297 štnillL
I HUM funti. a.lmln Hl?.
- 1. leta.

.Sruvnnlri Narod* *«l|a p* paiHi a Avitro-Ognfeo:                                         m NflaSfo:
Orio tato ikupftj aaprej      .   K 30— I c*> loto mpr*   .   .   .   .   K 34'—
H nestc    .         •     .   .    .   2-50 | ćelo leto aaprsj   .   •   .   •   K 4a—
VpraSanjera glede meerttor te naj priloži za odgovor đopejnfc* aH maraka. »>rarmUtv« (spodai, dvorliče levoh KmdUra «Moa it. 1. t#i*fe* *L ti.
■MnM w fsj&Ma)o  po BorftMfvMn  prostoru   \tt  stoer i  1  nm  visok,  tct
18 am Mrak prator: enkrat po 8 vi«., dvitat m 7 vtm., trfkrat po 6 v.
Poateno {mmk prostor)   16  vttu,  sarte  fn  zahvale  (eaak  prostor)   10 vin.
Pit veCffh Inaardfah po dogovoru.
leti Bartčartf aaj aa«)t]a iirotniM ređaa   ^T •• sMfctamltl. IH la saaK> si—ft sarttfte trtz aottatve ieiar)i te ae aareao fikaksr ozirttf.
„■•rotaa Makarma« teleto« M. Si.
.Slorcnaid Narod- vtlji v af***!«** dostavljan aa dom ali ča se bodi pooj i   ^j.h
ado itto nape)   .   .   .   .   K »— I Cetrt leta    .      . fri^2    ,    f^# pol leta       .......14*— I na metac    M      .   •   .   .    ,   2*30
Posameina itevilka velja 12 vinarlev
Dopisi na) sa franldrajo. Rokoplsi se ne vrstajOh UraJmlatro: Koafiova alioa IL S (v L nađstr. \tro)t telafom ft M
Posaiai ? Bresto utrotei
Ves svet z napetosuo pricakuje, kaj poreče ententa na predlože in pogoje. ki so bili stavljeni v prvih mirovnih sejah v Brestu Litovskem. Mirovna pokajanja med centralnimi državami in bolj>eviki so prekinjena do 4. januarja, da »irmfo narodi, katerih vlade se tukajšnjim po-gajanlem o splošnem miru še nišo pridružile, možnost podućiri se o sedaj postavljenih principih splošnesa. rniru.e
2e iz teh besed ruskih delegatov je razvidno, da se je koufercnca v Brestu Litovskem pričela v znamenju s p I o š n eg a miru. Ali se bo v tem znamenju tuđi končala, je drugo vpraša-nic. Iz izjave ruske delegacije da se morajo pogajanja po preteku lOdncvne-ga prekinjenja. torej po 4. januarju. pod Tsakim pogojein nadalievati, je razvidno, da so boljševiki odioOeai tuđi %a. separatni mir, ako bi se er,-tenta do doznačenega termina ne pridružila pokajanjem, oziroma ne odobrila postavljenih  naČel.
Najnovejša porocila iz Đresta Li-tovskega potrjujejo, da se med centralnimi državami in boljševiki pripravlja vse. da bo mogoče v najkraćem ćaso skleniti posebni preli mi'narni m i r, ako se ententa ne pridruži pokajanjem za sploSni mir. V koliko bo ta separatni mir odgovarjal sp!o*n;m mirovnim načelom, ki jih je postavila boljševiška delegacija v prvi seji mirova ne konference, je vprašanje. na katero v trenutku še ni mogoče odgovoriti.
Boljševiki so postavili šest princi-pov, ki naj tvorijo temelj za definitivno likvidacijo svetovne vojne Ideja, ki je podlaga tem načelom, namreč, da je mogoč le sporazumnu kompromisni mir. Je bila od centralnih dr-xav vsplošnem priznana. S tem so predvsem ravrnjene zaliteve aneksi-lonistov, ki hočejo mir za centralne države le na podlagi evropejsKih vojnih uspehov in s stališča gospodarskega in Fojaškega zavarovanja.
Vposameznih nacelih pasta ši boljSeviški program in program ceu-tralnih držav precej razrazen In v eni glavnih mirovnih točk. glede samoodloč-be narodov, v naravnost diame-tralnem  nasprotstvn.
Boljševiki odklanjajo aneksije in nasilne prilastitve. Kongres bolj^eviških sovjetov je dne 9. novembra izjavi!, da je aneksija vsako vtelesenje mnle sla-botne narodnosti v veliko mogočno državo brez njenega soglasja, pa tuđi ▼sako nasilno držanje kakejra ljudstva po kaki državi in branitcv plebiscita ter prava* da si vsako ljudstvo izbere po ltstni volji politično formo vladanja. To široko interpretacijo nasilne prilastitve je boljSeviška delegacija v Brestu Litovskem zopet reducirala, rekoć, da velja pojem aneksije le za pokrajine, ki so bile med vojno zasedene. Zahtevala pa je, da so morajo okupacijske Ćete iz ta-kega ozemlja v najkraišem času odpo-klicati. Centralne države so načelo miru brez aneksij v tem zmislu odobrile, glede odpoklica čet pa so se postavile na stališče, da je to predmet mirovne pogodbe same in ne morda čin, ki se naj izvrši pred sklenjenim mirom.
Obnovitev politične samostojnosti narodov, ki so v tej vojni zgubili svojo samostojnost, centralne države odobra-vajo. Pripravljene so torej obnoviti Srbijo in Crno goro, Belgijo Jn Romunijo.
Oštro pa si nasprotuie stališče bolj-Sevikov in centralnih držav glede načela samoodločbc in varstva narodnih manjšin. Boljševiki zahtevaio, da se mora dosedaj politično nesamostalnim narodom zagotovitt možnost da z glasovanjem sami odločijo o pripadnosti k tej ali oni državi, oiiroma o svoji bodoči samostojnosti, za ozemlja z narodno mešanim prebivalsrvom pa »a-htevajo mednarodno urediicv manllin-skega prava. Ta načela se tičejo predvsem poljskega, češkega in jugoslovan-skega ter alzaško - lotarlnškega vpra-šanja. Centralne države priznavajo U princip lc glede onega ćela poljskega naroda, ki ima danes 2c svojo državno Samostojnost, torci glede nekdaoie Ra-
ske Poljske. To označuieto na ta naCin, da izključujejo od pravice samodoločbe tište skupine, ki državno nišo tdanes) ftamostojne. medtem ko boljševiki za-htevajo samodoločbo za narodne skupine, ki pred vojno nišo b;le politično samostojne. CeSko, jugoslovansko, rusinsko. alzaško - lotarin^ko vprusanje pa smatrajo centralne države za svojo notranii zadevo. ki jo vsaka država s svojimi narodi re^i »samostojno. ustavnim potom*. Ravno tako odklanjajo mednarodno varstvo nacijonalnih manjšin, češ, da je to bistven del »ustavnega, samoodločbenega prava narodov« in da vlade centralnih držav to rsaćelo itak Že same u\ eliavijaio, kjer je praktično iz-vedljivo.
Orof Czemin se ie 5 tem svojim sta-JiŠčem postavit ne le v nasprotstvo z deklaracijo slovanskih delegacij, tcmvcć rudi v naprotstvo z nainoveJSo diploma-tično zgodovino monarhije, ki ie še v pogajanjih z Italijo 1915. priznala ne Ie samoodločbeno pravico italijanske narodnosti, temveč tuđi vmešavanje itali-janske države v notranjc narodne za-deve monarh^e. Postavil pa 5e je (in to brer ozira na možnost, ali priđe med boljševiki in centralnimi državami do separatnega miru ali ne) tud! v nasprotstvo z enim glavnih predpogojev traj-nega miru. Kajti, če nai mir brc.r aneksij ustvari geografično staro evropejsko karto, pomenja odklonitev principa sa-mood!očbe tuđi restitucijo političnega in narodnejra statusa quo ante. ki je bil baš glavni vzrok sedanje svetovne vojne. Priznati mir brez aneksij in odkloniti samoodlovbo narodov, se pravi, vrniti Evropo ^tari mizeriji, starim sporom in prepirom. se pravi onemogočiti, da bi bilo človeStvo delcino sadov rtrašne preizkušnje sedanjega časa. Posebna težkoča nastane vsled stroge odklonitve samoodločbenga prava iudi za Boigari-jo, ki se baš pri svojih aneksijskih načr-tih sklicuje na »amoodločbcno pravico prebivalstva v Dobruozi, v Macedoniji in v srbski Moravi. Kako Je v ostalem razumeti načelo, da naj vsaka država resi vprašanje pripadnosti »v danem slučaju s svojimi narodi samostojno ustavnim notom« in da tvori varstvo narodnih mamšin »bistven del nstavne-ga samoodločbenee:a prava narodovc, je razlagal že ministrski predsednik Seid-ler. V praksi se to načelo irvaia tSko-le: Mi Jugoslovani zahtevamo uresniće-nje deklaracije. Ustavni forum je parlament, kjer imajo Nemci po krivici veči-no. Ta krivična večina našo zahtevo gladko odkloni in nas še pritisne k tJom z nemškim državnim jezikom itd. in vpraSanje je »v danem slučaju re§eno^f načelo izpeljano — pa seveda ad ah-surdum ...
Diferenca med boijSeviškimi načeli in starščem centralnih držav ob^toja tuđi glede kotitribiicii. Bollševiki odklanjajo povračilo vojnih stroškov. Centralne države hočejo, da se tuđi vojnih po-škodb, ki so bile povzročene v tujem ozemliu, ne plača .
Glede kolonij je interesirana le Nemčija, ki rahteva brezpogoinn povr-nitev svojega kolonijalne^ra o«ein.*ja in se glede izpraznitve koionij od sovružnih okupacijskih čet postavlja povsem na stali^če prve ruske točke. Pravico plebiscita za kolonijalno preNval?tvo Kemija odklanja, če$. crnci v kolonijah so itak že 1 dejanji pokazali, da hočejo na vsak način ostati pri Nemc^ji.
Velepomembno ie. da se v ruskem predlogu ne nahaja nobena zahteva po razoroženju, oziroma poodpravi mili tari ima, kar je vendar eden glavnih principoir socijalistične revolucije, pa tuđi danes že tuđi zahteva vsega ci-viliziranega človeštva. Boljševiki oči-vidno smatrajo vpraianje militarizina sa notranjo zadevo vsake posamezne države, s Čimur bodo gotovo silno razočarali pacifiste celega sveta ter dali en-tenti novo orožje v roko.
Vesti, kl prihajajo v zadnjem čašo te Anglije. Francije, Italije in Amerike, ne pripuSčaio glede pogajanj za s p 1 o S n i mir nikakega opitimtzma. Ententni dr-Žavniki bodo gotovo izrabffi na eni strani nasprotstvo med načeli boliševflcov in načeli centralnih driav, aa drmgi stra-
ni pa dejstvo, da se navzlic temu na-sprotstvu pokajanja v Drestu Litovskem energično nadallujejo ter bodo tr-dili, da so principi postavljeni v prvih dveh mirovnih sejah le kulisa, postavljena od boljševikov, da za njo sklcnejo sei)aratni mir. Bojimo se da bo 4. januar potekel, ne da bi se pojavili za-stopniki entente pri zeleni mizi v Brestu Litovskem. Bližamo se separatne-m u miru z boljševičko Rusijo. od splošnega miru pa smo morda še jako oddaljeni. In niti o »eraratncTn miru še nimamo gotovosti, ali bo držal. kajti povsem neurejene so >e prilike na Ruskem !n nikdo ne ve, ali bodo mogli boljševiki tuđi izpolniti, kar bodo v Brestu Litovskem podpisalL
Pogajanja za separatni mir.
Dunaj. 28. decembra. (Kor. urad.) V Brestu Litovskem so bila dne 28. decembra dopoldne končana provizorična pogajanja glede onih točk, katere bi bilo treba tuđi v slučaju, da se sklene splofen mir, urediti med Rusijo na eni strani in zavezniki na dnigi strani. Glede cele vrste tozadevnih vpra§anj je prišlo, kakor poroča korespondeneni urad, do sporazuma v temeljnih principih. Poleg političnih vprasanj so prišla na razgovor tuđi pravna In gospodarska vpraSanja ter je prišlo glede teh vprasanj do sporazumne ureditve, seveda pod pogojem, da obojestranski zastoji te ukrepe urede.
Predvsem je bila dosežena obnovitev vsled vojne prekinje-nega posodbenega stanja. V pravnem, kakor tuđi v jrospodarskem oziru naj ne nastopa dežela proti deže-li slabše, kakor proti katerekoli tretji deželi, ki se ne more sklicevati na pogodbene pravice.
Postavila sosenvojne stro-Ike in vojne škode pravila, tako posebno glede izpusta in povratka vojnih vjetni-kov in civilnih interniran-c e v, glede katerih točk je prišlo do princlpijalnega sporazuma.
Tuđi je prišlo do popolnega soglasja glede takojšnje obnovit-v c diplomatičnih in konzu-laričnih stikov. glede ta-kojšnjega prenehanja gospodarske vojne, o obnovit-vi   trgovskega   prometa    ter
0    ureditvl   organizirane   iz-mene   blaga.
Glede važnega vprasanja postopa-rtja v pokraiinah, ki so od te ali one države zasedene, je predlagala Rusija, da odpokliče svoje čete iz zasedenih pokrajin A v stro - O^rske, Turčije in Perzije, dočim naj odpokli-čejo države ftirizveze svoje čete iz Poljske, Kurlan-dije in drugih pokrajin. Prebivalstvu teh pokrajin naj se da možnost da se v najkrajšem č a s u n o p o 1 n o m a rvobodno izjavi o združit-vi s to ali ono državo ali o ustanovit vi   samostojne   dr-
1 a v e.   Cas. kdaj  se odpokllčejo čete, kdaj  se pričre demobilizacija in kako naj poteka, naj uredi posebna vojaška komisija.
Temu nasproti je predlagala Nemčija, da naj se da prvima dve-ma členoma preliminarne oo^odbe taka oNika. da bi se ebsib z ozirom na Av-stro - Oprsko  tako - le:
Clen I. Avstro-Ogrska in Rusija izjavit a, da se konca vojno stanje: oba pogodbo sklepajoča dela sta odlo-Čena, da bosta v naprej v medsebojnem miru in prijateljstvu živela* Avstro-Ogrska bi bila pod pogojem prlznane popolne medse-bojnostl Bipram svojim za-veznikom pripravljena, opustiti sedanje pozicije In zasedene pokrajine, v koli-kor ▼ členu II. ni đrugače d o 1 o č e n 0.
Clen II. Kcr ie ruska vlada proglasila za vse v zve-si ruske države žtveče narode, brez izjeme, pravico samoodločbc kl gre tako daleč, da se smejo ti narodi cefo popolnoma izločlt! \z drfave,    vune    na    znanje
sklepe, v katerih se izraza ljudska volja, da se ustvari popolna državna samostojnost za Poljsko i n L i t e v s k 0, K u r 1 a 11 d i j o in dele Estlan-dije in Livlandije in da se te dežele izločijo iz ruske državne zveze. Določltev Časa za modalitete, ki so po ruskem mnenju potrebne za potrditcv že obstoječih iz-j a v o izločitvi potom ljud-skegavotuma na široki p 0 d-Ia^i, pri čemer je izločiti vsak vojaški pritisk, jepre-puščena   posebni   komisiji.
Ruska delegacija je vzela to izjavo na znanje ter izrekla svoje mnenje tako -le: Stojimo na stališe u, da je smatrati kot resnični izraz ljudske volje samo tako izjavo volje, ki je po-sledica svobodnega glasovanja včasu, ko v onih po-krajlnah ni nikakršnih čet; zato predlagamo in obsto-jamo na tem, da se ta točka bolj jasno in določno formulira. Pač pa smo zadovoljni, da se postavi specijalna komisija, kl naj presodi tehnične pogoje za uresničenje takega referenduma in določi rok, do kateregra morajo čete zapustiti kraje.
V splošnem se da iz poteka dose-danjih nogajanj z zadoščcniem konstatirati, da se naziranja zastopanih držav glede ureditve najvažnejSi vpra§anj v mnogih fočkah krijeio, v drugih pa so se zbližala tako, da je upra\1čeno upa-nie, da bo tuđi v teh točkah prišlo do sporazuma.     ____________t
Ententa in mirovna pogajanja.
Base!. 28. decembra. Angleškt kabinet je v sredo dobil novo povabllo ruske vlade, da naj se udeleži mirovnih pogajanj. »Daily Mail« pravi, d a se ni nič izpremenilo tako, da bi mosei kabinet izpremeniti svoje sedanje stališče. »Journal des Dćbats« pravi, da Francoska najbrž ne bo odgovorila na novo rusko povabilo. Za Francosko obstoja samo ena možnost za mir: Zm^ga.
Berolin, 28. decembra. »Daily News* poročajo, da romunska vlada Se vedno đdklanja miro\ma pogajanja. V slučaju ruskega separatnega miru bo ronrinska vlada odstopila.
Đerolfn, 28. decembra. Francoski vladni listi odklanjajo mirovna pogajanja v Brestu Litovskem, češ, da nišo dru'sesa ne«ro frivolna igra.
Rotterdam, 28. decembra. Povabilo boljševičke vlade, da naj se Anglija udeleži mirovne konference, je prispe-lo v ^redo v London. Angleški listi na-povedujejo, da bo Anglija postopala solidarno % ostalo entento in da se mirovnih po^ajanj ne bo udeležila.
Berolin, 28. decembra. »Tageblatt« poroča: Američki državni tajnik Lan-sln^ se je v zunanjepolitičnem odseku senata izjavil za brezpogojno lzročitev vsch znsedenih ozemelj. Edina kazen, ki se naj naloži Nemčlji, naj bo, da Ncmčija popravi, kar je ragreSila in povrnc škodo.
Kaag, 2^. decembra. Petrosradski po-ročevalcc »Paily Telegrapha« pravi o mirovnih pozaianjih, da je poloiai sila zi-motan.
VSENEMŠKI  LISTI  PROTI  MIRU.
Temelji mirovnih pogajanj, ki SO jih osrednje velesile razvile v Brestu Litovskem, so izzvali v vsenemškem časopisju odmeve, ki sami po sebi ka-žejo aneksijonistične tendence vsenem-ških krogov. Tako zatrjuje >Deutsche Zeitunj;«, da je ententa na božični praznik izvojevala največjo zmago te vojne. Božič leta 1917. ostane za vse čaše crn list v nemški zgodovint. — »Berliner Neueste Nachrichten« oživ-ljajo spomin na Bismarcka in pravijo, da jlm ob razmotrivanju mirovnih po-gajanj rdečica sramu zalije lica. ker je po silnih uspehih nemŠkega orožja pre-stavila diplomacija ncm$kl narod ▼ vlogo podleglih. Imenovani listi upajo edhio le 5e na Lloyd Georgesa in Cle-menceaua, ker pričakujejo od njiju, da kategorično odklonita poziv, naj se udeležita mirovnih pogajanj.
Homatlje na Rusbem,
Haag, 28. decembra. »Daily Tel#» jrraph« poroča iz Petrograda: Položaf je v trenotku tak, da so boljševiki go-spodarji v Petrogradu in Moskvi ter okolici. Ukrajino upravlja Rada. V se-vernem delu Kavkazije gospodarijo kozaki, v južnem delu neodvisna koalicija krajevnih nacijonallstičnih In zmernih socijalistov. Ural stoji pod nadzorstvom tamošnjih kozakov. V St-biriji se je ustanovila neodvisna vlada. Finska se je proglasila za popolnoma neodvisno. Vse to gibanje je naperjeno na popolno odcepitev od splošne n** ske države. Samo boljševiki zahtevajoi' zase popolno oblast nad vso Rusijo« dasiravno obstojajo znaki, da bi bili morda zadovoljni s proglasltvljo ne-j odvisnosti Ukrajine. Prelom međ Ukrajino in boljševiki in zedlnjenj$ Ukrajine s kozaki še ni nikakor izvr£&*-no dejstvo.
Amsterdam, 28. decembra,    Pretoj Petrograda javljajo iz Kijeva,    da \% med boljševiškimi in Kaljedinovlmi te^ Kerjenskega četami    prišlo pri Vinid do tridnevne bitke, kjer so bili bolj§e* viki  hudo  poraženi.    O  poteku    bitk* pravijo,  da  so boljševiške  čete  šesto-, jale največ iz mitralješkega polka« kl je ▼ petrogradskih bojih pomagal Lje-: ninu do zmage. Imeli so 150 mitraljei a nič topov, dočim so njihovi nasprot--niki lahko uporabili lahke topove.    Ka je polk    pod  poveljstvom    polkovnikai| Zubriljina uvidel, da je odpor proti t>re^ močnemu nasprotniku nemogoč, se jq izjavil    pripravljenega    za    pogajanja,; General Jordanskij, poveljnlk nasprot-; ne stranke, je odklonil vsako pogaja*1, nje in zahteval brezpogojno    predajo., Boljševišklm    četam  ni  torej   drugeg* preostajalo, kakor da so se vdale. -4j Preko Haparande javljajo, da se je go< tovo ćela    južna   Rusija izjavila proti boljševikom.     V     Jekaterinoslavu    je^ mestni predsednfk    Osipov prevzel   i pomočjo kozakov .- !n    ukrajinskih  CeHi oblast in izključil boljševike Iz mestnei! uprave. Boljševiške čete so  razorožo-^ ne. V Saratovu so se držale nekaj ča*, sa, a potem so se morale vdati, ko so! kozaki in Kerjenskega pristaši obkoliU mesto    in streljali    nanje t topovi, -ej Glasom neke vesti iz Kijeva, se boljie^l viške čete obračajo proti mesttt. Neki: rostovski list piše, da so donski In kubanski kozaki    zasedli    mesto    Kijev; Boljševički pešci so prešli h kozakom: 1 Rdeča garda se je vdala.
Berolfn, 28. decembra. »Dally Chro*; nicle« poročajo, da je Krfilertko odpustil; vse ^t^tnlke, ki nišo bili Izvoljenl od mo-i Stva. Na tlsoče častnikov v Petrosradu In' drugod ne more več prežlvljati tvojih rod»i bln. Petrogradski častniki so ustanovili i društvo, člgar Cltnl razkladajo na kolodvori ru tovore, 8 cimer zaslužijo po 20 rubljett na dan.
Bern, 3T. decembra. »P«tlt ParisteBc poroča !z Jaseja, đa so S0. t m. pocknsllt tamoinji makslmalistlCĐl roditelji ▼alUtl »roje goflpođstro, pa niio imeli osp^hib' Bfll bo skupno e đrema snnMH-rlma gen*' ralom a Iz jeDeralnega štaba prijeti.
Washfngton, 27. decembra. (B«nteT.)1J T> nrađn© strani irjarljajo ae bođo gospo* • darskl in đlplomatlCni lastopnlki Zeđinje. nih držar t RasIJI skrb no ogiball ▼sa,; ke^a rmclaranja ▼ notranjo rusko politiko in rarovali striktno nertralno«! proti vsera ratliCnim »trankam. — Neka brzojarka drSavnega đepartementa opo rarja na nemSke atente, kl izrabljajo ts*« ko prlložnost, da bi osTetlili staliSCe Ame^ like proti boljševikom iz napaCne strani ln predvsem da bi razgreli narod v sovr*.-stru proti amerikanakemn poslaniku ttt poslaniSkem osobju ▼ Petrogradu. Tu to prepričani, đa iziđe i« vseh homatlj v Rusiji polaaroma resnifino demokratična rlada,
Amsterdam, 28. decembra, tllasom ne-kesa tnkajlnjega lista porofiajo »Time«« iz Washlnctona: Amerikanska vlada ima eeđaj dokaze, đasoboljfieviSkl na«, nki poaesli tuđi te v Ameriko. Cetuđi amerikanska vlada ne čuti sovral^ nosti do socljallstiCne propagande, ki nm ovlra vojne, in Cetuđi naj obstojl Se nadalje ftvljenska prostost, v kollkor je rdnit* ljiva b narodnim varstvom, je Wfleon ren. dar dal raiumetl. da stori takoj praktične odredbe, Ce bi se lakonom »operstavil obo_ rožen odpor ali bi se agitatorji poalulevall nasilnih sredstev.
