298. številka.
Ljubljana, četrtek 31. decembra.
VII. Ho, 1874.
ENSKB NAROD.
il'XrtV w*L'i^io ?V''eQi7- M.'.hM-i-6. U> PV ler velja po pasti prejemat.,  za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 foldl, .a p„l leca 8 <oid.
« rJ?,„„ ft t ~   * Mrljano brez p<nilj.v.ija na dom za celo leto 13 Kold., za četrt lota 3 foJd. 30 kr., za en mesec I foU  10 kr.   Za pošiljanje na
i Vdll... wv I »&L~*! nj<>"ec' ?° *Vl*.f«KI leta" ~, 2* tuje ĆBMt za cel° Ieto 20 *n,d" Ka P°] 1<,,a 10 K»Id- - Z* li^S učitelje na fuJikth'lolS hi « dijaka vena znižana cena in sicer: Za Ljub Jano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejtman za četrt leta 3 fML - Za oznanila M plačuje od £25
rttopno petit-vrste 6 kr., če se ./znanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. ce se tri- ali večkrat tiska fl«...Vrt*: ,,a' B0.!avo18 fra»k"-ati- — Kokopiai se ne vračajo. ~ Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši" „Hotel Evropa' Uoravništvo, na ka.e.ro naj ae blagovoli m poslati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v .Narodni tiskarni- v Tavoari
jfvi hiši.
Vabilo na naročbo.
Vse gg. dosedanje naročnike, katerim je naročnina potekla konec decembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo BSlov. Naroda".
„*lov. \ uroti-' velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto.....It gld.  — kr.
Za pol leta.....O   „   50 „
Za četrt leta .... 3 „ .'tO „ Za in mesec .... 1 „ IO „ Za pošiljanje na dom so računa  10 kraje.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto.....tO gld. — kr.
Za pol leta.....8   „    — „
Za četrt leta .... *4 „ — „ Za en mesec     ....     1   „   -tO „
Za gospode lli*it«»lj«3 na ljudskih š o 1 a h in za «1 ijjii 1*«» velja ziii-žtiiiti cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „ „   — „
AtlministtutciJ<t ,,S7or. jfV*jror#«".
V l>jtil»l jttiii 30. decembra.
V včerajšnjem listu smo proglasili na tem mestu kandidate slovenske narodne stranke za volitev v trgovinsko zbornico.
Kakor naši bralci vidijo, so mej kandidati možje, ki spadajo k naši svobodomiselni, kakor tudi taki, ki spadajo bolj h konservativni slovenski stranki. A vsi so izku šeni in znani narodnjaki in poštenjaki, ki bodo na svojem mestu vestno izpolnovali poklic, katerega jim bodo trgovinski in obrt-
nijski volilci kranjskega dela naše slovenske domovini izročili.
Zatorej je treba tudi odslej pri gg. vo lilcih one edinosti, katera je vladala v tem vprašanji mej slovenskimi poslanci in mej odborom za pripravljalne korake, posebno volilne reklamacije, — da ne zmaga na občno škodo naš narodni skupni protivnik, ko bi se Slovenci mej soboj razdvajali, ali ko bi se kdo izmej narodnjakov iz kacih koli uzrokov odtczal. Ako bi tudi (kar menimo da ne bode) kako ime mej kandidati ne zdelo se temu ali onemu volilcu po njegovi volji, — če je narodnjak, treba, da se zarad narodne stvari podvtže uglavljeni disciplini, ker le z njo moremo nad nemškutarji zmagati.
Znano je, da mi smatramo volitve v trgovinsko zbornico za sijajno politično vprašanje, in ga smatra tako tudi nemšku-tarska ali vladna stranka. Kakor uže večkrat povedano, voli ta zbornica dva poslanca v deželni zbor, katera spadata mej poslance inestne skupine. Valed tega bi deželni odbornik iz te skupine bil nemškntar in deželni odbor z vso svojo važno delavnostjo bi bil v rokab nemške stranke, Če bi uže tudi ne bila še večina deželnega zbora samega izgubljena. Zavoljo tega se vladni kom<sar Vestenek napenja toliko, zavoljo tega je vlada pripustila, da so se v trgovinskem oddelku volilci sestavili po tacem principu, kakoišen pri nobeni zbornici nij veljaven. In zarad tega, ker v rečenem smislu pred očmi imamo politično važnost zbornice za našo slovensko stranko, smo se za te volitve in se bodemo Še vedno živo pe<"-ali in zanimali.
Volitve same nijso še razpisane. *) Prej ineuda bodo še rešene naše reklamacije, katerih smo od odbora izročili vseh vkup nad sto in petdeset, in sicer tačk narodnih vo-lilccv, katere je ali volilna komisija bodi si nalašč ali iz pozabljivosti — „aus Versehen", kakor bi c. kr. deželni načelnik Widman rekel — izpustila, ali pa ki bi morali v zapisniku mej trgovci biti, ako so mnogi večji obrtniki, ki vlečejo z vladno stranko in so zarad tega mej trgovske volilce vpisani. Ako se te reklamacije ne rešijo v duhu enake pravice, bodemo gotovo še vse posknBili, kar postava pripušča.
