Z33. šfeolIRn. V Ljubljani, v nedeljo 16. oktobra 19Z1. UU. leto ■ Izhaja vsak dan popclJae, izvzemal nadalje in praznike. Inserati: Prostor 1 m/m X 54 ml m za male oglase do 27 mm višine 1 K, od 30 m!m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m!m K 2'—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m:m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2"—• Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uprav niš: cro „S!ov. Naroda1' in „Naredna tiskarna" Kaailova olica št. 5, pritlične. — Telelon st. 304. ,,Si venski Narod'1 vetja v LJubljani In po posti i V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 300 — polletno......., 150*— 3 mesečno.......75*— 1 ........25- V inozemstvu: celoletno......K polletno....... 3 mesečno...... 1 ........ 480-— 240 — 120-— 40-— Pri morebitnem povišanju se iim daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno %ffW po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „81ov. Naroda" Snaliov* nllca tL 5, I. naistropje Tele!cn šter. 31. Dopise sprejema la podpisana in zndestno traakovaNa t'F&T Rokopisov so no vrača. *"CXJ ttmrm imm t\m 50 m -: iironL Poštnina £fa£ana v gotovini. 3* ti - S Slovanska Rusija vre življa strašne Čase. V njej kruto gospodarita bolezen in glad. ki polagata v grob tisoče nedolžnih žrtev. Rrast\w, ki je eno slavnih temeliev veličastne, vseohjcmajoče sokolske ideje, naravnava naše sočavstvovanje z bednim ruskim narodom in nase usmiljenje do njegove žalostne usode k dejanjem ljubezni! Ne oziramo se na nikakršne prilike in odnaša je političnega značaja, ki danes vladajo ruskemu narodu, ne presojamo in nc obsojamo v tej zi z a riti crti borbi za življenje in proti smrti naših ruskih bratov nikogar in ničesar — pred nami stoji le strogi ukaz so-kolskega bratstva in užaljenega člove-čanstva: Pomagajte .bratje in sestre, da se skrha ostina smrtne kose. da se zaustavi propast mogočneža slovanskega naroda ob trdni, neporušni veri v zopetno njegovo vstajenje k novemu, silnemu življenju! Spominjajmo se, bratje in sestre, ozkih bratskih vezi. ki so naše Sokol-stvo spalni? z ruskim narodom v letih pred svetovno vojno, ohrnimn poglede jasnega sokolskega spoznanja v dobo, ki je blizu pred nami in ki se v niej ušiga mlado jutro nov »za si'a'a. veli-Časfra in mogočnosti Slovanstva — pa pohitimo na de.o bratstva in človekoljubja, da pomagamo premostiti zlobeli smrti, ki jih razbesnela sedanjost koplje med preteklostjo in bodočnostjo/- In pomnimo, da bi danes nc uživali svobode in ujedinjenja, oko bi v začetku borb za naše najviši? ideale ne stala Rusija na naši shrani. Ti razlozi, ki so posnetek zgodovine in odjek naše vere v zmazo pravice, vere v razmah in polet vseh nravstvenih in fizičnih sil do neslutene ogromnosti vsega Slovanstva. nas poživljajo, da prispevamo vsak po svojih močeh v sklad, ki ie namenjen ublaže-nju bede in trpljenja ruskega naroda. Naj ne bo ne ene žive. iskrene duše v velikem našem števila, k; b! ne darovala svojega, dasi še tako skromnega prispevka. Ljubezen, ki daruje, poveličuie ceno daru. K tema darovanju so pozvani člani, Članice, naraščaj in^deca. Denarne pr'sre^J:c sprejema pod- I pisani Savez v Ljubljani, Narodni dom. \ Zbirke nni nrzoni?."!ie vsako sokolsko i društvo zase. Zdrav o! Starešinstvo Jitgoslovenskega Sokols^ 1 • iveza. Dr. Vladimir Ravnihar Pr. ^ko Fux t. č. starosti. t. č. tajnik Univ. prof. dr. Metod Dolenc mm IIP' 'i NTa moj članek »Kes-sda o rs; šem kazenskem zakonodajatvu v »Slov. Narodu« z dne 4. t. rn. sem dobil vprašanja, zakaj nisem tam navedel in obravnaval uredbe o pobijanju draginje z dne 17. junija t. L, Služb. Novine z dne 20. julija t. !., št. 159 (naš Uradni list Štev. 253), ki uvaja — med drugim — povsem nov tip »sodišč« — občin* ska sodišča. Odgovarjam: Ker sem se tam pečal samo z zakoni in zas kenedajalci in na. ker sem nazora, da citirana uredba taka. kakor je, danes za naše pravosodne razmere v Sloveniji še nima vpoštevne prav* ne eksistence. Ne odrekam tei uredbi za Slovenijo zakonitosti v formalnem posledu. Član 130. Vi* dovdanske ustave covori o »izdi= nih« in ne »obnarodovanih« ured* bah izza 1. decembra 1918 do 28. ju? ni j a 1921. Izjavljam, ca me je gene; za Člena 130., kakor jo je poiasnil narodni poslanec dr. G. Zcriav v »Jutru« dne 1. septembra t. L, pre* verila o formami začasni zakonito* sri te uredbe, aasi ima ffik j pravi« nosti takega postopanja s czirom na načeL Iex posterior derogat nrion« tehtne pomisleke. Uredba št. 159 (v našem Uradnem listu 253) velja po svojem besedilu za celo kraljevino. In vendar mislim, da za Slovenijo nima še vpoštevne prav= ne eksistence, ker je nas — Iex im* perfecta. Za pobijanje draginje ie usta« n ovil a uredba št. 159 občinska so* dišča. Vr Slov« ;:i so se taka sodi« šča že ustanovila, izdaja so tudi že odlrčbe ^ne: razsodbe) z ze'o stro« girni kaznimi. ČL 10. pravi, da pre* i-.kovan i e in presoievanie deianj. kaznivih po tej uredbi, izvrŠtije sodišče za pobijanje draginje ura* d-rna (ne ^lede na to, kdo je nriia? vil dejanje). Odločbe so polnove* 1 javne, če ie nrisotnib v samo^ upravnih občinah — najmanj 5 čl a« nov (namesto izvoljenih 7). v dru* gačnih občinah 3 od 5. Odločbe o obstoiu dejanja izreka sodišče »na podstavi podatkov, prejetih z brzo preiskavo, porotniško z večino gla^ sov, kazni pa odmerja po prednisih t j u e Ibe«. Ob enakosti glasov pri sklepanju odloči glas one£at Is.i pre eduje. Veliko greši tu uredba Jc\j predpisov za postopanje, oso* Str> ^revržc na glavo inače na ce* lem svetu priznani princip »in dur bio mitius« (v dvomljivih primerih veljaj — milejš"), pa naj ji bo v tem oziru veliko od" sceno ... Ali 20« per vsako tako - niško« odločs 1 o (autor uredbe mis'i QČividno na s bijonske porotnike po zakonu z dne 31. marca 18^2) ima »prizadetia ; - Aco pritožbe na pristojno prvo* stopno sodišče v 3 <]nv'h. Ali velja citirani srb. zakon tudi za »odba* caj porotnike« (čl. 17.), ab" za »iz* T*i [janje« (čT 20.), tega nikjer ne izvemo; kdo ie »prizadeti«? mar tudi ovadite!], ki se čuti G^kodova* nim, na je propal?) »Kdo ie »prvo« no sodišče«? Navadili smo se 2 % na to nomenklaturo srbijanske« sodiščnega ust^o%*a. ki našemu ne »varja prr^r nič, ker imamo mi veČ vrst prvostopnih rodišč. Trna« mo pa tudi v zakonu o volitvah za ustavotvorno skupščino lepilno int "pretacijo tega »prvostopnega šča«. Je to nase zborno (dežel* no oziroma okrožno) sodišče. S ta* ko priro?bo se torej enostavno op o vre pravomoćnost odločbe obs čir " [a sodišča! Zborno sodišče naj odloči o pritožbi v 30 dneh. Sedaj pa čujmo! Po zanesljivih infoi aci:ah sem izvedel, da je nebo občinsko sodišče v Sloveniji obr sodilo uglednega mesarja, ko ie bil ovajen, da fe kos mesa okoli po! ka računal za 6 K predrago, na podlagi zaprisežene izpovedbe ovadi tel j i ce same, ne da bi poizvedovalo po kakšnih dn^^ih okoliščinah, na 1 mesec zapora in 100.0^0 K c;!obe ICako naj rosi prvostopno, to je orno sodišče pritožbo tecja obrr-nika? V uredbi ne stoji o postopku : i i č:k;ac: lebde ji ro vsem. kar sem prej navedel, pred očmi pred« ph: srbijanskega kazenskega pos stopnika. Pri nr.s ie akuzatoren princip izveden do skrajneda. tu se postopa uradoma (brez obtožite« Tja): pravno sredstvo ie pri nas »vsklik« odnosno »ničnostna pri* Jo;vSa«, tu le pritožba, katero naš kaz. pravdni red tudi pozna, ali v drugačnih stvareh. Kako naj posto, pajo zborna sodišča o pritožbah, ko imajo za pritožbe le tajno rese* vanje brez javne ustne razprave na razpolago? Ali se dejanske u^oto* vitve občinskega sodišča sploh ne bi smjle preskusiti in predrugačiti? Menda ne; ali to bi bila v gori na* vedenem primeru v nebo vpijoča krivica... Remedure ni?! Ne, ni je v uredbi! — Prav tisto velja za razsodbe prvovrstnega sodišča gle* de pregreška umetnega znižanja vrednosti našega denarja. Pri na.s akuzatorno postopanje z državnim pravdnikom po uredbi obtožuje »generalni inšpektorat ministra za finance«. Kakšne predmse ima ta kdo bodi njegov zastopnik na glavni razpravi, ne izvemo, da, niti tega nc izvemo, ali bo kaj glavne razprave: saj ni povedano, da na) se prs' -'"a po k. pravdnem redu. Zoper tako — na ne vem kakšen način pridobljeno — razsodbo n^j gre »pritožba« na apelacijsko sodi* šče, torej pri nas na višje deželno sodišče v Ljubljani. — Po naših predpisih pa višie deželno sodišče nikdar ne more soditi o krivdi; saj niti nima možnosti, soditi v kazen* skih zadevah na javni ustmeni raz* :^ravi, kjer naj se zaslišujejo priče, obtožence. Zopet umtnvljam, da ie uredba videla le srbsko pravo« sod je pred seboi, na naše nravne razmere ^a je č^sto pozabila! In baš zaradi te?a je uredba za naše nravre razmere popolnoma ^evpeštevna. Mi mmamo zakonis t;h precniscv. ki bi omogočili reši* tcv pravnih posnočkov zoper od* loebe ali razsodbe teh z uredbo ustanovljenih sodišč. Srbijanski zakoni pri nas niso obi v anl, mi imamo svoje. Reši re diŠč se izrekajo v imenu kralja - na pc:d> stavi zakona, pravi čl. 48, Vidov* danske ustave. Takega zakona ni! Kdor bi hotel rešitev pri. v in* temih sejah prvostopnega ( inosne apelacijskcga sodišča (koliko članov naj ima sodni zbor, ali naj bo prisoten državni pravdnlk, tudi ne vemo!) nekako pomečkati r-er anas logiam po srbijanskih predpisih o sodnem postopanju, bi ravnil zo* per ustavo, obenem pa rudi naše pravosodje temeljito pogoršali Prito/he zoper I < skih sodišč >j c:oslei le aino no dajo rešiti. Vsaka odločba občin* skih sodišč je torej izpodbojna, ne da bi moglo priti do legalne rešitve. Zato visi institucija občinskih so= dišč kot takih za Slovenijo - - Še v zraku, dokler se njih odločbe dajo spraviti ob pravno moč brez rečne* dure, — dokler edino za remeduTO poklicani zakenodfdni odbor narod skupščine ne napravi reda! Da bi se to čim pre i zgodilo, zato sem na j pisal ta članek. Ali pri tem naj za* konodajni odbor ne prezre, da si* cer v Srbiji nimajo okrajnih sodišč za razsojevanje kazenskih zadev, pač jih pa imamo v Sloveniji, in tU cer taka, da jim prav lahko zaupa* mo rudi prvosodstvo glede pobija* nja draginje. RszsnflFfanfa s esašf gospcđsrsfe! polif!!?!