Berolin, ST. decembra. »Tagebtattc poroča li Curina: »Agence Haraš« poroča U Petrograda, da je v kratkem prlčakovati predaje Ruske drtavne banke in ključev k vsem depotom v vrednosti 3 milijard ljuđ^ skim komlsarjem.
London, 28. decembra. Reuter ixve is eanesljlve strani: Približno polovica ruska garnlzije v Harbinu, okrog osem do devetsto moa, as Je priđruftila t**^^^*11*^*****1^
7^7. §tev.
.5LOVCJVMVI NAKOU-, a ne Tš   decembra  1917.
Stran    >
Lugano, 27. decembra. »Secolo« poro Ča Iz Petiograđa- Km&ne racije so t Pe-trograđn movs zmanjsali. Južne prorince so odrekle rsaJto poćiljatev mote t Pe. trograđ.
Pctrograd, 37. decembra. (Agent) V noći od 23. na 14. t. m. smo se po dvoh to. porskih «trel'n polastili v Harkovu oklopnih artomobilov. ZdaJ so v naših ro. kali. ćigrfnakijeT ln Beturtckijer polk »ta mm isrekla sa sorj«te.
2eneva, 27. decembrm. Agence Kava« poroča ls Fetragrada: Frmncoski vojaMđ •taše t glavnoM stana rnskeg* rrbovnega poTeljniitTa izjavlja oficijalno: Z ozirom na pričetek potajanj med Rusijo in centralnim! drtaTami cm at rajo zcTeznišfci Te. !epotlaniki in poslanik i ra zadoetno, *• imajo t roskem glaTT?em stana le reduci. fmno zastopstTo. će bi se sorratnoeti zopet privele, bode frefl mtsij zopet lavzelt rvoja tMflta. C* bo pred tem časom smatralo ru-■ko vrhovno poveljnlžtvo za potrebno sto-rlti korake ra reorganizacijo armađe ▼ STrho morda potrebnih roj^skih operaclj ln (e bo potem želeti soće'ovanja voja^kih mlsij, bodo iefl mi?ij pripravljeni zopet ■■■topiti na prri klic ruskega vrhovnoga »•velMiitra.
Dogodki na bojišcih.
NAŠE  URADNO  POROCILO.
Dona!* 28. decembra.    (Kor. urad.)
Vzhodno bojice. Premirje.
Italijansko boji5ć„\ Zapadno od ro-rc Asolonc in vzbodr.o od gore Sola-rolo smo zavrnili sovraine šunke. — $ef generalnega štaba,
I ffEMSKO   URADNO   POROCILO. r     Berolln. 2S. decembra. 'Kor. u rad.)
Zapadno boiišče. Na posarneznA točkah fronte je čez dan bojno dclo-▼anje včasih naraslo; na vzhodnem bre-gu Mose je bilo tuđi ćez noć živahno. Vzhodno od LuneviHa so pripcljali iz-Tldni oddelki več vjetifa !z franeoskib larkOT.
Vzhodno bojišče. Nlčesar novela.
Makedonska fronta. Med Ohridskim in Prespaaskiin lezercm, v loKa Crne in na vzfiodnem bregu Vardaria Tčasih zvišano artiljerijsko delovanja.
Italiianska fronta. Cez dan je b!l ogenj na visoki pianot! pri Asiagu in na hrbtu Tomba stopiifcvan. — v. L.
NEMŠKO VECERNO POROCILO.
Berclin, 28. decembra. \Yo1ffov urad poroča: Glavni stan, 2t. decembra zve-tet: Z bojišč nič novega.
BOLGARSKO URADNO POROCTLO.
28. decembra. Med jezerom in Crveno steno. v loku Crne in Jugozapadno od Doirana mato živahneise strelia-nje in včasih kratki ognjeni šunki. Pri Dolželih smo z ognjem razpršili ansle-ške pehotne cddeike, kr so se skuhali približati našim pozicijam. V dolini Stru-me smo pregnali sovrafne izvidne od-delke, Na fronti v Dobrudži premirie.
2 TTALIJANSKE FRONTE,
^ Ttalijansko b o J I S f e. Iz vojnih pOfočil: Na novi fronti med morjem in Adlto bo koncentrirali ItaHjani vso gvojo armadno eilo. To je dokaz, da *e mislijo tnkaj stalno vpirati in da piavska crta ni nikak provizorij, to podpriCuje dej?tvo. da so bile tuđi fraceoske in angleške čete pG-tegnjene preko Vicentce in postavljene ob • Plavi med tret5o in četrto itaMjansko ar* mado. Angleži so zaseđli z?7eđje Montolla ▼ plavsfcem kolenu, franeoska infanterija pa zapadno strnjene frontne dele. Ob Fiavi navzdol etoji tretja italijanska armada Tojvode đ" Aos^a. Na masiva hriba Gr^ppt? med Piaro in Brento stoji č-etrta itaTlian. ska artnada general ne era poročnilca Ro^L lanta, fronto na placoti Sette Comunl đo Gardskega jezera dri! prva ?talIjan?Va ar-mađa pod generalom Giraldljem. Ostankl drage italilanske armade po popo'.noma It-loćeni is fronte, kar je bilo mo^oče vsled skrajšace fronte in postavitve franrosko. angleskih Eil t fronto. Petnajst italijanskih divizij je bilo v prebltni bitki in pri zasle. dovanjn skoro povsem tiničenlb. tako da io treba postaviti nove. Velika materijalna isguba slasti v artiljeriji je zopet nadome-Ičena -z novimi dovozi zanadnih držav. Na rsak način so mog^i Italiiant v mapivu Orappe koncentrirati mo^r.e artiljerijske l&aee. Tadi letalsko delovanje je jako tt-▼ahno. V sknpicah do 20 letal obisk^jejo aovražni letal ci vsak dan, ako le to đopu. Iča rreme, n^še zaledne prostore. Kaša odbijalna služba deluje izborno.
11 Corlhi: Privatne vesti ti Kima kamanjajo nove reene skrbi !talijan*kih vojafikih krogov radi novih velikih nsr>chov Conradove armade zapadno masiva Orap_ pe, Italijanski generalrI fttab je mislil, da bo »ovratna armada zadrtesa v zimi v »vojem prodiranju in da bo Italija tekom fclmskih mesecev imela 6asa. preskrbi^ti si municijo in artiljerijski materijal ter li-reibati novo mošfvo in bi mogla tako cja-6ena začeti BpomladJ nove boje. Napr«?do_ tanj« Avstrijcev med Brento tn Piavo Vrbuja eedaj velike skrbi, ker Italija za Dbrambo pred novim napadom osretlnjih drfav po teikih izgubab ob Soči ni zađošt. bo pripravljena.
Hrib Asnlone. Iz vojnoporoc-?val-■kega stana 25*. decembra: Italijanski mu-Hicijskl minister je 22. t. m. sporoćll v po. slanski zboruicl, 4a »o Italijani zopet fa_ vojevali hrib A?olone. Tuđi vojni minister Alfieri Je drugi dan izjavllf da se ta vest potrjuje. Napram temu «e ueotavlja, da Je hrib Asolone, od kar so ga naše čete vrele, trdno v naših rokah kljub najljutejšim pro-Unapađom Italijanov.
ITALIJANSKO   URADNO   POROCILO.
2S. decembra. V Judikarijski ln J^agarinski dolini eo bile sovražne patrulje pognane v beg. Na asiažki visoki ptarori sapadno Canove df sotto Je obkollla ena ■totnija TRieđ crečnega naglega napada po. •adko ene ispostavljene sovražne postojan. ke, pri čemur smo vjell 1 oficfrja in 26 mol ter nabrali matnega vojnega materijala. Med Cesuno in Cacovo so vđrle na5e drrne patnilje v sovražee crte, iz katerih so vz«U 1 oficirja in 6 mož. Ogromna skupina Ca-pronijev je bila poslana proti • Stevilnlm bo-.vralnim bojnim siiam, kl bo bile signallst. MBf x dolini Ronki. Bombardirala Jlh J« a
precej sadovoljlTim resultatou. Od Prite đo morja so naznanjene samo artiljerijske akcije. Nafte baterije srednjega kalibra so obstreljevale »ovražno letaliAe« ▼ blizini Coneljana in prisilile sovrainika. da Je Isto lapujstil. Gost ojti naših metalčev bomb na lok pri Zensonu je uniđi itiri brvi, ka_ tere je sovražnik napravil cea reko.
SPREMEMBE    V    ANGLEIKEM    MORNA. RiSKEM    POVELJ8TVU.
London, 27. decembra. (Kor. *irad.) Podadmiral sir Rotslvn VVemvsa Je bil imenovan za prvega pomorskega lorda kot naslednik sira Jobna JelHcoe, kateremu je kralj v priznanje rasi u g podelil naslov peera.
NOV    MtLtJON    ANGLE*KIH    VOJAKOV.
Basel, 28. decembra. Anglp&ki kabinet Je pritrdil nevi po^tavitvi armade enega mflijona mož. kakor Je to predlagal vojnf u rad. Prambna doiiaoet bo rar^irjena sa 2 letnika icr bo tcfconi er<ega meseca \po. klicanih 2S#^00 *>proščer>ih.
ANGLE5KI    LETALSK"    NAPAD   NA
MANNHElM.
Mannheim. 28. decembra. Anglešfci le. tale i so na božični večer ob'o?i!i od^rto mevte Msnnb^im s bomT^a^ii. Vojaške tfco-de ni M^o po' cne. Dve osebi ste bili ut.iti. 10 do 12 rar4enih. a roben vo^ak. t>rč na franec l:i vojni vjetniki. Eno letalo je Mio na Pi'rf^kAm prisiljeno prUtatl. Posadka Je bila vjeta.
Vojra  na   rrorju.
Lug?no. 27. decembra. Kakor poroča Air^ncia Americana, so vHeli v b!ižinl bra-tiljsk« ob»le n*»k sovražnl podmorski čoln.
Izmena vojnih vjetnikov. Haag, 28 decembra. V seli ententnih veleposlanikov }e bilo sklenjeno dtoritl energičre koiake rrotl povratku vojnih vjetnikov v Nemčijo za slučaj ruske^a fee-paratnega m:ru.
JAPONSKA    PRED   NOVO   ODLOČITVIJO.
Amsterdam, 27. decembra. Po »Alff. Hanđelsbladn« poroča »Dallv Chronicl^« U OsaT-e: 22. t fc. rjutraj je sprejel rosar mtnistrskega pred^ednfka fn tri Gense-člane. Temu pop^Toru prisojajo veliko vaf_ nost, ker prevTaduje mnvnje. da se ye t^e^a o ttaiiščn Japon««ke proti Rusiji v slupaju posebnega toini   posve tovatl.
Z Goriškee^a.
?C\ decembra.
Na soboto 22. t. m. je bil sklical naš srospod deželni glavar dr. AK F a i -d u 111 župane goriškesa okrajnega gla-varstva na sestanek In ^icer »na c. kr. okrajno glavarstvo gori^koi. Zakaj, ne ve nihče, kajti iz vabila to ni bilo razvidno in tuđi se ni modo presoditi, ali bo sestanek v Gorici ali v AidovŠIini, kajti sedež okr. ^lavarstva goriškesa je se vedno v Aidovščini, uraduje pa dc-loma tuđi v Gorici, in radi tega je šio par županov v AjdovŠčino. nekaj v Gorico. Tuđi ne vedo kupani, zakaj je Dil skHcan sestanek tik prrJ prazniki in je bil naznanjen že za nar dm, ko pa turani, bivajoči na Kraniskem, sedaj tako težko dobivajo potne listine iz Trsta m torej ne morejo na kako vabilo takoj drugi dan na Goriško. Tuđi ne vedo. ia-kaj nišo bili povabljeni na ta sestanek i^totako župani sežan^kera in tolminske-jra glavarrtva in ?ak::j ne tuđi namest-nik. ozroma referent iz Trsta in naši poslanci? Namreč več luDanstev je že meseca novembra naprosilo deželni odbor, naj v svrho obnovitve GoriSke skli-če sestanek občinskih zastopnikov, na katerem naj bi bilo zastopano tuđi mi-nistrstvo m namestništvo. Prišli bi tuđi poslanci. Na takem sestanku re Je ime! napraviti preudaren naCrt za obnovirev Goriške in sicer tak, da bi ga mojrel vsak Goričan spoznati za prave^a in bi mogel služiti za r»odlago obnovitve, ka-kor si Jo mi želimo. Omenieii dan ie pred 3. uro se zbirajo ?!inani pred po-s'opjem gori^ke?:a okr. glavarstva in na Travniku v Gorici. Kmnlu na to se 'im je sporočilo, da gospod deželni glavar priđe ob 4. trri. Točno ob 4. uri pa sti prišla okraini glavar baron Baam in setveni častnik nadporočnjk baron Teuffenbach (goriski domaćin, ve-leposestnik, b:v§i okrajnl korrisnrK Baron Raum povabi do.Cle obćinske zastop-nike v sobo. kjer so se pričeli razgovar-jati o položaju. Traj^M Je to rognvar.ia-nje ćelo uro. Ura je biH pet ali gosnoda sklicatefja dr. Faiduttija §e vedno ni od nikoder. Reklo se je Županom, da je najbrže vlak zamud'l. NcVateri žmani. nevolini seveda, so hoteli oditi. Ko to vidi baron Teuffenbach, jih pm-abi v posvetovalno sobo, kjer ?im poda poro-čik) o korakih, katere je naoravil pri armadnem vodstvu v f.vrho priprav za obdelovanie polia in vinograoov. Iz po-danega rcročila ^e »e razvideto. da je gosnod barontem^^jito potiCen o na'ih razmerah in da uva^nje nasvete žup«n-stev, ki so v vednem stiku Ž niim. Gospod deželni pos!anec ir» ajdovsVi župan Kovač se je z?.hvali! g^-P. baronu za njegov trud in niegovo skrb za obnavljanje naše dežele. Nato vpraša barona Teuffenbacha župan «z Renč Stepan-č i č, ali je njemu znano, zakaj J« deželni glavar sklical *a sestanek? Gorpod baron Je odgovoril, da najbrže radi vda-nostne izjave In pogovora o razmerah. Gospod župan ie na to izvajal: 2alost objame vsakega Goričana, kadar razmišlja o povratka na dom in o obnovit-vi Goriške. In kako tndi ne. Cez par dnl bo dva meseca, odkar so Italijani zbc-žali iz Goriške, ali v vsem tem časa se n! prtv nič naredilo. Prve dni novembra nam je bilo obljubljeno, da tekom 14 dni se bode pričelo orati in sejati. Pa bi se tuđi bilo pričelo, ako bi hnefa za-<tevo x rokah oaia oblast, nali Uwbe.
AH kakor vidite, stvar M vieče vedno
po starem sistemu: Komisije, okrožnice, obljube, to je obnavljanje Goriške. Vse, kar se snule za obnovitev, se dela preko naših glav. In snujcjo tak i, ki Se od daleč ne poznajo naže Goriške, naših razmer, naSega gorja. V nebo vpijoče bo to, ako se pri obnovitvi dežele ne bo vpošteval glas trpečih Goričanov. Vsak nacrt bo napaćen, ako ne bo sestavljen sporazumno z ljudsko volio in na njeni podlagi. Ce smo lastniki opustošene grude, imamo pač tuđi pravico zahtevati to. kar nam rritiče. Pri nas trka spom-'ad na duri. £e cn mesec in zime bo konec. Polja in vinogradi so nedotak-njeni. Ako bi rmeli v rokah tozadevno nalogo domaći ćinit^Hi, bi b:lo do dancs polj preoranih naimanj tretiina. Ako pa se stvar zavleče r,e 7a en mesec, ni pri-čakovati prihodnie letine. Iz nekega ta-borišča sem dob:l pismo. d.» vlada pred mareem ne misli na povratek beguncev, čes, da pred marcem itak ne more nihće debti. Ta gospoda najbrže misli, da le Gorička v Sibiriji. Nnsprotno pa bo meseca maja in juniia prebivnlstvo po več-jih mestih povpraševalo po goriški zele-njavi in krompirju itd. Seveda tega ne bo in mi Goričani borno najbrže za jedno psovko bogatejši, porečejo nam: Go-ričani so lenuhi. In najliuj.^c bodo pri tem trpeli ljudski zastopniki, v prvi vrsti župani. 2e dancs se enemu ali druge-mu očita, da nič ne skrbi in se za ljudstvo ne zmeni, to pa očitno rndi tega, ker Ijudje ne vedo, kje je glavni krivec. Zelja vseh nas le ta, i!a naj se Uoruska obnavlja v pravičnem e.uhn ln pove naj se nam, pri čem da smo. Po tem razgovoru se je spisal tuđi zapisnik, ki baje v&ebuje vprašanja, zakaj se gospod de-Želni glavar kot skVeatelj ni udeležil tega sestanka. — Se-stanek se je vršil 21. Faiduttiievo glasilo >L' Eco« z dne 26. t. m. prinaša iz Gorice 24. t. m. do-pR ki pravi, da se le tište dni mudil t a m dezelni glavar in se bavil s teko-čimi zadevami. Komentara ne pišemo.
Obnovitev Goriške.
Ozek goriški bojni odsek. Na nicm pa čvrsti, zavedni možje, preveti ene misli, enega duha. Boriti se moramo, braniti, odbijati, ustvariti si vama kritja, ob katerih se razbije sovražna naskakujoča sila. Mislili smo, da se bo lepo mirno, brez ovir in zased moglo'vršiti goriško obnovljevalno delo. Varali smo se. Zato pa smo sedaj bo-Jevniki, ki se zbiramo in posvetujemo ter si pripravljamo sredstva, s katerimi si ho-čemo obdržati svojo goriško zemtjo in na njei zgradi« novo Goriško . . . Razgovora, ni kateri je povabil državni poslanec gosp. Josip Fon goriške poslance ln župane, se je udeležilo lepo Stevilo veljavnih mož vseh treh okrajnih glavarstev. Izmed de-želnih poslancev so došli: podglavar dr. Alojzii Franko, Mati ja R u t a r, dr. Karei Podgornik, Fran Gorjup in Fran M i k u ž. Zborovanje, ki se je vrSilo v četrtek v posvetovatnici tukajšnje Zadružne zveze, je bilo prav živahno. Zunaj je bil mraz, notri so bita topla srca, vsa razjreta za obnovitev OoriŠke. Megla je zasiirala okna ali v sredo med naše pri-tožbe in trdne sklepe, da bo GorlSka e dl-nole naša, za kar so postavljeni trdni temelji, si je priborilo tajn od juga pot solnee s svojim! žarki in obsijalo goriške zborovalce, napovedujoč Jlm vzpndb-jeval-no sre^nelše čaše v goriški deželi. Razgovor se Je vršll tako - le:
Poslanec Fon pozdravi navzoče in predlasa za predsedni^a razgovoru de;?el-nc^a pod^lavarja dr. F r a n k o t a. Dr. Franko prevzame predsedstvo. pozdravi državnera poslanca Fona. zahvaliujoč se nu za trud m skrb. katero Je pokazal do-slei za begunce in vrnitev v domovino.
Poslanec Fon p-'oča med drugim: Drža\Tii zbor se peča z dvema točkama obnovitve OoriSke. Vzpostav!?evalni odsek Ima naloro. proučiti vprašartje €:lede vrnit-ve becmncev in obnove po"1 odovanlh f:ra-icv. Gre za obnovitev v ožjem in šlršem smislu, kateri «lednjl ob<;ei?a vrnitcv vojne ?kode. Obnovitev se mora izvršiti na vsak način na državne stro^'e. Za OaMcii"> ie izdahi drfava 300 mililonov. Povrritcv vojnih 5kod je dru^a točka. Doslei ni bflo 5^ take vojne kavor je sed^nia In nohena d'žava se ni imela še baviti s tiVo obsež-nimi vojnJmi vpra'^nji. Pruska vlada je po-^»"av-la z eno mU?'ardo ma^k vso š'-odn. katero «o bili ranravili Rus! v vzhodni Prn^if?. ?lo «e ?ladVo. Ali pri nas jp stvar dru^ač^a. Casib ram stavilo Pr'^ijo za vzor. Ča«;li pa, kadn*" Nerrcem Va'a stvar ne donade. pa se ldo sVl!?e na Nem*Hn, n'avijo, da pri v>% so vend*!" drtfa'ne "nzmere. Na"a vlada se ie za^a^aia "a to, d^ *=e bo srnatr^^a povrn'tev 51-nde ra skupna stvar z O^rrsko, toda o?rs':l narla-m?nt in o^rsVa d^feracija *ta cnvedMa, da novrnitve vnme ?Vode re sma^ats r\ '''r.vnn stw. aTina1: za stva** vsaVe nnlo-v!-e posehe'. Zato ^a hi se 7*^<on*Ve*a ra-črta ne mojrlo pfedl^^irl, doVI-r se ne do-Žene k\-r.tne"3 vnra?ania. V ndseku se le nstnnovil ood^d^A. oorrčevalec Je ner^?'ci no^lanec dr. Wa?dner, so^oročr^v^lec Po-V^aV Lowenstem. Tekom februarfa bo predložen FiaP*"t dr^avnen*»ti ^borti, ker Je vzwv stavljevaln! od^^V sklenil. da ne more ča-Vzx\ na O^re. Vlada je 17'avila. da bo po-strnala pri nhnovirvt ra Oorfškem Vakor v Oailcf}!. Tzđafa !e temeHna navodna in Statut za obnovitvene urade. Obnovitev «e bo vr?f!a pod vodstvom mlnistrstva ra Javnt dHa potom po!ft1čn«h oblisti v Primorju. Ustanove se razni oddefH h Hiterim se tjo-lesr polftičnih in defejrfh aradnfkov lahko nritesrrtelo drutrl f^vedencl. tehniH Jtd. Ustanovi se tr«d? s o s v e t pri na^estnf-Stvti. pređsednfV fe fr^a^ki r^mestnPc. pod-r>r<*dsedrtf^ deželnf rHvar. V so«verri »o: 2 član« d^f^fners odbora, def. term. kmet. tirad«. sastotMifld tr^ovsVo - obrt^fiSVe rbo^nice. zveze 1rtd^trfia?~^v. lrm^t1!sH?! drnStrv ftd. fn H O5eb, H »»h •»•ncmi'«» i?a-mestnlk. T*rera *«ratf se da. d» bi bflo v ^osvet« Vaklh 20 ftalHannv in Nemcer fm takffi 7 Slovencev ali lahko le rfentodnelSe m HmIoi—cm   wnM I ali f SkmcaL
Politični oblasti prve Instance }e poverjeno izvrševanie vsega tega dela. Dela ie ogromno in pri zađe tim gotovo tuie. Minister Homana mu ie na tozadevnl pomislek reKel, da s popravo ne bo imela opraviti politična oblast, ampak inženirll. Ustanovi! se je vojnokreditni zavod S obzirnim delokrogom. Zavod bo dajal na posodo denar proti nizkiin obrestim. Zavod bi bil moral priti v Gorico, ali prišel Je v Celovec, kjer hoće delovati s po-močjo bank in zavarovalnih društev. Vlada da enkrat 30 mililonov kron po 3 odstotke. Zavod bo imel 3 ravnatelje. Dežele dajo zastopnike: Dalmacija 2, Istra 2, Trst Z, Ooriška 2, Kranjska 2, KoroSka 2, Tirolska 3. Po nan dnosti utegne biti 7 Slovanov proti 8 Italijanom in Nemcem. Zavod se more iz Ceiovca premestiti kam drugam. Celovec za nas ni ni!;ako sredi >če. Kljub uporu in naspetu, naj se Tirclska izloči iz da nam za Jug po sebe i kreditni zavod, je bila razsiaSena ustanovitev zavoda po želji vlade. Na Dunaju se 3e ustanovil osrednji odbor za vrnitev begun-cev in obnovo Primorja, ki ima mnofco dela ln nademešča poslance, kl so prcobloženi z drugim poslom. Kar se tiče v r n i t v c d o m o v, je stvar lahka. To-da le vojaSka oblast mere reci, ali je mo-goča vrnitev. Stvar treba presoiati s sira-tccičncsa stališča. DoMer pa se ni izrekel preiiranjcvaini urad ra aprovlzacijo. ni mn5';ča vrnitev. Voja^tvu pa ni treba stvari o vrnitvi ta'co strogo presoiati. Ome-n;a ?,e obnovljevaln! nacrt gorišvesa kme-tijske^a društva, ki je tak. da se morajo njegove  zahtevc vsc izpolniti.
