157. številka.
Ljubljana, sredo 14. julija.
VIII. leto, 1875.
SLOVEN
Vi^i?     li ftSuti^J! ""A *V ^•"••••>:tl- "* f«4*     P°" Ii,r^0,». *• avttre-.Ber.ka detel« *a celo lete 16 *oid., .a pol leta 8 gole), j  J*?       4 K°,d/ - 2a UnblJiM b:ec poflfijanja na ioni m celo leto 13 j-old., si fart leta 3 fold, 30 kr., ca na n>es<™ l goKL KI kr.  Za pošiljanj* ni.
aftffifrS S Jir,Y.c:;,R ™T .30 kVR,?°2Č lesu- "1 2a taJ" ,,"el° "S '"i!" ^ 20 F<**1 14 P°' >*» 10 goid. - Za |o«pode učita, e ni JeU^«!?. d,l*k* '      4ttli*ua V'"H Zf Ljub Jano u Setrt leta 2 goid. 60 kr. M poatl „ieje»a* *a četrt leta 3 gML - Za oznanila M plačuje od četir
r . fft«p;to peat-jrata 6 kr., ee te osnanUo enkrat tiska, 5 kr. ..... w dvakrat in 4 kr. če ue tri- ali večkrat t.iaka.
Uopta* n»j K« »«■• oul ttaaJdrae. — Rokopisi ne ne nteajc — JJroUnistvu )<  \ Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši -Hote: Evropa".
gpravi-.atvo, ■    aaj       aj aa biagovol^ pogi.j»-.š :/. amacfo, o        ,     . tdiniaiairatfoie reši. je v »Narodni tiaka.-ni» v Tavčarjevi ha'i
Našs ženstvo in narodna naša ideja.
[lav. dop.] (Konoc.)
Katoliška cerkev je od njeuega početka do tedaj pokazala, da ima možgane na pra vem uiestu, koder je tivba propagando delati za cerkev. Ali jeoiiue, v političnih društvih, v kazinah, čitalnicah etc. posvetujejo se možje in mislijo, bog zna kaj 80 za večnost postavili. A cerkev, jemlje ženo v delo in mnogokrat vse, kar ho možje gospodarji 8tvarjenja" s tehtnim „prou in „con-tr«.*" važnega zaključili, vrže dostikrat lepo belolašče brez težave na vse vetrove. Cerkev katolička razborito misli: imam Ženo, imam otroka, in imam i moža, kateri slednji se vendar le enkrat nda, ker zoper žen-skiue objemajo in poljube in sitne piidige je težavno vojskovati s s, „ljubi mir" v hiši je razsodilen dostikrat. In da cerkev je še več nego pametna, ona je cel svoj zavod tako uredila, da v.se v njem žensko domišljijo nase vleče; vse tako uredila, da ima srce delati, iu pretežuje v ženskem organizmu iu kar enkrat ženskemu srčnemu čutila ugajs, tega ne spraviš tako z lahka iz oje, će le kako tako srčno reč s časom malo izpremeniš, drugače pobarvaš, imaš žensko na tej strani, dokler hoćeš. Oj cerkev je imela, ima in bode imela dober nos, ona ne študira ljudskega organizma iz knjig z debelimi očali, ona ga praktično mej ljudstvom študira iu navadno za svojo korist dobro študira in izkustva potem „ad majo-reno Doi gloriaui" vporablja. Cerkev je sprvlje skoraj same ženske brojila, a v teh imela najboljšo, navdušeno propagando za svojo reč. „Mulier taceat in ecciesia" je bilo nepotrebno izreči in če nij šaljivo tega
sv. Pavel izustil, terjal je nemogdčoost — ena teč ali mauj ne Škoduje — in da j« iuoič;<uje žensk nemogoče, to je neizrečeno dobro, — če bi le na Slovemikein nekaj ženk ue bi;a navada — di eukrat na naše lepe nciušku e pridem — nemški govoriti in misliti.
Po naših mestih in trgih govori ženstvo rado nemlki. To je nevarno, t.aj govori večina mož makaii nemški, če lu Žen stvo (lnm..či jezik vporablja, mirna Bosna potem, možje, vem da ne bodo dolgo tevto-uovali. — Ali z žono, z muterjo govori vsa familija nemški, -nemški svet prodira mej domačo Lire skoz stežajem odprta vrata,
— in slovenski narod ne išči sovražnika toliko na mejah, n v domovini v možeh, v ženskej obleki tiči največji!
Ne bodem iskal nzrokov nemškutarcuja našega ženstva, preobili so in ne amem predolg, predolgočasen postati. Nekaj jih bodem uavel, kazaje na odponioč temu zlodju; ali faktum je tu, ženstvo naše razveu kmetskega hudo nemškutari!
Izgoja slovenskih hčeia -— dolg kapitel
— penzijonati — vražje stvaritve uže zarad tega, ker dekleta, bodoči materi gre mesto tam, kjer se življenje v onih strokah vrši, v katerih boda največ enok dejansko delala, stran matere gre dekletu mesto od prve mladosti do ločitve od domačega ognjišča;
— oče — Sloven, pusti doma nemško brbljati, kakor se hoče: — mati — Slovenka se navadi od nemškujočega moža, od otrok prišlih iz naše — za cel svet neki eksemplarne šole — otroci mej soboj nemški — v šoli nemški — za boga, glava Slovenca bi mo rala biti z trikratnim ozidjeni obdana, da bi se je nemščina ue prijela.
