpelacijo :
Meseca decembra lanskega leta je pred celovško poroto stala slovenska kmetica Frančiška Žerjav, tožena, da je umorila dva svoja moža. Pozvanih je bilo iz povsem slovenske pokrajine Kotijo do 60 prič, katerih večina je nemškega jezika popolnoma nezmožna. Med 36 porotniki in 9 namestniki, izžrebanimi za tisto porotno zasedanje, pa so bHi samo trije, ki so znali nemški in slovenski, velika večina mož te porote je torej znala samo jeden jezik, namreč nemški.
Sodniki so bili deželno-sodni svetovalec Wagner kot predsednik, deželno-sodni svetovalec Walter in sodni pristav Bouvier kot votanta. Ti trije sodniki znajo le jako malo slovenski, dočim njih namestnik sodni pristav grof Wagen«perg slovenski sploh ne zna. Posebno čudno pa je to, da je bil v tem slučaju tožnik državnega pravdnika namestnik Winkler, ki je slovenskega jezika popolnoma nezmožen. Poklicati je bilo treba tolmača, nekega Wedana, kateremu nihče ne more priznati toliko znanja obeh jezikov, nemškega in slovenskega, kolikor ga je treba v sodne namene in še pri tako težkem kriminalnem slučaju. Mož nima višje šolske omike, govori neko slovensko lokalno razrečje, bil je prej trgovski pomočnik in je pozneje kot trgovec ponesrečil. Ne gledé na to pa je naravnost gorostasno, da v slučaju, ko gre za življenje in za smrt. posreduje pri sodbi tolmač dvomljive sposobnosti.
Ta sodna obravnava, katero je popisal celovški »Mir«, potrjuje vnovič, kako je v nasprotju z veljavnimi zakoni in idejami o pravni državi sodna praksa pri celovški poroti, da namreč slovenske obtožence in slovenske priče zaslišavajo in sodijo možje, ki 30 nezmožni slovenskega jezika in znajo samo nemški. Jednake nezakonite razmere so tudi pri porotnem sodišču v Celju.
Teh nezdravih razmer so kriva v prvi vrsti politična oblastva, ker se ne drže določeb paragrafov 5, 9, 10, 14 zakona z dne 23. maja 1873. drž. zak. št. 121, nego jih prezirajo. Po § 5. rečenega zakona je postaviti v imenik vse tiste osebe, ki so za mesto porotniško
zakonito sposobne in pristaviti, katerih deželnih jezikov so zmožne in kateri jezik največ govore. Na to določbo se občinski predstojniki dosti premalo ozirajo.
Istega zakona § 9. in 10. določata za okrajna glavarstva in za avtonomne mestne občine Celovec, Celje, Ptuj in Maribor: zaznamovati v prvotnem imeniku tiste, ki se jim v večjezičnih deželah vsled jezikovne zmožnosti vidijo za mesto porotnikov sosebno sposobni. To pa pri porotnih sodiščih v Celovcu in v Celju niso tisti, ki znajo samo nemški, ampak očividno. le tisti, ki so zmožni obeh deželno navadnih jezikov, torej nemškega in slovenskega. Politična oblastva torej v večjezičnih sodnih okoliših celovškem in celjskem ne delajo zakonito, če se omeje na opomnjo, da so dotične osebe zmožne nemškega jezika. Morebitni ugovor, da ni dovolj nemškega in slovenskega jezika popolno zmožnih oseb, je ničev. V Celovcu je za poroto za celo leto dovolj 216, v Celju 324 takih oseb.
Oziraje se na to in skiicuje se na § 14. zakona z dne 23. maja 1873. drž. zak. št. 121, kjer se izrecno pravi, da mora po § 11. istega zakona določena komisija sestaviti letni imenik tako, da iz prvotnega imenika izbere tiste osebe, ki so v zmislu § 9. najsposobnejše in najvrednejše za mesto porotnika, vprašajo podpisanci:
Ali hoče g. pravosodni minister delovati na to, da se bodo pri sodiščih v Celovcu in v Celju pri sestavljanju imenika porotnikov točno izvrševale določbe zakona z dne 23. maja 1873 drž. zak. št. 121, nanašajoče se na jezikovno mešane sodne okoliše, zlasti tudi s strani dotičnih komisij ?
Mane, tekel, fares.
Te tri besede je zapisala nekdaj skrivna roka na steno dvorane, kjer se je gostil babilonski kralj s svojimi velikaši. Te tri besede se pišejo tudi dandanes na dvorane sedanjih bogatašev in velikašev. Roka pa, ki piše, ni le ena, temveč tisoč in tisoč jih je žilavih rok delavcev, ki so združeni v društvih socijalnih demokratov. Pri volitvah 1. 1871. prišlo jih je na Nemškem na volišče 124.700; 1. 1893. pa že 1,730.000 mož. Koliko je socijalistov v Avstriji, lahko prilično sklepamo iz tega, da ima njih dnevnik »Arbeiter-Zeitung« okoli 30.000 naročnikov. ^Tudi med nami Slovenci jih ni malo. Od Nemcev smo ,sprejeli liberalizem, dosledno je, da se je rodil med npjni tudi njegov sinček: socijalizem.
Čudno', Raino, ko sem zapisal zadnjo besedo, stopi v sobo majhna deklica, nižja kot je letošnji sneg. Oče njen je delavec,, pa, leži že dalj časa bolan. »Atek Vas lepo prosijo, če bi Vam bilo mogoče, jim še kaj pomagati«, mi reče z milim glasom. — »Tako, ali so šc
vedno bolni?« — »Še vedno, — zdaj so pa mama tudi zboleli«.
Ne le usmiljenje, ampak tudi srd se mi vzbudi v srcu. Gost sneg veje zunaj; ubogi stariši morajo res biti v veliki stiski, da v takem vremenu in v takem potu pošljejo dobro uro daleč svojega otroka prosit podpore. Zakaj se pa niso obrnili na gospoda, pri katerem je bolni oče ugnobil svojo delavno moč in zdravje svoje? Gospod prebiva blizu v lepi hiši. »Ah«, mi je rekla nekoč žena, »gospod ne poznajo miloščine«.
Je-li se potem čuditi, da so socijalisti na svetu ? »Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se naj soli? Za nič več ni, nego da se vrže vun in potepta od ljudij«. Tako je rekel naš Odrešenik. Kdo bi pa naj bil zemlji «sol«? Vsi stanovi, ki imajo v rokah in na skrbi izobraževanje, vodstvo in gospodstvo nižjih stanov. Vendar koliko je spridenega (neslanega) lam, kjer bi imela biti »sol zemlje«. Sol pomeni modrost. Po nauku sv. pisma je začetek modrosti strah božji. Koliko pa se nahaja strahu božjega pri bogataših in velikaših? Sol varuje gnilobe. Kakor pa beli sneg zakriva dosti nesnage, tako se pod mnogotero gosposko obleko in streho nahaja veliko gnilobe in gnusobe. Slab zgled tako imenovanih izobražencev je kriv, da je človeška družba črviva. Sol stori jed okusno. Koliko neslanosti se pa v naših časih govori po državnih in deželnih zborih! Koliko neslanosti se uči po šolah! Koliko neslanosti se tiska po časnikih in leposlovnih listih! Koliko neslanosti se nahaja v slepih narodnih prepirih! Dobra sol ima svojo značilno rezkost. To lastnost imajo pač socijalni demokrati. Oni so neumorni, vstrajni, goreči, požrtvovalni za dosego svojih namenov. Priča temu je njihova obširna organizacija, njihovo razširjeno časnikarstvo, njihovi pogostni shodi, njihovi velikodušni darovi za razne društvene potrebe. Zato pa tudi z vedno bolj debelimi črkami pišejo na poslopje človeške družbo one besede: Mane, tekel fares, da izvršijo: Če se pa sol spridi, za nič ni več, nego da se vrže vun in potepta od ljudij!