Kadar bodo volitve razpisano, razumeje se, da hočemo še več govoriti. Proglasivši zdaj kandidate narodne stranke, opozornjemo gg. volilce, naj bodo pripravljeni, prijatelje uaše stvari pak ob enem prosimo, naj menj zvedene volilce varujejo in svare pred vsako zvijačo in zanjko, katere bodo stavili pro-tivniki našega unroda, da bi za svoje kandidate glasove lovili in proti nam delali.
Mladočeški shod.
Politično najvažnejši dogodek v Avstriji le-te praznike je shod mlad« češke, ali svobodomiselne češko-narodoe stranke v Pragi. Bilo je okolo 900 izbranih mož iz vsega Češkega skupaj in reči se more, da se je svobodomiselna stranka češka zadnjo nedeljo organizirala, jasen program od sebe dala, in svoje zaupne može volila, kateri bodo na dalje delali.
*) Ta članek je bil uže stavljon, ko smo prejeli poročila, ki naj jih čč. bralci zadaj v tem listu pod naslovom „Najnovejšo" berO.
Mstok«
Mladostni spomini.
(Izvirna povest.   Spisal Libcrius.) (Konec.) VI.
Kolo Žagarjevega mlina se je razlegalo zopet v dolino. Voda je šumela in sneg je naletavul in v tihej sobi i udi je bilo vedno zapito okuice, in dolg čas je bival v njej kakor nekdaj v tem času. Žagar je kadil iz male pipice in dremal na zapečku in vedel je zakaj.
Pavlina je šivala pri oknu, mnogo potov naslonila glavo v dlan in pogledovala skozi okno. Lo sem ter tja je obrisala ne kaj z bledega lica in vedela je zakaj. Tako velja ta veseli svet.
Tudi v Žagarjev mlin se je raznesla novica o Valeutinovej in Franeinej ženitvi in bila občutena bolj kot povsod.
Pričevali so to samotni večeri, kajti Valentin je hodil  vedno  bolj  redko k mli-
narju in izostal posled popolno, akoravno je Še zadnji pot zatrjeval, da Franica ne bode nikdar njegova žena, uiti kaka druga, temuč le Pavlina ali nobena.
Žagar je odslej hitreje kadil tobak, trši zabijal zagozdo, kadar je mašil jez ali dvigoval ali klepal kamen in malo je govoril. Pavlina je bltdela od dne do dne. Tako velja ta veseli svet.
Prišel je sveti večer tisti prijetni čas, katerega se spominja vsakdo z veseljem, kajti združena je žnjim gotovo precej tesno njegova mladost, njegova minulost.
Po vasi je bilo praznično. Zvonovi so zvonili in hišni gospodar je vzel posodo žar-javice, stresel nanjo nekaj kadila, šel okrog ogla in po briiiiiih z odkrito glavo in molil, da bi strela ne vdarila v to poslopje, da bi se odvrniii vsi križi in težave. Bosopeti paglovci in izgovorne žeustvo je stopalo zmerzujoč za njim in molilo na lesen molek. Tako je peljal hišni ded, praded, tako dela denašnji gospodar, tako menda ostane dokler bode svet stal.
Tudi Žagar je korakal isti večer z žarjavico okrog mlina, kadil sem ter tja, kropil z blagoslovljeno vodo jez iu valove pod saboj, da bi se mogočno penili, da bi ne kolo uinejŠe vrtilo, da bi bilo več zaslužka.
Druga leta ga je spremljala vedno Pavliua pri tem svetem opravilu, letos je nam. Druga leta je bil vselej vesel ta večer, svečice so gorele v sobi v kotu, letos jo tema, letos se je vse spremenilo, kajti Pavlina bledi od dne do dne in molčeč poseda.
Tako se meni ta veseli svet.
„Z.tkij si zopet zamišljena Pavlina"? pravi Žagar, ko stopi pozneje v sobo in *ede hčeii nasproti.
„Kdo vam je rekel to ljubi oče? Jaz em vesela, jako vesela nocoj in dozdeva se mi, kakor bi me še nekaj posebnega pričakovalo."
„Pusti sanjarije dekle, te ne pomagajo nič! Vendar kako lepo je bilo nekdaj ta večer, ko sva bila še sama, ko nij motil ša
Na tem Hb« da enoglasno sprejeta resolucija, ki obsega program češke svobodo miselne stranke, nema sicer ničesa rečenega o solidarnosti s dragimi aTttrijskimi 81 o-vani, kar obžalujemo, vendar mislimo, da se to uže samo ob sebi nmeje. Drnge točke resolucije pak so nas prav razveselile. V njej se pravi:
Narodna stranka svobodomiselna hoče delati, da se češkemu narodu zagotovi vlastno Življenje, razvoj in srečnejša bodočnost. Ve-doči, da manjši narodi, kakor je narod češki, morejo Častno mesto v vrsti živečih narodov le zavzemati Če so izobraženi in politično svobodni, bode svobodomiselna češka stranka vedno borila se za Bvobodo na demokratični podlogi, to je, na ravnem pravu vseh. Zarad tega bode spoštovala vsako vero enako, držala se konštitucijskih načel, potegovala se za razširjenje avtonomije občin in okrajev, upirala se povsod reakciji, naj pride od koder boče, da bi narod češki ne bil zopet kakor po letu 1848 potlačen od absolutizma.