« Po pravici priznam, da mi je nekam tesno. £ivim sredi med au* tonomistj in separatisti in čim dalje redkejše s? najdejo ljudje, ki gle* dajo z optimizmom v ta svet. Od meseca septembra sem smo dožive* li čud ie prekucije, katerih naiizra? zitejša ie strmi nadee naše valute, (človek.ki pravilno misli, pravilno čuti, ni da bi šel na ^kco. ali da bi odkrito govoril o svojih nazorih, da bi g!as^o povedal svoje mnenje. Kaiti vsak od nas je kolikor tohko politika, tedaj adepta one umetno* sti, katere prvi aksiom je: Govori to kar večina čuti. Neovržno dejstvo [e, da večina našega ljudstva vse drugače mic'i, nego Beograd dela Autonomitišnke ideje, zabavljanje proti centrumu kraljevine, kričanje O ku!tumi"!,i škandalih, vse to ie i^-redno popularno, in trobenta vocis populi tisti, ki našteva nove dav« ke in zahteva, da naj mi sami upravi ljamo svoje gospodarstvo, mi sami — in ne Beograd) Dejal sem, da smatram kot po? sebno izrazit pojav najnovejših dni poraz dinarske valute. Pogled na borzna poročila zaoira sapo vsem dobrohotnim optimistom, žalostni tavajo po prašni Ljubljani in onazui jejo resne posledice in smešne doi godke. ki se porajajo iz bolne one« moglosti kroniko.dinarske novca* niče. Živimo pod vtisom in v zna« men ju forsiranega izvoza živil, ko vlak za vlakom odvaža rogato živri3 no, svinje, mast in moko proti se ve* ru, proti jugu. Na naših, trgih čuje* mo dan za dnem višje cene, dragu rja narašča, industrijsko delavstvo zahteva nerazmerna povišanja pre« jemkov in draži produkcijo, urada ništvo pa tarna in zabavlja. Pravijo, da naši trgovci prodajajo kavo in Danilo: O posebnostih ljubljanskih kavam Se pač ne more govoriti; tudi niso dovolj znamenite. Znamenita je morda kavama »Zvezda«, ki ima troje gospodarjev, a četrti pa plačuje nniemnino. Tudi to je posebnost poleg: drujre posebnosti, da je bila še nedavno tu močna nemška postojanka ljubljanske nemške soldateske, aristokracije in birokracije, ki so vladale nad Slovenci. Toda tudi to je za nami: Krapež briše poslednie sledove. Povsem drugače je znamenita kavarna »Sloboda- na otoku Rabu. Tam so še pr"d dvema mesecema gospodarili arditi, a danes se oviiaio oknlu »kolon« državne zastave Ju 2:0 si avl i e. In nje okolica priča o tajnosti srednjeveškega življenja in gospostva Benečanov. Rab ie bil za časa Benečanov trgovsko mesto in središče trgovine za orient; ostanki utrjene obale in čudovito izdolbene kamenite plošče Še kažejo sledove, kjer so pritrjevali svoje »ragnžanke«, »brazzere« in »trabacule«. Kavarna ]e v neristilu nekdanjega benečanskega sodišča in zbirališča plemstva Raba. Vsaj vsaka druga hiša nosi ondi grbe nekdaniega. plemstva in benečanskega leva vidiš vsepovsod. V tisti logiii sediš zamišljen in srkaš izredno duhtečo črno kavo in s svojimi duševnimi očmi vidiš dohajati in odhajati beneške senatorje, odete v rdeče tunike in za aihni v blestečih ra- finiranih todetah njih dame v spremstvu svojih »cicisbejev«, oprtih na tanke španske rapin'f in zibajočih se na visokih rdečih petah. Občuduješ ostanke pnkč° Nemira«, kier se i? rodil znameniti Markus Antonius de Dominis, Škof Raba, Splita in Šibenika, ki ie mornl bežati na Angleško radi protivnih naukov kato-liške cerkve; zavrgel ga je Rim in zarod1"! benečansld dož. Njesrov pofpme^ pa živi še dandanes ni Rabu in ie hrvatski igralec. Greš si pogledat starodavne cerkve in samostane; vidiš v cerkvi sv. Justine Tizianovo sliko jn v notranjščini katedrale iz tnnaistega stoletja občuduješ filigransko rezbariio »cho-rusa« in škofovski prestol, ki je preoblečen z rumen'm damastom. Kajpada sem sedel nanj, ker sem si domišljal, da imam pravim do tega; kaiti predstr.vlial sem že na odru raznovrstne ma7'lJence — škofe, kra'je in cesarje. — Brez vsakega premišljevanja sem zns^det nekdaj tudi nrestol resa rja Maksa v Miramaru, si nadel v Gorici kraljevo krono Bourbonov na glavo in vihtel v roki Napoleonovo sablio. Znamenitost Raba je »aloa« (Agave americana), ki raste vsepovsod kakor pri nas trpotec in umre po stoletju v svojem prvem cvetju. Neka gospa mi je pokazala odcvetc'o nloo; zdela se mi je kakor bleda mrtva žena. Nnclalma znamenitost Raba pa je sv. Krištof. Njegovo sliko ogledaš takoj ob »molu« na nekdanji palači»pn> vedura«, — danes občinski hiši. Sv. Krištof je zaščitnik Raba, zato ga vidiš po vseh cerkvah in v različnih manj alj več umetniških izdelkih. Sploh je mnogo cerkev na Rabu in pri maši 'maš vtis, di so Rabčani zc'o intanni s svojim Bogom. Ako te je volja uro daleč »borde-žirati« k frančiškanskemu samostanu sv. Eufemije, občuduješ lahko v cerkvi irrandiozno umetniško sliko sv. Krištof:-. Vstop v samostan, to se nravi, v klavzuro je dovoljen le moškim, dame smejo v peristil, na vrt in druge obširne prostore samostana. Hudobni jeziki pripovedujejo, da ie neka lepotica v svr,ii radovednosti hotela vdreti tudi v klavzuro. toda Častiti predstojnik ji je dokazoval ne-možnost tega koraka. Toda oklenila se ie roke čestitega očeta in g.n s koket-nim nasmehom vprašala, koliko žensk je že prestopilo prag khvzure? Ne bilo bi tu prostora za vse. ji ie odgovoril sveti mož in jo je odpeljal v cerkev. Ta dogodek me spominja sv. Očeta Pija IX, ki je na spreiemni večer rimske notabilitete občudoval izredno dragocen križ na prsih zelo dekoleti-rane dame. »Ali vam u ga i a križ.« ga vpraša očiviono razradoščena dama. »Zelo mi ugaja«, odgovori sv. Oče. »toda Kalvarija mi je še bolj všeč . . .« Pokorni pe°nik Jožn Cimperman, ki mi je bi! privatni učiteli za abc. me je seznanil s karijero sv. Krištofa in je niegov socrnia ovekovečil z malozna- nimi stihi: Christoforus hat getragr^i Christum einstens iibcr's Meer, Jetzt sto'zrert der starke Bursche Schf'm im H:rr!mcl hin und her. Lansko leto sem rešil iz Save z nevarnostjo lastnega življenja e"im,r>-zijca pogina; ali mislite, da sem si pred tem modernim svetom zaslužil glorijo-lo nebeških kandidatov? Kajpak! V časopisih so me vlrčili »po zobeh« in še pri policiji sem imel sitnosti. Pre-verien sem. ko bi inz prenašal otroke noč iti dan preko Ljubljanice, bi si ne zasluži] nebeškega raja. Včeraj, 27. i 11 lija so praznovali na Rabu god sv. Krištofa in ga slavili s tridnevnim sejmom, plesom in procesijo. V pozlačeni Skrinjici z vloženimi dragulji in demanti, ki je bi!a :-kn'a nred Arditi. so nosili v procesiji svet-nikovo — glavo. Nosilo lo tudi drugod, ker danes ima sv. Krištof mnogo glav. Mož je napravil očividno karijero, in veseli me, da ie imel in ima stike s kralji nebes in zemlje. Legenda pripoveduje, da ga ie neka kraljica ukazala oblaviti. Morda ie dotična kraljica bila zelo občutljiva v finih družabnih oblikah, in mu je v iezi. ker se ie fant pri obedu posluževal rok, kratkomalo dala posekati glavo in roke. Saj vemo, kako so ženske kapriciozne. So kavarne enostavne, v katerih ne naideš mjesar zanimivega, so pa tud1* take, kjer je več naiti, kakor si želiš sam. Kakor nri ženskah! Na svojem potovanju v Berolinu, sem našel kavarno, ki je bila pravi bi-ser, vsaj za mene in za moje študije. Pa ne mislite, da sem zašel v >Cafo Grossemvai'ii' ! V tisro ostudno bez-nico berolinske literaturne boherae, neokusno domišljave in brez humorja, so zahajali le nesrečnež', ki so dan za dnem samo razpravljali »vprašanja«. In le^c ženske ni videla tista kavarna čenčanja. zabavljanja in spletkarjenja u;koli. Meni pa ni bilo na počitnicah1 nikdar za »vprašanja«. Z::fo sem Šel raiši t;a. kier se ne »razpravlja« iu k;er je vedno dosti lenih žensk. Tu |6 bilo zastopano vse, kar sem želel videti in sno7^ati. Popoldne je v tej kavarni naj-udobneje; od poči ješ se od galerij, muzejev, razstav in od kolovratema po mestu. Odlične rodbine s svojimi hčerkami si daiejo tu sestanke. Plegantni fh»-nerii iščejo svojih žrtev. Človek sedi ondi tako prijetno uspavajoče, kakor v topli kopelji. V cvetočem zavetju 1(»-vorja se seznaniš, zabavaš, pišeš svoje vtise in pisma. Toda večer v tej kavarni, večer se^ spremeni v bajko iz Tisoč In eno noči. Ko nastopi tema in razprostira svoje peroti, se zasvetijo luči v najrazličnejših barvah in po Friderikov! cesti letalo vešče, se gomili:o. krožijo ob kandelabrih, v svojih prozornih izrivajoča svilenih toaletah, kazeč konture svojih udov. Male nožice v svile* nih nogav'cah tiče v lakastih čeveljčkih, v katerih se komaj premikajo in Loketno ziblieio v bokih. Parfumi U f S ti ar. 