Iu  poglejmo naše   društveno življenje
uzven familije, — uiojtiHobui jezik olikanih Slovencev, — mladeničev in mož, posebno, če je kaj nježnegi spola vmes — nemški se ve da. Iu naša beletristika itd. »temni hu mi pred očmi, ako dalje po tej poti rujem — drugokrat morebiti, ali sloveuski molje, slovenski mladeniči, ne deklauiajmo, ue debatirajmo o »Slovanstvu m e j soboj le, ue mlatimo fraz, glejmo, da si pridobimo še ue zgolj pouemčeno familijo, v boji za njo darujmo svoj „esprit", svoje kodraste ali kakove koli lase, Črne ali modre oči, v službi tega boja popevajmo, dekl imujuio, ljubimo nemškute, nič z možgani, nič s politiko javnega trga, srčno stran zgrabi j mo ženstva v službi za Bveto nam domovinsko reč. Napravimo po vodilu cerkve uašo uaroduo idejo tudi za predmet srčne ljubavi, predmet fantazije, delajmo, kakor dela na pr. renegat v Ljubljani sć svojim „harmoničuiiu" društvom. To društvo mo da več dela propagande za Nemštvo, nego en Dežman. Pustimo v naših Čitalncah resno politiko in nje razmatravanje, gojimo po večjem v njih veselo mikalno druitvo-vanje s petjem, pri kujem ženstvo tudi deluje. Poiščimo si naie neinškute v nemšku-tarskih kazinah 8 frakom; — ne udrihajmo z gorjačo po nemškutih, glace-rokovrce dajmo na roke — a tudi na jezik prav nič ukora.
Hočemo li mi Slovenci čisti pohlevni angelji biti, vsemu vdajati se V Pridobitev le enega dela nemškujočega mladega ženskega spola je političen čin prve vrste, ker če nam je ženstvo naše, imamo celo familijo našo, podpirajmo učiteljic e-n a r o d-njakinje z vsemi kriplji, (ženska učiteljica je postulat našega stoletja in jaz nijsem tega mnenja, kakor se je javljalo v „Slov. Nar."
Metel
9
Pisma iz Rusije.
VIII.
(Konoc.)
Iz St. Peterburga. [Izv. dop.] Tam grabita se za glave nekako odročno dva „muzika." Ce bi ne poznal tega mirnega ljuda in ne znal običaja, klical bi bil za policijo. A revčka se ne lasata, se ne klofatata, pač pa si voščita po svojej starej pravoBlavnej šegi veselo vstajenje gospodovo, voščita si nallelujo" v tolikej radosti, da od veselja ne utegneta iskati točno istega mesta, na katero si navadno prijatelji vtiskajo znamenja srčnega „dobro-želanija."
Tam vijeta se zopet dva druga. Kes, reje ata čedne, okrogla, ko dva soda, Sa-viujčani bi rekli, potomca rajnega Žavakega
mesarja — Dudlja. Komaj i komaj se dosežeta s svojimi kosmatuljami — cmok! Poljubila Bta ne, da h« je stresla zemlja pod njima.
Tam davite se dve uže nekoliko posta-reli zakonski polovici. „Repetitio" je povsod „mater studiorum." Kako urno, kako ljubez-ujivo sta se!
Tam klanja se „nuštncau" lenuh postopač (tukaj j'ui pravimo „franti," Duuajčani pa „Stritzi"), ravno tak nukiučanej koketi. Da bi jih zlodej z njih ceremonijami ! Kada bi bila srčna drug drugemu, a gibata se komaj i komaj od same lesene etikete! Prosti narod, bocii si kateri koli, nijsi nikdar lomil glave z globokoumnimi, resp. neumnimi stihi a la:
„Grau ist alle Thcorie,
(I ii; n ist nur dca Lebona golUner Bauui!" živi, kakor ptiee pod milim nebom, i razume,
kakor te, tudi on predobro, da „goldner baumu ne more biti zelen.
nA ti?u
Dragan! no zvedaj od mcae in foro tak „ploskih" — po leksikonu nepoklicanih ki'tikov Preširna, Borifl Mirana i podobnih — rečij, kakoršne ti svobodno pisati smem, le pod trijimi pečati. Saj veš, kako zorko gledajo na mene „božje oči" slovenskih „gaspudov".
Prvotnega Vira etemu običaju vam jaz ne morem točno povedati. Če bi bil alavj-u-ski, pač bi amele vse druge vejice Čest.tati i u k e i n:i deblu, da si ga je ohranilo. Ce ima svoje korenice v pravoslavji, ne morem lahko odpustiti pravoslavnim Srbom, s katerimi sem še v Gradci mnogo občil, da mi nij nobeden nikdar o njem nij besedice črhnol. Kes, to mi mora vsak pritrditi, kdor ima v reči zdrave pojme, res pravoslavje odllčuje ae od rimo-katoliškega  obreda  z mnogimi
od dopisnikov,  da ženska nij sposobna za
učiteljico) te učiteljice bodo z lefako roko v mlada osrčja sadile plam domoljubja, kar mož-ačitelj nikdar tako hitro ne more. Zlodej bi bil, če bi renegatstva dolgo morali zvoniti po naših okrajinah mrtvaški zvon.
S—c.
Politični razgled.
91 osanje dežele.