Zagajski-
Cerkvene zadeve.
Prelat Fran Košar.
(Dalje.)
Košar, stolni kanonik.
„V resnici! Fran Košar bil je podoben stebru, kateri tem trdnejše stoji, čim več nanj naložiš". (Nagr. bes. govorili mil. knezoškof lavant.)
Škofijstvo v Mariboru je težko pogrešalo skušenega in odličnega duhovnika, kakoršen je bil Košar, in zato bile so oči višjega pastirja vedno na njega obrnjene, da ga pri prvi priložnosti dobe nazaj v Maribor. Ko je torej smrt pokosila starašino stolnega kapitola, stolnega prošta dr. L. Vogrina, namignilo se mu je, naj se oglasi za izpražnjen kanonikat stolne cerkve. Prav med tem časom, ko je tekla njegova prošnja za kanonikat, sedel je ranjci od 20. avgusta do 3. septembra 1870 kot poslanec v deželni hiši v Gradcu, in se je torej vlada lahko do konca prepričala, da Košar ni Bog ve kaki nasilen rovar ali nevaren ščuvar, nego da vse njegovo delovanje uravnava katoliško prepričanje, in da njegova narodnost ne hodi krivih in skrivnih potov, nego po ravnem tiru naravne in krščanske pravice, in da je tudi njegova beseda, dasi odločna in mogočna, vendar mirna in spravljiva, oblažena po božjem Duhu, kateri je dihal v njegovem pobožnem srcu, in zato tudi vlada ni ovirala njegove prošnje.
Z najvišjim odlokom dne 4. decembra 1870 usojj se svetli cesar imenovati knez. škof. konzist. svetovalca Frana Kosarja stolnim koraijem lavantinske škofije. p0. kojnik ni bil celih šest let v Kozjem, in v tem kratkem času razpodil je njegov čisti značaj vse oblake, ki so se zbirali nad njegovo glavo. Kakor je bil pred par leti tih in žalosten njegov odhod iz Maribora, tako vesel in slovesen je bil njegov uhod, ko se je po božičnih pni*, nikih vračal v Maribor, ter je bil 27. decembra 18701 stolnici svečano umeščen.
Zdaj se je začelo v Mariboru vsestransko njegovo! delovanje. V prvi vrsti bil je zopet govornik, ki ni lj pri raznih sloveslnostih in družbenskih zborih, nego tudi! pri narodnih in cerkvenih vprašanjih govoril in je bilo! skoro gotovo, da bo Košar kot pridigar sam stopil na prižnico. Službo za službo so izročali rajni knez in škof Jakob Maksimilijan pokojniku ter mu s tem pokazali svoje zaupanje in naklonjenost. Začetkom leta 1871.! bil je imenovan kanonikom pokoriteljem (penitencija i rijem), svetovalcem kn. šk. zakonskega sodišča in pri-sednikom duhovne sodnije (oficialata) in zagovornikom zakonske vezi. Od 1. 1872. prednaša začasno v škofijskem bogoslovnem učilišču cerkveno pravo in je leta 1873. nameščen za rednega profesorja tega predmeta. Radi se spominjamo, kako je vedel najtežavnejša vprašanja razdrobiti in razložiti, da so bila jasna tudi najbornejšim poslušalcem, in jih prepričati o važnosti posameznih pravnih načel.
Profesuro je oskrboval celih deset let proti jako pičli odškodnini in ko ga proti koncu njegovega življenja tolik posel utrudi, odvezali so ga milostivi knez in škof profesure ter so s prisrčno zahvalo pripoznali nič manj njegovo nesebično in požrtvovalno delovanje, kakor tudi njegovo skušeno učenost in modrost.
Gospodarske stvari.
Kompost.
(Dalje.)
Pa še nekaj, je-li ta račun, kakor sem ga pred-zadnjič priobčil, dovolj natančen in za vsak slučaj dober? Čisto natančen ni; kajti ni mogoče vselej vse pojedi-nosti in okolščino v poštev jemati, tudi niso razmere vselej enake, v glavnih potezah je pa račun le zanesljiv. Privaditi se pa mora človek prav ceniti rastlinsko hrano v posameznih tvarinah, spored razmerja, v kate- j rem jih morejo rastline izkoristiti in pa spored mno- ■ žine, v kateri so v posameznih tvarinah zastopane, kolikor je mogoče to že na oči presoditi. N. pr. v pepelu, če je bolj ali manj čist, tako v roženih opilkih itd. Pri tvarinah, katere ima človek doma, ne pride tolikanj v poštev, če se za par krajcarjev zmoti, pri nakupovanju tvarin naj pa bode bolj previden in naj zahteva jamčenje o množini redilnih snovij.
Ni zadosti, da človek tvarine za kompost samo zbira, temuč mora jih znati rastlinam tudi dostopne, tako rekoč prebavljive napraviti. V tem obstoji ravno velika vrednost mnogega kompostiranja, ker se dajo težje razt ipne snovi z rastlinami dobro izkoristiti. Tvarine, ki ne bi nič ali pa le jako po malem koristile, če ; jih spravimo neposredno v zemljo, da tvarine, ki bi mogle neposredno porabljene celo škodljive biti, take tvarine spremenimo v kompostu v denar, katerega dobimo za večje pridelke. Kmetovalcu, ki kompost na-pravlja torej ni samo potrebno, da zna tvarino za njega zbirati, redilne snovi v njih popolnoma ohraniti, temuč vedeti mora tudi kake premembe se vrše v kompostu
in kateri so uzroki tacih prememb, kajti le tedaj bode mogel tudi prav posredovati.
Že prej sem omenil, kako vrednost imajo orga-nične tvarine v kompostu, poudaril vrednost žaganja, listja itd. za kompost. Iz tacih tvarin razvija se mnogo ogljenčeve kisline in ta služi kot topilo. Kakor posreduje v naravi razkroj mineraličnih tvarin, raztopljenje skalovja in njega drobcev, tako na polju raztaplja mi-neralične snovi rastlinam, posebno pa v kompostu, kjer se je primeroma veliko več razvija. Ob enem pa orga-nične tvarine in razvijajoča se ogljenčeva kislina kup komposta rahljajo, olajšajo kislecu zraka pristop in ta potem snovi v kompostu tudi ugodno spreminja.
Za razpad organifnih tvarin in za premembo rastlinskih redilnih snovij v njih n. pr. organizovanega dušca v amonijak in solitarno kislino, potrebne so pa nekatere gljive, ki pa tudi zahtevajo za svoj razvitek in delovanje, da se izpolnijo nekateri pogoji, da je dovolj vlage, enakomerna toplola itd. Te gljive spravimo v kompost najbolje v gnoju ali v že razkrojajoči se gnojnici. Polivanje komposta z gnojnico donaša torej večkratno korist; z gnojnico spravimo dokaj redilnih snovij v kompost, v katerem tudi ostanejo, ob enem pa tudi gljive, ki njega razpad in pa nitrifikacijo (premembo amonijaka v solitarno kislino) povzročujejo, priskrbijo pa tudi za te gljive potrebno vlago itd. Vsa!;i čas bode torej umestno gnojnico ne neposredno na travnike, te-muč na kompost spravljati, kajti tu nam več in bolje koristi.