Tako  zvani pasivni  upor — pravi resolucija dalje — pred nekaj leti napisan kot občno geslo na prapor državopravne opozicije, se je zvrgel v poslednji dobi v nedelavnost v najvažnejših interesih naroda. Zaradi tega bode zdaj svobodomiselna stranka prijemala se činnega ali   delavnega upora, posebno v Češkem deželnem zboru.  — Kar se  tiče  vprašanja   o   vstopu  ali ne-vstopu do državnega zbora, mislimo, da se sme iti vanj le ako se veČina vseh poslancev češkega naroda za to odloči in le tedaj, kadar  se gotovost najde, da životni uvcti naroda nijso v nevarnosti.
V deželnem zboru naj narodna stranka svobodomiselna doseza samostalnost češke zemlje na podlogi veljavnega državnega prava, in naj dela na to, da se naredi pravična postava za brambo narodnosti v deželi, da bi ena narodnost druge pritiskati ne mogla. Obe narodnosti, naj bodo katere koli vere rejo, naj delati za razcvet dežele, enaki si v pravih in dolžnostih.
Ker zastop v denašnjem sestavljenji nij pravično razni jrjen s prebivalstvom v deželi, bode narodna stranka delala na to, da se sedanji  volilni   red  premeni   na podlogi
občnega glasovalnega prava. Za to se morajo odpraviti zdanje skupine ali kurije volilcev, da se opuste virilni glasi, da le tudi na kmetih naravnost voli (ne pe volilnih možeh) in da se volilno pravo ratliri.
Dalje naglasa resolucija povzdigo češkega šolstva, ter da se bode svobodomiselna stranka posebno za ustanovljenje češkega vseučilišča potezala, dalje za materijalni p t oh peb naroda, in da naj narod sam na prihodnji deželni zbor Češki s peticijami obrne se za prenaredbo volilnega reda, pravičnega zakona za obrambo narodnosti, za češko vseučilišče, za podporo zidanj šol, odpravo šolnine itd.
Potem je voljen odbor 21. zaupnih mož, mej katerimi so : dr. Č i ž e k, dr. Jul i uh dregr, dr. Karel Sladkovski, profesor Tilšer, urednik M arak in drugi.
Nemški listi po svojem običaji sicer glodajo na tem programa, ali videti je vendar, da jim imponira.
Celo fevdalni „Vaterland" konstatira, da se glede časa, kedaj državnopravna opozicija v državni zbor stopi, obe češki stranki strinjati. Ako torej staročeški listi v «t rasti oslepljeni nema jo za te izjave bra-tovske jim svobodomiselne češke stranke drugega, nego psovke in zasmeh, — mora to vsak trezen slovansk politikar obžalovati. Tako postopanje, to nelepo sumničenje in obrekovanje se bode na StaroČehih samih maščevalo.
Politični razgled.
V Lijubljani 30. decembra.
Trinški državni poslanci hočejo baje svoje mandate položiti, ker nijso edinih misli o železnicah.
Mšrvntski sabor ima denes v sredo sejo in poročilo o proračunu na dnevnem redu.
Oger*ki „P. N." pripoveduje, da so mej prazniki magjarski ministri posvetovanja imeli.
V n \in I«* drž»v<\
Na ruskem Poljskem se pričakujejo od ruske vlade velike premembe v upravi, kakor to poročajo uradne „St. Peterb. Velo-mosti" v članku o Ukraniji, Volinji in Po-dolu, ki pravijo, ka dosedanja uprava nij vedla k doseženji nameravanega cilja.
V Pnriau je prejel ruski poslanec Orlov veliki križ cestne legije.
V šrujr* je zdaj zopet glasovalna borba za novo bolj centralizujočo ustavo. Narod v kantonu ScbafTbausen je z 2854 proti 2824 torej le s 30 glasovi večine novo ustavo zavrgel.
Da se M*i-n.*kf> boji „panslavizma" in li-isije, je dokaz, ka je te dni v Poznanju preiskovala policija v „društvu prijateljev vede" listine, ker se je družtvo vtikalo v politične zadeve s tem, da je poslalo deputacijo k slovanskemu kongresu arheologič-nemu v Kijeva, kjer bi se imela poljska stranka pomiriti z Rusi. Policija nij nič našla. Nij li to migljaj Poljakom in celemu Slovanstvu, kako politiko morajo nastopiti?
JVemški listi se tresejo za življenje Bismarkovo in si strahove delajo, da se bog zna koliko Knllmanov plazi okolo in čaka kedaj bi bil Bismark za streljati.
Berlinski oficijalni list „ReichBanzeiger" objavlja izmej aktov, kateri so se v tajnem obravnavanji v pravdi proti Arnimu brali, neko okrožnico Bismarkovo od IG. maja 1872, o volitvi prihodnjega papeža, v katerej se izreka, da je treba zedinjenj ■ evropskih vlad v tem vprašanji, ker se je papeževo stanje vsled proglašenja njegove nezmotnosti spremenilo.