V ^jnbljani 13. julija. Ker so nemške novine tako lagale o pritiskanji Italijanov v Dalmaciji, posebno „N. Fr. Pr.," so sedaj tudi italijanski listi polni popisov, kako se Italijanom hudo godi. Zarad tega je italijanski minister poslal našemu ministerstvu v tem oziru vpra sanje, na katero se je iz Dunaja odgovorilo, da so vsi dotični dopini bili pretirani in lažnjivi.
Na ittr*ift.Vciji 8e Makančeva opozicija dviga v poslednjih dneh vedno bolj. V Sremu bode voljenih kacih šest pristašev Makančevs stranke. Sremski „Srbi" so imeli v Iloku hIjh(1 in so kandidate postavili. Sicer o živem volilnem gibanji nikjer nij še govora.
Tnunje drimv«1.
Iz KeMgratla pražkej „Bobemiji" o imenovanji kneza W rede za generalnega konzula avstrijskega, piše to le: nTo imeno vanje je zopet nov dokaz jako prijateljskih razmer mej Avstrijo in Rusijo. Slednje pomeni toliko, da oba dva dvora nameravata v prihodnje na vzhodu delati nenako politiko". Knez Wrede je bil do sedaj legacijski tajnik v Peterburgu in je nekolikrat zastopal poslanika v njegovej nenavzočnosti. Vzlic temu, da je ime njegovo nemško, je vendar knez polovičen Rus. Rodil se je 1. 1837 v Peterburgu, služil je prej v avstrijskej armadi in pozna točno razmere slovanskih držav".
Miištnunija posebno v poslednjem časn skrbi za povzdigo svoje flotile. V Djurdjevu na Donavi nasproti Ruščuku se je osnovala orožnica. Do sedaj ima vlada štiri bojevne ladije iu namerava založiti bojno luko v Črnem morji. Nij se torej čuditi, da turška vlada tega ne vidi rada, kako Ru-muniia pospešuje svojo bojno moč.
Pogreb botijarskega metropolita Ilariona je bil dostojen. Bolgari so prišli od vseh krajev k rakvi svojega neumornega zagovornika in naj pogumnejšega boritelja za slovansko stvar in svojo narodno cerkev. Pokopali so ga v Carigradu poleg njegovih prijateljev Aksentija in Pajsija, ki nijsta dočakala bolgarskega eksarhata v Carigradu.
francoske republike predsednik Mac-Mahon se je izjavil za razpust narodne skupščine.
Iz ilvrHnn se poroča, da je tamošnji francoski poslanik nastopil dolžji odpust.
'#'## t-i kn vlada je, kakor poročajo carigradski listi, poplačala poslednji dolg za kanone, katere je kupila od Krnppa. Vseh kanonov vkup je vlada naročila pri Kruppn 900. Jeden kanon velja torej 25 000 frankov. Ča Turčija pričakuje od teb kanonov rešenja in čudeže bojevne na balkanskem p6'uotoku, se vara.
Dopisi.
■z liHiimUu« - a okraji* 9.
jul. [Izv. dop.J „Laib. Schulztg.", organ nemških ali bolje nemčurskib učiteljev na Kranjskem, prinaša v 12. štev. od 25. junija 1. 1. spis o izidu učiteljske konferencije v Kamniku. Pisatelj omenjenega spisa poroča, pristransko, neresnično in zraveu še celo raz žaljivo. Treba tedaj to reč nekoliko razjasniti. — „L. Schlztg." namreč piše, da oni gosp., ki je referiral o učnem načrtu za dvorazredne šole, ni pravnic omenil „kako" bi se dal načrt izpeljati. — In zakaj ne? Komaj je g. R. svoje delo pričel, uže ga g. preds. prične nadlegovati, da nij pravega pota zadel. Prvič še nij bilo nič, ali ko se to ponovi, smo se čudili, iu g. R. bilje primoran svoja kopita pobrati in oditi v klop, čeravno še polovico referata slišali nijamo. Zakaj se je g. pr. tu tako prevzetno obnašal in pri drugih ne, povedalo se bo prihodnjič, ako bo treba. Vprašam le, kako se more neizpeljano delo tako ostro soditi ? Referat g. nWisiakau bil je boljši (?) O predlogu g. Č. nij ne duha ne sluha, lahko je tudi, da za njega mati „Laib. Schulztga" nij imela naročja praznega.
„Bericbt" o okr. učit. bukvami, mora se reči, bil je tako „genau," da g. pr . . . . . . ku še prašati nij bilo treba, če želi kdo besede — vse je bilo tiho — vedeli so zakaj ; mi tudi uže vemo. „Bericht" 8e je tedaj Ham odobril.   To je lepo delo!