Jako važna tvarina za kompost vsled pospeševanja razpada in ugodnih prememb je apno. Najbolje je živo apno, v sili je pa tudi še lapor dober. Apno od siarega ziuovja tudi velja, ter ima deloma tudi redilnih snovij v sebi, posebno tako, ki je od starih hlevov, ima mnogokrat precejšno množino amonijaka in solitarne kisline.	(Dalje prih.)
Žitne cene v Mariboru od 9. do 16. marcija. Po hektolitrih: pšenica 5 il. 80 kr., rž 4 fl. 60 kr., ječmen 4 il. 50 kr., oves 3 fl. 35 kr., turšica ali koruza 5 il. 70 kr., proso 4 fl. 70 kr. in ajda 4 fl. 90 kr.
Sejmovi. Dne 23. marcija v Slov. Gradcu in Po-ličanah (svinjski sejem). Dne 26. marcija v Dobovi. Dne 27. marcija na Podplati in v Imenem (svinjski sejem).
fine 28. marcija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
—-—-—
Dopisi.
Z Dunaja. (Navratilova 701 et ni ca.) Poročati vam moram o sedemdesetletnici, katera se je tukaj 4. t. m. krasno obhajala na čast gospoda Ivana Navratila. Zbralo se je toliko narodnjakov, da je sicer velika dvorana »Slovanske besede« bila prenapolnjena. Med navzočimi je bilo mnogo odličnikov, več dičnih gospic in gospa, poslancev, duhovnikov, profesorjev, častnikov in uradnikov ter lepo število vrlih slovenskih vseuči-Ijščnikov; med temi sem opazil tudi več udov > Danice«. Častitljivi, sivolasi gospod slavljenec je bil že pri nastopu v dvorano pozdravljen z gromovitimi živio- in slava-klici. Pele so se potem krasne slovenske pesmi; s temi so se vrstili govori, citranje in živahne napitnice. Gospod dr. Murko je v jedrnatem govoru naštel neprecenljive zasluge, katere si je gospod Navratil pridobil za našo književnost, kakor tudi za gojenje slovenščine in za naše velikošolce na Dunaju. Gospod poslanec Dr. Fer-Jančič mu je častital v imenu slovenskih pravnikov; nadalje so ga v krajših ali daljših govorih slavili gospodje
dr. Sedej, dr. Pajk in Dragotin Hribar. Večkrat se je tudi gospod Navratil sam oglasil in nam pripovedoval zanimive dogodke iz svojega življenja. Tako smo se, akoravno oddaljeni od doma, v lepi domači besedi zabavljali. Kako milo pa doni ljuba materinščina v tujini, razume le, kdor je to sam skušal. Hitro so tekale ure in bila je polnoč, ko smo se žačeli razhajati. Vsak pa je šel domov z veselim srcem in s ponosom na moža, kateri je: naše gore list. Gotovo tudi »Slov. Gospodar« z menoj vošči: Bog živi še mnoga leta!	—s.
0(1 Sv. Petra pod Sv. gorami. (Novic) je veselih malo, žalostnih dosti. Vesela novica je, da se nas zdravje drži. Od novega leta je umrla samo ena ženska in par otrok. Bog daj, da bi se spomladi ne razširila kaka bolezen, kakor bojda že zdaj influenca razsaja na Angleškem. Veliko škode nam je delal sneg. Leži ga veliko čez meter. Prvi je zapal o Katarininem do kolena. Od 14,—22. januvarija ga je hud jug pobiral po solnčnih krajih, da se je žito prezračilo, potem ga je pa na novo nasipalo, in zime je bilo 22. febr. do 15 stopinj. Ker ni mogoče nobene reči prodati in ničesar zaslužiti, oglasilo se je letos manj ljudij za Mo-horsko družbo, kar bo marsikateri zlo obžaloval. Šolski otroci se bodo to zimo malo naučili, ker ne morejo zavoljo prevelikega snega dohajati, in pa ker smo bili 5. marcija po noči v šoli nesrečni. Okoli dimnika se je na d.ilah po dne razžarilo in po noči užgalo, da je začelo s plamenom goreti. K sreči smo še pravi čas ogenj zagledali. Z neznanskim strahom je vse na noge skočilo, ko so se zvonovi oglasili. Od vseh stranij smo pridrli, vrata vlomili, nekaj stropa razsekali in sneg na ogenj valili. Pregorel je strop v veži in podreti se je moralo nekaj stiopa v manjši šoli'. Ko bi nas ne bil Bog obvaroval, bilo bi najbrž stokrat več škode, ker je mogoče, da bi bil ogenj segel na kaplanijo in farovž, ker od kaplanije stoji šola komaj tri stopinje proč. Mogoče je, da se bo vsaj zdaj nabralo za brizgalnico. Dajmo za njo kapital, ker nam bo gotovo obilno obresti povrnila.
Od Mislinje. (Gromenja dobri nasledki.) Ko je znana fužinska parada s pokanjem možnarjev (brez polit, dovoljenja) v slovo bivšemu županu predramila zaspane prebivalce in celo pretresla novi odbor, vneli so se pogovori: »Kaj je neki znani Vivod fužini toliko škodoval?« in novo izvoljeni Bedenik se je prestrašil svoje časti. Temu nasledek je bil, da se je v treh tednih moral voliti novi župan — spet brit-kost znanemu agitatorju. Ta »korporal« in njegov »ad-jutant« v zadregi vendar najdeta o.lbornika Karbuna, ki je na silno pritiskanje županstvo prevzel. Fužinarje pa je takoj oplašil, rekoč: »Ako se ne umirite in ne zglihate v vzdrževanju grabenske ceste, ne sprejmem izvolitve in župana v Doliču se ne znebite!« Ta strah napoti g. Šifermullerja, da hočs z zastopom vsaj za tri leta skleniti pogodbo. Ko se mu je dokazalo, da ima po razsodbi najvišjega sodišča na Dunaju z dne 13. jul. 1883 št. 1389 občina le policijsko dolžnost, ne dolžnosti vzdrževanja, sklenila se je pogodba kakor z ravno potujočimi vozniki. Tudi se temu gospodu zopet dokaže, koliko stroškov da občina ima z bivšimi ubogimi fuži-narskimi delavci in njihovimi otroki. Po tem viharju se sklene peticija na šlaj. kmetijsko družbo za ugodnejšo premembo lovske postave, ker je zlasti letošnjo zimo očividno, koliko škode napravi zajec. Žal, da se druge občine v tej zadevi nočejo ganiti.
Iz Celja. (Dne 11. svečana) so biciklisti priredili v naši čitalnici interni ples z vojaško godbo. Nam se ni zdelo potrebno, ta ples posebno popisati radi tega, ker je ostal udeležencem itak v jako dobrem spominu, v še boljšem pa morda tistim gospodom, koji, ker je
bil ples čisto interna veselica, niso, bili povabljeni. V predzadnjem dopisu iz Celja moram z začudenjem či-tati, da je bil ta ples sijajen, oziroma da je bil kot sijajni ples prirejen. Še bolj čudno se je nam zdelo, »da so bili nekateri biciklisti povabljeni (društva slov. bici-klistov namreč ni nikjer«.) Jasno je, da dotični dopiso-vatelj ni bil na tem plesu, najbrž ni bil povabljen; tega mu torej ne moremo zameriti. Ce pa trdi, da društva slov. biciklistov nikjer ni, potem pa ne vemo, od kod se je ta dopisovatelj vzel. Tolažba mu naj bode, da poznajo članove društva slovenskih biciklistov iz Celja med športnimi kolegi ne samo na celem Spodnjem Štajarskem, ampak v Gradcu, Dunaju, v Pragi, po celem Kranjskem, posebno pa na Hrvaškem. To dotičnemu gospodu v pojasnilo.