O strašni nesreči na morji se iz Fjon-flonn brzo javlja: Kakor telegram iz Ma-deire poroča, je barka „Kospatrik", ki je izseljence v Neuseelaud vozila, na prostem morji zgorela, in je od 4G5 ljudij samo troje rešenih.
DoniHčc stvari.
— (Komisija za trgovinske volitve) je imela predsinočnjem sejo, in je — kakor izvemo, ko je naš uvodni članek uže stavljen — zavrgla razen kacih 8 vse naše reklamacije t. j. okolo sto in petdeset. Razumeje se, da, kakor brž pride oli-cijalea odgovor, brzo reklamiramo na mi-nisterstvo in če še to nič ne pomaga, bode morala deputacija pri cesarji razložiti, kaj dela pri nas mlad človek, kakor je gospod Vestenek.
— (Umrli Slovenci 1. 1874.) Leto 1874 nam je pobralo precej odličnih narodnjakov. Mej temi so: dr. Mele, Slovenec, deželne sodnije svetovalec v Gradci. — J. Vrbnjak, župnik v Središči, bil je dober narodnjak. — Anton Č i ž m a n , v Trstu, ravnatelj navtične akademije, deloval je več
nihče najinega mirn, njega nisi poznala, sveta nisi poznala, da to veselje se ne povrne nikdar več."
„Ne omenjajte mi o njem oče on je nedolžen, drugi so ga storili neobčutljivega, drugi ga odvrnili od mene. Jaz mu odpustim iz srca, odpustite mu tudi vi, potem je zopet vse v redu !u
Starec ne odgovori ničesar; temuč Bede na zapeček in misli in misli, da zađremlje in pozabi vsega.
Pavlina je brala isti večer precej dolgo neko knjigo, iz katere ji je bral on tolikokrat iu katero ima v vedui spomin od njega. A nekaka nepopisljiva slabost jo premaga, da si mora nasloniti glavo na mizo in pri tej priči tudi zadremlje.
Čudne sanje ima pred saboj. Z Valentinom gre po samotni stezi proti fari k po-lunočni maši. Tema je. Zdajci prideta do malega jezera, ki je narastel po zadnjem deževji in se prostiral tikoma do pota. A kakor bi trenil v tem trenotku se jej Valentin izvije iz rok in plane v globino in izgine.
Ona vije z rokami, kliče pomoči — a zdajci jo zdrami zvon, ki vabi k polunoČ-nemu svetemu opravilu.
Pavlina si mane oči, a tema je, luč je vgasnila, oče še vedno dremlje na za-pečku.
Boječe zakliče njegovo ime, kajti vga-šena luč na sveti večer, — to je strašno. „Mrlič bode ob letu v hiši"; tako pravi občna govorica in ta ne laže.
Da, ko bi vsaj vedela katerega zadene osoda, očeta, njega ali njo samo. Da poslednje bi bilo najbolje.
In te sanje, te strašne podobe nijso brez pomena, morda se je v resnici prigo-dilo Valentinu kaj zalega, morda je padel v vodo, morda je skočil sam vanjo, vsaj dober je, tako milega srca, brezsrčni ljudje ga ženo morda v brezap.
„Kaj ti je Pavlina, in loč je vgasnila urno jo prižgi, če nočeš, da imamo mrliča v hiši", pravi Žagar nekako skrbeče.
Ko je pozneje zopet brlela leščrba, na-pravlja se Pavlina v praznično obleko. Bela
tenčica na glavi združena z bledimi lici pristuje ji tako lepo, tako kot bi bila denes nevesta.
nKaj pomenja to" ? pravi Žagar in vpre svoj pogled v Pavlino.
nV cerkev grem, nocoj je sveti večer. Nekaj posebnega me vabi nocoj tja, pustita me tora j, molila bodem za vas, molila za se in molila tudi — zanj!"
„Ne hodi dekle! Nocoj je temna noč, vode so narastle, jezero je nastopilo zopet, lehko se ti pripeti kaj zalega. Ostani doma in vbogaj me"!
„Iu vendar ljubi oče, varovala se bodem, urno pridem zopet domu."
In šla je tja in tiho je bilo v Žagar-jevi sobi. Leščrba je brlela na mizi, stara ura je tikala na z*du in starec je zopet dremal na zapečku.
VII.