Predsvdnik podjjlavar dr. Franko se zahvali poro^cvalcu, rekoo, da je zanimivo, kar nam je povedal gospod poslanec delo* ma ie ^.alosmo. Vlada se premalo, oziroma prav nić ne briga. Zaupamo pa Jugoslovan-skemu klubu in osrednjemu odboru na Du-naju in prosimo poslance, da bodo drezali in drezali ln ne bodo dali poprej miru, do-kler ne duse^emo, kar nam pritiče. Ako bi bili prebivale! Nemci na Goriikem, bi se že pridno delalo, tako pa se ne. Seveda, neki organ mora biti tu, ki vzame stvar v roke, ali ssrne komisije nam ne bodo pomagale. Tačas bi bili vjetniki lahko že mnoso sto-rili in preorali zemljišče v okolici. Trte pofiinejo, a.:o tuđi letos ne bodo obrezane. Ako pa trte poginejo, bo dežela končana kdo ve za koliko let. Ako se obreže, se že da reiiti tretjina. To bi se bilo lahko že v novembru zgodilo. Do konca februarja pa se to mora zgoditi in zemlja izčistiti. Nacrti pravzaprav še vedno nišo Izgotovljeni, dasi je stvar enostavna. Obnova se da izvesti na ta način: v vsako občino nai se posije kakih 20—30 umnih kmetovalcev, ako tih ni doma, naj se oprestijo voiaščine. Ako ni za vse stanovani, bodo služile barake. Vlada ima preskrbeti aprovizaciio, živino in orodje. Pritegnejo naj se za kmet-sko delo vojni vjetniki. Pod nadzorstvom ln vodstvom umnih kmetovalcev se da tako Izvršiti uspešno delo. Obenem bi se popravljale hiše. Z našiml ljudmi ven iz barak! Ako borno ča'<ali, da nam pozldajo, lahko ostanemo še 20 let v taboriščih. Dobre volje pa ni pri vladi. Naše ljudstvo je več trpelo kakor vsako drugo v monarhiji. 99 odstotkov jih Je odšlo k vojakom, gospodarsko smo končani, imamo polno p r i t o Ž e b. Begunske podpore se ne Izplačujejo redno, prošnje družin vpo-klicancev pri ljubljanski vladi $e vedno nišo rešene. velikanske so sedaj t e ž a v e za potovanje na Goriško. To sled-nje je neznosno za župane, občinske tajnike, poslance. Treba je čakati iz Trsta 3—4 tedne potrebne listine, opravilo Je nujno, pa se ne more dol. Na Goriškem vlada anarhija. Poim lasrninske pravice ie izginil. Ne le vojaštvo, ampak rudi civilno prebivalstvo vrame, kar dobi. Ljihi so Imeli po kavernah pohištvo iz mesta in okolice, ali vse je fztrinilo. Po materija! za popravo Gorice hodiio sedaj v okolico, korci na primer jlm dobro služijo. Poprav-IJajo In raznašajo opravo, da Je vse ime-šann. Kar ni odneseno, je pa zmešano. V Podsabotinu Je našel eno svojo banjo in mizo. (Župan podmorski Klančlč: Jaz sem našel dva svoja soda Podturnom v Gorici.) Brici so doma, ali aprovizacije nimalo nobene In nikamor se ne smejo ga-niti. Tako kakor za Brice ie tuđi za K a -nalce, okrajnl glavar baron Paum pa pravi: nlmam, nimam, nimam. Becunski otroČlči so bosi in nagi, podpore se ne iz-plačfljejo, mož je v vojni. Čudno, da šc toliko naših liud! živi. Posredovalnica se je trudila, da hl dobila v roke razdeljevanje nodr>or in oble^e. ali jrrof Attems je rekel: Ne! Moramo misliti dalje na svoje $ole, na duSevno stran ljudstva. Otroci so zanemar-»eni. Potrebujemo rednih šnlskib razmer. UiMtelje treba oprostiti volaške službe. Na-dalle omen'a poslanec. da se je vršil baje v Gorici nr^ak sestanek. na katerem ie bil tt!di zastntjnf^ I)ub1fanske obrti, baje inženir Pem^c. ki da je rekel. da bo k obnovitvi Gorl?t:e pomagali rudi Kran's^a, ali da no se žuoanl izrazili, da Kranjcev ne marajo. TnVo *e covori oo Lfnbifanf. Trena po?as-•Tfla. Pen*k? fur»^n StepančiČ pojasni nato. da le bfl *hođ žnoanov v Gorici dne 22. d^cerrbra (Glel doois z GorišvCTa!). na ka+e^em pa fnženirja Remca ni bilo. Ker n!~ta1o tori?*-? beifinci po«:e*>"fh orito^b nrntf Vrfinjskemti bratsVem« ljudstvu, i z-'avljafo navzoč.1 svojo hva-ležnost za izkazane Jlm do-hrote na Krinjskem !n nfhče zz. ?nnjitt^v ntrr^a r»!5 nmtf kranjskfrni Hnd-st»rM. Bnle ^e Je vr^il v Trstu te dni oralni «?st^nek, n* katerem «e ie svlenilo, da *e f*^~^'o vrr'+i bcTunci taf'of v Dornb^'"^. Pr-vnc^o, Rfhember*, Scmpa5, Ozelian in Vosr<vo.
Po«lanec Ton po^asnjule, da fe rnend^ res bil v T^^tu n^vaV tak sestanek. V GaJiciii so daiall dovnijenje za vrnitev tuđi v narušene krale. ?li so v vvsedne vaši, debili tam zavf-t'e Tn žfvpTf dalje z be-«tjti^!'o pod^oro. Pođoora prltl^e no rajona dva r^esrca. nato nt^torjf »Notstand«. M*nhter Tojr^fnbur^r Ie lzf^vil, da vlada misli Ir^tičevati podpore rudi še, ko bodo beguncf doma.
PosUnec dr. Pođforntk fzvajm: Vse o nas se vrSi hrez nas. To le slavna ooteza v*aVe akcije. Trena porornnstl. TaVo nostopanie ne soađa več v našo dobo. Narod fe novrf-an za d»lovan!e sam. Ako ^omo CaVafl d»1a urad"fm ootom, borno KnVo Ja'alf dolRO 5asa in prt^aT! morda Ica? taVe^a, če^ar ne *e?fmi. Potrebna »e orfranliaclfa nfrdoi. V vsaVi cb-čir! fre*>a nstanovit! nodođnor. ^iroan n« zmore v^e«ra. A^o se dMo no oS-inah rat-đHf. ^e bo mo^To T'^n^^re^e vr?!ti tkimno dnfo fn rastn^^ti V^-rf'-fl b-^T^^ev. r^Ta Dn-^a?n !• »^v'li t d"**4!**^ ert^v^Her". <*a hf se đ*»*Mn| r^fSnr n^e^Mil v O""f~o Tn W bflo le **lefl. da W bfl dei'Mnt rdWw»*ie. OprostlTf ltt! bf se posestnlM od 3fi. leta W«L Zmutš nai Mstav^ joad^vno *y%-
denco. Za obnovo treba porabiti vjetnike. V Furlanili že morejo delatl ali radi tesa se ne srne na5 del zanemariatl. Za sporne reci zasebnopravnesa značaja treba pri-merne pravne podlage. Nam gre za to, da postavimo vse v lepši stan. Nespa-metno bi bilo, ako bi ori tem ne upoštevali v polni meri moderne tehnike. Stavbni red je pripravljen za razpravo. Deželni zbor bi ga moral sprejeti. Za obnovitev treba zakonite podlage. Zato pa treba skli-cati deželni zbor. Pri vsem svo-jern delu ne smemo biti malenkostni in skupnega cilja ne smemo prezreti . . .
Poslanec M 1 k u ! Iz Svete Luclje pri-poroča gosp. državnemu poslancu Fonu po-moč tolminskim živinorejcem. Nujno potrebno je 20 vagonov sena.
Poslanec R u t a r se dotika Izplače-vanja podpore v Ljubljani ln omenja, da ie bil inženir Remec res v Gorici. Morda ga je kaka nepoklicana oseba nagovorila Hi provzročila nevšečne reci, katere bi uteg-niii v Ljubljani verjeti. V Gorici je vide! NeRoričane, ljudi, ki so se priklatili po po-Ijih v mesto. 2upan iz Grgarja priporoča ureditev hudournikov, drugače postane Gr-gar jezero. 2upan Stepančič vpraša, kako je s podporo besuncem na Ogrskem? Katere občine spadajo pravzaprav pod vojno daiatev? Sedaj se trga Še vse ono, Var je ostalo. Tako se obnavlja Goriška. 2npan priporoča eno sknpno pisar-n o za vsa županstva. Župan S a v n i k govori nato o cenitvi škod in drugih ob-novllrvalnih potrebah.
Poslanec Fon naznanja, da Je spre* jcl razne pritožbe in predloge ter bo sku-šal odpomoči in ustreči ter dosečl, kar potrebujemo za obnovo Goriške. Pravi, da vlada na Dunaju kaže dobro voljo in Isto-tako tržaško namestništvo, polasnjuje razne stvari, pove županu Savniku, da so bili njegovi nasvetl vsi sprejeti v nacrt ki ga je sestavil vzpostavljevalnl odsek v parlamentu, glede podpore besuncem na Ogrskem je bo mogoče po novem zakonu iz-plačevati, doslej je Ogrska plačevala podporo GaliČanom, pa   samo   Zidom, itd.
Razgovor Je bil zaključen, ko Ie bila sprejeta nastopna
resolucija:
Navzoči deželni poslanci, župan!, podžupani, občinski tajniki in posestniki goriški se zahvaljujejo gosp. državnemu poslancu Fo n u za poročilo, izrekajo Juso-slovanskemu klubu svoje polno zaupanje in pozdravljajo ustanovitev osrednjega odbora za obnovo Goriške na Dunaju. Poziv-Ijajo visoko c. kr. vlado, da nemudoma pri-čne z obnovitvenim delom, da upošteva pri obnovitvenih komisilah slovensko dvetret-jinsko večino deželnega prebivalstva; da ukaže podreienim uradom točno In vestno izplačevanje betonskih in vojaških podpor, kakor tuđi razdelitev obleke In obutve; da izboljša položaj naših beguncev po taborl-§čth; da doseže od c. kr. armadnega vodstva deželnim poslancem, županom, podžupanom in občinskim tajnikom olajšave za polovan je na Goriško: da poskrbl za voia-ško oprostltev naših županov, gospodarjev, obrtnikov ln učiteljev in da sploh s hitro pomočjo v dejanju pokaže skrb za naše ljudstvo, ki se Je od njega zahtevalo toliko krvnih in gospodarskih žrtev, kakor od no-benega drugega,
Mariborsko pismo.
(Od našega poročeralca.) V Maribora, 27. decembrm.
L« tako naprejl če zapoje bIo. venska dnilba samo >Lepa nafta domovi.. na«, je drug! dan vse mesto tega đogorlka polno in na vseh koneih in krajih ter vo-palih Be govori, da smo zopet enkrat peli yveiikoBrb6ko pesem«. Pred neka) večeri pi je nemško mosko pevsko druStvo izro-čilo STojetnu dolgoletnemn članu, bivšemu ravnatelju deželne sađierejske feolo Z-vei^ flerju diplomo častnega članstva. Po lzro, čitvi diplome je zapel moški zbor v ćast slavljencu ^GriisB* dleh, Deutscnlanđ, aus Herzensgnind« (pozdravljam te, Nemčija, is dnft srca) . . . Ni mamo nič proti temo, l& gospod je od »Mannergesangsvereina« dajcjo med štirimi stenami duška svoji pravi Sili, značilno pa je, da se s tem še jamo tiaharijo n pr. v graškl »TageapoStU (gtev. 352 z dne 23. t. m. stran 7.) Omenje-nega večera je nemško pevsko društvo tuđi proslavljalo spomin svojega potovanja ob Reni. Eesede so bile tako iskreno navđuše* ne, kakor da se gg. spominjajo đnevov, pre„ fivetih v raju, kar tuđi razglašajo v nem. fikih časopisih. Značilno je tuđi dvojno def-atvo: predsednlk pevskega druStva Je bivši slovenski dljak in nekaj Časa tuđi učitelj Fran Rus, ki j€ rskočil, zatajil svoje roj, etvo in postal pangennan samo — da ]• prišel kot učitelj v mesto in na boljše pla^ čano nemško ljudsko solo; mol Je doma nekje na Muri ob Dravi in njegovi stariši še danes no rnajo nemški govoriti. Dru^o je, đa Je ta gospod tuđi e. kr. nadporočnik v rezerri. a kljub temu se ravna Članstvo društva, ki mu on predseduje veđno le po načelu *Heil Haus Hohenzollern!« Vpra-samo: »Kaj bi se rgodilo s Slovenci in Slovencem v enakem slupaju? šli bi gotovo vsi od prvega do radnjega v Ječo! Taki Ijudje, ki 8o sami prežeti vsega đruzega preje kot državne ideje, smejo po nas bo-diti in nad nami gospodovati in mi si mo. ramo pustiti vse to dopasti.
Božičnica ea begunce. Nemci so priredili svojo božičnico za begunce is jnžnih pokrajin države. Tuđi tu nlso ~nogli zataiiti svoje mržnje do vsega, kar je in kar <5uti slovansko, posebno slovensko. Med 6teTiln!mi obdarovanci so bili kot prvi na vrsti begunci Isškega govora in !• «a vide* tuđi fie par slovenskih imen, kojih nositelj! pa so xnani slovenskim beguncem kot — uskokl. D^Ula se Jo torej na eni strani od. ločna razlika, na dragi pa je bila ta božićnica čisto navađna hinavščina; Nemci namreč ■ tem računajo, da se piihođnje leto odkrlfajo vsega, kar je begtinec na eni strani, na drugi pa hočejo sedaj, ko se be-s*unska beda oariđezno nagiba e vso stojo tra^iko h konca, rzbuđlti t zadnjem h'pu v poeamnikih irnenje, da so iim naklonje. nL Ob epeminu na to božićnico naj bi se seveda v^em udeležencem kedaj o priliki tuđi vrnil spemin — na »dobrote*. KakSen bofle ta spomin na gostoljunnost, ki so Jo ti reveži nžlvall tu gori ob Dravi v uažem meEtn. verto begunci ne glede na narodnost in remo arci« vsak za se. kaj noveđati. Pe letos, bilo Je s^di febmarja in torei sredi Blme, so si ClovekoljubHa polni mariborski Nemci Izmislili, da ne kaie veS. trpetl be guncer međ nam! ;n za to bo jim ukazali Uselitev. Intervencije nišo prav nie. ali p« ▼»aj «elo malo raleele in mnogi so morali ra U me»ta» neslede &a to, da jih j« bila
Stran 3.
•SLOVENSKI NAROD*, dne » čecčmbn I9f7.
%&t. stev.
•rečina obrtnikom, ki bo M trn, pa đv^k totlfe, ustanovili skoro brez lzjeme rrojo trđno pozicijo, mestu gotoro nm ▼ kvar. In kako §e Je ravnalo £ njiml ilcer, pri razđeljera-Bju pođpor, žireža itd. to veđo naj bolj« U IJuđJe sami. Nemftka mestsa *o»poda te «. kr. đrtarai oradi so tepli đv* in pol leti t neusmlljeno kmto*tjo enega kot dragoga najbolj pa »lovenake begunce. Zlasti ti Jlm bođo ohranill, eim se povrnejo nazaj na Primorsko In Goriško. «voj epomin: »poralB na najhuJW tri noge in mučile«, ki *o kedaj dirali nad njlmi
Premalo larođm zaredao-■ ti Od raznih strani po đefteli se nam pri. toinjejo slovenski odličnik! vseh atanor" dm Tlada ts« prereč mrtvila med namL Po. febno ie b« eudijo marstkatert, da Je pri na« ob narodni meJS »e r»« premalo korpo-rmclj. ki bi m bile Urekle sa majoiiko deklaracijo. To im r%m in tuđ! nam g« čudno idt da to redno potreiamo mar«ikoja, o kojem smo rarao t tem otiru- ^-lčakoTali. da »e kot prri ođaor« !n rtori trojo doli, noet- Krlrđa pa ni re^no le na enem ali dro*em med poaamsik,, krivda ]e tndi — mnogo bolj — na naiem narodno strankar. flkem ilvljenju, kl je matera© popolnoma zaspalo. Gotoro je re«. đa seđaj n! Čas prime-ren za Btranker«ko »tras* ali razdvajanje, mislimo pa, da b! bila rtoltnoet v^ake stran. ke — vsaj njeofb vodster in pokrajinskih pododboror — da atore svojo dollnoat- S. L. B. bode menđa imela r bližnjih čaaia froj« ihode In troja zborovanja, a po več4„ ni menđa mamo na dolenjem ćehi Slov. ftta-lerja, N. S. je imela na poletje aeetanke irojfh aanpnlkov po re* fcrmjth. Vmm to ne aam adi premalo. Ro» j©, đa j* Ce\m dolga rrata nalit slovenskih obćinaklh sastopor rmrpuMeiiih. ker ao motje tretoralH pri Tojaklh; rea pa j« tuđi, đa je pors^i jih ^»tOTTj te nekaj oetaio, kl bi me morali po, brisati sa tako ^mrmm Mvedao strar In kl bi to atoritl bll! tađf popoteoina r stann. Pa tuđi rtcer nara tra-ba r obraejmh krnjih začeti đrmmltt; (as Je, <3a priftj^mo po atoftiioetl tuđi sot>et • vpIoAnim đeiom. Ko. đer )• dobre vol)* tara rc<3i ne bod« tnajnl kalo OeJnJ. Oovpodarvke tetsv* «• dane« poveodf «»io velike la ortrajo eno kot 4n-mx. a nekaj £a*a s« vodao aaMe tndi kljti^n f«M. C« aoetDo, da bođemo priftt iz đre-mas}a r •panje. moruno ekrbetl r«m| a« to, 4a naše «r*te rvaj ▼ tolfko »opet    fVmno
Bje« dA bo4ew Bovjtl Iredsf fooe)9 urtB*<l • t*kojtn*fa» đelorn G!^dj» na deklaracijo 1b izjave za rjo. amo mnenja, ća bi se to dalo tuđi tam brre*ti. koder eo obćni za. at opi metani. • poeebnfm ■>■ Jarkom, <« ao  alorenaki  obfisaki   iinilii—Hl     sa     njo.
^Mme sroj« podtefeiMi Itsam flBrođe in #rug« smđrng« ter orpaolzacije, In rae te* r«f ti bi mo«lt ▼ tem smlala đelorati. Da. Is mt Uh. bf m moflt pa« tuđi ibratl rrvte aarođnfh đelarrer, kl Jfli seđaj tako najro potrebujemo. Ker ee tedao boli Mila ta* letnfh sakljnčkor In ob^tn«k!h rbo-jrrr, prleaknjemo. da bođetao to«aderno ie maraikaj sredeli V oetalem pa Ima rarno pri teh prilika h raakdo ured oma omenjenih sajlepeo prilcžno^ đa sastavi rroje moči ▼ to. da ae oglas! a srojimi fetjacei: v«aV. do bode i tem »toTil čel narodne đolžnostl" 8re4iič«n naseca narodne^a in poIitiCneca dela bodi -rne to r clasen memento: Za dalo je bkrajni ča*!
N a ft bcllč. CetrtI vojni bolič Je ra nami In ncenda Je tega đejftra vsakdo ve-■el. Bolj kot drnr»če. je rarno za praznike rsakdo Cnti! teCkc pest rojne in eahrepe-nel po njen em koncu. Tu In tam ni bilo po_ manjkanja in morđa mft ie đovolj. a ul aoči so posreeaU tnđ! najpotrebnejleira! Znnaj siraa in r bivaliičfh rima, rnn&} nekaj neprijetnera in v bivaUSčih itđ. Odkodl naj priđe potem veaelje, sadovoljnoat? Nlk-dar poprej ae ništa b«đa in obllnost menda tako oštro dali ločltl eden od đrnire^a kot t teh praznfklh: tn ljndje — in teh je bila veJika rečlna — brez vsega, tam obilnost, oelo preobilnoel. Malo Jih je bila kl « v teh praznikih ne bi bili želei! iz vse daše, da se reii iret aedanjeca morenja.
Politične vesti.
«=t Noto minlAtrstro za socfalno SkrbstTO bo štelo pet oddelkov: 1.) za otroSko varstvo in mladinsko skrbstvo; Z) skrbstvo za invalide; 3.) socijalno za-varovanle; 4.) socijalna politika; 5.) sta-novanjske «ideve. Za načelnike vseh petih oddelkov so imenovani sami t r -điNemcL
«= Narodni *weL Kakor poroča >S1ovcnec«, Je sklenil irvrševalm* odbor V. L. S., da stopi v dogovor t vsemi strankaml, k\ ttojc mi staliič« jugoslo-vanske deklaracije glede osnovanja oarodnesra sveta.
r=x Novi Izrrfevalnl odbor Vsc-tloTenske Lladske Stranke ]e bit izvo ljen na občnem rboru V. L. S. 27. decembra takole: za načelnika državni in deželn! poslanec dr. Anton K o r o § c c, la člane: s Kraniskega: prelat AndreJ Kalan, poso^lnik Ivan Brodar Iz Hrastja pri ^Apju. urednik ^Našc Mo-fl« Mlhael M o^k ere. svetnik kranjske trgovske in obrtne zbornice .lernej Lo-far, profesor Bogumil Rcmec iz Ljubljane; iz Štajerske: profesor dr. fiohnlec, državni in dežclni poslanec Fr. Pišek; % GoriSke: državni in de-lelni posianec dr. OrcsortiC, dr-tavnl in deželni poslanje Fon, primarij dr. Anton B r e c e 1 j; s Koroške: držav« ni !n deželni posfanoc Grafenauer, urednik »Mirac Smo d ej: \z Tista: kaplan Anton Cok. Po občnem zboru j« imel centralni izvrševalni odbor takoi sejo, kjer se je takole konstituirah predsednik dr. A. KoroUc, podpred-sednika: \itez Pofačnik, Josip Fon; tajnik Bog. Rcmcc — Mi ne moremo zatreti principijelne opazke, kl io zapišemo sine ira et studio. Zdi se nam namreč, da bi bolte odf ovmrjalo po-ziciji, kl jo danes zavzema postanec Korolec, ako bi te ne dal tevoHti kot strankarski funkcijonar. Dr. Korošcc Je danes načelnik Jugoslovanskega kluba ter uživa kot tak sploSno zaupanje. Oa je voditelj naše vsenarodne delegacije in bi ne smel biti istočasno voditelj nobene stranke. Načelnik Jogostovanskega klo-|« ojM U m mi tka** pototta* fioda-
▼ar, kar ft tttko> te tote Mtf toeočasno poglavar stranke in naj si bo ta stranka se tako vneta za složno narodno uelo-vanjc in za politiko Jugoslovanskega kluba. To so, kakor rečeno, principi-, i e 1 n i potnisleki, ki nhnajo nikake osti proti dri u Korošcu, kateremu zaupamo, da bo vodil našo politiko brez ozira na posebne ttrankarske interese.