Iz Ptuja. (V okrajni z as top) so bili voljeni dne 16. in 20. t. m. ti-le gg. kandidatje narodne stranke : 1. Iz veleposestva: Brenčič Miha, tovarnar v Žabjaku, Čeh Alojz v Ločiči, Kovačec Anton v Sp. Velovlaku, Miki Tomaž, trgovec pri Sv. Marjeti, Ožgan Simon, c. kr. notar v Ptuju, dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptuju, Bodošek Martin, veleposestnik v Škorbi, č. o. Klement Šalamun, gvardijan v Ptuju, Strah Jurij, veleposestnik v Hvaletincih, in Franc Urbas, veleposestnik pri Sv. Lovrencu. 2. Iz skupine kmečkih občin: Anton Gregorič, veleposestnik v Ptuju, Jože Zelenik pri Sv. Urbanu, Fric Davorin v Staršah, Grahar Janez na Hajdinju, Sagadin Anton v Sesteržah, Ilešič Franc v Vito-marcih, Anton Potočnik v Kozmincih, Janez Vidovič v Prvencih, Anton Korenjak pri Sv. Barbari v Halozah in Franc Kosčr, c. kr. poštar v Juršencih. Skupina vele-tržcev ima 10 zastopnikov, med temi narodnjak gosp. Andrej Jurca, drugi so Nemci. Iz skupine mest in trgov je voljenih 9 nemških zastopnikov za mesto Ptuj, in narodni kandidat g. Martin Krajnc za trg Črna gora. V novem okrajnem zastOpu je tedaj 22 slovenskih, 17 nemških zastopnikov in eden (Adalbert Bužička) neu-tralen zastopnik. Nemci so napeli vse moči, da bi zmagali v velikem posestvu, ali niso mogli več glasov na-beračiti kakor 50, a naših bilo je 178. Četirdeset volil-cev nebi skoraj moglo priti čez veliko Pesnico, a narodna zavest in disciplina premagala je tudi višjo moč — prijezdili so čez vodo J Lepo je bilo videti orjaške može na bistrih konjih. Živeli slovenski vitezi!
Iz Slov. goric. (»Kaj h ar«) ima v letošnji 2. št. zopet zanimivo gradivo, kakor n. pr. »katekizem za volitve«, v katerem spet maha pa čast. duhovščini. Dalje lepo opisuje framasone in je opisuje kot najboljše ude človeške družbe, ker niso nikakor nevarni po njegovih mislih cesarskim in kraljevskim kronam; tem so menda po »Štajerskem kmetu« bolj nevarni — duhovniki in jezuitje. In taka sodrga se ponuja — slovenskim vernim kmetom? Ostudna je povest »Pred oltarjem;« vedno pogrešamo Slovenci — duhovnikov, a ako še bodo Slovenci brali take povesti, kakor so v »kajharju«, ni čuda, da se nekaterim omrzi duhovniški stan. Končno žveče o prerokovanju o koncu sveta. V tem spisu se proti koncu izjavlja, da ne veruje na konec sveta in v sodbo božjo. Sramota torej za vsacega Slovenca, kateri bi podpiral tako sodrgo, kakor je »Štajerski kmet«, torej proč ž njim ter si naročajmo rajši »Slov. Gospodarja«, kateremu želimo še enkrat 29 tečajev!	—k—
Iz Logarovec pri Ljutomeru. (Zahvala.) Novoustanovljenemu »prostovoljnemu gasilnemu društvu v Logarovcih pri Ljutomeru« prispeli so v pretečenem društvenem letu za nabavo ognjegasilnih orodij naslednji darovi od sledečih p. n. darovalcev: Milostlj. knezoškof Mihael 30 kron; slavna posojilnica v Ljutomeru 160 kron; slavna c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi v Gradcu 60 kron; g. vitez Jurij Hildebrand, na-
jemnik lova na Murskem polju, 50 kron; vlč. g. Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru, 2 kroni; g. dr. Ivan Križan, kr. profesor v Varaždinu, 10 kron; g. Oton Ploj, c. kr. notar v Gornji Radgoni, 4 krone; g. Anton Šlamberger, c. kr. notar, 4 krone, g. Josip Ivančič, c. kr. davč. kontrolor, 2 kroni, g. dr. Josip Farkaš, zdravnik, 2 kroni, g. Ivan Kukovec, veleposestnik, 2 kroni. g. Martin Čag-ran, urar, 2 kroni, vsi v Ljutomeru; g. Ivar Gregorin-čič, posestnik in lončar v Noršincih pri Ljutomeru, 10 kron in g. Ignacij Hauptman, posestnik in gostilničar v Križevcih na Murskem polju, 1 krono. Imenovano društvo izreka tem potom vsem blagim p. n. darovateljem najprisrčnejšo zahvalo za njih blagohotno naklonjenost in veledušno podporo.
Od Sv. Križa pri Slatini. (O tropinovcu.) [Konec.] Z največjim zaupanjem sem se lotil tudi lani ob trgatvi pridno z napravo tropinovca. Sedaj sem že popolnoma zaupanje stavil v njega in pripravil sem si ga zopet 3 polovnjake in k temu primešal za domačo porabo namenjena 2 polovnjaka natornega mošta. Nastavil sem bil za oboje 5 polovnjakov sod. Oboje skupaj je zaradi zelo mrzle temperature skozi celi mesec oktober sicer počasi vrelo, ali vendar se je do decembra z drugim vinom vred enako kazalo. Še le meseca janu-varija sem ga prvokrat pretočil in danes imam z 3/5 tropinovca in 2/s pristnega vina izvrstno kapljico, katero mi vsakteri dobri spoznavalec vina za prav žlahtno vinsko kapljico pogleda in potrdi. Ko sem to mešanico dal poskusili nekemu imenitnemu poskuševalcu vina, ni mi ta gospod na prvo besedo verjel. Drugi, ravno tako imenitni strokovnjak vinstva, je to mešanico imenoval: »prav dobra kapljica iz haloških goric«. To je vendar najboljše spričevalo, da je tropinovec v resnici prav dobra kapljica. Po mojem nasvetu jih je 8 vinorejcev s tropinovcem že poskušalo in 5 od teh vinorejcev mi naznanilo, da so s tropinovcem prav zadovoljni. Z ostalimi še o tem nisem govoril. Ko bi bil tropinovec zdravju in vinski trgovini škodljiv, ne bi ga Francozje v tako ogromni množini že toliko let pridelovali. Pridelovanje tropinovca še celo vlada priporoča; seveda le po načinu, kakor ga nasvetuje č. gospod župnik J os. Žičkar.
--4--
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so odredili, da se namestijo generalni nadzorniki vojske, in so imenovali nadzornikoma barona Schonfelda in princa Ludo-vika Windischgraetza. — V državnem zboru se je nadaljevala podrobna razprava o davčni preosnovi. — Delegacije bodo letos zborovale začetkom junija na Dunaju. — Koncem tega meseca bodo na Dunaju občinske volitve v drugem razredu. Da bi uradniki rajši volili liberalce, zahteva finančni minister 2 milijona podpore nekaterim uradnikom.
Češko. Namestnik grol Thun je te dni vsem ravnateljem srednjih šol in učiteljskih pripravnic izdal ukaz, da se mora po šolah gojiti med drugim tudi narodna in verska strpljivost. Vsekako je ta ukaz izdan v obrambo Nemcev in židov.