Kako je to, da g. pr. kot urednik nLaib. Scbulztg". nij dostavil, da je moral tudi „skrutinium" preskrbti pri ožjih volitvah. — Gotovo nobeden navzočnih učiteljev temu poslu nij bil kos-kali ? Čudno je čitati v „L. Sch"., ki pravi, da se v burnej debati nij določil kraj, kjer bi prihodnje leto bila uč. bukvama. Mislim, da kdor je prinesel oči s soboj v Kamnik, moral je videti večino učiteljev pri glasovanji vstati, in z la stuimi   ušesi Blišati, da je večiua učiteljev
posebnostmi, ki kažejo prvotnost, prostoBt, starost in narodnost verskih šeg.   Mej take bi po mojem spadal  tudi  običaj „kristusn-▼anja." Mi nij samemu,  razve, če sem primoran, pisati cerkvena razmišljevauja, bila bi  taka  pisma  gotovo   še  manje všečina morda i  večini  čč. Čitateljev „Slov. Nar." (Tudi  nam  8 političnimi in kulturnimi bolj ustrežete. Ur.)   Bil sem torej nekako mora-lično primoran,   opisati   to prelepo, pravoslavno navado  „con alcune licenza ed alle-grezza,"   da-si  o   njenej svetosti i važnosti za pravoslavnega kar nič manj nijsem prepričan,  kakor  o zvišenih čuvatvih, katera vzbuja v Rimokatoličanu mehanično, nerazumljivo,  a  globoko  ukoreninena latinska alleluja. Kristosovanje traja „ex offo" samo velikonočni teden, posebno pa tri prazdnične dni;   a „tak sebe,"   rekel bi jaz,  je edinstveno „perpetuum mobile" — Rusi bo srčno-ljubeznjiv narod, se ljubijo radi. Ono je na-
vadno i spodobno mej znanci i v družbin-sUih krogih. A če si ravno siten, moreš sku siti svoje sreče tudi pri drugih prilikah. Č se spodobno prikloniš i pametno pozdraviš s „Hrittds voskrĆ8u, jej bogu ! ne bo ti odrekla, če je pravoslavna z dušo i telom, ampak odgovorila ti bo miloglaBno ,.vo is-tinne voakres" i — poljubila te bode; jer to terja od nje zakon božji. No, razume se se samo po sebi, da tudi tukaj nijsmo bez muhastih.
Ura je uže na štiri. Svet gine. SloveHni obhod okolo sabora je končan. Načela se je liturgija „svjatcuja pasoh" — blagoslov-Ijenje velikonočnih kruhov. Ljudstvo se razhaja na vse četiri vetre uže precej otemne-lega Petrograda. Težko uže čaka srečne minute „razgovenja" — oteščanja, okrep-čanja blagoslovljenim jel6m i pilom, katero traja do jutranje zarije.
za to, da se uč. bukvama preseli v Kamnik. Kdo je to glasovanje potem, „postavno" se ve, predrugačiti hotel, „L. Sch". sama dobro ve, ali povedati si nij upala.
To vse je „alles zur Einrichtung der Gesetze"! Končno se prosi „Laib. Schulztg", da blagovoli vse tiste učitelje naznaniti, ki so bili tako predrzni, da so se hoteli „gesetz-widrig" obnašati, in drugič, da ona posebna pravila sestavi in natisne, katerih namen bi bil, učitelje podučevati, kako se morajo pri takih priložnostih obnašati, da ne bo „gesetzwidrig".
Iz CloreiljBkeffia 12. julija [Izv. dop.] nImej vsacega človeka za svojega sovražnika, ako nijsi do čistega prepričan o njegovem blazem značaji". Tako, ali vsaj podobno se je izrazil uže pred par leti znan slovenski pisatelj v „Slov. Nar." Mislil bi človek sam svoj, da so minoli oni nazori temnih in tužnih vekov, ko je bilo izdajstvo iu skrivno vohunstvo mej ljudstvom ena glavnih m oči j neusmiljenih samodržcev.
Da temu nij tako, opozoril nas je zadnji dopis iz Gorenjskega in žalostne občutke v nas obudil. Kaj je namen, in kaj dosega tacega ravnanja, lehko je vsakemu razumnemu očito. Vedno in vedno so se godile krivice splošnemu ljudstvu — bilo je le tr-pinec — deloma po vladah, deloma po od vlade protežiranih korporacijah in posameznikov. In dan denes? Kratijo se tu ali tam pravice, kjer je imelo prej ljudstvo prosto roko in povoljno uživalo dobiček svoje zemlje. Kratijo se pri nas na Gorenjskem bi rekel splešno jasnć določbe postav in redov, katerim smo vsi jednako podvrženi in ki so vHiin enako svete. Vsa ta kračenja vzbujajo v ljudstvu neko dosedaj še bolj Rkrito nevoljo. Vzdramil se je tu in tam, ah premalo jih je še vzdramljenih, kak duh k narodne) zavesti in hrepeni z plamtečo dušo po vzbuji celega njemu sorodnega naroda. Vse te nevolje, vsa ta navdušenja, vsa ta „Btrast" mora biti opazovana, ako mogoče uže v klitji zadušena.
Ne bi nas pa peklo izdajstvo toliko, ko bi ga opravljalo tako osobje, katero je očitno za to postavljeno; le to nas peče, ko sedimo, misleči pri prijatelju bodi si kmetu ali rokodelcu in tožimo o zleh pravičnih in krivičnih, ki nas tarejo po prijateljsko in ko mislimo, da smo se utežili se svojo potožbo — zadamo si novo bolečino od one še huje skelečo.
Ali bomo blagoslovijali izdajalske pri vrženike in one gospode, ki „viBoko" in v „česti" nad nami stoje, ki nevedno ljudstvo, kateremu je najgnusnejši pot dober za dosego malega dobička, k takemu ravnanji zapeljujejo. Namestu, da bi neki gg. po svojem vzvišenem poklicu mirno čuvali zakonitost in red mej ljudstvom, izročenim sebi, dajali nekračeno pravico v vsakem oziru, ne delali opravičenim idejam toliko zaprek; zapeljujejo ga v mejsebojno nezaupnost in hinavstvo, in bi mu s tem radi zatrli tako obilne blage čute, ki jih ima slovenska nravnost. To so nasledki vašega skrivnega izdajstva, ki dela žalibog opravičen stavek, stavljen v mojega spisa.
z s četku
Domače stvari«
— (Na ljubljanskoj gimnaziji) je naredilo te dni izmej 29 učencev maturo
16 učencev, 5 jih more črez dva meseca maturo ponavljati, dva črez eno leto.