= Jogoslovanslui tociialBa demokracija in narodno vprašanic Na stran-kinem zboru iugoslov. soc dem. stranke 25. in 26. decembra v Ljubljani so bile m. dr. sprejete sledeče rezolucije: Ju^o-tlovanska soc. demokratična stranka za-hteva za Avstrilo - Ogrsko polno demokratizacijo vse iavne uprave in vseh javnih skupščin. V to svrho Je osnovati popolnoma svobodne samouprav. obćtne In okrožja z ođstranitvijo vseh političnih finančnih in drugih Iolcalnih okrajnlh in dežclnih oblastev in ođstranitvijo kro-novin in deželnih zborov in enakih usia-nov, potem od^.ic, cnake, uinc, prepor-cionalne volilne pravice vsakega doras-lega državljana, ne slede na posest. stan in spol; zahteva f družitev vseh enonarodnih obCin in okro-žij v enonarodno politično zvezo kot nepretr^no gospodarsko, prometno in upravno celoto s ^olno pravica samoodločevanja v vseh kulturnih, gospodarskih, socialnih in upravnih za-devah; zahteva rdružbo teh samoupravnih narodno - jo-spodarskih enot v iedera-t i v n o, adriiansko- đonavsko-sndetiko državno zvezo kot prirodno prometno - gospodarsko na-rodnostno In rolitično - državno celoto, s polno pravico samoodloćevania na zu-nai In na znotrai rdruženih narodnosti ter z odpravo tajne diplomacije. Stojt na resohiciii f>d novembra 1*?°9 jugo-slovanske konference ter izreka vnovič kot cilj- insoslovanske socijaldetr.o-kratiCnc stranke ustanovitev samoupravne kulturne, gospodarske in politične ćelo te vseh Slovencev. llrvatov m Sr-bov na sklenienem gospodarskem prometnem ozem'ju. (Konfisciran").) Po-zdravlfa pa v?ako re^no delo in stremljenje za uresničenfe tesa cilja. Uviđeva edino pat v dosego tesa cilia 1. v demokratizaciji vse obCinsk«?, okrožne in državne uprave, 2. v vzpostavitvi internacijonalno združenoga proletarijata avstro-ocrski državne skupine ne glede na narodnosti hi dezele po načelu polnega ^amooJloi'evania posam.*ri:ih narodnih skupin. Glede deklaracije ju g o s I o ▼ a n *> k i h poslan-c e v v državnem zboru z (ine 30. maja fijavlia zbor, ^!a jo pozdravlja kot prvi enotni in politični izraz združenih me-Sčanov ii kmetov za važno politično idejo, katero je razredno organizovano delavstvo že leta 1909. ob p r a v e rn času na prav em mestn ter v pravi oblik! izrsklo ob poini indi-ferentnosti  vse  ju^oslovanske javnosti.
—  Tako rezolucije, ki so več kot nejasne.      Slovenski  socijalni  demokrati  so sprefeli Rennerjev program, ki je v na-sprotstvu z bistvom na5e      deklaracije. Renner hoče organiz:rati narodno autonomijo po e n o rodnih občinah in ekrož-Hh. katerih združenis v eno rodno politično z v c z o zahtevajo čisto po Rcn-nerju tuđi   naši     socijalni     demokrati. VpraSanie tkzv. mesanin okralev pn5ča soc.  dem.  rezolucija popo!noma  v  nemar. Komu naj pripadejo?     Ali naj iih kar Nemcem izročimo? Kako bi izgledala nboga naša zemlja brez »meSanih« občin in okrajev, ki so nota bene »me-šane« lo umetniin potom! Se Ljubiana bi po tem receptu ne bila v soc. demokratični enonarodni politični zvezi. So-cijalnodemokratična rezolucija postavlja za znani »okvir« novo označbo:  > federativna   adrijansko - sudetska   državna zveza.«      —      C'lj,      ki      si      ga      je stranka     postavila     glede     ustanovit-ve »samoupravne kult'trne. rospodarske in politične celote vseh Slovencev. Hr-vatov in Srbov na .*klenienem ^ospodar-skem prometnem ozemlju«',    je    postal tembolj   nejasen,  ker  Je   zmisel   stavka pokvarila cenzura. Priznanja vredno je, da je strankarski zbor pozdravi! deklaracijo ju poslovan sk ih poslancev vsai kot »prvi enotni in politični izraz združenih meščanov in kmetov za važno idejo.«
—  Morda bo resoluctiam sledil Še komentar v »Napreiu«. sicer se bojico, da si Jih ne bodo mosjli razložiti niti tišti, ki so žanje glasovali
r= Revizija ▼otašknsodnfh obsodb. ♦Wierier Ztg.« objaviia zakon o reviziji obsodb, ki so jih izrekla vojaška sodi-§ča na podlagi ces. naredbe z dne 25. ju-lija in 4. novembra 1014. v poljskeirs ali naglosodnem postopaniu.
■= Poslanec Brdter tfpaMen. Iz Stockholma poročajo: Kaska vlada Je iz-pustila avstrijskega poslanca Breiterja, ki so ga Rusi leta 1914. kot tala odpeliali iz Lvova. Poslanec Breiter se le nahaia na poti v Stockholm.
xs Nova tmalmrUU pa tfekaraa. Kakor nm poročajo, so pogajani« med dr. Susterflčem in lastnfkotn Zveznex tt-skarne gosp. Peskotn ugodno sdkifrice-na tn pogodba bo menda ie danes pod-pisana. Gospod Pesek tzroči drla Štister-licu svojo Zvezno tiskamo, dobi pa od njega, oziroma njegovih kompanjone* Zadraiao (Mftćrro) tiskano in precel
■■■■■n flOBesG^IBB  vBCe^lBBEejej' el^P BiHiHHHBK
toref t Zveziri tlskarni; Feskova pod-letja pa se preselilo v Zadružno tiskamo.
= PrelskaTe na ?ug«. Z Dunaja nam poročajo: Ministrske komisije, ki so bile poslane na jug, da prei&čejo postopa-nje oblasti proti Jugostovanom ob začetku vojne, so deloma žc dovršile svo-deli: Komisije so bile poslane na izrec-ie delo; nadaljuje se v glavnem Se v Dalmaciji. 0 teh komisiiah smo poizve-no cesarjevo povelje. 2e ta čin z najviš-jega mesta bi bil moral bili odposlan-cem jasen opomin, naj lx>do strogo objektivni. Pokazalo se bo, v koliki meri so te komifijc vestno vršile svojo tfolž-nost Vsekakor je 7brancj;a veliko gradiva o nezakonitem jplctKarskem in hu-dobnem prc^anjanju jugoslovanskih ljudi. Zelo je pri vsem lem kompromlio-van nemški Volksrat i.i uradui^tvo, ki je od njega odvisno. Kompromitirane so tuđi jako visoke oebe. Opozoritjv, ki je došla naiprej v »Slov. Narodu< in po-zneje tuđi v drugih lir.tih, je zelo pripomogla, da so se naši lindie takoj od začetka pogumno držali. Vedeli so, da so zdaj — oni tožniki in ne obdolženi, ka-terim bi utegnila groziti kaka nova neprilika. Zato so brez Ftrahu. moško in samozavestno povedali na zapisnik svote tožbe. Kakor se nam ratrjuje, so se njih tofbe točno in vestno zapisovaie. Zaslišani so bili oelo mnogi taki rodo~ ljubi, ki nišo bili imenovani v nobeni pritožbi, interpelaciji aii v izročencm gradivu. Oglasili so se sami pri komisiji. Radovedni smo, kaj store zdaj na merodajnem mestu * takim gradivom.
- Zagrebškt pr!stail dr. Stadlerjeve politike. Od franlrovskih pristašev in pristaiev Rađičeve krnečke stranke je prejel dr. Stadler iz Zagreba zaupnico s petnajstimi podpisi: §kof cir. Josip Lang. dr. Jos'p Volovič, ćr. Josip Paz-man. dr. Franjo Nagode, ćr. Jos. Lonča-rič, dr. Mirko Marehetti. dr. Anton Sov-rič, dr. Stjepan Cukic, dr. Dra?:otin Pe-ček. Anton Kotlarski. Vilim Ooir^is, Stjenan Bičanić, dr. Milan Beluhan, Mirko Kapič. Matcj BarkoviC.
^^ čeiko čas^nlsic o ogrski vo!Ilni reformi. Cesko časopisje zelo oštro kritizira ogrsko volilno reformo in konstatira, da ona §e nadalfe zapostavila ne-madžarske narodnosti. Praška »Union« pi^e: Poslanska zbornica ogrskega parlamenta šteje po sedanjem volilnem redu 413 zastopn'kov za OgrsUco in Er-deljsko. Od teh bi morali Madžari imeti le 210, pa rh imaio 3*3. Nemci imajo mesto 52 samo 12 m to so vendar za-vezniki Madžarov proti Romunom in se-de v Tiszncm klubu. Neodvisni Nemci v Ogrski pa nimajo zafftopnika \ parlamentu. Potem imaio Slovaki mesto 50 samo 2, Romuni mesto 7C s;*mo 11 (od teh ie pet Madžarov), Ukrajinci mesto 12 samo 5 (samih Madžarov). Srbi mesto 12 samo 5, tuđi samih Madžarov. Da pa tuđi v bodo^nosti ne bo drugače, po-skrbi že voHlna agitacija, ki je v Ojrr-ski popolnoma — podržavljena * »Vcn-kovc pi$e, da je »na ruske mirovne po-roje najboljši odgovor ogrska volilna reforma, ki tuđi za bodočnost zasigura Madžarom hegemon jo.
= Rusko ča^opU)c o položaju. Taktika ententineg^ časonisja clcla sedai na to, da boljševike v Rusiji diskreditira pred lastno in rusko javnostjo. V tem zmislu prinaša pariška »A.nence Hava-vas« sledečo objavo: Vsled zaključka premlrja v Času, ko so volitve v ustavo-dajno skupSCino dale većino Ljcninovim nasprotnikom, je časopise žigosalo iz-dajalce. ki slabotno ra^ko rerubliko tz-ročajo imperijalistični NemČiji. Povedalo je, da to dejanje osvobodi avstrijsko-ogrske in nemškc vojne vietnike ter orno % oči prevoz čet na zapadno fronto, torej proti ruskim zavezrnkom, ki so vedno spo^tovali ravc^ni^ko pogodbo. Časopisje konstatira, da nišo vse bojne *ile sprejele premirja. Dalje opor.arjajo, da se izkrca vsak đnn ve5 Amerikancev — kar veliko pomeni. Ukrepi italijan^ke !n angleške vlade, ki zbirati l.Sfm.OOO mož, so tako odmerjeni. da daleko nad-kriljujejo nove, razpolož'iive enote, ki jih  more  Nemčija  vporabiti.
== Mir In boiiševiška oblast. V »N. freie Presse« prie dr. Hans Ober>"t>er-ger članek, kjer se bavi z vlado boljie-vikov in njenimi r isprotniki. Pravi, da zdaj vladajo §e bolj;cviki. a da je iriihov položaj zelo težak. Izvcn drugih, Stcvil-nih naspro^nikov so proti r;jim tuđi mn-TKobrojne druge socijalističnc struje: menjševiki. socijalni revolucijonarji. in-ternacijonalisti.marksisti itć. Po pregledu moći poedinih struj sklepi dr. Cbcrs-berger: Ce pade seJar.ja tioljSeviska vlada« potem ne bodo njeni nasledniki njim nasprotni bratić drugih sociah'stič-nih strank, nego me5čanskc stranke vseh strui, združene v taboru kadetov. V tem časn so od kadetov moćnejše le dve sociialistični stranki, to so boljše-viki in revolucionarni socijalisti. In tuđi ti so proti boljševikom. Z drugih strani pa iavliajo, da se morejo bolj§eviki vzdr-iati Ie če skienejo mir. To tolmači njih energično delo za mir, pa makar tuđi pod mani povoljnimi pogoji. In zato pri-hajajo iz Stockholma vesti, ki namiga-vajo o popuščaniu boljsevikov tuđi v principiialnih točkah. Obersberger zaključuje svoja razmotri vanja: »Tako Je vprasanje miru za nadalini potek notra-ajeta aelitlčnega rarvoia ▼ Rusii se • varilo 9tlMetaQyc-«^ jtfajode^Ltt]r«-pa>
pravijo med drngimi: BoliSevUd so se tako razdružili z vseml osta!imi narod-nimi sloji, z meščani in socijalisti, da so jim ie opasnejši sovražniki kakor oni od včeraj, ki so se zdaj % njimi sestali v Brestu Litovskem. Kajti samo tako je možno razumeti strašna proganjanja v Rusiji, ki so drugače tako nerazumljiva z ozirom na ekstremno socijalistično stranko. Persekucij se poslužujeio vedno !e one vlade, ki čutijo, kako je njih eksistenca ogrožena. Torej le mir, mir za vsako ceno. Zastonj iščejo bralci v časopisju zanesljlvih vesti, kakšno raz-položenje je v Rusiji I/.zvclo premirie in početek mirovnih pogajanj. Cenzura boljševičke vlade je oćitno zelo stroga, da strožja nego pri nas. Toda če je za-nesijiva vest, da se ie zbrala v Hrcst Litovsku množica boliševiških in nem-ških časnikarjev, ki se podado od tam na informativna potovanja, Nemci v ku-sijo in Rusi v Nemčijo — potem lahko upamo, da skoro preplavijo časopisje vesti in razmotrivanja o avtentičnem položaju.
= PaiiČ o položaju. *Messaggero« priobčuje inter\iv s Pasičem. v katerem izjavlja ta med dr .<im, da je z ozirom na Rusijo optimist. Rusija bo našla iz-hod iz sedanjega položaja. Ali pa bo v sedanji vojni Rusija igrala še kako v!o-go, je dvomljivo. Pašič je mnenja, da Ljenin in Trockij ništa nemška agenta, marveč moža s principi, katerima bi se ćelo posrećila notranja organizacija Rusije. Položaj Romunske je obupen, dasi-ravano jo podpira Ukrajina.
= Cehl v inozemstvu. Lugano, 27. decembra. Pariški če^ki r?rodni svet ie po svojem glavnem tajniku drju Edvar-du BcneSu sporočil italijnnski zbornici zah'valo za pozdrav Češki na Franco-skem se boreći armadi. Brzojavka govori o trlumfu nad skupnim sovraž-nikom.
= Generalisimus ententnib armad. »Vossische Ztg.« javlja iz Zeneve. G'a-som neke vesti iz Pariza je Francoska storila vse. da premaera bojazen angle-^ke vojne uprave glede imenovanja 7a-ve^ii^kcga generalisima. Najbrže bo imer.ovan vrhovnim poveljnikom entent-n;h armad general Castelnau; obenem dobi naslov manrila.
== Venfzelos v Plmn. (jrsTci ministr-*k\ predsednik VenUelos je dospel iz Pariza v R;m za daljši čas.
= Latinsko - američka rreza. B a -s e 1. 27. decembra. Kakor poroča »Temps« iz \Vashingtona, epazujejo tam z najvrečjo pozornostjo odpotovanje bivšega mehikanskega finančnega ministra Cobrore v Btienos Aires, kjer se bo ude-ležil meseca januarja lam se vršeče konference latinske Amerike. Mehikanski poslanik v Buenos Airesu je bil na a^i-tacijskem potovanju za latinsko-amcri-ško zvezo proti Zedinjenim državam.
2a letlararna !n n itM Jogo-
Mestni občinski odbor v Kostanievici na Dolenjskem je v seji 23. decembra 1917 soglasno sklenil: 1. Navdu?cno pozarav!iamo iugoslovan-sko deklaracijo z <!ne 30. maja J917 *er se ji pridružujemo v celem obscgu. 2. Jugoslovanskemu klubu v državnem zboru izražamo popolno zaupanje. Po-slance v njem združen? naj v tcžkem boju krepi zavest, da Je ljudstvo ž njimi. — Izstop dr. Sustersiča iz '-duba in z!obno kršenje fdinosti v teh velepo-membn:h časih pa nijodločneiše obsoja-rr.o. 3. Prevzvis^nemii gosp. knezoškofu izrekamo neomajno vdmost ter Iskreno hvaležnost za odloč^n nastop in za jasno besedo v svrho edinosti naroda. 4. Hvaležno pozdravljamo človekoliubno prizadevanje papeža Benedikta in našega liubljenega cesarja za tako zaže-licni skoraj^nH mir. — Kostanje-v i c a, dne 23. decembra 1917. — Ivan C o 1 a r i č, župan.
Slovensko ženstvo za deklaracijo.
Potpisane žene in dekleta v 7. e -1 e z n i k i li popolnoma pritrjujemo izjavi slovenskih narodnih žen in deklet, ki izrckajo zaupnico Jugoslovanskttmu klubu in nezaunnico vsem onim, ki sku-šajo oškodovati njegovo politiko.
Sledi 292 podpisov.
Shod zaupnikov S. L S.
V četrtek, dne 27. decembra se Je vr-Sil v Ljubljani shod zaupnikov S. L. S^ kateremu sta predsedovala prelat Kalan in poslanec vitez Pogačnlk. V svojem po-rdravnem nagovoru je prelat Kalan reka-pituliral rgodovino razdora v stranki, pc-udarjajoč, da ^proklet naj bo, kl sele razdor«. Na njegov predlog je bila od poslana cesarja vdinostna brzojavka, ki izraza vladarju In njegovi hiši odkritosrčno vđanost in neomajno zvestobo. V posebni resolucijt so spo ročili zaupnikl sinov-sko vdanost in iskreno zahvalo Ijub-lianskemu   knezolkofa.
Poslanec prof. Jare Je iiato poroča! • drfavnem zbora, nakar le bila sprejeta sledeča resoluelja: Zbor zaupnikov S. U S radostno pozdPravIJa ustanovitev Jugosiovanskega k 1 u-b£, odobrava, da sp poslane! S. L. S. ▼ delegacije poslati načelnika Jusoslovanske-ga kluba In obsoja isstop poslancev dr. SnsterSiča ta Jakilča.
O  dtklaracili  R   ooročal   dr.
Lovro Poia£nlk: Pred sTCtovno vojno sam je bil ideal avtpnomiJa. Toda ka] se }• zgodilo z avtonomijo, vemo vsi najbolje. Ko je m vojsko zavladal grof Sturgkh, so vkienili to avtonomijo v težak jarera vojne hujskarije in vohunstva. Dane« vemo, da pravice avtonomijs ne pomenijo n i t, ako nimajo ozadja Itstne države. V vojnem trpljenja smo se zavedlt, da je naša edlna reiitev lamoitoj-nost jugoslovanskesa naroda. Zavedli smo se, da smo Jugoslovani e« rod, ena kri, sinovi ene matere in očeta. Vsak čuti. da Je naša jusoslovanska deklaracija izrasla iz ljudstva. Ko sem prlšel is Crne gore domov In sem slekcl vojaško suknjo, je bila moja prva pot k dr. Kreku. Rekel sem mu: »Mi moramo nekai 8 tori ti! Kaj pa Iiirija?c Dr. Krek Je odgovorile »Lovro, miren bodi, vse je pripravljeno !< Zato moram reci danes, da je bivše na-čelstvo S. L. S. precel nedolžno pri sestavi majniške deklaracije. Edino JugoslovanskS klub je upravičen avtentlčno tolma-č i t i smlsel In besedllo deklaracije. Odločno zato odklanjamo Šuster-iičevo razlago, da Je deklaracija naš maksimalni program. Ne mislimo, da se bodo na5e rahteve udejstvile čck noČ. Prepričan pa sem, da bo hudournik naših zahtev narasel v veletok, kl se da pač nravnati. ne pa ustaviti. Ml gledamo zaupno na vladarja, na katerega -apelira deklaracija, ko pravt, da hoćemo biti združeni pod habsburškim žezlom. — Zbor je nato sprejel sledečo re solucijo: Zbor zaupnikov S. L. S. z veseljem odobrava so-glasni sklep vodstva stranke z dne 18. septembra 1917. s katerlm se Je S. L. S. izjavila za majniSko deklaracijo. Odločno pa zavrača kasnejše tolmačenjc bivšega načelnika stranke, češ, da je majnlška deklara« čija  naš  maksimalni  program.
O staliiču stranke jt poro^ai župnik Zabret: Kdor se načcl katollsk« vere ne drži tud! ▼ življenju, nm more biti član S. L.S. V narodnetn ozira želi in hoče S. L. S. % vseml. tuđi z onimi Slovenci, ki so ji v svetovnem n&-ziranju popolnoma nasprotni, delovati v popolni e din os ti in najtrdnejši xt«-t i In zato Iskreno pozdravlja združenjt. vseh slovenskih poslancev v Jugoslovan-skem klubu ter hoče ta klub z vsemi moČml podpirati. Nikakor pa S. L. S. v imenu narodnosti ne more iklenltl pr«-mirja v verskem oziru z onimi slovensklmi brati, kl nasprotuiei* veri in njenemu blacodejnemu vpllvu. StaliSče S. L. S. bodi: Zvestoba veri naših očetov, zvestoba c e s a r i u, zvestoba naši a v -s t r ! j s k i domovini, zvestoba o2Ji Jugoslaviji, zvestoba iđravimn dc» mokratlztnu.
Župnik F i n ž g a r Je oštro napadal »Dornoljuba€, ki ▼ najvažnejših vprasanjlh našega naroda »molči kot riba v vodi«, ter je predlagal resolucljo, kl pozivlja uredništvo »Domoljuba«, naj smer Usta takoj Iz-premenL, sicer bi mu morala S. L. S. od-tegniti svoje zaupanjt In pomol (Spreieto.)
Župnik Ludvik B a j c Je predlagal sledečo resolucijo: Zbor zaupnikov poziva državne, oziroma deželne poslance dr. Šu-sterslča, Jakliča, dr. La naj) e i a> dr. P e g a n a In dr. Z a J c a kot gtavnt krivce, ki so poskušali razbiti S. L. S. In so se s rstopom y drugo stranko Izkljnclll \% "*» S. L. S^ da takoj odlože vse od stranka sprejete državno-, oziroma deželnozborsktf mandate. (SpreJeto.)
V načelstvo 5. L. S. so bflt nato izvoljeni: za načelnika prelat AndreJ Kalan, za podnačelntke pa državtit poslane« dr. Lovro P o g a č n 1 k, Janez N o v a lC posestnik, Račje selo pri Trebnjem; dežeW ni poslanec Anton Kobi, posestnik Iva* S t r c ! n, obrtni svetnik Ivan O g r 1 n ta državni ter def elni poslanec Jožef 0 o -s 11 n C a r. V začasno načelstvo spadalo tudl vsl državni in deželni postanci S. L. S. Ž ezirom na zunanje težkoč« Je povertt zbor zaupnikov začasno do prlhodnjega zbora zaupnikov začasnemu načelstvu vst posle« kl po stranklnem pravilnik« prlpa* dajo stranklnemu vodstvu, izvrSevalnemn odboru in ožjemu svetu. Glede na slabi sku5nje zadnjih časov je sklenil zbor za* upnikov razmeram časa in demokratlčnem« duha prlmerno preosnoro stran« kinega pravilnika in naročll načel-stvn, da naj izdela pravilnik po načelu pra* vičnostl do vseh slojev, za blaglnjo IJud* srva na katoliškem, narodnem io dcmokratlčnem temelju ter ta predloži prihodnjemu   zboru  zaapnlkoT.
Ko so zbor pozdravlli Je zastopnflE štajerskih Slovencev poslanec dr. Koro* I e c, zastopnik kđroSklh Slovencev nrooV nik Smođcl, ki je kllcal SusterSIČa na odgovor radi preganjanja koro$kih duhor*-nlkov in zastopnik Gorlčanov posl. Pon,; Je prelat   Kalan   zaključll strankln sbor.-
fešti iz piiiontit M.
Za obnovitev Goriške. Z Dunaff nam poročajo: V petek zveCer je billi izredna seja »Osrednjega odborac pod predsedstvom glavnega odvetnlkt; glavne prokurature gosp. Ivana O k r e*! ti ča; udeležil se Je tuđi častni pred-i sednik dr. Ploj. DoSel je pa tudl ce-sarski namestnik tržaški, ekscelenca Fries - Skenc, kije izjavil svoje veselje, da se je na£ »Osrednji odbore, ustanovil, zagotovil mu od svoje strani vso podpofo in prosil njegovega sodo«* lovanja z državnim! obi as tni jami in or-» ganizacijami v prid beguncem in z* obnovitev poškodovanih krajev. Oo-spod namestnik je podal obSirneJSo sliko iz porušene GoriŠke in razložll glavna načela, kako si on misli bodočo obnovit, delo, izmenjava misli, ki Je slo^ dila* Je bila vsestranska in je tuđi-vse-stransko zadovoljila. Dalje se je vršil razgovor o novem kreditnem zavodu. ki je bil ustanovljen z začasnlm sedev žem v Celovcu. Tuđi v tem pogledu se je moglo konstatirati polno soglasje vieh navzočih. Najvcčja važnost se Je polagala na pol« no zaupanje ljudstva v državno upravo in njene naprave, zato da se je treba lzognitl vsemu, kar bi tako zaupanje motilo. Popolna enakopravnost in sodelovanje dotnačih »II. umstvenih in materijalnih, to bodi glavno vodilo pri vsej obnovitveni akciji. Upanje je upravičeno, da se bo tako tuđi godilo. Seja je trajala nad dve uri. Predscdnika «. OkrettC in dr. Plo| ste »ahvalil« rnnpnii nihmMi^
Stran 4
.SLOVENSKI NAROD-, one 29  decembra mi 7.