Štajarsko. »Mainzer Journal« okrca naše Bis-matkovce tako-le: »Odposlanstvo iz Štajarske bode knezu poklonilo častno kupo .... Kake zasluge pa ima Bis-mark za Avstrijo ? ... . Vi podložniki avstrijskega cesarja, ki morete častitati najhujšemu sovražniku svoje dežele! Trikratni »pfui« vam!« — In tako jih mnogo sodi v nemškem »rajhu«.
Koroško. Deželni šolski svet je prepovedal rabo slovenščine pri krščanskem nauku v vseh prevaljskih šolah in celo v Lješah, kjer so v drugem razredu raz-ven dveh deklic vsi otroci slovenski. Otroci ne smejo več slov. katekizmov v šolo prinesti. S to prepovedjo, za katero se noben katehet ne more brigati, je deželni šolski svet pokazal najostudnejšo sovraštvo do Slovencev!
Kranjsko. Inženir Glo\vacki je dobil dovoljenje za šest mesecev, da izdela tehniške priprave za novo železnico od južne železnice med Ljubljano in Borovnico črez Log do Vrhnike. — Na ljubljanski obrtni šoli se začne poduk o pletarstvu 1. aprila. — Na Studencu pri Ljubljani bode poduk za ribiče od 16. do 20. aprila.
Primorsko. V Gorici bodo Slovenci postavili »Narodni dom« v spomin 501etnice vladanja cesarjevega. — Oni dan je odbil tržaški mestni zastop prošnjo slov. starišev, naj se pri Sv. Magdaleni ustanovi ljudska šola s slov. in italijanskim jezikom. Spet nova krivica! — V Istri bodo deželnozborske volitve za kmečke občine 16., za mesta 21. in za veleposestvo 24. maja.
Ogersko. Ljudska stranka namerava ustanoviti lastni časnik. Predsedniku te stranke, grofu Ferd. Zickv, so sv. oče Leon XIII. poslali pohvalno pismo. — Vojni m nister Krieghammer je izjavil, da on ne dovoli nobene madjarske vojne srednje šole. S tem se je pa Madjarom sila zameril. — Dne 19. t. m. je bilo škofovsko posvetovanje pri kardinalu Vaszaryju; dne 20. t. m. pa je zborovala gosposka zbornica. — Pri vojakih so te dni našli več socijalistiških spisov.
Vnanjc države.
Rim. Dne 18. t. m. je bil konzistorij ali zbor kardinalov, v katerem so sv. oče Leon XIII. imenovali 29 novih škofov. Pričetkom konzislorija pa so govorili o volitvi kaldejskega patrijarha.
Francosko. Dne 15. t. m. je v poslanski zbornici ministerski predsednik Ribot obljubil, da bode zboljšal plače državnim delavcem, čim dovolijo razmere. Ob enem je izrazil upanje, da bodo tudi drugi delodajalci posnemali državni vzgled. Zbornica je sklenila, da se ta govor nabije po vseh francoskih občinah.
Nemško. Za nadpredsednika v vshodni Prusiji je imenovan grof Viljem Bismark, sin kneza Bismarka, na mesto grofa Stolberga. S tem je bojda cesar Viljem hotel pokazati, da ni prevelik prijatelj poljedelcev. — Večina berolinskega mestnega odbora je odklonila sklep, naj se staremu Bismarku pošlje posebna spomenica
Busko. Vlada namerava v kratkem osnovati stalno zastopstvo pri sv. stolici v Rimu. — Voditelj ministerstva vnanjih zadev, knez Lobanov, postal je minister vnanjih zadev. — Car je izdal ukaz, da sme na trgovski šoli v Odesi biti le toliko odstotkov Židov, kolikor odstotkov za šolo plačujejo. Dozdaj je bila ta šola skoro popolnoma požidena.
Bolgarsko. Ministerski predsednik Stojlov blizu tako vlada, kakor poprej Stambulov. Dal je zapreti Can-kova in njegove prijatelje. Obdolžili so jih, da so ljudstvo hujskali k ustaji proti knezu. Prav za prav pa Cankova stranka neče brezpogojno podpirati sedanje vlade.
Srbsko. Ta petek se povrne kralj Aleksander s Francoskega. — Oni torek je v Belemgradu umrl bivši vojni minister general Horvatovič, ki se je posebno odlikoval v turško-srbski vojski. — Volitve za srbsko skupščino so razpisane na dan 15. aprila. Vlada dobi gotovo večino, ker se bo volilo po starem volilnem redu, po katerem kralj imenuje tretjino skupščinarjev.
Špansko. Pred tednom je . 00 častnikov vsililo v uredništvo dveh listov in nateplo par urednikov. Ker je vojni minister skušal opravičevati pred poslanci po-
stopanje častnikov, poslanci pa temu niso hoteli pritrdili, odstopilo je vse ministerstvo.
Azija. Kitajci se poganjajo z zmagovalnimi Japonci, katerim hočejo odstopiti otok Formoso, ako v to privolijo Francozi. Od Mandžurije pa Kitajci nečejo odstopili nobenega dela. Tega tudi Rusi ne bodo dopustili.
Amerika. V glavnem mestu Brazilije, Rio de Janeiro, je nastal 16. t. m. v vojni šoli upor, ki so pa ga kmalu udušili poklicani vojaki. Šola, v kateri je do 800 kadetov in dijakov, zaprla se je do maja meseca. Upor je bil baje posledica političnih spletk proti vladi.
22a poduk m kratek čas.
Vurberg.
(luajepisno zgodovinska črtica; spisal M. Slckovcc.)
(Daljo.)
Razun Vurberga je posedal Ferdinand Marija grof Altems še Dornovo z Markovci, Sv. Križ, Lučnik in Podgoro na Primorskem, Falkcnstein, Tanzenberg, Brežice, Reichenburg, Podluren, Landsberg, Haitenstein in Bistriški grad.
Od 22. februvarija 1773 oženjen z Marijo Ano, rojeno baronico Gall, s katero je imel devet otrok, ostane v Vurbergu vedno v blagem spominu; kajti ustanovil je tamošnjo duhovnijo in postavil sedanjo lično cerkev Matere božje.
Ko je osivel v službi za domovino, umrl je od mrtvouda zadet zelo naglo dne 23. maja 1820, zapu-stivši obširna svoja posestva najstarejšemu svojemu sinu Ignaciju Mariji.
Ta se je narodil dne 24. februvarija 1774 ter je po očetovi smrti postal deželni glavar, 1. 1821. tajni svetovalec, pozneje še vitez reda železne krone I. vrste. Umrl je poln zaslug za cesarja in domovino 1. 1862.
Po njem je Vurberg podedoval njegov stričnik Friderik grof Atlems, deželni poslanec na Štajarskein in ravnatelj štajarske hranilnice, ki je bil kot lastnik v deželno zemljiško knjigo vpisan dne 30. decembra 1864. Ta je grajščino dne 1. maja 1885 prodal Francu Leiden-frostu, veleposestniku in dvornemu vinotržcu na Dunaju, ki se je dal s svojo hčerjo Karolino, omoženo Troll, že dne 6. t. m. kot lastnik vknjižiti. Ko pa je on dne 23. maja 1893. 1. 73 let star umrl, postala je imenovana Karolina s svojim soprogom Ferdinandom Troll-om, bivšim dimnikarskim mojstrom na Dunaju, lastnica starodavnega Vurberga.*)
III. Grajščina.
Vurberški grad je svoje dni imel lastno gosposko. Tamošnja grajščina izvrševala jo namreč do 1.1850. razun civilne sodnje oblasti čez svoje podložnike tudi deželno — kazensko — sodnijo v njej odkazanem okraju. Politični okraj vurberške grajščine je obsegal sedanje kataslralne občine in kraje: Grnjenščak, Krčevino in Vumbah; potem Zaverško ves, Gornji in Spodnji Du-plek in Dvorjane ali Sv. Martin; Gornje in Dolnje Ko-reno, Zimico, Žikarce, Čermljenšak, Selce, Zavrli, Nad-višec, Rogoznico in Stražišče ali Sv. Barbaro. Prvo tri spadajo dandanes v ptujski okraj, drugih pet v mariborski, ostale pa k Sv. Lenartu v Slov. gor.2)
Ta okraj, ki je vseskozi hribovit, je početkom tega veka brojil 1149 hiš in 4506 prebivalcev. Obsegal je 10.214 oralov in 1568 □ sežn., in sicer: 2325 oralov 15l3Qsežn. njiv, 1316 oralov 1451 □ sežn. travnikov
') Deželna zemljiška knjiga v Gradcu.