— (Nemška nesramnost.) Tukaj-šen slovensk list poroča, da je nemški profesor A. Heinrich, isti, ki je nekdaj Kranjsko imenoval nSchweineland," pred svojimi šolarji rekel, da črez 100 let ne bode na Kranjskem nobenega Slovenca več. Mi tega ne moremo lehko verjeti, kajti, ko bi nam bil tačas, ko smo mi bili v višjih dveh razredih ljubljanske gimnazije, rekel kdo nemških profesorjev enako nesramno insult >, bilo je energičnih fantov dovolj, da bi bil ven vržen.
— (G. Franke) izdeluje sliko pokojnega prvega nrednika „Slovenskega Naroda," A. Tomšiča. — Tadi spominek je v izdelovanji pri kamnoseku g. Camernikn v Ljubljani. Pri postavljanji slednjega, tja v jeseni, bode menda treba misliti na večjo narodno slav nost.
— (Društvo „ Edinost") je imelo v nedeljo sejo, v katerej je sklenilo, vendar le izdajati od 1. avgusta naprej svoj časnik.
— (Tržaški Škof) Dobrila bode 15. avgusta slovesno v Trst prišel in prvo škofovsko opravilo opravljal 18. avgusta, mašo ob cesarjevem rojstvenem dnevi.
— (Imenovanje.) RiČunski praktikant H. Knez je imenovan za provizoričnega asistenta pri deželnem plačevalnem uradu v Ljubljani.
— (Vodnjak v „zvezdi") v Lub-Ijani se te dni popravlja. Zabila se je namreč zaradi čistejše vode in da se spod nji del ozidja ne bode poBipal, v temelj velika trdna kad brez dna. Ker uže govorimo o tem vodnjaku, naj opomnimo, da bi bila pač prava krasota „zvezde", ko bi mesto tu postavilo v lepem, tehničnem slogu zidan vodnjak, kar bi vsaj nekoliko nadomestovalo fontaine, katerih je mnogo v manjših in glede prirodne krasote manj obdarovanib mestih na vsacem, najmanjšem promenadnem prostoru.
— (V novej ženBkej kaznilnici) v Begunjah na Gorenjskem je dosedaj samo še 24 kaznovank, ki obdelujejo polje c. kr. kaznilnice in k posestnikom na delo hodijo. Kadar se bode graščina prezidala, do dru-zega leta, bode tu prostor za 400 kaznovank. Oskrbništvo imajo tu usmiljene sestre.
— (Sn eg) je pobelil te dni kljubu vsem pasjim dnevom planine naše. Grintovec, Kocino, Ostrica — so beli. Zato je mrzla sapu popihavala preko Ljubljane.
— (O pogozdovanji Krasa) se piše nSoči", da po drugih občinah, kakor tudi v Komnu, kjer se je lansko leto in letošnje drevesca zasajalo, se je pogozdovanje izvrstno poneslo; tudi lanska i letošnja drevesca čvcrsto rastejo, res v pravo veselje vsakemu opazovalcu. Da se je druga leta kultura slabo obnašala, temu je bila kriva neprizanesljiva suša, pa tudi slabo kopauje jam. Jame bile so morda 2 palca Široke pa 2 globoke; gosp. M. Svaru gre vsa čast, da se on trudi, da se kolikor mogoče si. glavarova i g. gojzdarja zaukazi glede pogoj-zdovanja točno izvršujejo, kajti le tako bode moglo pogojzdovanje Krasa napredovati, nam in našim potomcem v korist in veselje. Aii dokler bodo županstva temu nasprotovala, ne bode kruha iz take moke. Bog živi Ko-menskega g. župana, ki dela v izgled vsem
drugim Županijam na tem polji. Le tako naprej, in kmalo se bode videlo sad pogoj-zdovanja.
— (Veliki „Zemljevi d" pokne-žene grofije goriške) in gradiške s tržaško okolico, katerega je narisal c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod France Vo-dopivec in izdal deželni odbor goriški, se dobiva v deželni pisarnici v Gorici po dva goldinarja.
— (Unesrečen kranjsk izseljenec.) Iz sv. Helene v kraji Montaua na meji države Minesotta v severuej Ameriki se poroča tukajšnjemu „T." o žalostnej osodi necega kranjskega izseljenca sledeče: Nek Gorenjec, po imenu France Margel, po domače Cajhnov iz Crešence pri Kropi, je v amerikanskih pralesih oglje žgal in si je bil uže prihranil precejšnjo svoto, več tisoč dolarjev, katere je nosil vedno pri sebi. Dasi-ravno so ga svarili prijatelji večkrat, naj svoj denar shranjuje na varnem mestu, vendar je močni ogljar zanašal se le na svoj nož in revolver navzoči kacim sovražnim napadom. Ne davno so nesrečnika našli blizu njegove kope zvezanega z razbito čre-pinjo. V njegovem stanovanji so našli še v denarjih 1150 dolarjev. Ujeli so uže 3 morilce, a četrti jim je utekel. Ker v ondotnih krajih nij še rednih sodišč, bodo gotovo zločince saini sodili in sami kaznovali po svoje.