Mrzlo je bilo na planem in sneg je škripal pod nogami. Po gorah so se videle goreče bakle v cerkev gredočih. Pozno je uže bila Pavlina sama na samoti.   Strah jo
let vspešno na polji znanosti in nka. — And. Bi te ne c, fabrikant glasovirjev v Ljnbljani, ki je v svojej oporoki zapustil 60.000 gld. za šole v Št. Vida. — Jan Kam, znani narodni restavrateur v ljubljanski čitalnici. — Jurij Vare 1, župnik v Velesovem, kije mnogo pisaril o slovenski narodni ideji v nemške federal. časnike. — Dr. Jos. Bibič, nade-polen rodoljub, koncipijent in reserve-lejtoant v Mariboru, h o del a val je tudi dalje časa v našem listu. — J. Reš, dekan v Kranji, da-siravno nepremožen, je daroval mnogo v oporoki kranjski čitalnici. — J. Sventner v Ljubljani, hišni posestnik, ud kranjske trg. zbornice, mestni svetovalec, sploh eden naj-iskrenejših narodnjakov. — Dr. Fr. Brat-kovič, advokat V Krškem, blag sin naroda in podpornik narodnih društev. — Dr. Josip Rogač, duhovnik ljubljanske škili je, sodelavec »Mohorjevega društva" in talentiran slov. pisatelj. — Jurij Fleišman, znani učitelj godbe in slovenski skladatelj. — 0. C a f, slovenski jezikoslovec. — J. Rozman, župnik v Konjicah. — A. Hrast, duhoven v Gorici, vodja ondotne konservativne stranke. — Jos. Dobrovnik, dijak na univerzi v Gradci, marljiv študent in značajen Slovenec. — Dr. L VonČina. profesor bogoslovja v Ljubljani, odbornik več narodnih društev. — Žiga Bal s, meščan v Ljubljani in zanesljiv narodnjak. — Dr. J. Orel, notar v Ljubljani, eden najčestitejšib veteranov mej slovenskimi narodnjaki, bivši podžupan ljubljanski, sploh zvest sin slovenskega naroda do zadnjega izdihljaja. — J. Fodmilšak, ali s pisateljskim imenom „Andrejčkov Jože", znan slovenski pisatelj.
— (O slovenskem pisatelji J. Podmilšaku), katerega smrt] smo včeraj naznanili, nam pošilja prijatelj sledeče date: Jože Podmilšak je rojen 24. marca 1845 v Krašnji, študiral v Ljubljani, a 6. aprila 18G7 so ga sedmošolca potrdili k vojakom, kjer je služil pri 2. artl. regimentu na Ogerskem in Moravskem (v Komornu in Brnu), pozneje praktikant pri kranjskem deželnem odboru, je prestopil 1. okt. 1872 k telegrafijstvu v Trst. Zbolelega 29. novembra v Ljubljani so ga 5. nov. prenesli v bolnico, kjer je na sveti večer ob pol de-
setih umrl. Bil je baš na potu v svojo službo, ko je v Ljubljani kri iz sebe bruhnil in vsled  tega moral v bolnico prenesen
biti.
— (Ljubljanska čitalnica) naznanja svojim udom: Ker je čitalnica dobila zdaj v gospodu Anton Stbcklu zopet stalnega pevovodja in kapelnika so se uže začele redoe pevske vaje in sicer : Vsak četrtek in vsako soboto ob 8. uri zvečer pevska šola za moške, — vsak ponedeljek in Četrtek ob 5. uri zvečer pevska Šola za gospodičine; — vsako sredo zvečer ob 8. uri orkestralne vaje; vsak torek in petek ob 8. uri zvečer so skušnje moškega pevskega zbora. — Vse te vaje so v čitalnični pevski sobi, kjer se sprejemajo oglasila dotične dni. Čestite ude uljudno prosimo, naj privahijo k petja nže bolj izurjene ali z lepim glasom obdarovane gospodičine in gospode, da vstopijo v pevski zbor ali pevsko Šolo, in se tako pomnoži Številu sodelajočih članov.
— (Nemško s pošte.) Piše se nam od tukaj: Na sveti dan prinese nekov gospod na tukajšnjo c. kr. pošto paket sč slovenskim naslovom. Nemški uradnik vzame vozni list ter napravi prijemko na nemški Htrsni. Imenovani gospod to videč, je neče sprejeti in zahteva na slovenski naslov tudi slovensko prijemko. Kulturonosec, srdit zaradi tacega zahtevanja raztrga v svoji jezi uže spisano nemško prijemko in vzame drugo ter jo napiše in odda. — Hoteč izpoznati napredek nemškega uradnika v slovenščin;, pregleda imenovani gospod prijemko in zapazi kako smešno in predrzno je presuknil slovenski naBlov v zveličano nemščino. Slovensko ime je popačil v nemško in še z nemškimi črkami napisal. V paketu bili so rokopisi, tudi tega nij mogel pustiti, temuč zapiše, ne vedoč kaj je v posilatvi, kar naravnost „sebriften", ravno tako pred datum, kar „Laibach". Nij se tedaj mogel v več mesecih naučiti, kako se zove „L%ibachu slovensko. Samo jedne besede, katero smo ga uže čestokrat čuli, se je naučil in sicer vpraša tikajoč brez razločka vsacega, 8 katerim se na da parlirati v nemščini : ,,pla čaš"?, baš, kakor da je uže z vsacim krave pasel.
— (Polaščevanje benečanskih Slovencev) od 1*60 sem naglo napreduje, — kakor se v „81." piše — od teh mal je napravila laška vlada mnogo ljudskih šol, vse večje vasi in fare imajo uže take šole, se ve da z edino zveličalnim laškim jezikom. Slovenskim otrokom se nbija in vliva laščina nže brž za abecednikom. Učitelji so navadno sami Lihi, ki ne znajo niti besedice slovenščine. Ti menijo s svojo čisto laško naučno metodo, da je ta tisti pizanski lij (im-bnto di Pisa), ki bode vsaj do leta 1!>00 p. Kr. vsim beneškim Slovencem možgane z laš-čino napolnil. Prej ali slej ne bode vsled tega pritiska niti sledu več o beneških Slovencih ; k večemu bode o njih kot za Slovenijo umrlih le še tužna slovenska zgodovina govorila. In to se mi tem bolj žalostno dozdeva, ker nijemo niti mi njih mejači za vso bodočnost zavarovani pred tem posiljenem raznarodovanjem, česar nas mora pač preteklost učiti.