■') F. Raisp, Pettau, 294.
in sadovnjakov, 3037 oralov 1029 □ sežn. pašnikov, 846 oralov 1328 □ sežn vinogradov in 2687 oralov in 1016 □ sežn. hoste. ')
Podložnike je grajščina imela v raznih časih različne, kajti grajščaki so s svojimi kmeti in želarji ravnali, kakor s kakim spremenljivim blagom 1er jih niso le prodajali in zamenjavali, ampak tudi zaženili in kot botri eden drugemu za krstni dar dajali.
Najstarejši urbar ali zapisnik podložnikov in dohodkov vurberške grajščine od 1. 1496.2) kaže nam, da je grajščina imela podložnike ne le na levi strani Drave, ampak tudi na desni.
Na levi strani Drave našteva urbar sledeče kraje:
1.	»Dorffel", najbrž Dvorjane ali sedanji Sv. Martin;
2.	Vumbah (Wümbach), kjer je županil Gregor; 3. Spodnji Duplek (Nider Tewpling) z županom »Gerson-om«; (¡ornji Duplek (Ober Tewpling) z županom Jurijem; 5. Žitečka ves (Sevtendorff), kjer je bil slari Gregor župan ; 6. Velika Zimica (Groswinterpaeh) z županom » Vetterly« ; 7. Mala Zimica (Khlain winterpach) z županom Martinom; 8. »Fueswinterpach« ; 9. Gornje Ko-reno (Ober Wurlz) z županom Gašparjem; 10. Dolnje Koreno (Nvder Wurlz) z županom »Togkle« ; 11. »Wo-tschendorff«, najbrž Pečice ali Vinička ves, z županom »Matthe; 12. Gornja Voličina (Ober Woltsch) z županom »Lovre«; 13. Dolnja Voličina (Nnier Woltsch), kjer je grajščina imelav dvorec ali gradič (Hoff.) Župan je bil »Doman«. 14. Šetarjev.i (Schiltarnn) z županom Tomažem; 15. Selce (Selnilz); 16. Drstelje (Dristal) z županom Jurijem; 17. Dolnja Grajena (Nyder (¡rayant) z županom Gregorjem; 18. Gornja Grajena (Ober Gia-yant) in 19. liačkovcc (Patschendorff), kjer je »Wra-tina« županil.
Na desni strani Drave so navedeni kraji: 1. Da-goše (Lengdorff); 2. Loka (Lakli) z županom Štefanom;
3.	Sv. Janez (Sand Johanns) z županom Andrejem;
4.	Slovenja ves (Slabendorff), kjer je županil stari Peter; 5. Ilodoše (Sybendurftigen) z županom Wolfom; 6. Polskava (Pultzka) z županom Erkonom; 7. Župečja ves (Sawtendorff) z županom »Drasymer«; 8. *Mayd-burg«, najbrž Apače v župniji Sv. Lovrenca na Dravskem polju, kjer stare listine navajajo »Meidsburg«. Ondi je županil »Janšo«. 9. Gora (Newslifft) z županom »Drasimer« ; 10. »Grosnewndorff« z županom Lenartom ;
11.	Slanečka ves (Staindorff) z županom Andrejem;
12.	»Zwm Forsll« z županom Ivanom in 13. »Schawn-barl« z županom Blažem.
Davki so v zapisniku navedeni deloma žitni, deloma denarni ali oboji ; določevali so se po velikosti in pridelkih posestva. Od kmetije (huebe) je grajščina dobivala na levi strani Drave navadno po dva ali tri škafe (mernike) pšenice in 15 vinarjev, na desni pa do šest škafov rži in primeren davek v denarju. Nekateri so morali vrhu tega odrajtovati še po dva do šest škafov ovsa, dve merici kaše in eno merico fižola ali boba.
(Konec prih.)
Smešnica. A.: »Čudno, da je letos tako huda zima bila na Italijanskem«. — B. : »Lahko je bila huda
zima, ko pa na Italijanskem nimajo peč>j!«
--♦--
Razne stvari.
(Občinski odbor trga Mozirje) je v svoji seji dne 12. t. m. sklenil resolucijo zoper bismarkovanje nemških Štajarcev, ter to početje imenuje — predrznost.
') C. Schmutz, Hist.-top. Lexicon v. St., IV., 414.
*) Deželni arhiv v Gradcu.
(Zaupnico) so izrekli občinski zastopi Marija-Gradee, Bučečovci in Sv. Križ na Murskem polju gosp. dr. Iv. Dečku in vsem našim gg. deželnim poslancem.
(Cast. o. Ladislav Hrovat), c. kr. profesor v pokoju in znani slovenski pisatelj, praznoval je 10. t. m. v Novem mestu v frančiškanskem samostanu svojo sedemdesetletnico.
(Dijaški kuhinji) v Mariboru je daroval blagi g. dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru, 100 gld., bi. g. grof Nugent, dijak v Pragi, 10 gld. in »Gambrinus« 1 gld. Bog plati!
(Celjska mestna hranilnica), kije v nemških rokah, imela je 1891. 1. 25.667 gld! 12 kr. dobička, lani pa le še 12.995 gld. 93Vs kr. Slovenski južnošta-jarska hranilnica in celjska posojilnica sta imeli 1891. 1. skupaj dobička 14 684 gld. 19Vj kr., lani pa že 23.439 gld. 78 kr. Te številke dovolj poved6.
(Zahvala). Slavna družba sv. Cirila in Metoda je blagovolila precejšno število lepih knjig darovati za knjižnico učencev, za kar se jej v imenu mladine dostojno zahvaljuje krajni šolski svet v Veržeji.
(Ljutomerska podružnica sv. Cirila in Metoda.) Prvomestnikom je izvoljen g. dr. Anton Mi-halič, podpredsednikom vlč. g. dekan J. Skuhala, zapisnikarjem č. g. kaplan Fr. Brglez in blagajnikom g. Fr. Missia.
(Ž e 1 e ž n i š k i promet) je med Zidanim mostom in Zagrebom bil 12. in 13. marcija popolnoma ustavljen, ker se je pri Zaprešiču utrgal usad in se usul na želežniški tir.
(Ljutomerska hranilnica) je v nemških rokah. Da bi hranilnica volila v višjem volilnem razredu, plačuje prostovoljno več davka, kakor bi bilo treba. Tudi to ni prav, da pisarniški ravnatelj dobiva stalno plačo, kar je po pravilih prepovedano. Politična oblast sicer ve za vse to, vendar nič ne stori.
(Umrla) je zadnjo soboto v Mariboru blaga gospodična Marija Ipavic, sestra gg. dr. Gustava in Benjamina Ipavica, stara 75 let. Naj v miru počiva!