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne IS. oktobra 1921. rte*.. W nazaj v Italijo in da pri tem 2a* radij o lepe dobičke. V takem kri* lačnem položaju je vlada spoznala za potrebno pospeševati izvoz 2 vsemi sredstvi, V tem cilju se je izdala nova izvozna carinska tari* fa, s katero ie dovoljen prost izvoz vaeh produktov izvzemši živil tei malega števila rezervatnih potreb, ščin. Pri tem je v nagli svoji razbun jenosti pozabila pridržati izvozne •arino na okrogli les, je tako odško* dovala našo lesno industrijo in od; prla vrata italijanskemu kupcu, ki se polašča naših gozdov, naših poi nosnih zelanih smrek in jelk. Vsled forsiraneria izvoza zlasti žive robe je nastopilo tako pomanjkanje zaprtih vagonov, da je ministrstvo jprometa moralo izdati poseben od; Jok, po katerem se smejo zaprti va^ goni uporabljati tudi za transport moke v pasivne kraje! Dejstvo ie namreč, da za prevaženje pšenice in celo za prevažanje moke v notra* njosti kraljevine ni dobiti zaprtih vagonov in je ministrstvo celo od> redilo, da se zaprti vagoni sploh ne smejo rabiti za prevoz pšenice. Po* manjkanje pokritih vagonov za no* tranfi promet ogroža resno vse na» se gospodarstvo. Pa ni pomoči, ker se zaprti vagoni rabijo za izvoz onih produktov, za katere se mora zava* rovati (zdrava) valuta po naredb-' od 23. sept. t. 1. Razume se, da se mora zavarovati (zdrava) valuta za vse vrste žita in moke: za žive živa* li, kakor tudi za meso in mast: za surove in predelane kože: za vse mesne izdelke: za les obče: za pre* delano in posušeno sadje: in za jaj* ea. Z eno besedo osigurati se mora (zdrava) valuta za vsa živila, ki 2re5 .'do v inozemstvo in sploh skoro za ves tačasni naš (forsirani) izvz. Na svetu je mnogo ljud iin po mojem prostem prevdarku jim je previd* nest božja delila svoje darove. Ni* sem pa se našel pametnega človeka ki bi mu bilo jasno, kako da naj za* hteva po osiguranju (zdrava) valut« izboljša tečaj našega dinarja. Nih* če pa ne bo oporekal, ako trdim, da kozel ni poklican za vrtnarja. Niče; sar ne maram očitati našim izvoz* nič ar jem, na njih potih jih vodi zdravi in sveti egoizem, to pa je jasno, da imajo baš izvozničarji, ra seveda rudi vsi njih protektorji in žlahtniki največji interes na čira nižjem tečaju našega dinarja. Tc pa le toliko časa, dokler sms j o, reete morajo prodajati proti (zdravi, valuti. Potemtakem se mi zdi. da so naši vozniki pripredi konje katerih instinkt gre za drugim ovsom in v drugi smeri, nego je bil žlahtni na* men naših voznikov. Forsirani izvoz proti (zdravi) valuti povzročuje dra» gin j o, pomanjkanje vagonov in padanje naše valute. Druga Riječi j ri, da je naš promet od dne do dne I slabši. Imamo še uradnike, ki se na i vso moč in z vso vnemo trudi i o. da j vzdržujejo obrat in edine požrt ro* t varnosti uslužbencev se moramo za: j hvalit', c1 a promet še tako funkcijo-, j nira. Toda vsa požrtvovalnost, vse I prizadevanje podrejenih ualužbeiu i cev bode s Časoma brezuspešna .čc • se nc bo reoganiziralo vodstvo že* j lezniške uprave, katero *e ie do se* j daj izkazalo za nesposobno. Pri tej : reorganizaciji pa strankarstvo ne • sme priti do besede, uveljaviti se ! mora sposobnost in strokovna zna, j nost kakor tudi poštenost in resno I delo državi v korist. Slučaji kakr* i šnetfa smo doživeli z razpustom žel I ravnsteljtva v Ljubljani, se ne sme* j jo več ponavljati. K*ko nesmotrene j in nepremišljeno se ie že tcc7*j po* ' stopalo, je splošno znano. Ni j umestno se s to zrdevo pobližje j baviti, omeniti jo je le, ker se mero* 1 dami krogi sedaj potegujejo za zo* i oetno ustanovitev ravnateljstva v I Ljubljani. Toda bati se je, da bo se* j daj veliko težje z nova graditi, ka* I kor je bilo svoj čas podirati. Reorganizacija železniška upra: : ve je tudi z ozirom na nove žeWni* \ ške proiekte nujno potrebna. K.akc i bo mo^a uprava, kf tera je nemož* j na, voditi obrt t v izmeri kakor ;e j sedaj, voditi še nova zgradbo in j obrat na njih? Povolino rešitev j problema Železniške organizacije p? j moramo zahtevati se prav poaebnC z ozirom na dejstvo, da ie od želes. prometa odvisno financielno stanje države, njen gospodarski razvi tek čilj poalaaaev JI »s jg. minitter dr. Ku- i eilj slovtA&ke Medino ffc&erae'la svo-koT^c). S.) Poročilo načfUtv* o cielo- I bodrila slovanskih držav. Zborovala vanju in raaraaniaaeiji £iraiik*> (m, dr. j so poslali s kongresa prcusediuku Žerjav). 4.) Voliter «trankiaih fauk- 1 navdušen brzojavni pozdrav. — Ob cijottAi-jev im odpotiaaeev na koAgraz ; mislili na aktivno delo idealne češke daaaoki^talia su-anko v Beojrrad. 5.) j nacionalne mladine moramo žal koo> Pradlofi ia »lu6a;aosti. Zacatek o& j staurati. da nasa m'ad;;:a v splošn m % na 11. nima nobenih intenzivnih nacionalnlli ■= 8bei K*i*aiaik aeeljaleov. Sne- : Idealov, ki bi hll podlaga za skupio ČM rt> v dvorani Maateega lr ..v:: , ,» ni abodil s eve- ' malo praktični pri vzzojevanju i.»aie jimi izvajaaji iv b^neaa a^aebcaga a«- miadine v kulturno - političnem oziru. nimanja. 1 v-i -raik poalanee sm Konforaaca v Porioroan. Iz Ri- Branćtr.er jo raspravlja] o korupciji. ! ma por. :a;'o: Po zanesljivih vesteh se Na dolgo ia široka ja pri povedo vili, bo konfaranoa v Portorose otvorila kak.> ao vr*> r»-n^ )■•■: ■ . v> er J L t. m. v nič je deval Finaaeaagi fairus^r^i ia ; Vprašanja župana v Bratislavi. p« je slednjič spravi] Kuli na mano : Kakor p -rt-^a »Tribuna«, je ^edar.ji af«tT» liboupljcnja ^^jih vaJut p<;t*4 list. o«!-it**i- S 1 šoja vl: občinakih sej. S tem je poka-da javn^ zo^^vuria tako korui»(*-ij'>. No za! «v - .^ematlt pri ureditvi aomo polemizirali z raoiam, ki ;"o žo ; k?.*.p.slr->f.,:,i■.* u »s;x;d:trike politike se-cp^k)vano pokaaal, 6j1 mu j# prvo do- , danjega občinskega sveta. Znani vodi-BM^Ofija, postriJnAka stvar pa rosnira, teli narodne stranke dr. Ivanka je od-ufrotav!jamo pair.o, da. jo bil cai List klonfl izvolitev za čuDann. ;vicd kandi-prvi. ki je nads-ro oilkril in bo tu65 *•© d^ti ie sedaj novinar Bohdan Pavi'.:, ■sdalja posrkal ul nfori nnt-el-no ^2- glavni tiredn'k bratislavskega lista iliivost. Honenib ?s govoril social- >iSlovensky Dertnik«. nedemokratski poil^ic* Cerrot, ki — HortiljjeTa or.^anisacija na Slo- Bi^i ui-.i.i:;n >v ■■■\r'-?i. d'\ je proti va?!»cai. Toi: .' ko ravnataljatvb v Ko-v.^akfTiui aodalovantja s klerikalci. P.*- Mcvh i« po natsnčtu pr«»kaTi ugoto- j r.-lo. tla se jo na Siov^kem u*tcnvo ^o i« konkuriralo, da ima di ts nj"ec:ove i^^\ve ie in; ■ ;' jSIo vendo^: ves n&rvo^«. RamtmaaM aa kai. rjakov - omferastov v Prsv». Kongrea ruskih nčavjakov ni samo važen v kul-T,,r^iem oaim, ampak tudi v političnem. ta ara aisaeija nan:en povnovJiti na Slovn m.: ra r. a s il pr dv r a t. Ta ta j n a •rgsnisscija nx> omajujn pnrzo na Češkoslovaška vlada rodpirn a stali- 6e»b»o aajitaetj^, temveč po poalnšaja šča slovanske politike nrizadevani-n turi i £p.«npUja, di »ri^K^bi dalavatro bzi-ruskih učenjakov, ker pričakuje da bo : -r^' njaj^ova voditelje. Polioijpko rav- nepo-7 a- postala Prasra po tem konrrefiu sredi- . luiteljstve v SLošioah ima za to n sče iz\'en Rus?ie Živečih ruskih učenja- 1 ;ten dokr«. V tej velsizdajnifid kov. kar mora roditi tud'' ugodne posledica za bodoče Čase, ko bo ostala prenovijena demokratična Rusija Iz razvada sedanjega medsebojnega oni-Ževanja. de vi ie 1 *;■> IsrvrSenih že več nretpciii. — ?ov; r-; o k Si a rr» ;>o T' t - k " ^r.. Iz S o-fij^» poročajo, da se jc ministrski prad-sadnlk SumbugIljsLI vrnil lij. t, m. iz I Ženeva. r- Z-'-r:l a?:£\cšk: vcili.nik v SoZ:ii. — Trst pod pritisl'«^! ni'';rij.;'.-eno . -: ■' •, i ve: pr ena tosti. Traaean Viktor Segra ie . Novoimenovani a:.-' nosiantu: m napisal v listu >PopoH Romano« ntv j poln^močni ministar Krrkia je dospel ic-sj bridkih resn;c o Trstu. Retorika - v ?ofi]o. Do sedaj jo bil poalaaik na cveto in na itavilnih W ^ r---?»ih. ura4- \ ICul nih ^rcj-"iy'b. bsokatih, posrti^ a ReTgnnjsacija kalamralca diplo- s.rov in vT^okih državnikov po vrSe na- \ wsff?«sf> aiajba. BoliraralrJ prosvetni T-itniro z k jo, fin bi po ' •• ■ f-\%~ d :" .* ("•s^rčovski j« kot znfi«opnik vil n*kdar]i tržažki prbmatni sijaj. ±* > aotranjagi i ni str a Eadal ukaz. po ka-preniirju je živel Trst in §a •• >i j rarain ?v vpokoji 68 tajnikov, ataaafav, pritiskom patri jo ti čne prenapetosti in \ pomočnikov pri raznih bolgarskih d^-89 jo okoriščal samo s slučajnim pro- . Le v aoaramatvn. Med toni jo raetom in trgovino. Nikdo se ni l^ria;^! : tndi sin nivJ^g« boljrar^koga ministr.* za bodocnoal T.\ slučajni premet je \%- j Goteva in brat sedanjega ministra jrinil. Tržaški problemi se obravnavajo ! Obava. z malomarnostjo in ogromna večina \ -r- Koigrri* uskib sorijalnili revo-ronkeijonarjev, poslanih v Trst, pro- lnoijonarjav v Praai. >Oaake Slovoc nr^it razmere, je pokazala ?*lo malo ali ; por>ča, c-s se bo vršil to dni v Praai nič intPre^a za tro^ro- -,,r o' -^rr.o-« j ker-rrr-s ni^Iri-i pocij.tlr^h r^Voiu^iio-Tretu. čafaoalovakJ ao f" ae odšli iz J rnrjev. T^^as-resn se pripisuje velika Trstj, kvr je promet r-ori e-evoru v«»o ! Valu *t R'irki <'.novi»;k >Volia PJusi.ii-e: r-ene^i. *vTp vco strani, proti Ameriki j y* prasnil v kako n^to v blimni rutf-in proti Orijento z spušča promet fcr- 1 ke maje. V Pragi bo i-Vrjal samo ruski žrtške pristan*Aer.:. rT<< > r""i tf^>";-. — ?va.ro.Ui T.isf- jrv'^jo lo oi>^irno v omenjenem listu in potrju- ! iz P*rir%, da so V>o<^ vršila v Pr;isri je Tia/sa tostvama izvajsn^n, že apato- * pogajanja z aaoeknvakimi izvršilnimi vteotin zabeležena. Italija ie pripravila '= sovjeti v avrho nataoaovitvs noveja re-Tretu pop;?n. Prntpcart mn |X>spasuja .. lima v Rmeiji. slasti a -sr^jo akrajno brazajlavo poli- I == Avstrijci komni(**r?v> pri 7vrori se na ahodih « toiitieneni in r«.'«pooar-skesn poloaaju i»i sklepajo aa temu pri* marna resolucije. ZahtevaTtooouii-30 za vso slovensko pokr^jiao, ki je ]jri£la pod Italijo, ;n silovanje stara pravice, da si nar>d sr»m izbsro sn-.ja deželno poslaiicc, aahtava|o poapaaasto rešitev vojno- odškodnina, prav enerarl-('•no zahtevr»4o takojšnjo ►tvoritav alo-v^nskih Sol, Lam* • -o denarja, protestirajo proti vin»kemu davkn, odlošai se dvigajo proti krvnesnn davku, sploa je dnžela polna raznom rasnih težav, katere ird.ji odpraviti. Številni shodi ia krepko rr^olurio pa i-!»?*ij!ivno po-^:.,f J"> dolovr.ni^ r»c-raio V mono odpreti odi rinvdvi vladi, <: \ ispretneni ds-sedanie svoje po«t>panIe S JuavjalavO-ni. Silno orca.oiz-' ije potra ;/• prsa] isem kmetako ijudatvo. >Goriaka ša< izvaja, da bo vse drugače odosevap lo, ko b? p^trkfl ^-f»d':^.i'-ii!' primora a ksaateko-dalavske svece v in>e*.i^ 50.000 moi na komaatirjeva v: -».