Razne vesti.
* (K ogerskim volitvam.) Dokaz, da imajo ogerske volitve i vpljiv na industrijo, je sledeče. V Liebigovej tovarni Čel-kej je bilo samo za letošnje volitve naročenih za 180.000 gold., blaga na bele, rudeče in zelene zastave.
* (Gora, ki s e maj e.) Poročalo se je, da je bilo koncem pretečenega mesecn na Francoskem veliko deževje. Vsled tega se je v Clermont sur-Lauqnet na južnem Francoskem neka gora čudno omajala. Dne 25. junija je neki pastir zapazil, da povsod korenine pokajo in je prestrašen bežal s rvojo čredo raz goro. Od tistega časa se strmo brdo navzdol posiplje in cele velikanske grude z drevjem vred se pregibajo navzdol. Tako postajejo goljave in velike skale se prikazujejo, katerih nekatere se lnščijo in drevje lomastijo. Nek pot je za 20 metrov premaknem
* (Vladar) male nemške državice Liechtenstein, Jovan, je na priganjanje svojih 15 „narodnih" zastopnikov prisiljen bil, svojo „armado", obstoječo iz 90 mož in enega tamborja, razpustiti, ker se dajo bolje na polji porabiti za delo. nego da za malega mogotca vojake igrajo. Kedaj pride čas, da bodo tudi vsi veliki vladarji tega posnemali ?
* (Svinje) so raztrgale in snele svojega lastnega pastirja v Trutenavu na Pruskem blizu Dauziga. Pastirju je bilo slabo prišlo, pljuval je kri in omedlel; svinje so prišle, lizale kri in s tem dobile tek na njegov život.   Snele so ga do kosti.
* (Iz Amerike v Evropo.) — „Pov-sodi dobro, doma najbolje," to je uže Btar pregovor, katerega naj posebno izseljenci v Ameriko dobro premislijo, kajti, da to nij baš obljubljena dežela, dokazuje ta okoliščina, da se jo v enem samem letu, namreč v minolem, vrnilo iz Amerike v Evropo — 441.000 izseljence/.
* (Sramežljiv-, m i s i j o d a r i c a.) An gležk časopis pripoveduje to-le: Neka izobražena dama iz Penns:lvamje, po imeou Aua Culver, odpotovala jo ua Fldši-otoke, da bi tam postala misijonar.ca, ali premislila si je, in potuje užo v svojo domovino nazaj.  Zakaj?   Pripoveduje, da je v njeno
nedeljsko šolo prišlo množico mož, žen in in otrok obojega spola, ki so pa bili popolnem nagi in le okolo vratu so imeli na trakovih nabrane svinjske zobe. Ana <'ulvetje vsled tega rekla onim, katere je hotela podpirati pri njihovem svetem poklica : „še potrehnejše, nego je vpeljava krščanske vere na Fidši-otokih — je posebno vpeljava stare in potrebne obleke."
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
RuTalesciere h Barry
28 let nie je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-
rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i atrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Mlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, Dtotnoft, diahet, trganje, shujšanjo, hledičico iti prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojnižino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, cdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Urč, grofinje Castle-ituart, Markize do Hrehan a mnogo družili imenitnih )Bob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalnv. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodonji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo prt vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. W ur zor, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, li. decembra 1842. VaSa izvrstna Revalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutnice in vodenico. Prepričal sem se uam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry /soatransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec M o n t o n a, 1 st ni. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je užo bolehal 8 tednov za strašimo bolečinami vnutic jeter, ter ničesar ponžiti nij nogel, je vsled rabo Vašo Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor uedicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,BerlinerKIinische Wochenschriftu od H. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-t>icau (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vBa zdravila n j sn bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje >zdravila popolnoma v 6 tednih.
St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorf, na dolgoletnem bolebanji glavo in davljenji.
Št. 64.210. Mark izo do Brehan, bolehajo sedem liit, na nespanji, treslici i:a vseh udih, shujšanji in liipohoiulri ji.
Št. 6f>.715. Gospodični do Montlouis na nepre-Davljenji, nespanjl in bpJianJL
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Vara/din, na pljučnem kaalji iu bolebanji iušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.070. Gospoda Gahricla Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akadenuje dunajsko, na ikoro bresnadejnl prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Barona Sigmo lOletue hramote na rokah iu nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat točneja, nego meso, ter io pri odraščeuih in otrocih prihrani 50 krat več na jeni, glede hrane.