(Ponarejenih bankovcev) je šlo kupovat v Videm na Laškem več ljudij s Tolminskega, jeden iz Ljubljane. Najbrž so mislili, da se tam prodajajo ponarejeni bankovci v prodajalnicah, kakor užigalice. Policija je te kupce polovila in je vtaknila pod ključ.
(Učiteljske spremembe.) Ravnatelj jo postal g. Peter Kapun, nadučitelj v Konjicah; nadučitelj v Ra-kovci g. Mart. Repič, učitelj v Novi cerkvi; in učiteljica na dekliški šoli na Ptuju tamošnja podučiteljica gdč. Leopoldina Mayer.
(Pijan utonil.) Dne 12. t. m. večer ob 6. uri je padel 771etni kočar Janez Jančar pijan v mlako v hosti na Stavenskein vrhu blizu Radgone in utonil.
(Vojaške vesti.) Kakor se iz vojaških krogov poroča, izvršile se bodo letošnjo jesen v ozemlju 3. voja nekatere premembe. Pešpolk št. 47., ki je že par let v Gradcu, premeščen bode v Gorico; dopolnilno poveljstvo in jeden bataljon pa ostaneta še zanaprej v Mariboru. Lovska bataljona št. 7 in 31 premeščena bodela iz Gorice na Štajarsko in sicer prvi v Gradec, poslednji pa v Bruck. Kočno prideta še dva bosenska batalijona v Gradec.
(Na smrt obsojen) je bil te dni v Inomostu neki Jožef Mayr, ki je lani pri belem dnevu na državni cesti dve ženski, neko deklo in neko natakarico umoril in na grozovit način razmesaril. Takrat jo zavladal po Tirolih silen strah. Jožef Mayr se je izgovarjal, da je bil popolnoma pijan, ko je storil umora.
(»Kaj h ar« na vrh.) Pri plujskem »purkelmajstru«, peku g. Jožefu Orniku, so žemlje po dva krajcarja, in kdor le hoče, dobi še »Kajharja« na vrh.

(Celjski Sokol) priredi v čitalnici dne 21 t. m. ob 8. uri zvečer gledališko igro »Županova Micika« in veselico s tamburanjem in telovadbo. Določena vstopnina se bode porabila za sokolsko zastavo, odnosno za dotični fond. Dne 15. t. m. pa je Sokol sklenil, udeležiti se letos češke sokolske slavnosti v Pragi po večji deputaciji.
(Božja pot s Trsa t a v Loreto.) V proslavo OOOletnice Marijine hišice v Loreti bo slavnostno romanje iz Trsata v Loreto in sicer dne 8. maja. Plačati je za vožnjo po morju in na železnici iz Reke do Lorete in nazaj v 3. razredu 6 gld., v 2. razredu 8 gld. in v 1. razredu 10. — Ako se jih dovolj oglasi za pot iz Lorete v Rim, bode tudi poskrbljeno, da se dobi znižana cena na železnicah. Oglasili si je treba do 25. t. m. pri odboru v frančiškanskem samostanu na Trsatu.
(Mačka nos odjedla) je pri Št. Ilju v Slov. gor. v pretečenem mesecu umrli Mariji M. Ko so po-kojnico na parah ležečo domači ljudje po noči nekaj časa samo pustili, spravila se je mačka nad svojo gospodinjo, in nos je zginil.
(Bela žena.) Dne 14. t. m. je umrla pri Sv. Ilju v Slov. gor. še le 22 let stara kmečka hči Hedviga Flucher, ki je bila lep izgled dekletom. Velika množica ljudstva jo je spremljala k večnemu počitku. Pred 6 tedni pa je umrl njen oče. Bog jima daj večni mir!
(Delavske plače od^ 1827-1890.) Do leta 1846. je znašala delavska plača brez hrane 37—40 kr.; od leta 1846 — 1855. zvišala se je na 40—60 kr.; leta 1859. so se hitro znižale na 30 kr. — ter se do lela 1872. povišale zopet na 97 kr. Sedaj se spreminjajo med 87—96 kr.
(Prebivalstvo Avstrije) odl820—1890. Lela 1820. je bilo v Avstriji to stran Lita ve 13,850.806 — 1800. lela 23,632.863 prebivalcev, tako, da je v 70. letih pomnožilo se prebivalstvo za 10 milijonov.
(Obsojena) sta bila dne 13. t. m. od okrožnega sodišča celjskega zaradi kride trgovca G ust. Schmidl in J. Kreutzberger, prvi na šest, drugi na jeden teden zapora.
(Požar.) Dne 3. marcija zvečer se je unelo gospodarsko poslopje Antona Hržiča v Mihovcih pri Vel. Nedelji ter je ogenj vse vpepelil; le energičnemu gašenju sosedov in ljudij iz okolice je zahvaliti, da se požar ni zanesel tudi na sosednja poslopja. Užgala je najbrž hudobna roka.
(»U ni o ca t ho lic a«) je kot katoliška zavarovalnica zoper škodo po ognju in to":i ter zoper pok zvonov bila ustanovljena od katoliških možev 1. 1889. Sv. oče so udom podelili apostolski blagoslov. Zlasti se »Unio catholica« priporoča v zavarovanje zvonov zoper pok, in je dozdaj omislila 60 novih zvonov skupne leže 14.600%.
(Umor in požar). Na Runči, okr. Ormož, zgodilo se je po noči od 11—-12 t. m. veliko hudodelstyo. Viničar N. Simonič bil je namreč najprej umorjen, polem pa so mu roparji zažgali kočo, misleč, da se na ta način odvrne vsak sum ter bode dotičnik zgorel. Pa kakor vse kaže, bode hudobija prišla na dan. Na sumu je sosed Alojz Skuhala, ki je že pod ključem.
(F ara Sv. Lovrenc v Slov. gor.) je imela 1893. I. 92 udov družbe sv. Mohorja, 1894. leta že 176, v tem letu pa že šteje 225 udov t. j. 9-3"/0- Živela! Želeti bi bilo, da bi se obrok vplačevanja udnine podaljšal. Po zimi je pač malo zaslužka, radi tega tudi malo denarja.
(Nesreča v premogokopu.) V sobolo se je v premogokopu pok. nadvojvode Albrehta v Karvinskem okrožju na Šleziškem unel jamski plin in je 53 pre-niogarjev zgubilo življenje.
(Osepnice ali koze), dobilo je kacih 30 vašča-nov v Medjimurju ob štajarski meji in jih je že 10 umrlo. Bati se je, da se osepnice zatrosijo na Štajarsko v ljutomerski okraj.
(Duhovniške spremembe.) V stalni pokoj jo stopil č. g. Franc Walter, župnik v Rajhenburgu. — Župnija Rajhenburg je razpisana do 23. aprila t. 1.
(Pri poročba.) Zavarovanja vseh vrst pri »Unio Catholica«, Gradec, Radecky-jova cesta šiv. 1. Zastopniki na deželi se želijo.
Fulard-svila 60 kr.
do 3 gld. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Heniebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 05 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, dainast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd ) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.	2—16
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirich.
TjOtei*ijne številke".
Trst 16. marcija 1895: 27, 11, 34, 80, 5 Line »	«	36, 40, 81, 62, 44
HMMMHBIfffHWSKffiHfl^^			
1	Zahvala. Za obile dokaze srčnega sočutja o priliki bolezni in smrti naše nepozab-Ijive sestre Marije Ipavic izrekajo v svojem imenu in imenu vseh sorodnikov svojo najsrčnejšo zahvalo žalujoča sestra in brata. Ivana Čampa, roj. Ipavic, vdova dvor. svetovalca. Dr. Benjamin Ipavic, primarni zdravnik, Dr. Gustav Ipavic, prakt. zdravnik.		