♦»'. kakr..- p.a (It.*«, ho i.t.i.-^ i«-,] i-.je nr-si <•> lastnega oradnika za svojo pravio>. Ne rai >\srtk som amooic >S skupnimi moT'Tii na skupro delo za skupno ci-ije!s" Pcalanec Sček je gaključi] 1 ij shod v zaromjih Brdib s b^aadami: >ča« ro hndi kakov pod Turki. Šli so Turki, naša sesnlja je ostala. Oatanai Še, p.k<» :o bo^to envala kropko organa« zir^n kmet in delavec.< — Paato in D' Ajanunaio v postojnski jam', [tali^inaki riu-isti fo t»>-*tili postojnsko ;ax[K3. Divili M in in e utiske podsiaio v listih. Pravijo, d«* je to nekaj za Danteja i i pa za aajvačja-ga sedaj f.ln •'• z\ :' t ^ecr.i p**sni-ka D' Inaunaija. /-at > žele, da so povabi D' Annimsijs v poetoinako |ai da bo j^ledr.1 in s? ftndil potaa pa da bo z Dantejevim in tvojim baonom ovoko« vwil >i t a 1 i i a n s t v ■> fagii ive* t o v n • a a jjadstai 111 : nakim obiskovalcem so bili zelo na poti dosedanji napisi; zlasti morajo takoj i-cp-r.iti slovenski, ki ee jim zdi] > >najno-prinaomojM.« Kijul) vs^'^u >itnlij.in stvuc n^ rondar oasana postojnska jama V Sloven.aki t ',:! — Nastal jč «*nm, da bi Ml o-trnini srdnik Ceroo, o knei^m pid-j poročali, da se jo pone-»re,ril lovu pri Lipi, ::rtov kakega navado. Pariđ baja ne kažejo sm^ri iz l-i pri pt-"1. Vr^i .-c obsedna preiskuj. — V Idriji se io na driiavno visio realko vpisalo 290 dijakov, na drŠavaša ginmor.ljo ra 2S. Izpiti r-el->*ti na realki in gin^iziji ee pricno 19. t. m. I^znisanih je v^ć ptofosorakln iiest, nosebno za klaaiteb filologijo, slovenščino, matematiko in fiziko. Ako bi no Mk> na razpolago usp nih na Tiridejo v poHav tudi naisprai ni sno-lenti. ki so žo dovršil] raoaeii, Studi* ie. Prošnja t^koj na KHtftusteijstvo realke in pimnazije. >Todino^t: nravi k i-z- pisn: >r,ant'? nam primanjknjo nrofe-sijrjav. Kaj M bilo. sito bi in ali oni na oni strani, ki s* >nm.loni6ic in >.iuni-ei<, poajladal malo sem in poarsaial, čta in»a res i]nbaaan za nas rod (n za nn£o mlađano. MS ae l>orrv> pooaai navtidiU verjeti samo dejanjem in na V6Š besa* dnm.< — Slika svetoporsko Y~boafa, ki ja bila doslej, •>! volna z [talijo dalja, shranjena v fr-; - '.anaki cerkvi v Ljubljani, so pranoali v G »riaOs kjoa so 30 shranili »sxe-asno v s; 'ni corkvi. Pozneje jo prenesejo na Svet? Goro. Po sliko Ia nri.5^1 v I.;u' lisa o nsdlko! dr. Sedoj. Sprejem v Ooria je bil veli-Časten. Ni dolgo tora, ko 1,1 >8tovemeo< poročal, da sabtevajo Italliagti to sliko, ter pripomnil, da {a očotj * snčiškani ne izroče 7i\ nobeno ccr.r. ,\ ^r\,t\ ro je isročitav iz\T6ila sla-iv^j in dooota na, tih^ni. M, ' V Pr?gi .^e j? vršil kongres m'a-de generacija, katerega $0 se udeležili deler-tf iz vseh delov čefkosIovašTce republike. Dr. Krama? je poslal m kongres pozdravno p'sm^. v katerem pravi, da mora biti ideal čeSkesa naroda v narodnem. dcmoVrp''*":rn in sori-f!n«ro ozir'1 urejena dr*nvn. T^r. Kramar zavrača razredni mataiijanzam, ki mora voditi do boia vi;^ v Beograd, kamor tospa v s:v»da 19. t. m. — Ve^Va ^rsinata pra--l kralie* vim dvorom. Pri restavraciji Icraltor vaaa clvrrft so te dni izkopali veli* ko avstrijske granate), te?ko 105 kgj. ki ie bil« popolnoma ceTa. Granata izvira tt f?Rov, k«a so A vatri j ci v letih 191'—15 bomb ar :^T-' Beo« xlrad in streljali po^rbro na kralje« vi dvor. — Sprefem; rczervnUi v aktivno siuibo. Minister za vojno _ ^. . . c;:?'riev in mornarice ie p(7v;l cu' ra;rt?str* ke: vrb razvijalo. Podpisali so med d"-.:4-'!!!: Pri Slovanski banki v I.izbijani: Ivan Hribar, min In kraljevi namestnik, LJubljana 50.000 K Pr« Zadružni rosr.,0^r-':i *!".:i':i: tiranillca In posojilnica Poljau? nad Skofjoloko 60.000 Posojilnica Žužemberk ,co.(W J. Kopač, svečar. Ljubljana .aO.000 Hud ove mik & Compn Radovljica 100.OOO Ora-d hotel Union, Ljubljana 40.000 M. Kustrin, trgovec, Ljubljana 30.000 Dr. J?mko Brejc, T [ubijana £0.000 riran^nica in po^njUiiica ?t. Turi j ob Sčavnici Admontsko oskrbnUtvo, Gornja Radgona Posojilnica Slov. Bistrica Pri Jadrsnski banki p..:.', :.u 1 jib-Ijcna: Naimanovan Trza in Andrej Šarabon, Ljubil P. Bune i dru.;. Ljublfana V. Zahr. sekretar na f i. fak. Ljubljana Politični klub JDS, Ljubljana A. Lillcg. Ljubljana Julio Memdl. d. d., Ljubljana 35.000 Jadranska bn-ka 38,000/100 — Komada« t H p-*' r ■• vne eakadrtli v Ljubljani so podpisali 7% dr javnega posojila 2-1 J -0 K. — Pri Mettni hrajiUalei ljubi jas-s\i ?e bilo nadalja podpisanasp od 1. C.n 13, oktobra 7% državnaga Inveetl-eijakega posojila 767.*500 Iv. — F. Gab-renja, trgovec v Ljubljani, je podpisal že dne 30. septembra kron. r ono 30.000 20.000 8.000 50.000 m i 6,000 10000 30.000 233. štev. stran 3 Telsfe^il^ m brzolaosa porefila* RED SESTANKOM NARODNI SKUPŠČINE. — Beograd, 15. okt. (Izvir.) vprašanje sklicanja narodne skup, :'čine je postalo aktuelno. Ministr* :;ki svet je na svoji včerajšnji seji najprej e načelno razpravljal o skli* canju r ^pščino ter o načinu in 5a* su sklicanja. Tej seji ministrskega sveta je prisostvoval tudi predse d* nik naročje skupščine g. dr Ribar. Predsednik parlamenta je zastopal stališče, da se naredba skupščina skliče še ta mesec, kakor to določa ustava. Ministrski svet fe razprav* ljal o načinu sklicanja. Daljša deba* ta je bila. če se naj narodna skup* ščina skliče potom ukaza k redne* mu zasedanju. Ker tekom dopoldne: va še ni bilo točnih poročil iz Pa* riza, kdaj da se povrne g. Pašie, ministrski svet ni definitivno raz? prav! j al o dnevu prve seje. Dalje je ministrski svet raz* pravljal o najnovejših fazah zima* zijepolitičnega položaja, V tem ozi* ra so bile izdelane nove insrrukci? je, katere ponese seboj v Pariz fi* nančni minister dr. Kumanudi, da jih izreči ministrskemu predsedni* ku g. Pašiču. O zunanjem položaju ie podal obširno poročilo pomočnik zunanjega ministra g. dr. Miroslav Jankovi č — Beograd, 15. okt. (Izvir.) Današnja »Pravda« objavlja, da je na podlr.gi obvestila o povratku ministrskega predsednika Nikole Pašiča rrodsednik narodne skunšči: ne dr. Ivan Ribar vsem narodnim poslancem poslal pozive k prvi red; ni seji narodne skupščine. Seja bo 20*. t. m. cb 10. dopoldne. NASE ZUNANJE DR2AVNO POSOJILO. — Beograd, 15. okt. Ozvir.) Na Včerajšnji seji ministrskega sveta se je finančni minister dr. Kumanudi poslovil od svojih tovarišev povo* dom svojega odhoda v London. Posle finančnega ministrstva je prevzel minister šume in rude dr. Krizman. Finančni minister je te* kom včerajšnjega dneva konferiral z zastopnikom angleškega bančne* ga sindikata, ki ponuja naši državi j Kastav pa so prišli pod reško drža* vo. V drugih delih razdeljenega K a* stva vlada red, v reškem delu pa anarhija. Nik do se ne briga za obč. posle. Raditega so se šešli predst )j; niki frakcij Zamet, Juričiči in Ru« besi in so ustanovili začasno svoj ohe^-ski urad v Zmetu, ki «;a vodi tamkajšnji predstojnik ?ioliorčić Spomenica zahteva takojšnio ure* ditev pravnega razmerja med re* ško državo in omenjenimi fr^kei1' i; mi. Jugosloveni v omenjenih krajih so poslali k otvoritvi konstituante primeren protest, ker niso zastonas ni v njej in sploh niso bili pripušča ni k volitvam. Podpisov na spomenici je bilo 1134. VSEBINA AVSTRIJSKO M * D* 2ARSKEGA SPORA/ — d Dunaj, 14. okt. Tem Ijna načela za dogovor, ki se ima skleni« ti med Avstrijo in Madžarsko, 1 > določena nastopno: Izvedba plebis scita v Šopronju in petih vasv*h. med njimi v Finkcndorfu, potem mednarodne.!a imperija, kateremi pripadata tu 1 po en avstriski in madžarski d< h gat. Plebiscit se iz* vrši, ko se odstranijo madžn- ke tol. pe in po redni predaji Zapadne Odrske. Predvideno je, da sme em tenta odposlati mednarodne čete v plebiscitno ozemlje. Kar se tiče ev' knaciie tolp, je predviden za mad* žarsko vlado rok treh tednov. Ako bi imelo ljudsko glasovanje za A v* strijo neugoden izid ,se določajo za ozemlje, ki bi poirem pripadlo Mad« žarski obširne nrometne in trgovske politične ugodnosti, ki bi obstojale glavno v tem, da bi s2 šopronju priz: nale pravice proste Inke. Nadaljna obveznost, ki je bila določena, ob* stoji v tem, da se je Madžarska iz* javila prinravlieno, povrniti škodo ki jo trpi Avstrija radi zakasnele izročitve Zapadne Ogrske. — Ali pridejo ti nredlogi do izvedbe, jc odvisno od cdlČitve obeh parla* mentov. USPEHI KONFERENCE V BEs NETKAH. — Dunaj, 15. okt. (Izvir,) V odseku avstrijskega narodnega sve: sebne namene. Vlada mora na vsak r Ing. K. Orel: način ostati na svojem mestu in nai t% ffT*"^n?ggiw *f f9s»'Vr^Sflwa —v>~* se rikari neteča s preosnovo kaM, >- C^^^ES ,v* G?£30118 HPll ne ta v današnjem kritičnem položaj j G. ina. Sbrizaj se )e raztogotll, Ker ju, ker bi to pomenjalo samo oslabi, ! sem imel toliko poguma m nisem dal tev. Državni kancelar dr. Virth je | vsiliti njegovega mnenja, da je regulacija r"grečena izjavil, da meni vlada, da še sedaj nc sme odstopiti z ozirom na kritici nc čase. Predvsem je treba dela* zrn- me vlade. Izkustvo je dokazalo da se je kritični položaj še poslab* šal, če ni bilo delazmožne vlade. in zanimivo. Brez dvoma da p. globite v Savine strneš ustavili ia s tem « groženja ljubljanskega vodovoda odstraniti. In brez dvoma se da tudi padec, l.i ga Jc njegovi čudni logiki, s katero spravlja pogreške v regulacijah v ... , s slabo organizacijo državne tehnične službe. V svojem odgovora v »Slov. Narodu« z d-e 28. septembra navaja, d:? sem vsel lu > i Pri tej trditvi je g. ir.g. Sbrizaj najbrže ! računal s tem, da je od objave mojega od-! govora preteklo že tede': dni ::: l'.i i i tega članka ne bo imel več pri r. Zato pa ie vlada sklenila, da ostane j njegovega spi a baje sara i /se n p itrdi!. Zastopniki strank so vsi soglasno ! ..vili izjavo drž. kancelari a. J>AJOCI RUSKI OTROCI. _ d Moskva, 14. oktobra. Šte* s^radajočih otrok v guberniii . ira znaša 1,160.000, od katerih nahaja 95 odstotkov na deželi. 