2S9  stev.
sa prijazna pojasnila tu za pravična načela, po katerih hoče voditi obnovit-vcna dela, gosp. namestnik pa je izja-vil, da računa na intenzivno sodelova-oje >Osrednjega odbora« in vsega našega ljudstva.
Poziv našim inzenirjem in geometrom. »Osrednji odbor za vrnitcv be-guncev in obnovo Primorja«, Dunaj, \n Đankgasse 2, nujno pozivlja vss naše Inženirje, geometre, stavbenike, zidarske mojstre in podjetnike, da takoj na-znanijo svoj se danji naslov. To naj store še posebno tišti, ki so v vojaški službi. Vsako premembo bivališča naj nam takoj javijo v svojem in splošnem Interesu. Prosimo!
Vzdrževalni prispevek. »Osrednjemu odboru« na Dunaju, I„ Bankgasse 2 je bilo zadnji čas naznanjenih već slu-čajev, da so komisije ustavile izpluče-vanje prispevka otrokom. ko so dopol-nili 14. leto starosti. Prosimo rojake, naj se nam javijo vsi, katerim se je cnako pripetiio, da se izojcnemc vsak dan ponavljajočemu se vedno : i delu. Hoćemo to reč z enim i. .... i spraviti v red.
Iz brežiškega okraja na Stajcr-jketn so poslali goriski begunci prito':-bo, da ne dobivajo begunske podpore. Naj naznanijo »Osrednjemu odboru« na Dunaju, I., Bankgasse 2, svoja imena vsi tišti, ki nišo še prejeli podpore.
KobaridskI sodnl okraj je podpi^a! 129.400 kron sedmega vojnesa pos\jib. Ta znesek je naiboljši dokaz, kako zvesti so ostali Kobaridci svoji domovini kljub dve in polletni italijanski okupaciji.
Tržaška pfTnama zopet obratuje »d četrtka 27.  decembra.
1oyoletna vošila naših vojakov.
SloveDflki fantje Iđ m o Ž 1 e jftt maee<1on?kem bojišču žeTijo vsem Slo-:#tnltAin in Flove»icein vesolo sovo leto! lAlbtn Turk. Liubljančan: Florljaii Zermov_ tek, Gortje Ponfkve: Fran Traven, Dom-tale; Franc MceIč. Doinžale: Ivan Kobe, Noto mesto: Josip Jaronik, Ljt*T>ljar>a: Levstek Fr„ Ribnica. — Prav sreću o novo leto voSčljo vsem prijateljem in tnarcem ter TFem poštenim Slovencem vojak! kemjeniške divizije na rusko - romurskem bojiSĆn % veselim naznanilom. da tuđi mi letos prrlč v vojski mirno obbajamo tibo sveto noć. Pri nas je sedaj veselje, da ni roke, katera bi to veselje mladfh fantov in ftarib mož opisati mogla. Na vseb. koa^ia in krajih svlrajo godbe, naš*\ rr?pk#» In ro-amneke, vmes pa đonijo vesele pesml sta. ttk in mladih borilce?. Vse je Teselo, te trudni topovi in puške molčijo skriv_ nostnoT Franc Podlog, četovodja: Leorv>lđ Strempfel. podkovski mojrter; Miha Do!l-nar, stražmojeter. — Srčne pozdrave k no-▼emu letu pošiljamo Tsem čitateljem ^Sl. Naroda« Slovenci . pešpolka na roman. «kl fronti: Pelan Mati ja. Studeno: Vo.-Topi. t©c Robert; Hlad Antoa: Mnrolt Jakob; tetovodja StegelJ Jakob, vsi Iz Po?tojnsfce-ga okraja. — Vsem Ljnbljančanom prav srečno in veselo novo leto. Kveder Ivan: desetnik!: Lovro Ronilnlk, Joiko Hodnik fci Kokalj Fr. — VeselejSe novo leto želimo ftiiii čitateljem slovenski vojaki trenske •kupine. Jakob Trstenjak. desetnik- — 8re€no novo leto vsem ljubljanskim znan. eem in prijateljem želi Rado Miklič. — Veeelejše novo leto. ki raj bi nam v*em srfneslo saželjeni mir želi Jakob T«?rste_ njakt poddesetnik, — Veselo dovo I^to to. vari&em, znancem, ženkam in dek>tom vo Ščimo U srca. ter požiljamo iz daljne Itali-|e srCne pozdrave Jaka Babnik, oenji'ar, Zgornja ftilka: Miba VfaMVVttek, četovođja, Ootovlje pri zalen; JaSt Florenin, četovod. fa, Miren pri Gorici. — Najlepše pozdrave poiiljamo Vam in tw>ci Va^im naročnVfom posebno nafilm gori&kim roja kom ter le'imo
ijle novo leto 1918. Karei  zigon, »a.
lx AJdov^Cine: Janez Krvicin. SkrTi-bttCe, Primorsko; Anđrej Hrov at, četovod-Ja, Lo«, Ce»oča. Primorsko. — Pozdrav s ftalljanskec* boJISča. vam pobijalo sor»ki •trelci            nahajajoči se ob Piavt Vo'Cl.
mo vam r«em bralcem in bralkam »Slov. Naroda« rese'o novo leto. živi duh eloven_ «ki! A. Oiimek. Selo, Lutnbič: J. Smole Iz Kranjske šore; A. St!h, Dobrava pri Kr-ikem; J Mrak. Prbo^evo pri Kranju; J. LftVTte, Reber pri žužetnberk^; M. Spenko, BtfksTtca pri Vodleah: F. Piks. Rapa; de-•etnlk M. Klembo*. Beljak. — Na italijan. ■kl lemlji bojujoč! se slovenski fantje in mofje »tr. pp. 5^ 6. stotnije poSiljaJo v=«m prijateljem, mancem, dekietem prisrčne T>o«drav© in žetljo trečno ve^elo in miru polno novo leto. Cetovodje: Vivođa Ivan, JelovglC Anton, Rogale Martin. De«etniki: HoSetlC Ferdinand. Krpan Ivan. Star Karei, Poklar Ivan. L*narc"i£ Franc. Cernae Anton. Poddesetnikl: Regent Anton, Zida-riC Karei. Savarin Franc, Kobal Anton. Strelci: Kralj ^tefan, Sterle Ivan, Tcnđa Ernest, Penko Franc, Pergoč Franc. Abram Ivan, Kocjan Ciril, Crneka Ivan. Dragozet Jolef. Perkačin Jakob, Zuban Paskral. Ka. pelj Jožef, 2užek Franc, Suban "Luđvik, Dobrec Ivan in Pavlovi* Mati* a. — Srečno in veeelo novo leto ?e!Jjo vsem fi. tateljem in ćitateljicam »Slovenske«?a Naroda«, kakor tudl vsem rojakom Ju^oalo. vanskeg^a mišljenja slovenski fantje % Nj. Vei. ladj« «Radeck>'«. Ivan Pecar, Karei Kolarič, Anđrej Srebot, Ivan Gabrijelčič, Velkavrh Ivan, J. Eevnik. Fran Novak, Fr. Zabred, Franjo Posti.^ek. Janko Korjan. Alojzij Rebol, Miro Kušar. — Slovenski topničarj! domaćega topničarskejfa pol ka, xđaj v krasni BeneSkl ravnini, želimo vaem Čitateljem in čitateljicam »SIov. Naroda« ter Jugoelovanskemu klubn srečno novo leto. France Kokalj in tovariš i. — Brečno novo leto Želijo vsem bralkam in bralc*?ra »Slov. Naroda« slovenski fantje pešpolka »CesarJeviC«. Dermastija, pođđesetnik, VIC; gttirm JerneJ, enol. prost-, pođdesietnik; Franc Skodlar, Brezovica; A^ojzij Muren; V. Orehek; Mrak Jože; Cok Jak., Notranje gorice; Stanovnik Jakob, Loveko Brdo; Iv. Susina, Wihre pri Krškem: Jože Miklavi. VeL Vodenice pri Kostanjevlcl. — Srečno novo leto veem slovenskim dekletom In čitateljem »Slov. Naroda« želijo fantje z neke morske letalne postaje! Ciril Lipovt, Selo; Franc Smole, Ljubljana; Bresigar Krlstjan, Pod gora; Rudolf Zajc, Ljubljana; Iran Zupančič, Štajersko; Franc Zikovič, Ljubljana; Jožef Pantar, Ljubljana; Itbh Troha, Babnopolje pri Lota;  Franc Kertlč,
Pofilljamo «rtno posdrmv« ■ bojaega pol)* mi kranjski fantje vsem čitaveljem ter vsem slovenskim fantom in dekletom. Ob. enem želimo tud! «rečno novo leto vsem skupaj, da bi se v tem letn srečno vrnili. Ferd. KertUc, Celje; Lukanc Viktor. Kranj; Jemej Petrič. PiJava rorica pri Ljubljani; CHel Jožef, Kranj; Bač Feliics, Ce!je. — Veselo in srečno novo leto telimo Tsem rnancem in prijateljem ter čitateljem »Slov. Narocsi fantje S. stot- strojnih pušk. gorsk. etrelskega polka v Italiji: Narednik Smak Ivan. Belič Srečko. Črto-vod;a: Kotnfk Maks, Ljubljana. — Vera v pravico, upani** v boljSo bodofnost in Iju. b*»sen do noževa jugoslovanskeira naroda obnavlja naše oslabele moči in krepi naf© živce, da Iaž;e vstrajamo v teh telkih dneh. -^Viribus nnitisT, bodi tuđi gc?!<3 v bOjU xa t»aS narodni ideal živela svobouna Jugoslavija! Mnogo božičnih in novok'tnih pc».4ravov! Enol. prost- I\ >n Jocko; č'-to-vođja Alojz Ipavec; Aschiiann Cvetko, desetnik, enol. prest.: Traven Mati Ja; Vnk_ manič Siinen; doF*»tnik Ivan Osenar; Franc Urbar.Ija, Crehen; pocMesetni'.^ Ajdič Karei; Detela V.^čimlr; Anton Z^ivr£nilt; Bi. zovičsr Ivan in Ivan Cerar. — VošiMrno it tirolskih por vsem Slovencem sretno rovo leto, in Tipamo v kratkim zaJeljero^ dne. Korporal Franc Frondoli^ iz Rubij: Vomo-ral Peter Arle^ič; Emil Brzina. KriŽorlje; Gro^cric Mihael U RemSnika; 5fori 'Tatcvž iz Trci inj. — Novoletre roz^.rave po.ii'' \}o kranjski fan*ie s severneera boJiFi^a. Narednik Bar.čar Ciril; pe?ci: Bačar Alojr, Sko. Čir Anton, Re^ec Franc. Buđal Franc, Fur_ lari Ivan. Kn'h Franc, Po^ea Jožef. Vsi pri stotniji strojr.ih pušk            . — Vsem člta-
tc-jV-m In čitateljicam »Slov. Naro'a«. prljavijem In rri.'ateljlcam. rnancem In zrmn. kam voščimo elovenpkl fantje od na?kako_ valcera bataljona 30. I. D. srečno novo leto 1918. Cetovotlja Rudnik Felfks iz Omotnice, žt?.jer«iko; desetrikl: Obrrsnel Ant., Tctnaj pri Sežari; Cvitar Karei, Bov*-c, Primorsko; Poctn Mihael, Globoko, .*tajor_ eko; Rožič Jakob. Vran*a, Iptri.in; Slm^ić Ivan, Lisac, Istri ja: pod desetnik i: Mavc Ivan, Dobrava, žtajers!:o; Skočir Anton, Vrsno pri Tolmimi: irfanterl*ti: Paelin Silvester. Cor. Vrtoiba rrt Gorici; FiirUn V'adialr, Selo na Viravskem: Vidtc Franc, Otiica pri Ajdov§čir.l: Kobal Bern.ird, ^rnarje pri Vlpavi; Bratila Aedrej. Ot1;>a pri Ajdovgčini; Zoti Ftanlslav. Prvn^ina *^ri Gorici; Prsč?>] Ardrri. KoPtnr^jrvi^a ra Krasu: Vinkler Rafael, ćepovan pri Gorici in dnist
Dnevne vesti.
—  Vojna odlikovanja.    Rezervni nad-poročnik   17.   pcšp/lka   Anton   Schiffrcr je   odlikovan   -   redom   železne    krone   III. razreda  z  vojno  dekoracijo   in  meci;   Gvi-don   R u p n i k,     poročnik   17.   pe?polka.   z vojaškim zaslužnim  križem  III.  razreda  z vojno dekoracijo in meci. Nadporoćniku 17. pešpolka   Krisijanu   P e r t o t u,     nadporoć-niku 27. črnovoj. okr. pov.  Antonu Š a p 11, poročniku   7.  lovskesa    bataljona     Stanku J t s 1 i č u   je  sporočeno  najvišje  pohvalno     priznanje     z     istočasno      podelitvijo inečev.
—   Za   vojaške oproščence.  Z  Dunaja porocajo, da ?o desezena nastopna ča1:alna dovcljenja:   s  čakalnim   rokom   oproščenim do 31.  marca,  provizorično  oproščeTrlm  do 2$. lebruarja, s končnim terminom brez do-stavka  oproštenim  do   15.  februarja  in  za ?edaj oproščenim do 31. marca   191S.
—    Ljubljanske    žene   In    dckleta,   kl Že\6 podpisati  deklarac!j?ko  Izjavo  slnven-skeea ženstva, »tore  to lahko Se vedno v Lozarjevi   trgovini  na   Mestnem  trju, ali pa v Mlheličevi   trgovini v Šelen-burgovi ulici.
—    Velik   dar   ta   Krekov    spomenik. Zadružni   Savez   v   Splitu   je   pri   dalmatinskih   zadrugah   nabral   za  dr.   Krekov  spomenik vsoto 15.WM> kron ter jih  potom  Zadružne  zveze v LjtibPa^l po«:lal  ^dboru   za
—  Uporaba  sivih  in  rdcčka«tlh vojnih dopisnic  Po tozadc-vnih   pr^đpisl!!   je     sive In rde^ktste vojne dopisnice rabiti tmVrole: a> Mve vojne dopipnlre:  l. k armadl ra bo_ Jišću, 2   ra ranjene in bolne vo;nSke osobe po bolnišrirab, 3. v pron^tti v ino^^metvo; b> rdeV*e verne dopi«nire    1e rubiti:     1. od annatfe i?a boj'fefti, 2. od ran^nih ali bol, nih vojftkov med pot^o s bojice v bo^nfAnl-ce;   3. od »aritetTie«ra o«ob?a v    vlakih    ra-njencev;   4. od  ranjenih In  bolnih  voiuftVth f>*eb po bolni^ni^a^. Tn. »»^oj č^s 2** obj?iv_ IJena naredba,  utopi Čv.e  1.  Jamiarji  "01S. pooštreno   v   v^4avo,   nn.  ker   *♦»  ofcCiistvo tem  potom  blaeohotno opozarja.
—  Zapiemba     csrnenta.     Vč*?ra1  Je državni  zakorik    objavil   naredbo,    ki     uroja premrt & cementom in  nasn^p4^ za^l^mbo ob«toje*lh In v bođo?e    pro^nrira^iri    ce. meaitniii   za-o«?.   Ka<a!1e   Je   i-r*l&     nar-dKa. o  nstanovit-vi   goepodarske     iveze   ^^ont. ne lnc'tiftri?«.
—  Zdravstveno  etsrje  me«tne   ob5>e ljubljanske. V f^su od  1*>.  <5o ?2. r!ec^mi>ra t.  1. se     je rodiV,     t    TJ«b1j«r1     12     otrok. mrtvorojen  J^  bi! 1. umrlo je  25 oseb. r f»4 n;imi 12 doms^inoT.  Za jetro so nnr-li  4 tnjci, vpl^đ tnrtvonr'a 1  o«^ba.  Obo'""i  ?o: za tifuzom 10 vojaTcov. r» jrrifo 13 vnv^-ov, za  vratlco  3   ćomačlnl   In     sa   traho^no     1 tnjec.
dr. KreVov soomenik.
Umrla Je v t !v3j^nfem nr^^Tsk-m «"amostana M. Sianislava Skvaria, stara 70 let.
Kmetijekt lola na Grmu pri Novpm m^etn rrirc'l tnr"l to le*o stdfarskl ]n vinlčarnki tečaj za unlndfTiI^e. kl ee hoč^-'o praktično izveibatl v sadjarstvn ali pa vina'-stvn. Sadjarnkl tr^a.1 bo tra. ^al od 15. februarja do 15. znnja 1918. Rpr^J-me se 12 vajenc^v v starosti cd 15 let na-prej. PadjarskI valenr! dobilo brezp^no hraco in atanovanje v denarjn pa 10 K na mesec — V I n i f a r 8 k I tef a] bo trajal od 15. febmarja do 31. oktobra 191S. Sprej. me se 8 učencev v Ftarosti od 15 tet na. prej. Viničarski učencl đobijo Istotako brezplačno hrano in stanovanje v zavodu, v denarju pa po 10 K na roesec. Prošnje vm sadjarftki in viniCarski tečaj j« vla«ati pri kulturnem odđelkn đeleloesa odbora v Ljnbljanl najkasnele do 15. j a n u a r ja 1918. Pro&njam je priložiti Izpii8tĐfce ljudske Sole In krstni list ali pa domovnico.
Požar. V noći na petek je nastal ofrenf t nekem objektu na Poeavju se nahajajo. čega afclariišča artiljerijske^a materiisila. Vse obzidano posiopje Je e^orelo. Gamilno delo in reSlter drsgtti ob jek tor je bilo triko, ker bll vodnJak samrajen. GarnlrlJsM gafilri in do&lo Arago moStvo so mogli odstraniti nevarnost ob t. ponoći.
—  U mri a je danes tjutraj v Marilanl-Uo ▼ Ljubljani po dolcem mafln— trpu«. '
^^đ^B    IPB^Hfl^veBIll^P   e^0^Hft        flFVW   ^^^PH^feH^^^Kl^^b       ^feDflfl^Bft   m
sestra  Maiijs    EtooBora    Plrstt    N. v m. p.!
Raspisano je ravnateljsko mesto nm r, kr. r? alki t Idriji. Profenje đo 31. Jm. Duarja.
Poitnl ur«d Nabrelina. Z đnem 1. ja. nuarjal918 se ro^et odpre pofitnl urađ Na-brezina 1 In sicer za seđaj samo za i»isf>m-sko potro t Ste vsi službeno in tasebno re. komandacijo.
Raspisani so tile e. kr. poitnt urad): N^bre^iaa 2 (11), Sv. Lucija ob feci (11), Cervinjan (II). Fiumicello (ni), Oslej rili). Marijo flll 2>. Villesee aiT 4> \n Dobrovo (III a). Prožnje je vlotiti t teku treh tednov.
Kovčeg je bll včeraj popoldne tikra. den pri rimnaziji % voza električke restae že'psnlce. Kov^o- je 111 čni in znzramovan z R. J. Olča naj re a!i pa naznani storilee t na: on-  urravnistvu.
Dot'črtk, ki Je morda pcmotoma vzel včeraj sa pofiti I. ob pol 4. uri popol Ane enoinlnsko knjigo % imenom JncLo Kohe-nina, se picsJ, naj Jo prinese v upravništvu nabora Hrta
!zff::blle so se pred 14. dnevl Mserne korala. Pošten najd'flj nai iih rd.!a prnti viEo!:i nagradi v Viarijaniiju, Poljanska cesta, Gospcdinjska šola, pritličje.
-f- Iz seje mestnem aprovlza^n^ga
odseka dne 28. decembra 1917. Poroč lo arrovizaćne.^a odseka v zaLnji obJimki stji o vzrokih zaJasnc^a pomanjkanja slaukorja se je ponekoj napačno raz-umeio. PreJsednik vslet* tcjra izrecno konštatuje. da tega nedostatka ni bila niti naj mani sokriva ljubljanska sladkonu centrala, katera i>od uzornim vodstvom Rosp. Alojzija Lillj^a vesino .vkrbi za t3, da se sladkor točno in pravočasno raz-dell; Če pa včasih navzlic vsem uricen-cam biaga ni pravočasno v Ljubljani, potem je seveda krivce iskati 2golj drugje, ne pa pri ljubljanski centrali, ka-teri mora biti prebivalstvo le hvale/no za točno dc'ovanjc. — Položaj z ni o k o je še vedno skrajno resen zadnji teden se je sicer nekoliko zboljsal, ker je vlada ukazala mletev ječmena, ki je b! na-men.ien pivovarnam, vendar še od da-leć nima mestna aprovizacija nakazane toliko moke, da bi mo^la izhajati v tej izmeri kot do sedaj. Ljubljana je do se-daj rabila vsaki mesec 3S do 40 vagonov moke. Za januvar ima aprovizacija obljubljenih 30 vagonov moke, to je 10 vagonov mani kot dosedaj. Za peko se potrebuje v Ljubljani 27 vagonov moke na mesec. Ostane torej v najboljšem slučaju od krušne moke se tri vagone. Ti trlje vagoni pa bodo komai zadosto-vali za one zavode, ki ne dobivajo krušnih kart in so navezani na nakazila moke. Iz navedenega ^ledi, da je v dogled-nem času popolnoma izključeno, da bi mogla aprovizacija razdeljcvati moko za kuho. Razumljivo je, da prebivalstvo absolutno ne more izhajati brez moke za kuho in zato skiene aprovizačni od-sek. obrniti se z nujno vlogo na urad za ljudsko prehrano, da nakaze Ljubljani še prmerno množino moke za kuho. Obenem pa mora ludi aprovizačni oćsek konstatirati, da se v Ljubljani veliko preveč peče kruha in to samo za to, ker je veliko strank, ki so si na goljufiv naćin pridobile krušne izkaznice. Brez-vestno je v teh resnih časih, ko je pomanjkanje moke tako občutno, prisvajati si na račun splošnosti nepostavne množine kruha. Mestna aprovizacija bo takoj po novem letu ponovno izvedla najstrožio reviziji krupnih k?rt in brez-^rimerno postopa!a proti onim, ki imaio \ c: i^kaznic, kakor jim jih pa gre. — S posredovanjem gospoda župana bo tu-kaj-nja tovarna Kar<1 Pollak dobavljala mestrri aprovi^acii r? 'no večje števtlo čevljev z lesenimi podplati. Celji se boc'o oddajali revnim poslom po 12 kron nar. Prislase sprejema vsako poDolcine od 2. do 4. aprovizačni nrad na Poli?nski cesti 5t 15/1. Posli majo prinesti s sebo} policijsko zglas-r.ico in potrd'lo sluzbodaialca. da so res v potrebi i n brez o b u t v e. — Kakor se naznanja mestii aproviza iji. bodo ljubljanski trgovci prodajali marmelado. Marmelado se bo od-dajalo na izkaz'iice za krompir. Aprovizačni od^ek sklcne, prositi c. kr. de-žel^o vlado, da določi me^tno aprovi-zacHo kot edino prevzemalnico vsega v Ljubl'ii pridobljene^a loja. 2e prihodnji mesec js v Ljubljani priča-';ovati veliko pomanjkanje vsake ma-š^obe. Loj bi se potem o^dajal na iz-kaz"i:e za mast in sicer v-emu prebi-VDlstvu. Po 1 kg § p e h a na osebo je dosedaj razdeiila mestna aprovizacija I. in U. okraju. Pri tem je aprovizacija računala, da bo prevzela v decembra ve-iko več* in boliSih pra?i3evt krkor jih je v resnici. Dovoz je bil pa sredi se-zije tako slab, da se je razdelievanje speha zelo zavlcklo in otežkočilo. Ker okraji, ki dosedaj še nišo prejeli no-herteea špeha, relo težko Čakajo na dodelitev, je primorana mestna aprovizacija ostalim okrajem za enkrat odde-liti le po Vs kg Speha na osebo. S tem se bo razdelitev in razvrstitev okrajev izvrSila hitreje. Samo ob sebi amijlvo pa je, da bodo oni okraji, ki bodo seda] dobili manj špeha, odškodovani pri pri-hodnjih razdelitvah.
t Prekajeao neso nm rdete tektz-iric« brez A. Stranke z rdečimi izkas-nicami brez A, prejme^o prekaj^ro meso v ponedeliek, dne 31. decembra, ik>-polđne v cerkvi Sv. Jožefa. Določen i« tm-h$rmd:o4+2.**2.šL l—*XK od
2. do ^3. ft 201—400, od ^3. do 3. St
401—600, od 3. do l*4. št 601—«», od
JA4. do 4. št 801 do konca. — Ena oseba dobi Vi kg, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb lVi kg, 6 in več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 K.
r Prekajeno meso za stranke z rumenimi in rdečiml Izkaznicatni A. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaz-ncami, zaznamovanimi s črko A, prej-mejo prekajeno meso v ponedeljek, dne 31. decembra, popnldne, v cerkvi Sv. Jožefa od 4, do  V«5.