— (Obesil) se je v nedeljo 27. t. m. po noči v Smartni pri Gornjem gradu (na slovenskem Štajerskem) kmet Blaž Čeplak po domače Omar iz neznanih uzrokov. Zjutraj gre fant živini klaje dajat in vidi strmeč 65 let starega očka na vrvi na podu viseti, ki je baje tako strašno neznano proti strehi gledal, da so se ga bali dotekniti. — Obdukcija bo uže poka/ala. Če nij bil pri pravi pameti, ali pa, če si je to „privatno veselje" za novo leti umislil.
— (Volkovi), ki so se letos pri nas tako pogosto oglasili, so fantazijo ljudij uže tako ostrašili, da je predvčeranjem pri tukajšnji oblastniji nek človek z resnim obrazom prišel oznanit, da je eden teh divjih gostačev po noči črez št. jakobski most letel!
Utajnorcjše.
V Ljubljani 30. dec. Volitev v trgovinsko zbornico je uže razpisana za tfrgov«lti oddelek na 8. januarja na rotovži v Ljubljani. Leg i ti-raačni listi se uže denes razdeljujejo in vladni agitatorji uže po mestu letajo in prosijo in silijo volilce, podpisati vladne ali nemškutarske kand date.   Pozor!   Naj naše
je skoraj bilo in rada bi se vrnila, a boječ-nosti neče pokazati. Zdajci pride do jezera. Snežena skorija je ležala na njem in tam na nasprotni strani se je nekaj premikalo. Bil je človek, ki je menda tudi hitel v cerkev.
Pavlina zakliče, a ni ga glasu ; Še enkrat, dvakrat.
„Kaj si ti"? ji odmeva zdaj nasproti.
In ta beseda, ta glas, o to je on, to je Valentin.
Radosti zakriči, zdajci Pavlina pozabi gorje, pozabi sebe, pozabi jezera in menda hoče k njem, a šibek led se vdere pod njo in zakrije jo bela odeja.
Valentin hiti na pomoč, a tudi njega ne drži led, z velikim trudom reši komaj samega sebe smrti. Nezavednega najdejo pozneje vračajoči se vaščani iz cerkve ob jezera.
Bil je sveti dan, zimsko soluce je sijalo prijazno, beli sneg je odseval v njem, a pri Žagarju je brlela še vedno leščrba — pri zglavji mrtve Pavline, ki je ležala na mrtvaškem odru.
Mlinsko kolo pa se ni vrtilo, Žagar ni kadil iz pipe, kakor blazen je divjal po poslopji in vil z rokami.
Le valovi, peneči valovi so šumeli iz nad jezu in se drvili dalje, dalje. In kako bi bilo drugače, valovi nemajo srca, ne poznajo grenkosti tega življenja.
Tako velja ta veseli svet.
Po fari in okolici se je kot blisk urno raznesla novica o Pavlininej smrti. Eni so dejali: ., v vodo je pala sama iz brezupa in se utopila", drugi so zmajevali z glavami, in nijso verjeli tega, temuč skrivnostno šepetali nekaj na uho in imenovali Valentinovo ime.
,.Od je bil nam ž njo tam, v ljubezni nijsta živela več zadnje dui, kedo ve, kako je, če nij on — njene smrti kriv."
Mej poslednjimi je bil prosjak Jurko, ki je pripovedoval vaškim gospodinjam na dolgo in široko to povest — in vedel je zakaj.
Tudi gosposka je jela dvomiti o navad nej smrti Pavlininej in stegnila po Valentinu svoje železne, pravične roke.
Min' lu je tega n-kaj let. Pisatelj te povesti je nosil kratke hlače in bosopete noge in večkrat sedel pri vaškem čednikn Petru, ko je ob stermini krave in vole pasel, ogenj kuril in krompir ali kostanj pekel in storije pripovedoval, če smo ga lepo prosili mi paglovci in vračali Živino iz škode.
Kadar pa se je približal Liparjev Tine, vzeli smo vsi kape v roke in tekli, kolikor so nas nesle noge, kajti Tine je bil Čuden, prav čuden človek. „Blažen je", so rekli eni — „hnd je" smo rekli mi in se ga ogibali in bežali pred njim, kajti otroke je rad preganjal, se ve da, ker smo mu nagajali kriče: „Tine vode, vode". O vodi namreč nij smel slišati in nij nikoli hodil blizo nje.
Vaški Peter pa nam je pravil to povest več potov. Mi smo zijali, malo razumeli, ter se ogib»li vedno bolj Valentina, jezera in Žagarjevega mlina, ki je prazen, samoten in na pol razdert stal.
Ko smo bili nekoliko večji in močneji, kričali smo zopet: „Tine vode, vode".