100 otrok so nastanili v domovih. ') so jih odposlali drugam, mi* otrok pa še čaka na pomoč. naših vodotokov povsem ker pri najboljši volji nisem mogel slediti Sava vsled regulacije v-'- bila, i -ristitl za pridobitev vodnih sil v Industrijske namene. Poglobitev Save, ki jo g. inž. Sbrizaj smatra za največje zlo (n neuspeli regulacije, postane lahko še važen dobro-dejen moment v naroda.* gos darskem oziru. Priporočam to zadevo kot hvaležen predmet studil i 2. Moje vpra a je. za::aj ni. 5e Je smatra! regulacijo Save že o J začetka pogre-Šeao, kot zasl . deželi «a odbora pri tozadevnih obravnavah dvignil pravočasno svojega svarilnega glasu, ie g. ing. regula- : Sorl.-ai r< ^< ]::■ r.\\ rrj.-r', sj \v: ji na- I meaoma izognil. Post :. m kritizirati ia pavšalno obsojati delo i jih |e cenena umetnost, za katero ri t-, stne praksa In lastnih Izkušenj. En tel •;. Ing. Sbrizaj navzlic nasprotnemu zatrj rja po- v' .v ek prt! I '. . i e besede, s . • a o posojilo treh milijonov funtov šter, I ta za zunanje stvari je včerai zvez* lingov. Kot pogoj za dano posonlo j ni kancelar dr. Schober podal ob, stavlja Anglija to, da se to posojilo širno poročilo o uspehih konference mora porabiti v investicijske svrhe t v Benetkah. Navajal je pogoje in in za odplačilo dolga pri Narodni j odredbe, pod katerimi se ima izvr* banki. PosoHio ie pripravljena dati j šili izpraznitev Zapadne Ogrske od Anglija oroti S% obrestni meri. ! strani Madžarske. Glede ljudskega — Beograd, 15. okt. (Izvir.) j glasovanja za všopronj in okolico Snoči cb 10. z oriientexpresom ie j Je omenil, da se je plebiscit terito* odpotoval finančni minister dr. I rijalno ome'i! na občine Sopronj, Kumanudi v Pariz in London, da j Kroisbach, Agendorf, Efarkau, Koht zaključi pogajanja o najetju držav* • leodorf in Zinkendorf. Do izvedbe nega posojila. Vse beograisko časo* S plebiscita je v tem ozemlju določen pisje d?nes obširno razpravlja o I medzavezniški režim, kateremu sta : Hladno gospodarstvo, — ng Angleška trgovina z vzhodom. Stališče Velike Britanije v trgovskem ru s Kitajsko in Japonsko se je v : obeh zadnjih letih nekoliko izpremenilo. V ; prometa z Japonsko se izkazuje za prvo polletje 1921 aktivnost trgovske bilance s 5,069.000 lstr. proti 2.S90.000 Istr. v istem razdobju predldočega leta. medtem ko Izkazuje promet v celem letu 1920 še podbi-lanco z 1,600.000 lstr., v letu 1919 Se C z 9,000.000 Istr. V trgovskem prometu s Kitajsko se kaže sličen razvoj. V letu 1919 je bil promet s Kitajsko Še z 2,000.000 lstr. ] pasiven, leta 1920 pa s 17,000.000 lstr. ak-: riven. Za prvo polletje 1920 se izkazuje j aktivnost z 8,565.000 lstr. — ng Svetovni konsum bombaža. Po poročilih lista »Financial Times« znaša i svetovni konzum bombaža v šestih mese- ! cih od 1. februarja do 31. julija 1921 J 7.357.212 bal. Od tega odpade na Združene j države 2,540.000, na Japonsko 971'"!. na j Indijo 904.181, na Veliko Britani] j na Nemčijo 451.?^!. r.a Italijo 2 I Francijo 251.935. na Belgijo j Svetovne zaloge v rokah tova: j znašale 1. avgusta 1921 3£2&619 h; I tega 1 102.000 bal v Združenih c, 845.3^9 bal v \nč\'K 700 846 bal na J ionskem, 296.997 v Veliki Britaniji, 186.128 na Kitajskem, 1762S7 v Nemčiji, 170.780 v Italiji, 84.642 v Franciji, R5.57o na Spars!-:ern j in 59.673 bal v Belgiji. — ng Ita'Ijanska vnanja trgovina. V I Drve.m polletju 1921 znaša vrednost uvoza 14.002.261.511 lir proii 13.457,494.824 lir v I Istem razdobju predldočega leta. Vrednost j izvoza znaša 5.976,481.060 lir proti j 5.2c2 2i9.950 lir v prvi polovici leta 1920. j V prvem polletju 1920 je bila trgovska bi-S lanca še pasivna z 8175 milj. iir, letos pa le : obdelan. Kdor pa je pazljivo moi ni na.sel v celem spisu i katero bi bil njegova i clji na?ih voda potrdil. G. inž. Sbrizaju je obrambo stvarnih arg je postavil na komi vania. Ne boru mu si odgovoru nI bil nairu., o regulaciji Vi vede! imen učenjakov, proučavanjem te snovi, ker to ni spadalo k st1 bijanie njegovega po V? . ziranja o neuspehih pri i sem rabil imen slavnih strijslcih hidrotektov. 1 beri teh Imen spot ail na, mu ne morem če Namesto zasmehova bi bil g. inž. Sbrizaj bolje storil, ee bi bil ostal pri stvari in stvarno odgovor! na očitek in na ' ..lo v svojo •' in zato se -j zasinenojemu prvemu ...i predavanje o nisem našo se pečali s em tega storil, in ker za po-• greSenega na-. raših voda ni-:OSkifa ir av-3 pa pri iz-p ■ i. Schoe- lin regulacijskih del nima, ';• r si jih v svojem dosedanjem služb vanju ni mogel pridobiti. Zgradba vodovod »v ni istovetna z regulacijo vodotokov. Noben strokovnjak z večletno prakso se ne bo i.rn! Izreči o regr.\icH naših voda tal > uničujočo sodbo kakor je to storil g, i--.;. Sbrizaj. Kajti v naprer določiti, kako n.ij se vodotok regulira, da bo namerava i uspeh v vsakem J oziru v dovršeni p dosežen, ie nemogoče. H koncu pa še nekaj. O. Ing. Sbrizaj j ie v svoj.- Izvajanja namenoma vpletel 'vi •' i'C \ brafirn avsttliskl prečimo stavljeno vprašanje v mojem pr- j sistem, ki ga celo Imenuje moj ^Mem. To ^97, na bal. so rtih vem članku, i enor mojega sp;^a je hi' ta 1. namesto da se bega favn ost z neutemeljeno trditvijo, da ljubljanski vodovod nekega dne odpove, naj «e ne drži rok križem, temveč naj povzame generalna inšpekcija voda iniciativo za to. da se pod bivšo avstrijcko upravo započeto d^!o nadaljuje, t. j. da se zgradijo v Savtnl strugi pragovi in po^loNrev ustavi Pes ie, da genera'na i^oekci'a voda obstoji 5e!e od njegovo hudobno mnv.ro pa naio lli*čne'e j zavračam Nfsem branil avstrijskega sistema, temveč branil sem 0c\* stanovskih tovarišev, ki se da^es sami ne morejo) ] zagovarjati. In branil se*:' |Ih zato, ker j imam o stanovski dolžno ti in kolccljalno« • s ti drugo pojmovanje nego on. (i. Ing. ; Sbrizaj mf je osebno obljubil, da bo na : moj članek z dne 20. septembra 1921 »po • rovtnrcl:o- odgovorit Svojo obljubo ie iz- I. junija 1920, toda zadeva je spadala v re- ; po'nil. Na tem polju mu brez pridržka pri-ferat g. inž. Sb riza i a že pred ustanovit- ; znam lastno prakso, na polju regulacijskih vi:o '"menovanega urada in je bilo čaca ; del pa ne dovolj, da sc stvar vsaj temeljito prouči. Fn na ta očitek nima t Inž. Sbrizai. ža\ dmgega odgovora nego ti da je dosti neprijetno, da se mTa :?da? s tem baviti, kar bi pn pravimo zasnovani regulaciji baje ne bilo treba. Moie mnenje pa je, da je tako delo za vsakega inžencr'a poučno (Rad: ncdosta'anja prosi ra pr-obču-i iemo ta odgovor šele danes. S tem je razprava o regulaci'i voda za t -.ts končana. ! Da'i smo besedo obema strankama. 7. da-| naSnjim odgovorom zaključujemo debato. Uredništvo.) m 91 1 ^.VV?v.-' ti".' Borba za naše meje Se ni definitivno zaključena, čeprav je prva r;en.a faza končana. Zbrati moramo ves materijal, da bo f jami: ravnotako tnJi slike i"za prevrata. J Razume se samoposebl, da hoče lmetf j Obrambni muzej tr.di starejSe gradivo v za slučaj potrebe na razpolago, in sicer že j svoji knjižnici in da ga Interesira vse jugo- tej misiji finančnega ministra. Na* glaSa njeno važnost v j^ospodiir^ skem. finančnem in političnem ozu rti. Nekateri listi razpravliajo o nas č^'nti posojila. Tako po vdan a »Eno< ha«, da bi bilo rmestneje, ako hi naša drfavfl uvedla nekako posoiilo in naritra. Za nase bla.so nai bi se zamenjalo ttpe. Znano je, da se je finančni minister prvotno ogreval za ta nr.čin izboljšanja naseCa Co* spodarsrva. INTERPELA CT.TA O ALBANSKIH DOGODKIH. — d Beograd, 14. okt Povodom poslednjih dojrodkov na albanski rncii ie posL Jovan Gjopovič predložil ministru za zunanje stvnri intemelaciio. v kateri zahteva odsrovor na nastopna vprašan.ia: 1. v kaki fazi se diplomatska pojzniania clede meje med uašo državo in Albanijo? 2. ali smo z Albanijo v voinem stanju in k?k*ne odredbe ie sklenila kraljeva v!ada? 3. ali n-isii vlada takoi sklicati narodno skupščino, kakor to določa Člen 51. ustave? ALBANCI SE UTRJUJEJO. pride):ieoa po en avstrijski in en madžarski zastopnik. Javni red in mir vdržujejo medzavezniske čete MADŽARI ZADOVOLJNI Z BENEŠKO KONFERENCO. — d B'"-'i!-n-vto, H. okt. Da? nasViie časopisje izraža svoje mnos nje k uspehu beneške konference. Splošno se smatra kot moralen uspeh, da je trianonska pogodba dobila razpoko. Sodijo, da se izvr* ši plebiscit za Madžarsko ugodno. GORENJA ŠLEZIJA. Skl«p o razdelitvi se v kratkem uradno objavi. — d London, 14. okt. »Mor* ning Post« poroča, da je bes-^c-rlo dostupna i___ji . ^ 7 • nahajajo | ^lojis. sveta Zveze narodov de* ae rešitve £ornje^slczrske°;n vpra* sanja dospela včeraj dopoldne v London. Preden se objavi, se pred* loži vrhovnemu svetu. Ker se je vr* hovni svet zavezal, da bo sprejel predlog Zveze noro do v, se izvrši objava v kratkem. — d Becrjrad, ]4 ckt. P, B, po. roča iz Pariza: Pariški diplomatski z 8025 milj. lir. — ng Zvišanje gfavnic v Nemčiji, ^e- { seca sep-embra t. 1. je bilo v Nemčiji stav-j ljeni'i 130 predlogov za zvišanje glavnice 1 za skupnih 891.55 milj. delniške glavnice, i Na fiksno se obrestulocih em:si;ah se je j podpisalo 348.20 milj. Nanovo je bilo j nstanovljenih 56 delniških družb z akcij-' skim kapitalom 294 3 milj. — ng O ne^r^kem železnem trgu. ^a-j stolu, ki se je mimogrede pojavil na nem-| Skem železnem trgu, je sledila poživitev z j zvišanjem prodajnih cen. Znatna n^oči-a i prihniajo iz kroga trgovcev kakor tudi ne-j Dos'vdi'h porabnikov. Podjetja sprejema-\ jo r""^č:!a le ob dvigaiočib se cenah: de-i loma so neizvršena naroči'a tn\'o znatna, ; da so podjetja z delom preskrbljena do ! konca koledarskega leta. Ker se cene su-! rovlnam dvigajo, je kalkulacija lastnih