-f KlsIo zelje na rumene Izkarni-cc C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo ki?!o zelje v ponedeljek dne 31. decembra in v sredo dne 2. j^nuvaija. PoJoČcn je tale red: v ponede'jek dne 31. t m. od 8. do 9 dopoldne št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400. od 10. do 11. $t. 401 do 600, popoldne od 1. do 2. 5t. 601 do 800. od 2. do 3. St. 801 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1200, od 4. da 5. St. 1201 do 1400. V srcuo dne 2. ianunrja dopoldne od 8. do 9. Št. Kr>' do 1600, od 9. ćo 10. št. 1601 do 1 od 10. do 11. št. 1801 do 2<KX\ pope!. od 1. do 2. št. 2001 do 2200, od 2. čo ... št. 2201 dl 2400, od 1 do 4. št. 2401 ćo 2fS00, od 4. do 5. št. 2601 do konca. Vsa-ka oseba dobi 1 kfc; kilogram stane $0 v.
-f- Odda]a cene;?e?:a m<~sa v Mo-stah. Mestna aproviz-icna ljubljanska bo čelila v nec*eljo, dne .40 t. m. zjutraj v rre.'-nici % Karla Struklja na ZaloŠki cesti št. 14 občanom iz Most na rumene izkaznice B in C meso po znižani ceni. Dolcčen je tale red: od 8. do pol 9. zjut-raj pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicanr B št. 1 do 100, od pol 9. do 9. št 101 do 200, od 9. cio pol 10. št. 201 đo konca. Od pol 10. do 10. dobe meso stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko C bt. ! do 100. od 10. do pol 11. štev. 201 do 300, od 11. do pol 12. ure štev. 301 do konca. — Ena osebi dobi l/4 kc^ 2 osebl pol kg, 3 in 4 osebe s/4 ks, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb V/4 kor, več oseb \l/M kg. Kilogram stnne 2 kroni.
t Ljudska mesnica na Sv. Jakoba trgu bo oddajala meso svojim odje-mnlcem mesto v torek, dne 1. januarja 1918 v ponedeljek, dne 31. decembra T917, in sicer: na zelene karte ob urah, določenih na kartah, na bele karte pa isti dan od 11.—12. dopoldne.
penrtfksnie mesa y fubfcni.
Ker so ljubljanski dnevnik! prlobCflJ 14. t. m. notico. 6a Je pod pisano »Kranjsko đeželno mesto sa rnovćevanje Žlvfn© v Ljubljani« kriro, đa Je bilo o Božičnih praznifcih t Ljubljani premalo mesa. pojas* njujemo ćelo sad evo eleđeće:
Ce je bilo teleCJega in svinjskeg« me. sa premalo, ne more »Deželno mesto« sa to. Teleta se kupujemo 1« prostovoljno, ne potom prisilne rekvizicije, kmetje pa rav. no v tem čamu teleta najbolj privejrajejo. PraSlCe koljejo ljndje po đe8eli t rellkanski meri ter jih prođajajo tndl pođ roko. pri Cemur se ceu© eelo navijajo. Na pređlog -.Deželnega mesta« Izdala j« e. kr. đeželna Tiftda t sporaznmn e c kr. urađoin sa ljudsko prehrano na Dnnajn dn« 30. septembra t. 1. okar, ■ katerim so se raplenlli pravici na ICranJskem ter se je pustilo sa vsako o?ebo đrt!*!ne praJlCerejca po 85 kg tiv« teže praSlčev. Vsi ostali praSlCi so bili rekvirirani posamic. Vse ogromno delo i«. vedlo Je »Kranjsko deželno mesto sa vnor. fevanje živine€ po ce!i Kranjski po svojih sanpniklh na sroje stroške. Ako bi rekvizicija ostala, b! bila đežela z& silo prcsJvrb-IJpna s rraSiJjim mesom In tuđi z mastio in to po mak5tmalnlh cenah. C. kr. deželna vlada t Ljubljani pa je omenjen! rekvizi. cijFl-i ukaz dne 10. novembra 1917 razre. ljavtla, tako da so smeli praStčereJci poklati tuđi zaplenjcne prašile, le prodajati jih nišo smeli đrugemu kot »Deželnemu mestue. Vsleđ uesporazumljenja pa bo mi-sllM ćelo oblastveni organi, đa je kupčlja ■ praSiči postala prosta. *PeZelno mesto se je imelo in s* ima boriti t velikanskimi t'žkoCami vsleđ nastale anarhije r prome. tu ■ pra?ičl ter zato »Deželno mesto* ne zađene nobena odgrorornost, Ce bi dobili meSCanl po mei*tlh tn delavstvo po defeli premalo m*»!»tt  In  praSifjepm mesa.
Govcjega mesa bi bilo ob praznikfh t Ljubljani lahko dovolj ter Je bilo đovolj tlvine na razpolago. »Deželno mesto« daje mrstnetnu magristratu 30 glav goređi na teđen In magistrat potena deli živino tne. sarjem. Mestna aprovizacija prejela Je od »DeŽelne^a mesta« v torek 18. t- m. 35 le-rih volov, ra vojno mesnico pa še posebej 20 glav. v soboto dne H. t, m. dopoldne prejela je mestna aprovizacija od »Detel-nega m^sta« 50 lepih volov. v nedeljo Ćnt 23. t. m. pa §e 11 volov in 25 za, vojno me«. Dico. Časa sa klanje je bilo torej dovolj. će bi zantevala mestna aprovizacija le več živine, ali pa na kak đrng dan, bi Jo lahko dobila od »Deželnega mesta«. Ce je bUo t reentd premalo govejega metu ob praraikih. Je lskati krivca torej đrugođ in ne pri rDeselnem mestu,, kl Je skrbelo cei Cas od kar posluje sa potrebno množino dobrega govejega mesa ter Je telko najU kako drugo mesto t ATStrijl. kl bi bilo tako dobro preskrbljeno s mesom, kakor Ljub. ljana. In to kljub, đa Je bila Ljubljana ▼ oSJem vpjnem osemlju, <Ui so bUi premno-gokrmt ostavljeni TlakJ kar Ces no«, sa ka-ter« •lnoaje Je »Deftelno meeto« «es no6 moralo poteći po svojih reserraJi ▼ okoltel ter Je s največjim trudom postavilo fivino ▼ LJublJano, kl ni bila nikdar sres   ^es-r
leletl b! bUo le, đa bi bila Ljubljana • dragim! siv ili, kakor s kromplrjem, ino. ko, sladkorjem itd. tako dobro preskrblje. na, kakor z mesom.
Kranjsko   deželno   mesto   za   vnovgevanje žrvfne v Ljubljani.              4568
Grobovi 1.1917.
Kđo   ti   je  daL  krvnik,   to  moi
da me hočeš vzeti,
ko ura komaj je poln6C!
Vsmili se, daj mi liveti!
Faust L
Ođkod to strašno mretje. Zakaj ie veđno potoki krvi. — In nikjer — nikjer konca. Ni Je rodbine, kateri bi ne bila vse_ kala smrt sadnja leta globokih ran. Sredi cvetočih poljan, t pustih kraj ih, med aka, lami, v zraku, v vodi, pođ semljo, ▼ Igo-cera solneu azijskih planot, v feirokih ste-pah Ru?ije jih je ugrabila, da se nam ne vrnejo. nikdar več- In odkod ta njena oblast v naši sredi. V najlepSih letih kosi može in tene, ne prizanaša otrokom In s nena_ vagino silo se je vrgla na one, ki so v boju e življenjem oslabell. Ođkod to str;\6no mretje, kl nam grabi dan na dan najbolji«? Stoj: bi JI zaklicali, a ona nas ne sliSl. Rta^ tistika je strašna ne le tam zunaj na l>oj~ nem polju, tuđi pri nas doma, in strašnejSa prihaja od leta do leta, od dne do dne. NI H Ze čas, da stori ljudstvo konee temu straSnemu mretju, v kolikor je to 5e ▼ nje* govi moči. XI li že skrajni čas?
Nobenih Stevllk ne bom navajal. Ka. kor smo jih položili v prerani grob, Jih no. čem naSteti. Ne vaeh: Kje bi bilo to mo-goče posameznemu človeku. Ne vseh! Kdo ve za vse, ki Iih je ugrabila kruta smrt da-leč proč od nas? Onih se hoćemo spominja. ti, ta katere smo tekom preteklega leta izvedeli. o katerih smo ponesli Sirom domo. vine vest, da jih ni več med naml
L
Rodbine ali enanci, prijatelji, Icorpo* racije in društva so razglasili smrt svojih. Clanov v nagem listu. Tem veljaj naj prej na* spomln.
Leta  1916.
Dne 28. decembra. Frane JuvanCIC V Radečah pri Zidanem mostu. 30. decembra* Ivan Mejač, trgovec, posestnik in svetnilc trgovske in obrtničke zbornice v Ljubljani.
Leta  1917.
Meseca januarja: Dne 2.: Marija Sre-botnjak, soproga le?otržca iz St. Jurja ob Taboru, v Celju; Pavla Krasovlc T LJub. ljanl; Helena Goricar v Mozirju. Dne S.: Anton Petelin, posestnik In gostilniCar li Tomaževice pri Komnu v Dovjah na Go. renjskem. Dne 5.: Ivana Jordan v Ljubljani. Dne 6.: Marija Gherbaz is Ljubljane ▼ St. Petra pod Sveto goro na Štajerskom. Dne 7.: Ana Breskvar, gostilnlčarka in po-sestnica pri »Vinski trti« v SpođnJI SiSkt Dne ?.; Helena šega, rojena Bellft ▼ LJub. ljanl: Janez Nepomuk KocelJ. trgovec In posestnik t Skofji Loki. Dne 3.: Marija Kuralt v Ljubljani- Dne 13.: Pran BrenCiZi, e. kr. davCni uradnik v p. v Ljubljani. Dne 14.: Franc Kovač, naduc"!telj ▼ p„ v VlSnJl gori: Mihael Erman, posestnik, nadspre. rođnik Južne železnice v p^ t Smartncm pri Lltiji. Dne 16.: Josip Plrnat na Vellklb Poljanah. Dne 17.: Alojz Knnst, čevljarski mojster in hiSnl posestnik v Ljubljani. Dne 19.: Evica KovaCič iz Gorice v ZatlCnl. Dne 20.: Marija Hočevar, rojena JurCiC na Muljavi. Dne 21.: Janko Porte, veleposest^ tlc, gostilniCar In mesar ▼ Trbovlju. Dne ^3.: Marija Sttrnn v Senožečah. Dne 23.: Katarina Jurjovec, rojena RebolJ, zasebnlca ▼ Ljubljani; Pavla H6nigsschmlđ. rojena Blasnik, posestniea iz Solkana, v LJab!Ja» ni. Dne 24.: Karolina Petsche, rojena Ma. ver, đavkarjeva vđova v Ljubljani. Dne 25.: Frlderik Berđajs, relepose«tnik ▼ LitUL Dne 26.: Marija Gabrenja v Begunjah prt Cerknlci. Dne 29.: Karei Seunlg, đijak IL razreda ljubljanske realke v Ljubljani; Stefan Pavlič, prejemnlk mestnega u*lt-nlnskega zakupa v Ljubljani Dne 30.: Josip Gregorin, nađuCttelj v p., na Gllncah. Dne 31.:   Josip Bevc, zasebnik ▼ Lukovici.
Meseca februarja: Dne 2.: Antonlja Motnlkar, urar.leva soproga t Zagorju ob Savi. Dne 3.: Fran Wessner, e. kr. okrajnl gozdar v Scžani; Katarina BorBtner, profe-sorjeva soproga v Ljubljani. Dne 4.: Josip Ferlic", e. kr. davkar t p., t Ljubljani. Dne 6.: Lovro Schiffrer, c. kr. poStni podurađ., nik v p.. v Ljubljani; Ivan Jenko, stroje. vodja južne železnice v p.. v Gornjem Lo-gatcu; Franc Kalan, posestnik, mlinar In mestnl odbornik r Skofji Loki. Dne 10.: Ivan PavSek, posestnik, gostllniCar, občln-ski svetnlk, okrajni načelnik in oskrbnlk ubogih za vodmatski okraj ▼ Ljubljani: Alfred Ruđesch, c. kr. notar t RadovljicL Dne 12.: Franc Troha, c. kr. gozdar t p^ t Sv. Lovrencu pri Mariboru. Dne 14.: Anton Zore, trgovec in posestnfk v Ljubljani; Oton Beltram, kand. zemljemerec ▼ IJub. ljanl; Iđa Guzelj, rojena Košem v Novem mestu; Franc Jare, veleposestnik v Međvo. dah. Dn« 15.: Jakob Gantar. graščtnskl vrtnar na Pufinah pri Ljubljani: Ivan Ko-Car. mesar In gostilnifiar v Ljubljani. Dne 17.: Ana Zupanekova, rojena Poglajen, t»Cl-teljlca v Novi cerkvi. Dne 18.: Ivan Jeler, kolarsk! mojster v LjubijanL Dne 19.: T>r. Vladimir KomavH, komisar c, kr. državnih železnic t Ljubljani. Dne 21.: Ana Polec, rojena Podrekar, c. kr. dvornega svetnfka soproga v Ljubljani. Dne 22.: Katarina Irkie, rojena Kačar, c. kr. sodnega sluge ▼dova In hiBna po«estnica ▼ Ljubljani; Ivana Matko, zasebnica v Ljubljani; Ama. lija Kalin, rojena Horvat v Breganu. Dne 23.: Leokadija Verboschek, sasebnica T Ljubljani; Eđvarđ KrisUn. zasebnik li Ljubljane, v Gradcu. Dne 25.: Hajko Peru. ftek. c. kr. gimnazijski profesor v p„ na Dunaju. Dne 26.: Josip Stađler, bivSi kle-parski mojster, vodovodni instalater tn posestnik t Ljubljani; Matija Ko2elJ, umetni slikar, posestnik in mežčan v Kamntku. Dne 27.: Alojzij Komljanc, c. kr. sodnik is Logatca, v Kamniku. Dne 28.: Maks Stal. ner v LjubljanL
Razne stvori
•  Tri Tdove s 23 otrod. V Veliki PU-nmi na    Hrvatskem so tri vdove,    katerih možje so padli na bojištu. Imajo 23 otrok pa koma] eno jutro zemlje.
•   Zazidano blago. Iz Prage poročajo, dt so našli pri trgovcu Vltn v Taboru zazidane?*  raznet*  blaga  v  vrednosti   nad 300.000 kron.
•   Rekordni    koneertrti    prijem ek.    V Ballasagjarnatu    se bo    vrSil    4. Januar*-koncert ▼ korist vojnih vđov In slrot. Nr stopi sloreCt foslar Vecsey. Prodane so »c *m TBtopaOoa 1» alosr sa svoto 1M4M K.
297  *tev.
»SLUVfcNSKI NAKUU*. da« It  decembra 191?.
Stran a*
9 Italijantkt nž na DunaJ. T Dunaja aoročajo, da je »rmtđno vrhoTno povsijn*-Itro dalo na raspolago dunajski oblini ne. fcaj vagonov riža ls ltaliJanskeB« pl«na, Id i»e pormbi ▼ prri rreti sa nose«« U đoiec« mater« in otrofce do 8. leta.
• Okrajni povetjnik v Skadru in srebr. ** terone. Grafko domobransko divizijska sođiftče )9 t petek obravnavato santmtr slučaj. Obtof«nee j* bll polkomlk Fride. HA W«*wr pL Webenau. obtožen stočtaa jtuaaasfeJUUM sapeljaranja k Elorabi 'jradns oblasti ta xlo€ina pon«sv«?rjenja. Obtotnlca •t«neljuj« prro točko Ukole: Polkovnik W«ber Je Imel konja, kl ma je poglniL Na. prošli j« tato nzn? oficiri«, da naj ura<lno Izkalajo eraričnega kon*« ter mu pla£ajo 1000 K. Drug* toćka pa pravi, đi j€ r f*. fcruarja tega leta prifcel v Albanijo nadroj. voda Maka tu dal otrajnim povetj«trom približno 30.000 srebrnih kron. da jib rae-•sla rernemu prebi▼alatvu. Istoćaano je fi, &*£na oprav* ▼ Albaniji doTolila ix avoj«* ga trfkratao noto sa i«t<» nsm^ne. Po!kov_ nik Weber je rasdelil pribllino ?3<">o K v srebra. Ostali denar je cmenjal v papirna-tega ln nakapll korare za Ijadaivo. K*r pa obstoja med papirnatim ln srebrnim denar. Jssm velika razlika, je proflttral a tem pr£ MtfĐO 2500 K. Obenem pa bi ne hbH *+_ atarja me&jaU, ker ]• bal s tem hotel nad* Tojroda očarati prebi valstvo, da je razđ^lll toliko srebra. Vojno sodliće je ga s-daj preložilo rarpravo. dokler ae ne    pojasnljo
okolnosti.
Književnost
—  Knjiga ruskih humoreak. V ju', »Zreiae tlskarne« ▼ Ljubljani je tz£la Kuji. fa   19   IzmtDih   hamoreak   in     satir     đveh ruskib   pisateljev:   Vladimira     Aiori    in T e f f L Oba avtorja sta telo ugledna rusk« humorista  in  glavna  «otniđn!ka  ruskih trn-Uličnih   ćaaopisov.   Vladimir   A*ov   ?e   r-iim Vlad. Aleks. Aikenazi;   *tii<!iral fe v Petra. { grada. Pariza ln r Svici.    bll je    iuraaiist. gleđaliaki poročevslec, nr^Intk ln je dane« produktiven  pišatelj.  Teffl    je    peeudonira gospe   Nadje2de   Alekaandrorne     BućLr.bke. rojen« Lohvioke;   hterke rnskega  vsručill. Ikega  profesorja ln    odvetclka,    Spoćetka lirska in politično - satirična pcx»tka. ne je kasne je   posvetila  humorevkam   in  satiram r  prozi   ter  dosegla     izrećno     popuIarnoKt-Rnske  homatije tndl    Slovence dane«  ćelo zaolmajo,  in ruske knjige s** ćitaio    dane« već kakor kđajkoli. Zato pa je ta no?a knjiga prav posebno đobrodoila, ln kar ulč ne dvomlmo.  da  najde čim  največ  prljateljer. Elegantna  knjiga  obpega  184  str.  in  stare broš. t K (0 t, ve*. pa 5 K 20 ▼.    Koncem januarja 1918 iz!đe II. zvezek hnmor»«k.
—  Dvorsky  Dr. V«   Primorske   dežele svstro - •grske država.    (Fflmorskč   rerae flse rakousko - ahprsk£>. Prag«, cena 1 K. strani  97;   12.  erezek  zbirke  »Duch a srč*. ki izhaja t  ealožništru  F. Topiča,    —    To knjižico naj bi imel na sto JI miti rsak Ju. goflovan.   Enako   razna  je   za  Jagoslovane, kakor za Čehe. Njen artor, docent dr. Dvorski, ae je f njo Izkaza!  kot  Izredno  đober poznavalec gc^ograf« sgodorine in  narodno, gospodarskih  ranner jugosloranskih  U«*2el. Direktni   povod,     da  je     ta     ju po si oran 3 ka snov prišla seđaj na dneTni red feSke snan-stveno .  popularne literature, je ?<?lja če-hoT po te?nejBlh ye«eh % morjem. Kot tori. Btl  ln letoTlSčarjl no doste pribajali  CeM v naše Alpe ln na oba.!«* našeg« morja. a pot, ki bo si jo s športom utrli, naj bo pot narodno - gospodarske ekspanzije bodoče c>_ ške drtare.  Saj drži Iz Moravske in Slova, ilke mimo  Požuna  čes  Opr«ko  in   fttai^rsko širok  pa«  slovansklh  bivaliSf   (ogrsfcih  Hr-rator ln   Stovencev)   naravnost  v    jugoslo-Tanake dete!e.    Labo bodo Nemci    Cebom saprli;   te zato si  morajo ćehi Iskati izho-đa v evet na Jurti. In  tu se bodo    jv>£os!o_ vanski in Češki interesi strni!!. — Dr. Dror-skf nam prtkaiuje t tej eroji knjižici r^o. do vinsko  pridrolenje  primorskih     đef^l     z avstro - ogr#ko, njih geografsko ra«51cnje_ nje  (primorski đeieli sta prarzaprav le av-strijsko Primorje in Dalmacija,    dočim    je Hrr. Primorje le po osKetn pasu ob    o^l!^l primorje)   ln   razvoj   kulture    do    sedanilb časov.  V  primorskera  ozemijn  biva   danda. nes nekako 1 milljona ljudi:  Izmed teb je 20%  Italljanor, V J%.  Kemcer. a vsl ostali r&ttripetinska  vedlna)   so   SI ovan i.  Razvoju obrti Škodi slasti nedostatek premoga;   do_ mačjega premoga je malo ln je slabe kvalitete, dovoz z notranjosti je drag,    tako   da se  lzplača  dovaiati  angTeSki  premoć.    Paa pa je na r&zpolago mnogo vodnih sil. Kra. Jevna trgovina sluti obrtu, a tu^i opravnlm in vojaškim  kromom;  vaSco je kor?taT!rari. da se rojaSko Fulj hltreje razvija nego ir. govskJ Tret   S tranzitno trgovino se okori. Bća tnjl kapitaL Dalmacija je komaj 100 let zvezaca t monarhijo, zato jl manjka tradi-cij o gospodarskih stikfh s severom. 2a nje »elenarstvo, cvetlCarstvo, padjarstvo :n *i_ narstvo ntegnejo biti alpske    ln    suflet«\e detele   boljše   od jem alke     nego     bosa«sko_ bercegovske ozadj«. kl Ima Iste pocojn produkcije, kakor Dalmacija (?). »Zeletf je, da bi bodova podjetnost bila. četndi marj zgo„ Toma  in  oduSerljena.  pa  dobro  pou«*»na o razmerah  In đa bi  raCunala t dano    istini. tostjo.  —  Dr.  Dvorski   tuđi   natančno  s;eo-grafsai  opisnj«  vse  dežele ter  se  vidi, 4*
ih je gledal na lastne oč\. Navaj« ni iiHlsi, irvar«ke in italljanaks vire, a slorerntkes«; lobenega.
Dariia.
Gospod Franc Kutin, trgove« ▼ Po. stojnl. je mesto venca na grob gospe Albina DekJeva 's Slavins okr«»pć*»valnlci R^_ f€ga krila na kotođvwu v Posrtojal podarU znesek 20 K.