Tako pelja ta veseli svet.
at ranke prijatelji ne dajo zapeljati ae, na vsak omikan Slovenec hitro vaacega volilen v tigovaki oddelek, kakor so bili v piil« gi našega lista imenovaui, op -umi, da ue zapisa druzh kandidatov, nego naših, da ne odda volilnega lista precej, da ga nazaj vzame, ako ho ga uže prevarili. — NemŠkut.uji so nas črez noč prekv.pili, a ne dajmo se, pozor! Tudi ne poliljatJ precej po pošti, nego zapečatene liste po narodnih časopisih ali narodnih možeh.
P4»A|8ailO.
Gospodu redaktorju Mtillerju: Vi mi v JLafb, /.tg.u .*iO. tlec. ponujate „ceiio Htanovanje." Verjamem, da Vatu, kut ntieijoznc mu. vsaki vladi pokornemu, vsako politično prepričanje po potrebi in času preohlačujočemu o. kr. časnikarju, nij nevarno za Hebu „ceno si novanjo" dobiti, In vem tudi, da Vaši e. kr. krnliodajalei pripravjotio imajo in mi iz srca privoščijo to „cot.o stanovalijou avstrijske tiskovne svobode, kakoršna zd.ij cv. te n.>m Slovanom Vendar se Vam za to novoletno privoščilo za zdaj se zahvaljujem. Kar se tire .droge službe," nas eden ne more tako globoko pasti, da W Ju v Vaši butiki iskal. Sicer pa veste, kako ste je sami prokleto boj potrebni iti: „quisque sibi prozlmua,"
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
RuValGSCiere ti Barry
V    n'.l»h:,'»J.i- . ,
28 let u/e je nij liolczni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na Živcih, dalje prsnu, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diahet, trganje, sbujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevalu profesorja Dr. VVuraerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika L)r. Angelsteina, Dr. Shorehnula, Dr. Campbella, prof. Dr. Deda, Dr. Ure, groiinje CiiBtlu-
stnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 snričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerju,
Bonn, 10. jul. 1852. Kevalesciere Du Barry v mnogih Blučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in ijii/.i, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kauinju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvi* ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. i L. S.) li u d. VVurzer, zdravilni svčto valeč in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni, trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h ore lan d, ranocelnik, '.Hi. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega ^ svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalcscičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 7(5.921. Obergimpern, (Badcnsko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po-poluama zdrav.
Viljem Burk a rt, ranocelnik.
M on t on a, Istra.
Učinki Kevalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Ciausberger, c. kr. okr. zdravnik.
ot. 80.416. Gosp. F. V. Bencke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K 1 i n i | c h o W o c h e n b c h r i f t" od H. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-biea" (Kevalesciere). Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nij so bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v G tednih.
St. (14.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in liipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klcmmovo. Dtissuldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gubriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na Bkoro^breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. (55.715. Gospodični de Motitlouis na uepre-bavljenji, nespanji in buj&unji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10letne hramote n:* rokah in nogah i t. d.
Revalcscičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V pleLaHtih palicah po pol funta 1 gold. BO kr., -ui 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-yv 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 3b goid., Kev:.i> ,.   •   I liseniten v pušicah & 2 gold. 50 kr. a 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chocolatee v praha a v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. •O kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa ■ o gold., ta 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. - Prodaje: Barry dn Barrv A Comp. na Da« ■'!«  Wallll»©b.ga««e št. 8,  v  LJubljani Ed. 4 a hr, v Uradel bratje Oberanzmeyr, v Iiia-WHku Diooritl & Frank, v Celo vel P. Birn« >acher, v Louel Ludvig Mtlller, v Maribora VI.   Mer:.",  v Hlerana J. B   'Hockhauaon, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Cer-inoiriili pri N. Šnirhu,  v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v C>ra<lvu pri bratili Oberranz-m e y r, v Temcitvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju,  pri C. M. Jahnerju, lekarju,  v Vnrai-tltuu pri lekarju dr. A. llalterju, Kakor v vsoh ■ i m:i  pri  uootih lonarjih in  upi-coiijskih trgovcih; tudi razpošilja du    ika hiša na vse kraje po poštnih akazDicah ali povzetjih
Tržne cene
v Ljubljani 30. decembra t. 1. Pšenica 5 gld. 10 kr.; — rež 3 gld. 70 kr.
— ječmen 3 g'd. — kr.; — ovos 2 gld. 10 kr.; — ajda 8 gld. — kr.; — proso 8 gld. 20 kr.; — koruza
— gld. — kr.; krompir 2 gld. 60 kr.; — fižol 5 gld, fiO kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 60 kr.j — speli hišen — gld. 34 kr.; — speh povojen
— gold. 42 kr.; jajce po 4 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednino funt 29 kr.; — telotnino funt 26 kr.; ■vinsko meso, funt 27 kr. — sena cont 1 gld. 35 kr.; — slamo cent — gld. 90 kr.; — drva trda 6 gld. HO kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska nor*.:«. 30	decembra.			
(Izvirno tolegrafio.no porodilo.)				
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   69 gld.		85	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	. 75		—	t
1860 drž. posojilo ....	111	n	—	1»
Akcije narodne banke	999	F»	—	fl
Kreditne akcije ....	U36	fl	25	n
	110	n	65	tt
	8	H	90	n
		M	24	n
Srebro .   .                    .   . .	105		25	
Loterij ne srećke.