i stroškov za daljšo dobo vnaprej nemogo-S ča: zategadelj se večinoma ne sprejemajo j dolgoročna naročila. Cena že'ezu v palicah f je tekom par dni niog'a poskočiti za pri j bližno 200 mark ter stane> sedaj trna čez j 3000 mark. medtem ko je bilo meseca ju-■ ni;a dovolj tega materijala dobiti po 1700 Tekom zadnjih dveh let je gradivo, ki se tiče borbe za naše meje, silno naras'o. Obstojalo tudi že razne zbirke, ali večinoma zasebne, nobena pa ni popolna. Ne smemo pa poudarjati samo dejstva, da kolikor« toliko popolne, zbirke vseh naših in nasprotnih letakov, brošur, kni'g i kart pri nas še ni. temveč se moramo zavedati tndi nevarnosti, da se gradivo, ki je še dostopno, polagoma popolnoma porazgubi. Radi tega se je osnoval pri Jugoslovensld Matici Obrambni muzej, ki hoče zbrati vse lastne in nasprotne uradne, poluradne in druge publikacije, ki se tiče;o naših mej, aH na so v zvezi ž mori: nadalje vso med-VOjno propagandno literaturo naših emigrantov in prijateljev, fotogr. raznih prireditev in akdj, ki so v zvezi z našimi me- slovensko ozemlje. Glavno proučavanje pa je namenjeno Prekmurju, štajerski. Koroški in Primorju. Obrambni mnzei pripravlja za letos Koroško razstavo, ki naj P da obscino In nazorno sliko o vsem, kar rc tiče naše Koroške, posebno pa o dogodi Eh od prevrata preko plebiscitnega boja c!n danes. Koroška razstava bi bi1a gotovo najuspešnejši propagator za naše koroško vprašanje ia zato jo hočemo osnovati kot potujočo z namenom, da bi se Ž njo seznanili tudi bratje Hrvati in Srbi. Pa pa Obrambni muzej uspe v svojih namerah, je potrebna pomov' vseli rodoljubov pri zbiranju gradiva. Zato se obrača Obrambni muzej do narodnega občinstva z vljudno prošnjo, do mu odstopite svoj tozadeven razpoložljivi materija'. V Lfttbifani 15. oktobra 1921. -— Ivan Hribar — častni oba ! i ravico aa onem 01 v p .!.- čan Mozirja. Občinski odbor trUa | vi'e nekdanji r Mor, a yc imenoval pokrajinskega l lliJd' katero jo pripadlo k >vini Sr- Italijani izkrcali v Draču. Na fron* ti med Mohuro in Ljehom je polo? žai nei^premenjen. Amavti niso poiskušali nobenih napadov. ČEŠKOSLOVAŠKA VOJAŠKA MISIJA V BEOGRADU. — Beograd, 15. okt. (Izvir.) V političnih krofih zelo komentirajo poročilo vojnega ministra generala Zečevića na včerajšnji seji ministr* ske^a sveta. Vojni minister je po> rečal, da sta v Beograd priplula z areoplanom dva češkoslovaška ofi* cirja, ki sta prinesla iskrene in pri# jateljske pozdrave češkoslovaškega ministra narodne hrambe. Oba ofis cirja sta se na to že včeraj vrnila v Prago. RESKI JUGOSLOVKNI ZA SVO JE PRAVICE. — Reka, 14. okt. Reškemu ma* gistratu je bila predložena sporne? niča krajev Zamet, Srdoči, Juričci in Rubeši, ki so spadali prej pod i onaki pri vsem tem samo svoje po* ! angL vlada želi, da nr.:prcje preglede ali je predlog sveta Zveze narodov v skladu z versaillesko miro^o po« ^odbo in mandatom, ki se je dal Zvezi narodov. Smatra se, da ima angleška vlada namen radi tetja sklicati v Londonu sejo vrhovnega sveta. Francoski kroci smatrajo, da sklicanje vrhovnega sveta ni potreb« no, ker se jc le^ta v svoji zadnji se* ji vnaprej izjavil, da bo brezpo^oj* no sprejel priporočilo Zveze naro* dov. KRIZA NEMŠKE VLADE RESE« NA. — d Berlin, 13. okt. Na včeraj* šnji seji odseka senior j ev državne: ga zbora so predlagali nemški nacic onalci, nnj se takoj skliče državni zbor v svrho skupnega protesta vseh strank proti odločitvi vora* sanj u Gornje £leziie. Neodvisna stranka ie odklonila ta predog z motivacijo, da imajo nemški naei? j mark in cene i e. Tudi za pločevino je vedno j i več povpraševanja, zlasti za tanke, fine I vrste, katerih cena se je tekom treh mese-j cev več kot podvojila. Za takozvano fino : ; pločevino se sedaj zahteva 3400 do 3500 j 1 mar!: za tono. Pločevino srednje vrste je ] ! dobit? po 2K00 mark, debelejša pločevina { j pa. katere odem se le« zmaniSn! vMed ne- i ! znatne zapos'enosti v ladiedelmenh. stane i 2300 m a-k. Cene za j vzemši luksemburške j izpro-i.enjene. Odjem j kljub temu imajo plavži § j na zalogi. V izvozni kupČ j kaj ča^a sem doka) ugodnejši, ker prlvab-{ lja padanje marke inozemske kurce. Ker je j v tuzemstvu radosten odjem in cene po-I voljne, je večina podjetij le ob primerna — ^asaj so se prekinila poc-a« | ogrske polovico bivše r. rrske i>.r-Ia z Avstrijo? Včeraj smo poros j katero Ja pripa llo k ! : i Srbov, čali, da so se razbila pogajania, ki ! Hrvatov in SI- |o dr- ! iavljaJni kraljevine Srbov, Hrvatov in trdi lom aaae dr-tio lahtearajo . |ol• ' dr.' tvli.in- 3> pripadlo domvir.sko prn- } avstrijskega finančne.ga ministra dr j vioo, predan m pridobili b pravico na ! Gurrlerja. da plača naša država za ■ ozemlju^ kjor j0 imajo sedaj. Tozadev- i delnice Steinbeisc ) višjih cenah prip^avi^na, sk'cnati Izvozne i Bosni, ki sc nahajajo v avstrijskih j rokah, 50 milijonov kron, in za tik* j C'";e i^oTietij v Zenici. Varcšu in I L'sori tudi 50 milijonov kron. Naša ! država bi to^ei morala plačati za podjetij v t no prošnje se morajo vi o;ti do rštfcte- hercegovkega j kupčije. Domnča kupčija je sedaj tnko do-| bra. da ni treba podjetiem skrbeti za izvoz. — ng Gospodarske vesti Iz Poljske, j Splošna uvozna prenoved za vse blago je , bPa ukinjena 7. julija t. 1. in je dovoljen ' Iastl?in?/,rt bosensiCO uvoz vsega blaga, izvzemsi* onega, ki ga ' erar^a 100 mihjonov lugoslovensfclh izrecno navaja specielni seznam prepove- j kron. Da so naši delegati to re* danega blaga. Prepovedan je Se uvoz ; sramno avstrijsko zahtevo enostav: luksuznega blaga ter sed'arskega in jerme- j no odbili, se razume S2mo ob sebi. narskega blaga ter pohištva. Tudi Izvozne ( Našo vlado so v tej delegaciji za* prepovedi so znatno omiliene, prepoveda- : stopali dr. Kostrenčič. pomočnik fi: no je Je izvažati živila, živo živino, gnoji- • nančnega ministra kot predsednik la premog, rudo. staro železo in cunje. ; df Aranaie!ovič, vseučiliški Odpravi ene so izvozne pristojbine. Iz- r • j t i ur • j vzemšl one za petrolej in produktov iz ; piofe^: J" dr\JilD^ H:ICin;. ^ nafte. — Nasprotno pa je Poljska prilago- : ravriateii krve hrvatske štedionice dila carinski agio razvrednostitvi poljske ; v Beogradu. marke. Tako ie ta pribltek za gotove vrste J — Pridobitev na?epa državljanstva blaga bil zvišan od 14.900% na 19.ooo°'o. i po tistih, ki so imeli in ki imajo sodaj za blago, ki ne uživa Izrecno carinskih i domovinsko 'pravico na ozemlju orgr-ugodnosti, od dosedanjih 10000/o na j s k o pojoviee bivše avstro - ogrske 14.900%. Tendenca, nadomestiti uvozne { monarhije. V zmislu uredbo osrednje prepovedi z visoko carinsko zaščito, ie j vlade št. S07, >Urndni List« H. 122, po-vzbudila zadovoljstvo v trgovskih krogih. : stianejo polnopravno državljani kra-k&r omogočuje redno, solidno poslovanje ljevine Srbov, Ervativ in Slovencev ti-in je moč prilagoditi notranjo tržno ceno ati nekdanji ogrski državljani, ki so še vendar zmagljivi carini i imeli dne 1. januarja 1910 domovinsko tra 20. uiliia 1022 pri onem upravnom oblastni prvo itapnja, v kateroira področju ima uročil«-*«« domovinsko uravioo f>li stilno bivallMa. Pro' ;"i n mora priložiti: L) donovnlea, 2.) krstne in rojtsne liste, 3.) pOTOCnl list. 1.) izpri-čevalo o moralno - pol i ti onem vedenju. V nrosnii so mora označiti, kam jo bil prej pristojen. V ostalem so opozarjajo vsi ograki araavljani na oiadno o po-stor\mui pri pridobitvi i a Isgttbl državljanstva kraljevine SBS z opcijo in nro^njo, ki fe objavljena v >Uradneni TJshic Si 122 7 Snr 7. oktobri 1D21. Vsi opeijNki roki. ki so l»;li določeni z nrodbo ^r. 47t v I"ir. 1. 147, so podnlj-^?^m* in veljajo do poteka rakov, ki so določeni v prej omenjeni naredbi. Tako je n. pr. zc Prtooiea Badnji opcijski termin 26. jasnarja 1922. — Knravnnke — meia nemStvn! »BerBner Tageblatt« priobčule ob pn-liki obletnice koroškega plebiscita članek, v katerem govori o »nemški zavednosti« koroških Slovencev, ki so se že večinoma uži veli v nove razmere In nravi, da so Karavanke kakor pred oemhni stoletji tako tudi ie danes meia nemštva na iuiiovikodu. list pruvl da 60 treba odstraniti še nanovo ovir, pre-dno se izpolni zadnja nada koroškega ljudstva: združitev z nemško državo, kar se bo gotovo zgodilo! — Razmejitev na Koroškem. Razmejitvena komisija je mejne črto od Ovčeve do Peči na grebe* nu Karavank že določila v smislu mirovne pogodbe, ki navaja kot mejo vododeinice. Večje nesporan zumljenje med obema interesiram, ma delegacijama vlada samo glede Podkorcnskega sedla. 1 — Razmejitev na Štajerskem. Iz Alaribora javljajo: V okrilju raz* mejitvene komisije je že docela iz* vršena razmejitev na bivšem Sta« jerskem ozemlju in sicer od Radgo« ne do Kokošnjaka. Postavljeni so ▼ smislu st. germain&ke mirovne po* godbe določeni mejniki ter so tudi izdelani vsi potrebni semljeknjiži ni načrti in izročeni oblastem. V kratkem se bo izvedla na tem ozem lju končno vel javna zasedba. V mej s nem odseku od Radgono do Sv. Ane se bo v kratkem izvršila raz* VTStitev in postavljenje mejnikov, .dočim v odseku Sv. Ane do Teke sačasno še ni mogoča ureditev me j s nega vprašanja, ker je potrebno, da so poprej razčisti zapadno madžar? sko vprašanje v zvezi z razmejit* 'vijo Barske. Vprašanje mejne črte od Kokošnjaka preko Strojne do ,Ovčeve se nahaja v pretresu. — Tehniška fakulteta. Prejeli smo in priobčujemo* »Z ozirom na moj članek, ki je izšel pod pred? stoječim z? glav jem, prinaša »Ju* ,iroHrv. Sloga« priobčila povsem neutemeljen napad na prof. 11 i š i ć a. Slovenec« je njen člinek brž 'odtisnil, a kako mislijo pošteni ljudjo, kaže pismo, ki je je prejel prof. Ilešić. Pismo elove: Velespostovani gospod! Oprostite, da Vam pišem, toda ne morem si kaj, da vam no M izrekla svoje zahvale za trud, katerega izkazujete naši juRoalovenski ideji. Ko ber^m danes >Sl»T*T3ea< in njegov članek o vas, nimam drug« želje, nearo da bi sin, katerega imam, sledil vam in vaši vzvišeni ideji. 