Društvu »Oofndelnostc v Ljwb!>«?»l sav iavsJfde te oslepels vojaks so darovali: Ga. Ivana Kutln, sasebnica 10 K; g. Borftt. ner Vtako. Tteđni komisar 4 K. g. Mllavec Jafesax #ifi< sjpravftelj t K: g. K«ti» Ml. kUL nfriiHHSjfsjIs 20 K: mesto venca umrls-m g. i. Piggjju 20 K. g Kotla Fra*, trgovsc Itd. mesto vene« mnrleiBii a. A-Borgetin 20 K: ga. Boatner MJct vl*49fM«a kosntssrj« soproca 2 K: gdč. Katin Alma 1* K In g. Katin Prlderfk. caad. iag. 10 K, stepa i 70 K
Posredova) nicl trn goriik« beg unce a* darovali: Gospa Antonija PoberaJ tz Gori. ce je darovala poeredovslnicl sa gorilke be^unce o priiikl •mrtl svojega soprosa 50 kron. Posredovalnica izreka svojo aajtop. lejio sahvalo. — Gosp. prof. Kotman pri Gospe Sveti M K. — »upnl orad Javori« pri Poljanah (dar ttipljanov) )e daroral 100 K. — C. kr. sodnlja Tolminska seđaj t Podbrda >• darovala 100 K v neki kasenskl paravnavt  Vsem  velikodušnim  darovsJ^em
rprtrnJItvii aatfa Uator a» aaaUR: | Sa rCirli Mstedovs srutbo«: Ns4. portrfnik Iko Bst ls Lebrtaam U K. aabrsi ■ med jugoslrrvansklial eastmlkL BSjdporoCutt Iko Est ls Lebringa 47 K. nabral v slovssi. aki dniibt sioranski testnlai 18. vorvk« brlgad« 10 K. srbsai stotsfk - Tojnl r)**ni* Svetosjir D. Stnjanović is Grodlga S K, dr. Ivan ZaTmkoviek. ađvetnlk ls frmarlj pri JelSah 10 K. »i M. il« 17, Gabrljcla ?'tt»1l v Ljubljani 2? K. mesto vencs na krsto g«. Mar. Koilr. otrisje v gostiln! Cinko's i* K, radi podlistka Mmji<^ Komanovs tn •*#.. stojnskl pevcl la njih prijatelji pri Kogejn 41 K kot boiicno žarilo. Sknpaj *-5 K.         i
Sa „6r. Kr«kov spemtniki: Dr. Fraa Jnrtela is Ptujs J5 K. smvanskl castnfM pp. 47, 239 K; nadporo«nik Iko Est \t Le* bringa 1^ K. nabraro taxa. narodna drnfbs t gostiini ^Pletfmkl« ▼ Celju ft K. Kr.isem Punjerffc Is *mdc>b« pri Mokrono^u §a kron, nsbral v vsneli drutbt pri Zalokarje. ▼em Miceljun, n%rodno omisje ▼ s;o^rilnl P>ter»ki. ▼ C*lln li K. o<idelek Irvnroj-Bikov Islesnilice strate ▼ Borovnici Ti K, nekaj sloTeupkla to}• kov tn 1 Cea I« K. ^toTo«ijs> Joeip Vi<!emAek nbrsl v v***eli ' ćrulbi 14 K 2'» ▼. K. Pnhar. »ičltelj r Rib. ! nici 140 K <~b:*a v ve©e!l druibi pri Ce* petu« v Fibiik-l). Eng. Fran^hetti ml t Ljubljani 4u K. sbral na trg. gremljalr; fk>H in dr-ogje in K Puhar, obitelj is RTbni e »0 kron. sVVb <!rosbs. ▼ Lnnčevi knhlnjL S:;-; ti  71     K   J0 V.
Za  i?>  venske vojske t dursiskih bol-
-•-----V:   r>r.  Ttmm J^.-t^s  I«  Ptn;a  t» IC.
"a    ravod za v vojni oslspsls slovsn. ! • -»;-.*.e«:  Fr. Bervar, đavmi    uprarnlk { Z') K. me?to vence na krsto trti \  čič in dr. Glaatsrhnlf. viSti i Tr*r. .   , vo>t poftta    4S1. 10 K    v    po^as^fijs ^Je^ove rajr.e mamice. Skupaj  tO K.
Za »oa!cpsis slevensks vojaks v «Cd(!te.-h«!mu€ v Gradcu«: le!r» Cmt\o ?0 krcn. ttesto v^eca na kruto notarja f. E. Orožns la dr. FVanja Tarčerjera is Norega mssjta 30 K. Sk-^aj S0 K.
Za »DorrovJne?: V spotrtn pokojnem« prijatelja g. A. Trstenjaka sbrale ajegcTs nekđanje omlzjs 53 KL                                    i
SrCna kvalai                                            |
Umri! so v Ljablani:
Dne 22. decembra: Marila Marolt eo-
fctrefnica, 75 let — Mihael Kalan, tesarskl pomoćnik, 76 let
Dne 23. decembra: Katarina K*>bai, ulitkarlca, 57 \et.
Dne 2S. decembra: Marila Defman, roitis. 73 let Strmi pot 6. — Marija Kosir, vdova acštneza ursdniku. 17 let 2ah-iak 7.
Dne 16- decembra: Marila Urbane r<v *podlnia, 41 let ZaloSka cesta 13. — AloJ-zij Kelbel, sin 2cleini(!ar)a. IS rrtesecev, Streliška ulica 15. — Lucija Plećko, soprosa feleznllke^a tkspedijenta, 35 let Sv. Petra c;sia 18.
f>ne 2^. decembra: M. Stanislara Marija Skvarča, urS-jUrska prefekta. 69 t*t. KoR«re*nl trz 17. Vi ari Im UrbanćiČ, vdo-▼• ielei. favaja, 89 let Prečna ulica 2. — Marija Cilenše'r. ob^inska ubogs, *d let Rsdcc^ejs  ce^ta 9.
T It^lil   belBtfiatet:
Dne  ft. decembra:   Vikati  Ah!in.  hči \ krojs?vc?:a moj^tra.  16 nesecev. !            Dne     25.   decembru:     Než«     Ber^ant slufVinia. M let.  —  Mariia RfriaV. poae^t-aiea - beirunka, T5 let — Marija Stare, po-se^t'tira,  3t  ?et.__________         _
izJaUte!) ia cKtcovorn? uradsiJi: Vataitfa  Kopitar.
| Lattflisja) ht ft*.* »^ain^ife tt»k«r»a>
i ■ - -■ —-                                -   -■- -                        — ■
MsT Op^^ar'sai "199 een;eno ob'in^tvo,
i             da   c i'o^pf'a »fC'^i poSiha^v
Prosrm toref. kdor :e stroj furodl ai ae za .« ega   zanimaj   Ja   *e   oglasi   činprejc  v
I                                  trrov'ni
Sr. Fatra aa*i* it 7.
Tovarnllka   atafsnsj   ^iw»l.   strc;ov.
I    Istotam st kuptta dva izložbeni smirt
Meetai ptgrtM wni t M^f«1.
I                 P* trti  nd^merne  bnđ" o«ti  na mnj ir.o   vs m   soindnk m p iji-
j     te'»e"n in rnance n pier^sjja^> ve^t, da ia  Vseno^o'nsnu dopadio po-
k:icafi na'.o piisrčtio ljubljeno, n?po<.«b<u, v^rao bćer, sestro^ avaKin#of
t.ečakm o i« ttte
S. Mar. Elfionoro Pjit
redovnlco reda sv. Františka čč. iolskih sester v Marino,a
đanes ob petf uri zjutraj po d» gem, nepop?s j ti t^žkenn tr-lienju. pre-videno 3 sv. lakram-nti v boliše živi en»e po  ?>luž n> p'a"iio.
Pi>^rer> nredtage ookoimce s- b^d? vi5il v rtei ip dne "0 &tc. ob pol 4. ui populaan \i Marij niiča, Poija iska c;fta, na pukopališče k tv. Kr 'u
{■»'icn^nfa-no n vs-m xnanc--^   ?n pr jatelj m v pobožno mulitev.
Ll«9l]aju9 dne 29. decembra 19 7.
tal«ia*l oitilU
Zahvala.
i
I             Vs^m, ki so nsm ob prebriđVi izgubi naSega preljubega
I    očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Jssipa Lavriča
I                             trg. in 99«. ai  VHu
I stali toiažilro ob s*ran% spremili pokajnik* k večnemu pocitku I ali na kater koli način že pokazali svoje sočutje, izrekamo tem I    potom najtoplejšo zahvalo.
I    4546                                                             til«l«6i ostali.
Siiaien sporeći v
.1111 [EMir' "• *m
¥ Mi>#l« aa«, Miti]* Se. ln pt^%t%\**\ 3L iaoađaH/a 4917 ;
Zel^ik film I
Rod premedencev. '^rr^"
Ua>s>«A kakr^starsma. !• ta| bitol
V glavnih vlogah:
FRIDERIK ZELNIK in LYA  MARA.
članica poljikfga »arodrjega glcdaliiCa ▼ Varlavu
V prekrasnem mesecu majniku.
&|slka MMlalsra.
Cesar Viljem v Carigradu.
Y IsfaMai m wlsV • wm hrmwm%š Oirlf rata.
m «a MtostlsM.                                    45W
Ka aatapi laf« Aa« nov velikanski spoređ; pri prvUl predstavah pristopco
ludi mladini
1     ^^^^a%    ^HflBa^Ba^RaVB^BaaaV.    aaaa^a    ■a^ftfl^B^HBj^Ea^l^a    ■m^f^BH^nH^^^R^^^   j^H^Paflv^a^Ba   ^H^^^B^^^H^B^H^^^^ft    ^^UHIB^as|BBBBfla2^HSk     ■s^4B&^B|K^p^^.
■ ■flMWi.y,J_
MATmONIS
« evoJoJ
AMALfTfCftOj
sUKvaći
»WHAttlW«ja?
sUi roaootei
f^ća
%                       i
mESSHDBtEfl
Iziava.
Vo'pUnni prfkl'cuj*»m ratf«ti»TVo k"»tero 9^n »fra^U zop^r eta^benika A a dre ja Črrnefa v  fo^n'jski sobi.
Battetfr.o AnseSo
4347                  zdarski naćiornik.
mei a riki pomoćnik
Materi te dobra lazume na p?eka;an■«. Plafa 20(t K. pros*a hrana in banovanje. Povrntev vornih t»o§kov di Bina Luke. pismene ponn.i-e na Fr*effi 8liti«, maaar tapy«»-kajalaa Baa'a Luka, Botaa.             4518
Prostorne lefienice
dam ned UTorin. pa^a4 ▼ at{esL Islotam se »pre5^©Jo
delavci   za   nabavo   lelu.
Ponudb^ n Fraaa lltar, salcga »Ivavarsa 85i«.                               4526
Po poleti nadomestek za perilni skrobf napravi rerilo sncžnobelo, trdo in bleš'cče, ter ie ne pokvari. Za preorodajalce karton za p->skušnjo 13"* vrečtc K 30, deset kartonov K 270— ti Prasce po pov^etiu A. Tosak, Traga, Iral. Tlaogradl 12741. I.    4079
Kupimo in plaćamo:
aa tviiCRt ktttkfl nevt                tt k| I 3C—
.               „      stsre                 «   „ n 15 —
m rf'icna vlakni ln tce-                                       £
frana s«!lo                                 «•   •   • 48*—$ • svileni itrsns pt
ktkovosti in vrsti            n Ig K M - 120*—
Poltntt msis koli^ltts nefrankfrar.s i soStnsm zavflm r.a na$ rsčun. TbM dobttt zits po!-i zns;:k, poslan po po5tni nakaznki. Tvornici svHensfa ln bombažnegi btsga iohtnn Konrady & Ka. Ounal Vit' Islscrstr. 89.
:ŠKATUE:
u raznosili lole i sadio I
Skat!!e za poitne In vojitopolfn* pof8!Jf«e v v se ti velikostih
piporoća
M\mM tovaroa f. Bonat i
3065             Ljubljana«
Kompletni              4530
KURNIKI
v v?aki venkosti,
ttroji za valjenje
sa poliedelce in veleposestnika,
mlini aa kosti
ca prpravo krme (za ročni obrat in go-ni'no sil©, se kurijo naiboljSe pri
Nickerl & CoM d. z. o. z.
ipedjalno podjetje za racijonalno rejo
rerotnine in drobniadi. lasarađorf 03 pri Danaja.
Zahtevajte veliki katalog, očna knftja 03 proti vpostatvi IKv snamkah.
LMIRUSCH
L)Bkl)aaa, Mestol trg 15
pripofota svojo veliko iibct
ateJtelkm hi as>liičnikow.
Popi a v i la se is vrlu tt k» točno in solidno   I
•topim hiSo z vrtom
v Botal aaltaU Ponuđbe na upravoiStv6 •Slov. Naroda pod nMlš t/f 14>'v         454»,
Restavraclia „Hotel  SlonM
v LJubUafU trn 8 1. maJfOkom I9ts
odoa v no4«m« Ponudo« na vodstvo »Hotel Slon«.                                          4546
Proda aa veliko t*blrt>
namiznih iabolk .,
prav eeno* Oradlato 7.                   452^
▼slika naroella sa osoatavaa
strugarska dela
ae lakoj oddajo. Ponudbe na upravn> »SIov. Maroaa« pod »Stnigar4*.           4554;
Dra7no urara (za "loko»otTObe- fl*of-
rra£liC VlCtC s* do in cement) v . večj h množmah se oddajo. Ponudbe na kolnrralno uvozno diu2t>o DIMOM si S8» LOTTO, TraU    ___________________4552
Naniši diiak
sa sirana aa hrano ta ataaoTaa!*. Soba kiirlena.                                 446t
Nas'ov pove upravn. »S!ov. Naroda«.
i
2  ks kave zastoni
oneran, katerl ml preakrat mala ara*
ibo stsnovau^a. Ponudbe pod ,»ava/4»aa» na upravniStvo »Slov. Naroda*._______45-t
amjr Sprojemalo ao za naSo prtđilnica
m tnainico za papir
3      predice in tkalke
orot! dobri p'ači. Bimmw«illwabaral r>ajh vald, p. Št Faval pri Preboidn 8taK
nntn nn nvftftai I Prodam fepo enon fcaoono HlSa 113 PICD3]! na lep, solnčni »eg^T veli. kim vi tom poleg tekoče vode, polej kolo* dvora v LjuMjani \ežtto in davka prosta hišo. Ponudbe na upravo »Slov. Marodac pod ,teoa hita 453S1.____________4=38
T.J.   -|ALA kakor tuđi  lipe, lelSe itdl I rOG    PlOne od 4 cm. debeiosti napre] " (d I2ina   vsaka  ladostu'e)    knpl   v   vsald množini fr. $kafsr mizar. Rimska c 18. U«Wi«D»*
jjggff»S mizarjev.
¥ei sani
mocnr. za težko vninio kupim tal:oj.
J.  Fofatatli,  Lfnbllana, Marila
Tarestlo caata 13.       4509
.—.—__-----------------------------------—*^
Zdrava, nučna, srednje starosti ter dobra
89~ KUHARICA "«■
«e sprejme k veCji družini takoi ali s 1& ianuarjem. Vsc potrebno xa kuhanje Je ♦ hi*i. Plač« dobia. Kj« pova UpftvniStvo >Stov. Naroda«.                   ___________4S^
"*•- kontonstinia
zmožna aloven^cine in nemSCine v  govom
m risavi, stare]5f>  mof,  x veCletno praksot
Geni   ponudbe   na uprav. »Slov. Naroda«;
pod wiu 4S01M. Nastop takoj.    460^
VeŽja množina podnic   ,
bukovih ln Jallavih9 90 — 111 mm da**
be!:h kakor trd bukov In jelSev okrogU le* ao kupi« Ponudbt je poslati na Volta*, berško tovarno lesnih izdelkov dr. S. O. m Voitsberg pri Gradcu._____________      45S|
pmf   Proda ao   IN           i
hiša v Bretlcak ftt 82
Ib k t«1 prloadsf^ia pravtoa v vrMat n* Drostovolinl draibt dao a. proaimea 1918 ob $• ari popoldno. Kuoci se vi ju dno vtbijo._______________JOTOla aalokar.
Uče ao atarofša aaorffltaa
učiteljica kot vzgojiteljica
etrok proti dobri plači, z hrano in stanovanjem. Zahteva se znanje godbe Na stop takoj. — Kj§# pove  upravn.  »Slov.  Nar.*
____________^___________4
Hote! „Pošta" na lesenlcah
vkljub vojnemu fasu Se dobro obiskan, mi z vso opravo vred in s loatnlm Hbjo lo« vom proda ati zamenja za hišo v Trsta. Hotel ima električno razsvetljavo In svoj lastni vodotok, ter leži ni prometnem kraju v blizini ko'odvora in oddaljen 15. minut nd Vflikc fovarne Pojasnila daje lastn'k: AL. SCMajgV» Jeioirtcot Oort»|«      445S
Prodalo   ao   w Iab4on€f   pri   IMraM
Blatrlcl  Qajar*   trljo  OMOtMiostropos
graičinski hlevi
obsežni 1600 mi pripravni ta prezidavo v stanovanja % dvorištem In z lenjadnim vrtom — zemlji^p se lahko Drikuol. Natanč* ne je se <zve rri A. Barvalfa, TodOVOdoa eeita 18 v t|mbllani._______________444f
Kole za vinograde   . In preklje za fižol
odda ▼ večfi mnoiioi fjraiMaia V MakrmOf«. Vprala ae pri g. Josip« Hulmanu v grb^čfnf Mokronog ali pri g dr. Otonu Valient-chagu, odvetnilni v Ljubljani.                4240
Kupujem in proBajam.
bodi« p«hUtv», ■tefctaslM, ft-iMOp Mdie^ poroeUa, orrtj«, pedeb«, star daaar, tploh vi«, kar fa aalaun) St lat atara-
Obenem kupim staro zobovfe. Posreduiem za MSe, zemliiSa toL
Albert Derganc
femtvsaa Im BmaaaaaaaliaamlaiMaml s^sjasamaiBi
^^•w^w ^^ ^^*^*^^—**afSiafaTaaaaa ■jmsmsSBBT
M jftf 10   O.
»JLOVOftn RARđO*,  mm 9. deeembffm  IWT.
2f 7 m*
Kupim g CITRE
^      1, 1, D, jgotmmm ■■•»>.     4533
auaifakhn
|   Jaftj Stog*'
Ivj L Itapntr, I F.
Zahttvajte gTatia in franko katalog o higi-_         __                   jeničnih predmetin.
iHtmiii zastipiiki
PammrovaJni stroki aa aprtlnejo ImM atatel »UM lm prevlsl|l tako, Ari  prvovrstiri   slevamakl   zavaro-
nlaloi« Todi  vojni invalidi ki   so še fboaobfii am ta posel* se ne  odkiaojajo Mjtjaal pounrafb« pri upramiitru »Slo-)               ▼co^cefm Naroda, <          4152
Polšje kože
kapi    po     aajvilih    eensh    Mm
UNk«   (Lfttpsltf).   %HkU    «7.
Po*i!jate* po  poAtnih   savitkth 4 5 kg
imieljene.   Znesek   se   odpošlje   takoj
po dospeloarti polatre.       3978
Toaletna
milno na5omestilo
parfumirano, elegantno opremljeno, 2Vs iuc vtebia« karton« Crna   franko K 26*50   Dobavlja:
Lang & CoM Osjek 1,
Hrvaško, Župni trg 1.
Naslov  ?a hr-r>j»vk-ff: Lan^oontp, Osijek.
nroslou In koštanje«? iss
6 «•*■» |a w|afe •€ 10 «■ debelo*« ■•*«••{ kupi po nafviSM cer,i
fullns  Zlgan aa PolzeO v Savlnski dolini.
Vsaka 9ama naj čita
mojo veTeaanimivo navodi'o o
mocternem negovaniu grudij.
l«kui«i stet pri vaaalMtt  la  aeaiiBfkaala
baiaosfi- — Pilite zsnpno na             iu stiae nti.
Mo Krauie, Požun, (Preuburg) Oflrtko,
SdMaaiaaapaataja) 2* odd« 41«
,0V    Nad BO let  obstoječa    "99
parna barvarijatnkemično snaženje oblek
*«>*•                                                             124
!         apretura sukna ===
Mobllana,       ii-^- pftf         Gliace,
8«l«k«Ti%Tft oL «.      HllIUII DU%         Sanka oUea 4«.
Feetreiba TMtBft te torfaa.                              lfa|mii{6 cen«.
Izšel ie „VEDEŽ
fplolni iepni koledar z notesom za leto 1918
*  vmstrmakt* ■•jzanlnivtjle vatb4w m vitkeg«,   „▼t4et"  je neobhodno  potreben svetov*1ec m fTMteik VMkeau brec razlike toliko tfvilista   Icolikor  vojiktt.   7« to  napravite svojcera gotovo T                                    «ajyeč]e vc»«IJe, tko }*«» H posjete „▼•4e4«#l.
—— „Vedež" za leto 1918 —
(■Matnji svojim ČMtitia *tć')zm*\cem fi simčiiflLO« pregled« in Ritiinčen ftovenski zemljevid niljoiitko-tvstrliskcga bejtiča, kJ segs od nale Ljnhljan«  pa   tja   do   gsrdakega   jer^ra   ter od
kcro*ie me je do konc*. litre.
i        „▼•*•*" }« e<floen tadl tO kraflatik đoMtkov ki bode feSrebani dne 21. niarca 1019, Mb fr vwk Uvod „VEDCŽA- ootiČea s ItcvIIko   rKatanČnelli popis v „Vcđtiu".)
M-   e««a ▼ ftoml rturl E MO.   ~M ^i<>f m a»o#a v Mlotel kJt|l#«ml J. tT^IA   Tnl. mUea Molla »icolo 19.
♦                   —————    Kdor ffti »aToA 10, dobi er.aistegt po\Thu.                  .
B» at prthruiijo rarmern« prerlaoki flffniM sa pnaani«cnc irvođe po povzctja. naj izvolio p. n. kffofBul posUtl (tuđi v laamkah) poteg «en« 1« -V' vin. za pofttnino. — Vcf)a naročil« 9« ™                        potfl)a>o po povtetja. — Pr?p<oda>alci 4obi}o ?5» t poptistt.                      4529
1100 fltrof zdrBVg domafe pijace
1         '                    I &ml\i)OČt, dobrt in tejo
gese^t ?t !anko v-aak aarn pHrtdi z mali strotki. V salofi to snovi 2a: ittr ttft,  JiMCiik,  frtMifTC awtia«vec.   a^frtva   aieta, ■attatetet.   ftattrtteift, [ a^^^    0§cCa perla. vMaijcvcc [ AaaM •» ■•    ■•*•»  T* |fc»"n>'" *")■£■ •• ■**• ri«
^msI ■ atfHBtehB   ■a««4ilo»   aaMMi«   K   !S*-  fr«aio po ponctji.
I   ^t—^   ^^^^El^^te     ^^^^k   ^   ^^^fe    a^M   MB   a^^k* I  ^BJBB   an^POTBBf   BraMril   P"   IBVV^   BMt   •*»■, ■■III.
--------------------------------------------------------------------------------------------------
Siianuitu rezila za sttklo.
Diamaatov n ttaklane 1 morem zatsno dobt-vtti tame It 4 it K 11*70 in it S'tuK 16 — ker je dovet dijtmtM^v rre-poređtn In je sutovo Hago   žele   t«fko   in ie
po visokih tenah dobiti  ■---------------------
Porto ta rovzfje B5 vin Za re*1no i* solidno    t ar^  !t»rč'
AR ElftO. Mirfli pri ztr'i lm U laran
I     500 kroti v zlatu
al      ^BaiHBlBlB^aBBB»BBBBBBB^BBaBBBBBBBB^^^^^^^^^        £q         g^af         MtHMl        VMH
^bVBBIbv ^    ^B^al^^MB     a^HBfll^
^■■■A* ^HFV^btWSb< ^IHI flBa^Bapav^v
_   ___                         'r***^* ***^    • *•"•**
I flMMi* K   iT —,  • p««dl  KUM    Vm hm   kaki*
I                                         * .. am—aaV     ^aaaaaaJa&aflBat       la^aUB^attaF    ABal     afeBVjBVJBVB^Baa'
^H                               aBjaj0pBBBBBBBBBBJ    BBfvBsvT -     flBVa^BBPBr*    '■■a*    ^^aaa^a^**^^ -
I ■ MH MaTfr pf apd hi »1 lm.
iTatiajaoi H-j.i^.k, ,d*e w«t>
i» «tv« lasa i« brado za   trajvo   teomo   po-a«rr».  1  Me^]««.ca «  polt.  vred    l^   2."<*
I Rydyo!
I   Ero  porimti      bT*6*   ^m^m^m^ atc« s poimin© tt^ K 2 45
1                                                     aB ^kh^aiA^Bh ^B>     ^a^alk    Mfe aakaa^Baa^aVaCaK^Bl   4
: iaa trtMlolv drožerija pri  tngelo.
;                 ato-f«« ••!« »Oratv«.
~ In niizarjcif
proti dobroau pteOla «pr«|>B« AVfffMI
d^imiliji
^HIHL^^^     društva« trgovce itđ.
^^^         ^^^r      graver li ftitf#Tatcq ^^^■»^^         kaatnUvli itaaipilij,
LJOlIJIiU. Dnnti trg to?. 1.
H«nfi! mm maMli h MlIhtRn
otroških vozičkov
ta mva«M *• Bataaai«*
time.