V jileba-ttih pnMevk v •      funta 1 gold. 50 kr , . 'tint ii gold, 50 kr., * :'u:»ta 4- gold. 50 kr., 5 tun--> LG gold., 13 £iii:tvi.  80 l -'i- i'4 funtov £6 gold., EitfvaleMiere-Biienlten v puiiaah & 2 gold. 50 kr. .j i g>>ifi 50kr. — &eval»*oiere-CTn o c o 1 at eo v prahu
ploščicah --.s 12 '.io 1 gold. 'ir., 24 taa 2 gold. >0 «r., 4-8 tu« ■'■ i.'o!d. 50 kr., V nrahu ca 120 t&j > guld., ta 88«* ♦.»;.> DO <o'ui. --   ift r'76 tas 36 gold.
rudajo: Bar rj d U Barrv m Ootup. na Da« -.».M. Wnl1£li.eHK>»«a«' \ v IJablJnui Ed. 'lulir, t kradel b rut je Otoranimevr, v Ina-n^uka Dieohtl A F-aah, v  Celovel P. Birn-
bichnr, v ILonftl Lndvig Mflller, 'Maribor* ML Moric. v Hertuiu J. B. Htockhausoo, v KairrrlMi v lekarnici usmiljenih sester, v «>r uovi«>tli pri N. Šnirhu, v Oiekn pri Jnl. Davidu, Ifkarju, v Gruden pri bratih Oberranz meyr, v 'I cuicivarii pri Jos. v. Papu, mvBtm-mu lbkurju, pri <J. M. Jabnerjn, lekarju, v Varni* «11 n u ori lekarju dr. A. Ilalterju, kakor v ;art mostu pri bobrih leKar^L t;i ipucori jakih trgovcih; tudi rnzpoii!ja dun«jatk>:. bita na -ne kr .>" •.<•« poštnih
Naznanilo prodajalnice!
Tovarniška zaloga platna in novosegnega blaga
Vhod skozi „Alserstrasse",
je sklenila, svojo izdelke, no več kakor dosedaj iz-ročevati lo prodajalnicam 27 krajcarjevim, toiuuč preskrbljevati prodajo v velikem in na drobno sama, tor določila za vso predmoto enotno ceno /.a l kos 30 vatlov za gold. 7.00. tucat z 12 kosi za 8 gold. in sicor sledečo predmete pravobarvanega porkalina po .'50 vatlov, batist, jaconote jn mouse.ine, novo-šegno robe za obleko, škotske in gladke barve, vol-nata  preja,  holandsko,   belfaško in domače platno,
beli si rt ing in šiffon na srajce, žnorice in barvani parhant za obleko, angleška platnena roba za domačo obleko, bela dvojtkanina in damaškova roba, barvani posteljni kanafas, beli in rumeni nanking. pisana roba za meblje, bela obrobljena zagrinjala, damaškovi in rivujt kaninovi robci. Daljo tucat 12 bolih robcev od rumburškega platna, naj finoji, Žepni robci • d batista z barvonimi obrobci, aervijeti od dvojtknnine in damaška, belo in barvane čisto platneno desert, turške pike obrisačo, batistni in kotonni robci za na glavo, barvene in plave, gospodsk.« žepne rutice, in vsi v to stroko spadajoči prednuM i.
Naročila iz dežolo se baš tako vestno in pošteno izvršujejo, kakor bi se izbralo osobno a. kar no dopado, bo takoj vzemo nazaj.
Adresa je:
An die Fabriks-Niederlage,
Koeliga.<4!H<'  :iO  i ii %Vi<>n.
NB. Za poskušnjo razpošiljamo tudi polovično
koso lfi vatlov in pol tucata 6 kosov.
(nO—19
i A^KV tOTZA	13. julija	
(Izvirno   •. e,;r »';,•■..••	i/oro<vi.,w	
Enotni a.-/., uoig v bankovcih	'. 70gid.	85
£notm dri. dolg v srebru	»a „	46
	■ ii2 „	75
Akcije narodne Danko	<>:i7 _	—
Kreditne akcij« ....	2.0 „	f>0
London .......	111 ,	45
		87"/.
G. k. jekmi .......		24
Hronrn ...... .	. 100 _	70
Dr. i r. ■>engila
Brezova mast ali balzam.
Užo vegetabiličui sok sam, ki kaplje iz breze, ako ao rlrovo navrta, jt> od pamtiveka znan, da je n a j zn a m o n i t ej s o lepotično sredatviv; ako sn pak ta sok po znalčevem predpisu pripravlja kemičnim potom v balzam, takrat šn lo dobi skoro čudotvorno moć. Se li namaže n. pr. /.večer obraz ali koža, olupi n«> užo takoj drugo jutro kožu, ki |»o»ij»ii<- vt*lc«l tega in-lii in nježnu.
Ta balzam lika v obličji vse gube in ko-zavo liso, tor mu podeli mladostno barvo. Koža postane bola, nježna in čvrsta; kmalu izginejo i pege, žoltino, ogerce, nosna rudo-čina, zakožni črvi in vse drugo nesnage kožne. Cena 1 lončka s priloženim navodom 1 gold. i>0 kr , po pošti 10 kr. več. Da I>uuuji pri g. Filipu \eii-Ooin-ii. lekarji, na voglu: „l'ianken- uud Spiegelgasse" ; dalje ga pru-M daje šo v G rade ti: H. KiolhaUBer, Sporgasse; 1 v Zagrebu: S. Mittel"bach, droguist.
Mšgr Slučajno in prilično nakupovanje!!!
Ker moram prodajalnico svojo izprazniti le na kratek Bas, bodem razprodaja! od I 3, Julija do *»). avgllsOl
celo moje
(245—1)
novo skladišče blaga za obleke
po ja,feo zza-Ižsiriili cenali.
V obilno nakupovanje vabi na j ulj ud ne je
Ir.  WAI^ERTKO,  glavni trg, št. 7.
tJrtltlllO ■ ■UZIlltlltlO.
14. julija 1875. l*ocl   varstvom:   Ant. Debevoc iz Brezovice, zaradi zapravljivosti. Varuh njegov je Jos. Suhadolnik,  iz Za* bočevega (Vrhnika').