2alo6tno, grozno, da se tioMjo ljudje, kateri člstoet in plemenitost vašega dela zJimetujejo in zasra-inirjejo. Vedite pa, gospod profesor, da *k> priproste dušo, me l katerimi s^m tudi jas, ki so cdoboko klsnjijo vam in valim idejam. Oprostite, gospod profe-ser. tara priprosta žena in ni mi mosro-ee tega povedati, Ic^r bi rada. Z globokim spoitovanjatn I. I. v V. L.< — Manifestacija za Koroško v Novem mestu ob prvi obletnici nesrečnega plebiscita se je vršila na vabilo podružnice Ju gosi. Matice v veliki dvorani Nar. doma v pone* deljek 10. t. m. ob 20 uri. Obilna udeležba vseh slojev, zlasti pa naše rodoljubno zavedne mladino je iz; pričevala sočutno umevanje trpkega položaja naših rojakov pod krutim nemškim jarmom. Pevski zbor poc1 vodstvom g. nadzornika J. Grada je z zbranim petjem naših rodoljubi nih in koroških narodnih popevk povzdignil slovesno razpoloženje občinstva. Glavni govornik, prof J. Kovač, ie izvajal ,da se je ob lan* skih nriprsvah za plebiscit narodna zavednost koroških Slovencev dvig. ni* a kakor nikoli poprej in pognala toli čvrste korenine, da nikdar več na bo zamrla. Oni sami spoznavajo svojo pravo mater v .ugoslov. in ne morejo vzljubiti krute mačehe Nem šks Avstrije. Prepričani so, da niih pravična zahteva mora zmagati. M: tljih osvobojeni bratje imamo isto savest. Burno, dolgo trajajoče odo. bravanje jc govorniku svedočilo, da vse navzoče občinstvo živahno so* glzSa z njegovimi izvajanji. — Pred Bednik podružnice Jugoslov. Matice prof. F. Scidcl jc povdariat da Ko? rošci v resnici niso izgubili poguma in trdne vere v svojo prihodnjost na podlagi tisočletne slovenske na* rodne misli. Da pa bodo mogli ohra, niti slovenski Korotan sebi in nam, moramo svoje sočutje z njimi ob j njih trpljenju in naso bratsko lju* , bežen do njih dejanski izpričati j Naša dolžnost je. da jih podpiramo v njih kulturnem stremljenju, da pc bratsko sprejemamo preganjane ko: roške begunce in da omogočamo ke roški mladini vzgojo v naših šolah — Navzoče občinstvo je na to pccL budo z radodarno darežljivost jo zle O znatno svoto, ki jo prejme »Go: spoevetski Zvon« v prid našim ne srečnim rojakom onstran Karavank čujemo, da je naša šolska mladina še potem nadaljevala nabiranje pri spevkov med seboj. Čast in hvala vsem nabirate! jem in darovateljem — Imenovanja profesorjev. Za pro- frporje so imenovani: na I. rira. gimnaziji v Ljubljani Franc Zidar, doslej profesor brez stalnega m**ta na tem zavodu na realni gimnaziji v Ljubljani Mihael K a m b i e, namestni učitelj na tem zavodu; na realki v Ljubljani P**-ter 2 m i t e k, profesor brez, stalnega mesta na trm zavodu, in dr. Pavel D r e i n i k, nr.mwstni u?it>Mj na tem zavodu; na realni jrimnrv? i ji ▼ Celju Josip N a p o t n i k, namestni učitelj na državni realni gimnaziji v Novem mestu, in Bračko B r o d a r. ivunestni učitelj na držav \i realni rinraaadji v Ljubljani; na realki v Mariboru dr. Makso K o v a e i č, namestni učitelj na, tem zavodu; na roalni gimnaziji v Ptuju dr. Ku*el Z e 1 e n i k in Fran A 1 i o, narueetni učitelja na tem zavodu. — preraestiive na srednjih žolah in učiteljiščih. Premežčcni so: na 1. državno gimnazijo v Ljubljani: alihael M a r k i č z realne gimnazije v Novem mestu; Henrik Klešnik z realne gimnazije v Celju: Karel Kune z realne gimnazija v Novem mestu; Josip 2 i i i h z realke v Gorici, priuelj-n doslej I. državni gimnasiji r Ljubljani; na realno gimnazijo v Ljubljani: Makso P i r n a t z gimnazijo v K-anju; dr. Milan Ser k o z realne gimnazije v Novem meatu; na realko v Ljubljani: Franc M a š e r a, profesor učiteljišča v Gorici, prideljen naposled realni gimnaziji z nemškim učnim iezikom v Ljubljani; Leopold A n d r e e i a dr. Franc N ov a k, oba % realke v Idriji, pri del j ena realki v Ljubljani; na realno gimnazijo v Celju: Josip Goreča n, plavni učitelj na moškem učiteljišču v Ljubljani; na realko v Mariboru: Hilarij T o f a n z eriTnnaaiie v Seretn, priseljen doslej realki v Mariboru; dr. Janko Kotnik z realne gimnazije v Banjiluki; na moško učiteljišče v Mariboru: Alfonz V a 1 e s. prof. in začas, vodja drž. ženskega iidlteliišča v Mariboru; na realno gimnazijo v Ptuju dr. Franc Kotnik z biv&e gimnazije v Velikoveu. — O prebivalstva Slovenije. Leta 1920. je imela Slovenija brez Prek-murja in enesra dela logaškega okraja 892.626 prebivalcev. Porok ie bV.o v imenovanem Istu 12.4S1. Rojenih je bilo 28.536 oseb. od teh 461S nezakonsko rojenih in 937 mrtvorojenih. Umrlo je 22.251 Kjudij. Umrli so razdeljen: po starosti tako-le: do enegra meseca 1702. do enega leta 3441, do 5 let 6775, od 5 do 15 let 14S3, od 15 do 30 let 2056. od 30—50 let 2432. od 50 do 70 let 4433 in nad 70 let 5067. — Pangermansko gibanje v Jugoslaviji. Na notico, priobčeno pod tem naslovom v 227. številki »Slov. Naroda«, Vam moram spo» ročiti slučaj, ki jasno osvetljuje to« zadevno smotreno delovanje pri nas živečih Nemcev. Ti slučaji so za sedaj so osamljeni, toda po si> stemu, s katerim se vpeljujejo, po stajajo za nas ravno tako nevarni, kot so že bili. Na Polzeli ima to* vamo strojil neki Wildi, ki je hud Vsenemcc. Zrčel je svoje podjetje z malo manj kot nič. Danes je mi* Iijonar. Po prevratu je bil nekaj ča,-sa miren, kot vsi Nemci, ker so se bali naše pesti, ki pa je izostala. Sedaj pa so začeli kazati ro^e in z njimi tudi polzelski Wildi. Dela si* stematično. V svoje kritje si je izbral Slovenca, notem na je začel nastavljati izključno Nemce in nemčurje na vsa boljša mesta. Ra* zen par pomožnih moči in delav* cev sede na vseh dobrih mestih Nemci. So večinoma teimični urade niki. Sedai je pa začel nastavljati tudi nemško komercijelno o^obje in to iz Avstrije. Kot se čuje. na* merava sedaj nastaviti za vodjo pu same nekega Gablerja, katereCa Polzclani pomamo kot razvpitega Nemca, ki je moral že enkrat zu\* niti v Polzelo. Gabler namreč ni naš državljan. \Vildi je namreč s pomočjo svojih slamnatih mož že poskrbel, da bodo poizvedbo dež j vlade potom orožniŠtva ugodno iz. padle, da dobi Gabler dovolj en i o da sme na Polzelo. Mi zavedni j Polzelani pa pravimo: Dovolj srno j morali nastopati v Avstriji proti j neŠki invaziji Prvmovih vaplctov) I v naši Jugoslaviji ne bomo trpeli . nove germanizacije! Če se Wi!di sklicuje na svojo švicarsko držav* \ Hanstvo, pravimo ml, da kdor hoče živeti med nami, od žuljev naših Ljudi, mora nas in na$e zakone i vpoštevati. Opozarjamo vlado na ! ta slučaj, ker vemo, da se za poste* no plačilo dobi tudi pošten stro* kovu jak — Slovenec. Prinomnimc \ še, da Wildi kljub težkim milijo* I norn, ki si jih je pri nas assluM, ni podpisal državnega posojila. — Za 17. oktobra sklicaui razgovor o želemiški politiki preloaen. Kadi obolelosti preda*in i k a upravnega sveta Dolenjskih žčteenic dvornega svetnika g. Frana Šukljeta so je moral na 17. oktobra VjUi sklicani razgovor o fralezniski politiki preložiti n>* nedolo-6en čas. — Slovenke, v soboto popoMr.o oi) 4. vsa v Mestni dom na razgovor. Pre&aet; vedno narasč.iJDča draginja in ukreni proti njej. >Splo£iu> slov^n. »enako dm-*t»o.< ~ Uditeljstto kamaiike^a ekraia. Je Kamnika rwam pišejo: Xacuiidko okrajno u6it«Ij?kf» droitvo, zbrano na zborovanja v Ke^omljah dna IS. t. m., izreka z 59 glasovi proh ememu: 1.) fivoj aajbđlolBajli prottal proti pisavi eaaopiaa »JugoBlnvijec in drugih listov, ki napadajo V6e v UJli velanjeno u^'-teljarvo na tu L ::rtcin, ti.\ i-u 'i -■ daj ni orimere; i.) poaiva ućiteUfetvo, naj proti vaem takim li*c»m izvaja k-oa*tikvsnod; 3.) >)>ziva &olt*ko o-)laat, naj nsjild pot, iia %e preprečijo tuki kvalificirani nupadi, ki j<'nilj«*io nci-teljstvn brez vzroka vsak ugled. — J«#tifikatija dr. Pegama. Pi-nagi; Zdaj jo iznre^ovorilo tudi najvia-jo sodišče v zadeli Peganovi in Ia a>dbe je Uiđi najhu!5i uAirec za vso ti ste, ki so dajali Pagana potulio in ?a-J^ito, pred rsent >«Slovenae< in ^Novi Cas<. Po najviši instanci ugotov-l;e»D Pega-novo o.-abno izd&.jstvo kmeta Breaoeta, n«č>Mr.:i aiar.'' Joiiovimi knjižicumi in >nad vse nc-potr>tetin in odvetnika nevredna< — (be-sede ie tcaorja aoJbo) — dont'iv-ij&ci-ja Coilija. Glndra aluiaja Itibnikar so \fr:i.k\i>. &\ jo ttorii to kc-t «: ' odLoraik. zi\ kar no nosi odgovora M ti tet odvetnik. Pegan je s teni žigosan kot človek in advokat 7» amkrat rd bo pokoril s tem, da je aoapeadirmn aa 4 ineseco. Ne ?rn« sprejemali «trank, stlti jih zastopati. — Laibrch — Obarlalback. Neverjetno in v "»dar raariif lO, num to zatr|u?r:o bližnji oči vi eek> iz srode onih, ki ao zaornje na* r>ise morah napraviti na saleantške vozove v delavnici Južne žels^ni* ee v Mariboru. Kakih 10 še tako nanissnih vez ie r;-«lo v ^o-nede* Ijek. 11. oktobra 1^21, i? delavnice proti Ljubljani, Pričah:it*mo pojaa« rila, zalraj se nai iu^oalovarjald čut še zdai na ta n^Čin izziva. — Čelski r-r rrrer-i:r,^ ske nadaljevalno ?«>a v tgablja? < "o poviž^.1 nagrado T-oU in uM-teljatvu t?a za vsakG aro od 30 na 40 K. bornik je to verjel ter ■> ovadil politični oblasti. Oioiništvu pa ie odo znano, da je ZemljiC ob času prevrata sicer res imel več pušk /a oborožomc narodne straže, da pa jih ie L 1919 oddal, kar bi bilo moralo mu rudi ferenta dobro znano. Ker Reberuik s to ovadbo ni nič dosegel, je napravil drugo ovadbo šo na policijski komisarijat Maribor, čeprav ga je orožnik še pred ovadbo opozoril na ničevost obrekovanja. V tej ovadbi RtberniJv označuje ZcmJjiča kot »veli!.