			
Nazniinilo.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da ima kovačnico z orodjem in zraven kmetijsko poslopje na prodaj, ali da tudi v na-j e m. Vse to leži na velikem prostoru, v ve-likej vasi. Pogoji se zvedo pri posestniku, Juriju Pernat-u v Mihovcih, fara Cirkovce, pošta Pragersko.	2-2
vsako faro, za vsaki poštno-uradni okraj in za vsako okolico, kjerkoli je ljudska šola, se razumna, spoštovana in krepostna oseba kot
opravnik in posrednik
proti ozira vrednem postranskem zaslužku od nekega avstrijskega finančnega zavoda prve vrste nastavlja. Ponudbe pod „111.895" Gradec poste restante.	8-25
F Mtfjem
vzeti želim hišo za trgovino v primernem kraju. Naslov: A. S. poste restante Rad-kersburg.	2—3
Hiša na prodaj
v Rogatcu v sredi trga za trgovca, krčmarja ali druzega obrtnika pripravna. Več pove Ignacij Mikuš v Tlakah, pošta Rohitsch. 3-3
Oskrbnik,
zanesljiv, z izvrstnimi spričevali, želi v tej lastnosti ali pa v kako službo druge vrste I. aprila t. 1. vstopiti. Je v najboljših letih, čvrst in zdrav, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vešč, ter praktičen v poljedelstvu, v kultiviranju travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nekoliko v vinarstvu.
Iilagovoljne ponudbe pod „Oskrbnik", poste restante „Kranj", Kranjsko.	3-3
ZAHVALA.
Najsrčnejšo zahvalo izrekam tem potom vsem za sočutje ter obilno vde-ležbo pri pogrebu našega preljubega sina, oziroma brata
Hiiftkes-ta Snuderl,
bivšega pedučitelja v Št. Ilju pod Turjakom,
kateri je dne 3. sušca vsled dolgotrajne mučne bolezni na svojem domu previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Osobito se zahvaljujem domači proč. duhovščini, bi. gospodu ravnatelju c. kr. učiteljišča v Mariboru, Henriku Šreirier, slav. učiteljstvu tukaj, v Hajdinu, v Šmarjeti na Dravskem polju, drugim gospodom iz Maribora in obitelji g. Hrena.
Ranjcega, po katerem žalujejo mati in bratje, priporočujemo vsem sorodnikom in prijateljem v blag spomin in molitev.
V Št. Janžu na Dr. polju, dne 10. sušca 1895.
Josip Šnuderl,
brat ranjcega.
Vosek
kupi Franc r«ert, medar v Mariboru,
gosposke .ulice, kilo po 1 gld. 35 kr. do 1 gld. 40 kr. Ce se pošlje vosek po pošti, plačam ga takoj po prejetju.
Ob enem priporočam svoj priznano dober vrtnarski vosek, ki je posebno dober za zamazovanje sadnih dreves, katere so zajci poškodovali. Razprodajalcem dajem velik rabat.	3-3
od živine in perutnine Dajajte njim
dobička imeti ?
3—10
apno za poklajo
česar vam ne bode nikdar žal. 5 kg po pošti 1 gld. 20 kr., 100% 20 gld. — iz Dunaja.
Mihael Barthel in Comp., Dunaj X., Keplergasse 20¡g (Dopisuje se slovenski).
Kneippova kava
v rudečili zavitkih 1 podobo .župni- /
od bratov
stuje
»v», nadome- < Oelz
lje lioltovo \ R
"»"»■ J v Bregenz-u.
V kraje, kjer se naši pridelki ne dobe, razpošiljamo poštne
zavitke po gld. '2-10.
1—10
OMES
„lVlllkoiiim",
Ta težki oves napreduje v vsaki zemlji prav dobro in je v planinskih deželali med vsemi sortami najzgodnejši in plod-nejši; ima visoko in prav dobro slamo za krmo in se ne poleže. Zadostuje, ker si; mora ta oves redko sejati, 50 kil za plug, cena za kilo 25 kr., 50 kil 9 gld. 50 kr. 100 kil 18 gld. Vreča po 5 kil franko na vsako poštno postajo gld. I 70.
ItiipovsUi oves, zelo ploden napreduje najbolj v peščeni zemlji; 50 kil 6 gld. 50 kr., 100 kil 12 gld. z vrečo na postajo Konjice.
Razpošilja ga, dokler bo kaj, oskrb-ništvo graščine Golič pri Konjicah, (Štajersko.)	1-5
Tinct. Stomach. comp. St. Jakobove želodčne kapljice so jako dobro domače zdravilo, povspešujejo prebavljanjc in tek. Steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Kot izvrstno domače zdravilo je znan dr. Lie-ber-jev živčni lek (Tinct. chinae nervitonica comp.) — Varnostna znamka f in sidro — Steklenica 1 gld., 2 gld. in 3 gld. 50 kr. Pripravlja se pravilno v lekarni M. Fanta v Pragi. Glavna zaloga: lekarna sv. Ane v Bozenu in lekarna „pri zlatem medvedu" v Gradcu. Dobiva se tudi v drugih lekarnah v Gradcu in Mariboru. 12-40
Alleluja!
Velikonočni napeviza mešan zbor.(lahki) (štiri velikonočne pesmi, Regina coeli in Te Dcum) zložil Ign. Hladnik op. 22. Cena 03 kr.; dobe sa pri skladatelju v Novomcstu na Dolenjskem.	2— 3
I
J.
g I Singerstrasse št. 15
Wien.
zaslužijo to ime po pravici, ker jo veliko takih bolezni, pri katerih kažejo svojo
Lekarna „Zrn goldenen Reichsapfel"
Kričistilne krogljice, imnS„e univerzalne krogljice,
moč. Od več desetletij sem so te krogljice razširjene in malo takih družin je, pri katerih se to sredstvo ne bi našlo. Od mnogih zdravnikov se te krogljice priporočajo kot izvrstno domiče zdravilo, posebno pri bjleznih vsled slabega prebavanja in zaprtega telesa.
Jedna škatljica s 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., pri nefrankovani poiiljatvi po povzetju I gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: l zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zivitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. a'linfer in sicer v rilei ili pismenih, katerega je videti na
navodilu za porabo.
Bernhardov liter,
lezni. 1 stekl. H
Balzam za ozetlin
Trpotcev A ena steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trpnje i Prah poti potenju dol za
iz planinskih rož, W. 0. Bcrnliarda v Bregeneu zoper različne želodečne bo-2-60, '/t stekl. d. 1-40, '/4 stekl. 70 kr. j J. Pserlioferja 1 posodica 40 kr., prosto ; poštnine 65 kr.
gld. 20 kr. škatljica 50 kr., poštnine pro3to. 75 kr.
1 steklenica 40 kr., poštnine prosto , 65 kr.
Zivljenska esenca (Pražle kapljice) Anuleiti balzam,
steklenica 22 kr.
steklenica 50 kr.
PiiaVoPoln TlliaooV z0Pcr kašelJ it(1- 1 škatljica 35 kr., flJdMl&ll [JlilSui, poštnine prosto 60 kr.
TanotinMa pomaia i^fš:pospcžuje rast las'
prof. Steudcla posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
TTlli¥PP75ilia nictilin oni A. \V. Bullricha, domače sredstvo UlliV D1 Zaiila lilo [11111 bul proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 fl. Razvcn imenovanih izdelkov dobivajo se .še. druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjene, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — KiU|)o iljumi po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja (po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju. "90 11-12
Univerzalni piaster
Idajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgov. urednik B. Ferk.	Tisk tiskarne sv. Cirila.	(Odgov. J. Otorepec-;