^M.Pakifc
v UaMluri.
faajajajai aWBRHS u fitall s aaffaltiBV
tf—-mm^             ■ i        ^^^ -^    ^"t* —     « » -   — ■^pb^——^^u. -   t-^bw —■-^bk^—^^aaar~I~~"^BBB»"^     av _     ^^^b^bibb]
; Franc Furlan
|             iisMmI FadMpR itm              i
: kliačavnlčarstvo
■                                          to                                         f
^ uloga Meillnlkov i
i ^mkoiev trg Sto. 9.1
k   ^^k    '-^B^BaM^BMaMM^MjB^^M^BVataBMJaBa>^M.attB^M^BM«^M^Bfe^te^BtoAa^^BWM*aB^aMi
-* aJaaV"      aa^aVaBalB^B^^^JHBV^^UaB^Bv^rjBBBBjr^BB^BVDBai^BV^BUB^B^^C^BVB^^B^BlE^OB^B^DUa^BlCi
i. HU
i Uitliii, Daijiki ćeli IL
I           Velika raloga
sfelilonlBe, poreela-
na, svetllk, zrcal,
tip, kozar cev, vTčk0¥
Ltd.
{ostilniška in katamar-ska namizna posoda
po na|ntt|ih  cenah.
^■^BMa^Baaa^aaaaa«BaaaaBBaaaBa^BBaaaaBaaaaaaaaBBaBaaBBBBBV
Parno barvarstvo >
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Aprattura sukna.
JOS.REICH
|WHrtiwii (tHiiHaiH. Sprejemali^Ce
SflfibttrjoTa nlica it. 3.
j Postrežba tofna. Solidne cene.
■.AVlIlMI   alAHAfllflA     proilat Ufi, 10 kapi.
lllllllllll    llllllllIVII    Ponndbe pođ Ja«MMe/9M7f
UIIUIIIII  UIIJIjJIIII •• b-Vh MoMe, »>m| l,
HvIMIIIlP    llvVIIVI ■ V           Saltoratltl« 1.
____________________                         _ ^T._ _......__________________________^^________         _                                                     ____     -T
Kostanjev, hrastov in bukov les
kupi vtako mnoilno franko vagon        »
Stroiilna tovarna Samsa & to. v Ljubljani.
VpoStcr« se Ie pismene ponodbe z navadbo een.
I Srbetica, hraste, izpuSiaii
I                        iz^inejo Vcar najTiitrejSe no uporabi „Dr. Pletcha original-
!                        nega rujavega mazila". Brez duha in ne omaie. Mali Ion-
I                            ček K 230, veliki K 4-,družnska pore ja K 11—.                    532
Or. E. Pltjsctet Hronon-Apotheke, (GyOr), Raab Osrsko.
ToUtoft «t.tt«.                                                      '                         Ttiaion 46.J0B,
Artika iako fino topilo
AlkmlliA   prNte,   h«t  B«do«i%«IU«   za   ara.skl   gmmi  la    tekstrl«
takoj ra rabo, v tenkih plasteh namtiano, tkoro brczbamio, hitro ie tuleče lepfio, kl te Uborno sprimf, za vso kartonatno Industrijo za nalcpljenfe ctiket n« papir, »snje, »teklo In pločevino posebno prikladno, dobavlja v pocodah k 5,   12<;2   In   50  kg,  v  sodlh   a   350 kg li tovarne
nevUevH embalažo                                                      4449
CEH ft nm, BnaJ XX 2. DriMiiaMratrau« M. 81.
Zlato ceneie
kalmr irofftvl, teMto aaUal sa tMtUaa prasalko v ufniillft-
■ejiili  •fellkahp   kakor   brll]aatiio   prstane,  broika.  verliloe.
ahaaa. mra aalbollilii sMunk la w ilatarald deUTuld
Alo|zlja Fnchsa
Selenburgova ulica 6.      ^
Najvaiia slovanska hranilnlca!     ''   ~
Mestna hranilnica ljubljanska
UUBURNA, PreSemova ulica it 3
!• taaU ktuta ltHa 1S1« **•* ........   E SS,<MMHM0*~-
blpatataib lm aMtoaklb »Malti........«t 30,600-000'—
rtifrfiifi maklatla............„     1,900-000*^
SiftlMi tine ittk detoviHk in m rtrertajt mtfO* po
41.
Tt^l« te aoatala« vtofa pa pt> iaiaiara«
Hramllalcat Ja pupllarno vama in stati p»4 karirala
c kr. deielne vlade«
Xa Tar««4a Ima T^llue Ukm% domale hranftnHce. IHM|a aa s#nl|tUa la poslepla na Kraalskcm proti  5%, lvran EraaltaU pa pntl S1/^ abrasOam te prat. aalauuil IV. otlmia
a 4% otfmlatevaatu aa «alf.                              m
V paipjgaale trfoveav te obrtelkov Ima nstaaoTlleno
ir Kreditno društvo. ~*i
Knin Disoii nnniiii
emtogo?u)e vaakomar, da podpiSe  vofiio   aoao|flo t  majhulari'   d«narahR4 frtvtml, đa vrtttiiegi ikrbi za svojo udobnost v »tarosti in da skrbi <a svojce v slačajn. da faJe dolatela prcigodnja smrt Za M»laflO votmofj« pacoftla se lahko voli doba tt -10 !•♦   — Zavarovano vojno posojflo izplafa §e v ataĆajo dofivet)a pogojene dobe oriroma % slučaju prejlnje amrtl.
Na primer: Oseba, kl Je poto« aavarovanja podpisala K 3000 vojnera poiojila. kateregi ai hoče prt četrtletnem vptačevanjn po K 5480 prilastl« v 15. letih. nmre, ko je plačala komaj dva četrtletna obroka v ikupnem meska K 49-60. Kljub ♦etnu izplača ae laoatallni ali v polici določeni osebi takoj polno zavaiovano vojno posojilo K 30001—.
Do K 5000— ai potreba rdravniikt prciskave In saaia eavarcrvalaiiia od K 1000*—:
letno               polietn«           četrtietno           Bjeiečno
U dobo 10 let   .   77—                  3920                20—                6*80
.     12   .     .   63—                  «210                16-30                5'53
.      .      15   .     .    48—    t             24*40                13-40                425
.      ,     16   ,    ,   4450                 J270                11*50                3 90
.      18  .     .   39-50                  20-10                10 25                3 50
,      .     20   .     .   35—                  1785                  9*10                510
Ta>iBa W9wwrmamt je brez pla^la đoklade v polnem obaeg« r rt vito van ja viieta. Odkap ali obremenitev police s posojilom vsakčas mogof. — Kdor na primer zavaravanje skle-njeno za K 1000 na   12  let,   za   kojo je plačal  jedno  letno  premijo K 63* —, po jednem letu opusti ali s posojilom obremeni, dobi po sedanjem stanju v gotovini izplačanih •£ 59 46, — Pri tem pa je bil skozi eno leto za slučaj smrti zavarovan.
Palasalla tale te ponađbe spreleota
Generalni zastop c. kr. priv. zavarovalne družbe
NAvstriiski Feniks"
I        Uubliana, Sodna ulica itev. 1.    »o
—^———-"—^-^^—--------------------------— - -                               ____________                      .                         _______________
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                —^---------------------------              ^^^i^^^^^^^^b
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Poslovalniea c kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podfputiilee v SpIHu, Celowcu9 Trstu. Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju.
— ,        —          -»-•     -■-■       Bpral«*«)     -----------------------------------     -"■     I  Upali li *•** «M Vlati vniBMferili BaptrlM, flMKfti «rttn ittaM in dovoljuje
¥loga   w» knlltUm   lm^ j*^0"   ralnn       |    aprovl^aoljske   kredite.
I                                           ... _____._______________                           -......- —------------——-----------^—__—_------------------.
297. ffpv.
——■—   - —
.SLOVENSKI NAROD\ dne »  decembra 1917,
Stran 7
^\^al IC    >• kupula v veCji amollnl.
%# Vlfc#ai»            Ponudbe na:
H. KILLER, Dunaj V, Kettenbrtkfc—»g»w it 7.
Mostne tehtnice
(BrUckenwagen) vseh ve* likosti in sistemov za teh-tanje   vozov   in   živine
izdelnie           «4»
20 vinarjev stane 1 kg perila
6a 3« sncžr.obelo opere in zajamčeno brez kvne samo t TOW"TOW       P^™* prslno pasto fn univerzalnim čistilom *. 5
If 1OW" 1 UW       brez primesi mila, sode ali loga.
ToW"Tow * sam ni wW ]t ^^ p°rabcn-                                              *>■>*
TnuJ Taui**    *e *^c5no v raW« popularno snažflno in č?*tiffio sredstvo, n« bolji« in
Ifluil ~IUW       najcenejše, Haj bi ga  ne  pogreSMo  nobeno   gospodinovo   ali   bol-
nišnica, samostan,   sirotišnica,   hotel, sanatorij,   restavrant. konsumno   druitvo L t d,
T0W"T0W        'e maJčobe pro3ta kemično ?estava brez ila in klorov. apna.
TftUf TftUI**    konkurira z \ semi prainlml nsdcnestilnimi sredstvi ne I« glede cenc
ff IUWaIUW        tem već tuđi glede nepre kos) jivega nedosegljivega snažitnega svojstva
En zavoj „Tow Tow • 3 kg bruto za K ?>> — fadostuje.   da   se   opere   70—80   kg
perila   Mešceče  cisti.     -   Zaboj    Ifl   kg   nTow-Tow"    K   37—   ta    150—160   kg   in
zaboj za 20 kg „7ow Tow( za K 70— la 300   350 kg.
Dobavlja se tovort in zabojt prosto po  povzetju. — Pre*>rođajalri  primeren   popust.
Spretni ZR3*?»pniki ae povsod «prejme)c
Pišite Je danes na „Tov-Tow" tovarmo  M«rt6n   Rubinst«!*  *  sinovi,  A. O.
Mak6 it. ©4, Ogrslco,
Navodila  za rabo   ee!o priprosta) se prilože računu,  korc»pon<ienca v nemškem jeritn.     i
■■il —  1 * S  Ml MllMlfc, ■•
kom zo tovorno vožnjo
PonudKe   vrlrtrpovra >   vinom   BaM"
■tov PatrM Trrt, VI« t«pp« It-
\m timu l hu
SIoveiifKToolok
?• rav««kar llAel ^r *e dobiva ve;an ni krasno a sl-kami opremljen ▼ v^eh knjigotrfn»cah v Liahljani »n v rarn^h trg  vinah  na  dei^li p<) 1*30 aX*
Pa^r<^^if]a fa pa tuđi zal^rnik Jaako ff«p.
Jagllt,  3'/ski   vod t-h   v Ljubljani,   kI daje
»btčajrn  trgovski  popust  vsem.  ki   na/očo
Vrčjo mnofino izvodov.
P. n trg>vcl, uCiteijt in «ploh prijatelji !;Ui2 tva, naroda;te vojakom in drugim to pot.f  no knnž'co !                                  4^17
Rai&Utr«|4a po pcitai »• ka aule I
tfcj/dtia/
135
KOoc MMtrava prodati to kaj
!  KOSTANJEVEGA LESA !
ital ga ponudi takof tvrdkl
J. PofjaCnlk, Ljubljana, Marije Teretije cesta 13.
Ročne mline za mletev     I
vaeh  vrst  lita  prikladne  prodala  I
I             A<»lt Opp«ob»>», Mar. Oatrav«, Brloh>wwa«<- 13-   4435    I
17 trgovina z cigaretnim pflpfrjeovdnižbd z omejano zareze SsybuschJSdtfc§a j
^feled pr8vo5a5n« oskrbe surovfn zameremo                       i
točno.ceni in redno dobavljati i
Semenska trgovina
Al. Korsika v Ljubljani
B!e!weiso*a cesta alt Vrtača štev. 3
kupu]* vaalto mnollno doma priđelane^a temo«! kakor«
korenja, repe, solate9 bnče9 bumare, konoplfe iUL
tar llb platala po naivlillh atnah.                                                4ia
Prodaja tud! mnogovntnega večinoma doma prfdelanega semena.
No?   ceuik   ltide v mesecu  januar ja 1918,  tar se bode dobil brezplafiiKL
S »poituTinjcm
^______^^^                            Al. Korsika.
Zamahe
nove in starr, kupi rsako miioifao
trrdWa     M Lfiiblja^ska     fndi«»!ri'a
probkovih zamaihev JEL4ŽIN ft
Eo9 LJablUaa.         2278
Nabavite si!
d kler le čas in pc kaknvosti ne ^revisoVa cens, našemu rri'.nsno dobremu ko'.omat« zcnmko »ftvnor-7 v lesenih zabe Ćkih po pol in 1 Vg. cern kc K !B0, ter v aodih 00 50—100 kg po K 1-70— Nadalje 2vračamo pozornost na«ih cenj. od'emalcev na naS priznano dobri ter r^nosro hvaljeni kavml nadomMtek ■ almdkortam v pake*-:- ro en-Vtrt m po1 *<g. D: ave: kakor cimet, poper, plmfint iafrati tt*., od^Tt - v ziviikih ter tu drugo i3eeer't*sfco blago v bogati libiri M «obl pri trrdkl
Vufkovfć i Šibenik, Zagreb,
Import, fatport, SveuCUiitni trg it. t.
Vse naročbe ?€ apre'meb stTto za na-pre? poslani ćenir. ?a ko»orrs8 p« 50»« v naprtj, drugo c pcvzetjem.
Gorici. !• DdljCI Gorki.
Ljubljana, Stari trg II 28.
ležka io ženska
; dvokolesa
s star* • ntfBttika,
iivalnf itroiK gramofoni,
©laktrićna   tepa«   ftvtttlkt   te
korop'etne Od 2 fL NajboliSe baterije. »owaiito niska ctMia sa pr«>proda!alca
Jrtchanicna delavnica no Starem trsu it. 11
v /lučice* k si prici fariV<e kUtL
Ivan Bizovičar
nmetii in trgovsld vrtur
MubHana     ^
Kolezijska ulica št.  16
priporoča svojo bo^ito ^premljeio
vrtaarstTO   ter    ekusno    izdelaoe
tenet, šopke In trakove.
ok vrtvattik #*rUi tX?eiie entUw, 1 kakor tndl najfi-neifte de kara ci taka cveUlce sa đvorua ::    ia baikase.    s
Vsakovrstne sadikc do ntjZIahtnejSih cvetlic ir» selenjadi. Spreiemam naročita na deželo. Vsa na-ročila se izvršujeio točno
in solidno
■noiavaa: i, BisoTtaar c  vrtaar. I4«aiiaaa.   a
Domaća industrija - domaća obrt!
V L'ubljani se snuje tvrdkay katera bode pospeševala domačo 6kttf da priđe naše domače blago kolikor mogoče tuđi izven naše dežele na trg. Vsi cenjeni izdelovaki vsacega še tako malega izdelka se prosilo, da pošijejo svoje ponudbe in vprašanja na upravo tega Usta pod šifro:
„Jusoslovanska trgovina".
jz i l tr. avstr razredu loteriia. v
t^/ Pri naSi poslovnici fcnpljeae srečlce so zsđele: \fe
'            K 300,000 glavni dobitak:            ^
•-----N              št itlOS, ietraban te« 18. »ktabra 191S., IT. lot.        f    "^\
( l\*   )     E 100.000 glavni dobitak:     (   *   )
K 80-—/           a. 88.S03, -iftrtbM dna 11. »ktakrs 1917 VII. let          >^            J
J      v._^            K GO.COO.......it. 60.606,           ^----^    5
"S.                                 99   30,00?!.......99    68.433.                         =
5                                 M   10 001  .    .    .    .   *t. 7.788. 130«1699                           J
*        "                   p.     5.000.......St. 68.425,            ?      1
=         ~B                              ^tt-so dobfk^f rjo K 2000, 1000,  8°0,                          g        5
8^       *0|                              4001« vsllko it«T li dubltkttf po S 200.                           fi}        Ši
:   S       n Jfi!!ffi m 'im K 13^603'—         s   !
j      2                  Prlhodnje *rebar»ie  bo              J*,    s.
|       O                         15. 5n 16. isnuarja 1S18.                      Pf     |
■    w            Mlil se 1:18 32PH MffliOT f dv. nfta R 59L800-.                "    |
"                                  Srećko prodaja                                           i
l^ Uimska Mu taika   ©'
^—'                 w Ljubljani,
\kot ptitofiiu e. kr. mvstr. nir. tofwqo                     /^
in Đjene podružnice v Celju, Celovcilp Trsttt               ./^^
Splitu9 Gorici (•edaj t Ljubljani)                    /^
tmmm tr^etc sa Igralce f. rasrsda!                  /f*
Vinski kamen
sntio gobe. knmno, mod, Tosek« svete In sntao sad]e, smrekovo storže, sploh yse deiotne In gord-ne piidelkOi kakor tndl vinsko sode In vse vrste praznih vreOf knpl vsako množino po naivtftjlk eonak  veletrgovina      2482
Anton Koleru, Celje.
Slamnate šolne
za dom i»
slamnate podolote za f čevlje
som mačel ttdeloTat! v toliko« da Ubko nstreiecn vsakl laktevl la |!h prlporočan kot nadomestllo sa drago nsnfeno obntev, posebna sa delo v sobab.         339
Poaknalta, ne boda Vam iaL
I^j?# Cerar^
tovarna slamnikov v Stobn, pošta Domtale pri LJnbllanl.
LASHE KITE
najboljle   kakovost!   po to,
14. 13, 20  In   24 kron;  lasti«
podloge   In   mrežice,   lasne
masti, puder itd.
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štetan StrmolI
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor! larađt vpokllosa!« w vofaiko; slolbovani« \% lo^al ođprt samo xa prodalo blaga la aleor vsaki dan same od 9 do ?1 la « ntdtijo od S do It uro dopoldaa.
k Rojina
modni otelile
: za gospode:
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in
uradniške
I       c uniforme:
L^             po meri
^^ v najkrajšem časa.
<Wfwi o#^*
.SLOVENSKI NAROD*, đM 39. decembra 1917.
297. Stev.
i  StasJ« Tlog kOMMB aovuritani 1917 ml B Stt,7tT.*ft*-7«.                                                             Omlca E 40,000.000-—.
rSSSS Češka lndastrilalna banka IT-r,
I v  Ftađmjc Minski W». ::         :: RnDIe n mnuIzofiK Htuiie.
tsttfcomta« baačna traaaakclja.                  Sracka o. kr. avstr. rureli« lotorlf«.                   Nakazila volnlm nletnlkom.
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Tvrdka F.Čuden v Ljubljani,
Prolattova unca Mv. t.
Pdporoca še svojo veliko   zaiofo ur, zlatnine in  srebrnine.
Kupuje staro zlato in srebro in tzame  po  visokih cenah v zameno.
Na*nania, da cenflcov ra leto 1918 re more razroSiijati ko fstega btag« po vzorcih ni, hoJete se osebno oglasiti in pottebno pieskrbeti kalikor Časa zalogt trna.
Semenska trgovina
f(j£ Kor si ka, Ljubljana,
'";, Bleiwei$ova cesta ali VrtaSa Stev. 3.
afainaiifam, da mi je rarnokar došla iz Holandtkega velika Umilna Cftflttđl 6%WwBc kakor hijacint I. vrate z imeni in (1. fnte brez iment paČ pa ao po barvah razdeljene Ravno tako tuđi ^! Tjgt tnlp ter !• mno^oTrttnih iingh  Čebnlic.   Cfne bo zmeroe.
(**             .4 . .771               ftl- ^°«ika«
NalboOSi fti nar popolneiSi  90 te
„Pfafr
&raM stroU
NalveSia izbira v vseh noder* nih opremah In za vsakovrstno obrt.
> Brezp!aJen   pouk v vezenju.
|^^     tf #%|ff    5pec^lna ^9°^na s Ovalnim! stroj«,
IQil«   1 VR   Puch kotai in vsemi zraven spad. deli.
i|ubl|atiat Sodna ulica Stev. 7.________
doinsko In otrotbo RorMcijo
IM. tCrlstofič-Bučar
I   IJHbUana* Stari trg  itev. 9. — Lastna  hiia.
BLUIE^^KRILA
Otiifte itlekite«oblike a nlaieik
I   ■^I«bMm« p«HI«  ta  tfr«a«  ytriMM««  sa  ■•v*r*|«aAk«.
I wm- poU||a mi Ubii-o tud! nm de±«lo. -mm
Prazne vreče
»»»kr »rst^. mrnMm f tfea*  kmaila« |aa«t ts ftraffft ••«•«« k«p«]•
r^-dno  in  v  v«iri  mnolmt, ter  p'aćaie
1. KailAB, KruJ, flw«i|skt
Josip Jug
pleskarski in likarski mojster
Ljubljana. Rimska c 16
sr pnporofa cenjenemu oSćintvn sa ▼sa ▼ to atroko spadajot* del«. Jam€im da    drlarn    samo   s pristnim    firneicm.
8«Utaa ta !•«■■ *«>tr«ftki.

I
4»
M. Sctanbert
preje Bilina & Kaseti, Llnbllama, ZlđOTika oL 5.
prinorr-fta    veliko    eato?^    tkalaJtt    Ifl
9iaM-r#k«Tla,   M#te« MafS  n
gospode    in    ^smf,    ra&norratn^    flB#
[ partiun«, rataa i«U in aaft^Hlal, j           klntrftta«  »itiMtU.     41 e
i Moderna predtiskarija.
; |mđ«l«va«<«prMM*4«mlkfjaaV^#¥
)(i5omcstilno
toaletni lilo
partnmlrano
v elegantnih kartonih fino opremljeno
ducent 14*40 kron.
Movd vedi popust!
Dobiva  se  pri   tvrdki
Mili« lotnu
Ljubljana
sv.petra cesta 28.
N^-JU     attlaB^Bl    ^A     fe    Aaf    fl    ^b^^Bb^BbV      flflaMa^L
————  Dobavljamo  ---------------
kame) trakove) za vte vrate pisalnih ttrojev,
krktankl papir (ogll«a papir) t y»eh barvab,
kartoteke) (karte« llfteaM) in vertikalretnstraturo (meblje in mape) pomaoftavalae) aparate in pritikline (ovoSČen papir in barve).
„RemingtonH pisalnih strojev delniška družba z o. z.,
Dunaj 1^ Franz Jo$eff«Kai 15 in 17.
Caj         „R u b i k a n"         Caj
poatavfie varova«
1 paket =100 kartonov §te?. 1 .    .    .    •   *   I   I   K    40 — lo=*l00        „            ,     2   ...!!..     n     80-—        3068
i    ,,    «= ioo      .,         „    3 .:.:...   m 160 —
ft«apoill|«M|ej   pro«   vpoitatvi   sn««lca   a«   po   povsetju. TrpovcoM na doaiolo popust.                                                     ZaHopnlkl so IRoJo
Lang A KomPt  „Rubikan"   prodala   2aja
OSUEK. Slavonija.   Telegrami s Lanaoom?.
1. W1K. ta. \i Peha cesta 19.
Kupujem koie vseh vrst dlvjaiin, lisice, kune itd. po naivisjih dnevnih cenah.
1 V$e volaške predmete 1
Za preprodajalce
priporočam po TaTMT alzklh otelili btojo zalogo            I
Zvasd vs#ji vrtt           o^al. lukna                   glavnlkov,
pori                                gumbov v»oh vrat       krtaC                                    I
portopajav                        m pritfklla                  mila                                  I
atad. aovas                  ligolovll. unlform        sobne pasto                   I
*****                             daifiih ploiCov             brilanttno
■*»—*____                     kofukostlli vrof           pudra
^•f0"*1011                     kolukov vaok vrat      Instrumonlov sa
?•*•*                            iaple                                  nohta
"^V     .                      odsnakov                      parfumov
^pi^                             ^*1 M Coplco               ogledal
^fclTvic                          ovratnlkov                    brlviklh aparatov,
•voinlt. .aaaal             vsah toatatolli la         Potnih necatsalrejO¥
msmIomMi mmmmM              «atoflitorl|akih prad« , rolnih kovtekov
volaikoa« iuki%a            motov                            I    velikih In mallti
Splošni zavod za uniformiranje
Rudoll Bodenmnller
Uubliana, Stari trg 8.
Kmetska posolllnlca Ijobllonske okolice g Ljubljani.
I v      obrertule hraiine utope po flsHi *     Ali   01                brez odbitka reirtneaa davka.
Rezemri zaUad nad K 1000.000.       *T '4  '•         Ustanovljena 1.1881.