BJunrll v M ubil J »nt
od 10. do 12. julija: Fr. Plovnik, 25 1., na psoa-abcedu.
— Josip Grabek, doto c. kr. telegraf. Bluge, 4 mes., na driski. — Karolina Biederman, trgovčeva Boproga, 251., na progres. paralyse. — Pr. Kunavar, sin hišnega posestnika, 28 I., na možganskem mrtudu. — Val. Hribar, gostač, 70 I,, na starostnem oslabonji. — Ana Kmalceva, hči c. kr. vrhnega sodnUa, 20 1 , za tifusom. — Jarnej Gosar, delavec, 0u 1., na ranjenji, — Jos. Jev-rejnoft', tleto zasebnika, 28 ur, na osep-nicih.
ViaJCl.
12. j ul i j a:
tfvropa: Pirkor iz Beljaka. — Ker-ber iz Dunaja. — Costa iz Trsta.
Pri inniu : Kristan iz Dunaja. — Timeus iz Trsta. — Silvestry iz Keke.
— Storbcnik, Lauter, Albin, MUlor iz Trsta.
Pri Malifil: Wolf iz Dunaja. — Lob iz Gradca. — Straub iz Dunaja. — Schorn iz Kranja. — Pibler iz Dunaja.
— Feroles iz Trsta. — Bartelme iz Kočevja.
C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica v Gradci.
C. kr. priv. vzajemno zavarovalno društvo proti ognji v Gradci zavaruje premakljivo in nepremakljivo blago   vsake vrste  pl oli Oi»llJi:  na kar
podpisano vodstvo sedaj pri bližajoči se žetvi p. n. gospode gnintne posestnike zarad zavarovanja
poljskih in senožetnih pridelkov
proti obliji posebno opomni.
Zavarovalne ponudbe sprejemajo se pri \ orisi \ u v im rćtclcil v lastni hiši (Sackstrasse štev.  20), pri zastopništvih v  IJ uhlja n i in 4 Vluvcil.
kakor tudi pri okrajnih zastopništvih, kjer se vsa opravilna razjasnila z največo uljudnostjo podelijo.
Vodstvo
vzajemnega zavarovalnega društva proti ognji
(244—1) V     ■•!»«!« n.
O 65
63 63
bs rt>
Z- v.
P. a 5 i
5* o* eg <r B< S' H
B c i
H Z! S5*
? e
M*
CB OB .     " (=.
c   E. n
Sp g es
«£. S6 6»
«—» p
t— rti OJg tO
I O P o V ce. 13 -.1?
= *
E c
- c
FfrS
!B*f S It
•a g-t— CD *- „ 2.r- r-        a- g
't* c c c+ *-B
B-i E ° " i
<_.     t. o
B _.ho
B E * ©
s. z w
I"-g
<b'«T"" ce l—i • -■ a t? S
65  (B  El o
cz3 o
So
g-
pa-
CD
2t ^
C 1
I
?r
a! •a i
B ! 5 I
S i p'
c _
ET   « §: S'
r* — cr 5. CD EE    g- <j
n. i. s
t—' ™. C
S- < S «=:
9 5 d t— " o< <= C K t= z   ^   — ■
HV* sr 5 fr n' ...
^ BS C M
Pa £3
511 "g
05 § E- >r ČT p.
v-
tr1
DO i— ^ ■—
<P Ci:S 7
•-3 o 2 A
5 t? K^:cr cr.
~ SE-     © po 2T
iS -i b <J B
(j O B 9
ce i. .
o
80
erj
e
7T
V-63
si "e C a t*
3 S c
B. K'
ce C3
jr; p ?r
je.i2'. J b
»T* ®  C- CJ. -
ć b g P .
5 -. si v 5
'   h-1 ? S
<» rt 9^ 63
C. ~
te ž.      H "
6 iii ft
pr
d rt ce
p *o
S" c C s
rt (»i
cr
M
J g ■i
C ce
W 2 B; rt
cr P-
rt 14. cd
E'«H. 2.
» g. cu cd rt rt. ce "
sr rt rt z
^      ce. ?V
Cr. "
g1**!! g. 3 e Sr v
i s£
rt   ^- c_l.
rti CD —• o<»ig
& 5' 3.
[SI
H* o* m
P 5
»-d
B P3 če. rt
9 H SI
■  1:0 >—6)
Icrf.o g« lil
CE. i—I t— ^
ga
Ig f| g5 P B -
tjt pr t=r ce
w m
-•a-B-IIf tli
2
B  ~ C3
63 ° 2 rt -   B-fi °rS 5? d ©
S2. rt
SE = 2. o«
rr—ff o-
6r ca
63 o.
KI-S 9 F?«
oc
»r£; p <£E.
£5
■ 2 * I
Ml Cd
S B*
sbi 5 3.s.° a
te-P* g čT ™
e © N B te £T »s  63 .H -
- M"* B*
P! &o
o P-&o
tras «2. »:
< p
O* — -
s
§
Ji
g 9
P3 "t
3
2.
•—■-o o o
ci> <l
31 i2 n
•i, c;
ii iiiiiiiiti
IBP
. t**
CD    J m
< X g
o   I -
■š: t-r
S" H
CD P*.
Aid*/**:«!] in ureduiu. Josip JnrćiG.
Lantniiitt      u«*k r>ii.ruaae tlakam«