V Trstu 20. dec.: 52. 54. 21. 38. 51.
Tujci.
29. decembra:
tCv/nipa: Barbar iz Poste.
Pri Slonu : Spitzkopf iz Dunaja. — Jagrič iz Kranja. — "VVoinberger iz Dunaja. — Ljubiaa iz Zadra. — Puck J. iz Dunaja.
Pri Mul U I : 11 al..lank iz Buča. — Do Tresne iz Gorice. — Jonko, Schutz iz Dunaja. — Konucckv iz Tista — Hans iV, Uhu iz Po e.
PriZamorel: Pcrko iz Koroškega. — Knošar iz Ljubljane. — Lukežič iz St. Petra.
Pri bav. <lvoiu: Žt-pić iz Sneporka. — Hiti iz Trsta.
C. kr. izkijue.jivo privil.
zobni preparati
dr. Tanzev-jcL v Gradcu.
1. Antisrptikon ustna voda a steklenica 1 gld., jo najboljšti ereds vo proti zubnoj gnjilobi ln zobnemu mesu, ter odpravi vsak neprijeton duh iz ust.
2. Pulcherin-zobni prašek, a škatljica 80 kr.
3. Pulcherin-zobna pasta, a pušica KO kr., a culica 30 kr. — Oba preparata sta od rastlinskih in čisto nič šk' dljivih tvarin sestavljena, tedaj se moreta rabiti v vsakej starosti; daljo izvrstuo čistita zobe, ter je dolgo ohranita.
V zalogi: v Ljubljani tiri gg. Birsicu in Malim, dalje v lekarnah: v Kameniku, Kranju, Loki in v vseh mestih Avstro-Ogerskega; vrhu tega se moro naročiti v vsaeej špecerijskej in parfumerijskej proda-jalnici in lekarn}. (359—3)
Glavna zaloga pri dr. Tanzer-ju
v Gradcu gospodska ulica,
„zum alten Igel".
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦a
i t V c. kr. avstrijskih državah od visocega minister- a
*" stva notranjega koncoaijonlrana ♦
orlova linija. ♦
NcimnU liiiiiMillitntiftio pnmbrodiio druSIvo v lliimluiririi. ♦
Direktno poštno parobrodstvo "
od
so Newjorka i
brez da bi se mej potom v luka h mudili.
z nemškimi poštnimi parobrodi L raz.eda,  vsak  po 3600 ton in 3(J00 ♦
Klopstock 7. januarja.
18. februarja, o ♦
efektivno konjske inočij, Schiller   21. januarja.   ' Gcethe Lessing    4. lefcruarja.    Klopstock 4. marca,
iu dalje % nulti drugi Setrtelt. v
Vmtmšne *•*-««•.• i. kajlta pr. r. t. BO.». n. kajita pr. r. t. l€IO, \
BWl8Clieud.eli pr. r. t. 30. ♦
Natančneje povedo agenti društva kakor tudi %
Dlreko^a v 1 [amburg-u. st. A imen-P lat z 1, ♦
V Ljubljani: ICeirel ^-clxtscla.laa..       (172—13) ♦
Pisma in telegrami naj so adresirajo: .^Oler-Linie — Hamburg." %
izdajatelj iu urednik
Najbolje sredstvo za ohraiijeiijc ln mehkobo usnja na črcvljc in konjsko opravo je
Uusko olje na usnje.
To olje ima posebno prijetno dišavo, in sicer so moro v skornjih, ki so s tem oljem namazano, celo hoditi v salone brez Bpodtike. To olje stoii daljo, da no more skozi usnje vsakovrstni z:ak, vročina in moča; ako bo od časa do časa usnje napusti s tem oljem, postane kot liaržun mehko, nepremočono in postano daljo posebno elastično. Potenje na nogah ne škoduje potem več tacomu usi.ji, ki ostane mehko in raztezljivo ter dolgo traja. — Usnje, ki so je mazalo z ruskim oljem se more v.-aki čas tudi mazati leštidlom ali lakom, ter se trajajoče lepo sveti. -      (305—10)
Steklenica i»o 1 ln 2 gl«l.
V i»l<-huNtili Nlt-nlt-iiit-uh po 5 iu IO luut.
'Ma Mvt'iiujo «Mlliko%an!
Nobenega likavnega črnila več na črevlje!!
C  kr. izklj. privil. za Avstro-Ogersko
Uiiiverz.saloiiiii^iiiastni lak
za iros]iiulskc in tl;iiusk
iillIsKii
nasprotno
opravo
Podpisanemu se je končno posrečilo iZuajti izvrstni luk zu ^rcvljr i. t. d., ki stori iiiazuuj«' Aravljev h « i iiiloin prav nepotrebno, ('revije se poiuažejo samo s čopič'iu in v nekoliko minutah so one svetijo temni.č:no. Usnju to Čisto nič no škoduje, nego postano meheeje in vlačnejo, ter m-prcnn eno. ■teklei&lee po i. 2, a g«i«i. ruzpoAiija
Tovarna in glavna zaloga
Jolt. Gronar-jeri nasledniki
Hiinaf. Itolilmarlit \ r. •>.
vis-a-vis Cafć Daum, na dvorišči v levo.
Narodne tiskarne,J.
C36D