«»a političnega hujskača in — komunista« ter opozarja polleijo, da je Žemljic »prtceiie.i prijatelj oroinistvu. zato *e ntU nična zgodi«. V petek je Imel Rebernik priliko se zagovarjati prfcd kazenskim senatom ra ;i te ovadbe in se žaljenja županu Sela. v sg .v zagovornik dr. Leskovar |e ti nial *zkti dobro vc-ro. Senat pod Vss. rsst aaiira -eerc! Obrtniki, pojdite in storite in'.i vi mko 'i. obrtno n r- r>1'« v r. • r o " - v ' — Blasro v korist Pn/ž^e sv, C'\*-la in Metoda. DomaČa rvrdka Fr. KoQ~ man v Ljubljam je posl?la r;nspsvo^ od izkupička za družbene cilindre sveti'k znesek 500 K. Pri tci priliki se Spomt-Jijamo onih dni, ko je bilo nase občinstvo še tako idealno^ da ie kupovalo in zahtevalo vsepovsod blago, ki se prodaja v korist dražba. Družba jc Imela takrat prav lepe dohodke od blaga. Sedaj pa je občinstvo d^k.-i popustilo na tei lepi navadi. Opozarjamo, da družbino b-ajro še vedno eksistira, le zahtevati s:a je trebs. — Vrla m< I i podružnica je ravnokar poslala članarine in drujrih dohodkov 2352 K Veliko podruinic se še letos ni oglasilo s prispovki. Prosimo da to čimprej« store. — C. M. družba jc prejela znesek 206 K, kateri se je nabral v veseli družbi podnarednikov T. art podoPc Sole v Krasnijevacu o priliki razstanka radi razdelitve po polkih. Vrlemu, rodoljubnemu vojaštvu iskrena hvala! — BNartaa kosa. v Konjičak je nmrl.* arparjeva vdora ^u. Marija P O a p i i i ] ova, stara 72 ;et, v *In-Ij&vi na Dolenjskem ^a s:1. v--- Hočevar r>-ag: s^.^m'n! — Govor o sv. pisma se vrši v nedeljo ob redmih zvečer v tvan^eljsid cerkvi na Onsposvetski o»sti. — Pronvncdni koncart. Udrti* :?c:iie tfladaHiki}] irfralcev. podod* hor LJubljana, prirer'i v ne-V-Ho dno 16. t. m. od 11. do 12. dopoldne pred gradom »Tivoli« promenadnj koncert muzike Dravsko diviaije v Bvrho kriti a spomenikov Vcrcrvška in Rorštnika. Proatovoljni prispev* ki se hv*l 'žno sHrejenin1'^. — Strašen zločin. Pn«» 12. oktobra t. i. »o ljudje našli na beetijalesi naoin umorion«!:* Lovra Javorja, lovca, usluil>en©ga pri kne^n ^Mndi.c«1 rra^-tara. Ubit je bil na ^o^ti, ki reljo iz Žic v 5pitali£ pri Konlioeh (v takozvani Soteski). IforlM g» 1* n^jpreje ndaril % nekim Želenim oroijem po glavi iako, da mn jo a^VnHl lobanjo, a potem mu je prerezal vrat. Umorjoncc je bil jako vesten *lnžfbnik in jo najbrž irtev poklica. Zapuž^a 5eno in štiri nepreskrbljene okroko. Zločinca. Vi jo v pravem pomenu zver v cMovržki j-odobi, ?e ni m« j o. — žrtev politlčnea« maščevanja. V Zrkovcih pH Mariboru sta v sporu nč!teli in pisattll Makso ZemljiČ tu bivši gerent Aloli Rtbtrnlk. Prvi je pridni ID5i drugi Mtt1 obtma obstnit nn^to na^a-ntje igolj iz politično 5tran\nrskfh razogov. Rebernik je skušal ZemM'ču opetovane škodovati. V novrišem času. ko }• občina preSlt v roke JDS, se jo Rebtralk poslužil Zemljlčevtga ta^ta Hergama^i. k2t?ri aoH jezo do eeta radi odvzete mu pnžke. Ta Hermafiis Je RebcrnVa naščuval, aa se nahaja m ^omiiiea sai afaaaai pUk. Ke- predtedi m dvornega svetnika Tona je smatral t obtosni za d kaaaal ter je Rt-bemii.a obaodU na 6t30 K globe ali dva dni sapo r a. Rebernik jc obsodbo bxoz ugovora sprejel. — Vojadfld žslt .:^lc^ji. llfitli na-tanone idenee vseh ©nin. ki so bIu-iili v kaki zeletnic-araki jddi-niei ti. pr. — »ivii žclaanicarski po v Corneuburaili v bivai avc»Vro-ogr»kt ansadi ali nusi vriski, as nuj110 poalv-Ijojo i>ripadniki t*h leloaaiiilaralrlh j©-uijur- od rejasaeaii ieta. 1806 do 1871 in ki slan u j ei o v L«jobljajii. um s»j z zadevnimi vojaškimi liatinaini gotovo zgla^o do Jc. oktobra t. i. v vojaške« aradu, Mtfitni dom. Od*otoe zaflsorsjo zglasiti njihovi evojci. — Slaviiast 251ciii!ce »Dclje nepri* ino sabave. VstopninA za ves večer 5 dinarjev. — O vojnem pedcjiln. G. Trebar, čevljarski moisier v laubljani, so jo z*;laail v n: žem aradniatra tar izjavil, da ni nikoli ;* dpiaal riti eri via-ir av-ftnjske-^a vojnega posojil^ pač pa da je laloail obvMtnico tega poeojila v znesku 100.000 kron pri nekem etaar-nem anvodn neko dru gro osebo. — Zabvsls. Povodom odlicda iz očesnega <;dde La drža\me bolnice v Ljubljani, kjer se*n se 17 mescev zdravil ter sem zdaj sprejet od socialnega skrbstva v »Z;i-ved za slepce«, da se čt-sa priučim, si u^>-iam iz globine najkvaležiseia srca izreli predjbr».-::u g. primariju dr. Leopoldu Je-šc:u na}iskranciifl zahvalo ra njegovo preblago, očetovsko skrb, ki jo je bnel ves Cas z uboeim, ISletrim kmečkim fantom. Toplo ss zahvali nI tm za človekoljubno potrpeifllvort vsem eastitim sestram. Ple-men:tnst iaa£?k src soboinikov in drueih dobrih d*?š podarila ml je kot odhodnico 900 K podpore. Vsem zlatim sraem bog ti-soiero plačaj! Ljnbllaaa, dne 6. oktobra I92t JoM TraaieU, Revi toir Nnrosr.ffpra ^le:, ali Se*« I>r am.i: • : . 15. 10. 1021. Oo?. D. ' , '-x 10. 1921. TJ,u>o--o;j. Peneaeljek 17. okt. Oče. C. Torek 15. oktobra zaprto. Sreda 19. oktobra Poi?r strasti .* Č-etrtek 20. oktobra Kcnvjd^Ia [zven. Potek 21. oktobra Ljubezen E. Opera: Sobota, 15. 10. 1621. Evar. . . 0. Ki dalja 1& 10. 1921. Toaca, 3 .\e u Posedeliak 17. eklobra zaprto. Yoto\ lS. «' obra Horis OodsSMV B. ?rcdn 19. oktobra Dalibor D. CcL-tt^k 20. oktobra Evangelinik E. Petek 21. oktobra Carmen A. — Ifcjvtcr Balokavil bo rrk madoi nri današnjem kaneerta sviraj ha violini, ki io i^e izdelai kapitan Mlakar v MaHborn, — Cankar Ivan: Grešnik Le* rart. Življenjepis otroka. Str. 114 ("era broš. 28 K, ve*. 40 K. po posti broš. 34 K, vez. 46 K. — To povest ie napisal pokoini pisatelj l. 1914. ter je \7Š\a prvič v tisku. Poročilo pri r- ; o čim nrei. — Mllčinskl Fran, Pravulce. II na-t»s. Z risbami Birolle in Gasparija. Ce-na: VeunoK , po pošti K 54.—. Velepriljubljene pravljice Milčinskcza so gotovo znova dobrodošle. PriDoro-čanio Jih staršem in mladini. — Pevske vrvici zbora Gh^bene Matice se vrle v sledečih dnevih: za sopran in tenor v torkih h čeir»k!n, ze alt In bes v sredah in petjih In sicer za ženski zbor ob 6 fn četrt, za moJki zbor ob $. zvečer. Točna odtlfiba je dolžnost vaakeaa ćlaca in članicel Odbor. — Red povskfli val pri »TJuhlrasskem Zvonu«, ženski zbor vsako sredo ob Pol S., moški zbor vsak petek ob 8. rvečer. skupni vali vsako aedalio SOPOldas ob pni H. ia v**k peieđsllsil xve^er ob pol 8, Redno w točno I Odbor. Solsfoo. — Kr. drž. tr^ov^ka akaismija v I4oklj?.ni. Gg. slašatelji lanskega abi-tariientskaga teč.'j». k*te--r!ia je bila r^voTirT1^ p%la^-*l rfoSana" I^n't* nnl bo nemud r a ?.glnnij(> v pis trni trgov-eke akademije, ker ea ispiti vt4e v b>-r^k dr» 18. t. m. — Ravnateljstvo irgj. akadp>mi'>. > vVv-.-^va nllra 9 IT., levo. — ¥ei:an?ka šolt v Ore^cah. S šolskim letom 1921 22 se otvori v Bre-zicab l. razred meščansko ^oie. Prvemu boUo si#uili v pi'luoUniili ireu letih I zaporedoma 2., 3. in 4. razred. Sprejemali se bodo učenci z dovršenim petini šolskim let m. ako se izkažejo z do- | brim izpričevalom Poleg izpričevala naj še predložijo krstni list aH vsaj iz- ; pisek (z krstno knjige in domovnico, —■ j Vpisovanje se vrši od 17. do 22. t m. I od 9. do 12. v novi ich. Pričetek po-nka se razg asi pozneje. — Poziv članom Ijuoiianzklh sosnlslilh drnStev! Bratje, kj želijo sodelovati v odsekih za 1. {agoslovenski vsesokolski zlet v Llnbliani, ki se vrti v dneh od 12. do 15. avans ta L Vj22.. «e naproiaio, da se javijo v pisarni JufOfL Sok. S-\eia v Narodnem domu med 3. in b. uro pop Dratje, ki imate veselju za sokolsko d.lo, zglasitc se poInoStevilno, z^knj dtlo bo ogromno, čimveč nas bo, tem liije ga izvršimo. Doslej so osnovani sledeči odseki: stavbni, finančni, zdravstveni, železniški stanovanjski, prehranjevalni roditeljski sprejemni, zabavni, pror''iiandri In tn'niilsk Nekateri odseki že delujejo. Zdravo! Stareiinstvo. Jasoslovonsksaa ^nkoltkoojs Saveza. — Vsem ljubijnn?klra druitvora v ved« uostl Staruiinstvo Juzosl. Sok. Saveza je vzelo malo dvorano v Karodnoni domu v najem za zktno pisarno, ki začne poslovati s 1, novembrom t L Ljubljanska društva, ki prirejajo svljc z;:I avc v Narodnem d->-mu, opozarjamo, da m^la dvorana ne bo pod nikaklm pocoion na razpolago društvom za prireditve. stareiinstvo Jugo-slovenskega Sokolsksaa Savezu. — Prvi darovi zj zletni fund I. jugohi. sok. sSsos« Za zietni iond Jngoalov, St>k. Saveza je daroval: neimenovani 520 K ui br. Matija Do'nlčar, rostavratof na južnem kolodvoru 400 K. Sku:;aj 930 K. Postvljamo brate in sestre, da ob v n i priliki sbira o za zlemi fond Jttgost Sok. Saveza. Strt Iki asa zlet bodo ogromni, dolžnost v.^ffga f;o-kolstva ie, da sodeluje po svojih močeh pri tem velikem delu. EJarovaiccm bratska hvala. — Zietni VeStalL Pa b v. iS cian sok. druitev toćno informiran o v*ch pripravali za zlet, je sklenil zletnl odbor izdajati »ZletnI Ves mik vt. ki bo izhajal po potrebi v voč tisoč izvodih. Cena poeSJneone številke 30 para. Dratika druStva pozivi;ji-o, da javijo takoj svojim žuram šre\ilo naročnikov. L'st se btxle poŠUIaJ direk i | o-samezrim društvom. Radi kocas taloraiaei« je o zletnlh pripravah in radi navodil za ziet, je nujno potrebno, da SO naroii n Vestnik vsak brat in sestra. — Zletna pisarna. Od 1. novembra bo nair.esčena ziema pisarna za I. hatoslovon-ski sokolski zlet v mali dvorani Narodnega dorruj . —i Društvo za zgradbo doma Sobota .Moste pri Ljubljani vabi \ so odbornike in odbornice na silno važno in nujno izredno sejo, kl se vrsi v brlvnici br. Novaka dno 18. oktobra ob pol 20. Dolžnost odbornikov je, da se radi važnosti seje poln rttae ndolefo — Drpmafi^ni ođsak Sošrols Vič vprizori v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 8. zveČT veseloigro »Sladkost! rodbin* ske.cca Uvijenja«. — Prosimo za DoJno* številno uddelbD. — Za »Gosposvctr.tl 7von* pri v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 8. svečot v Ljudskem domu društvo rokodelski]] po-močnikov Msikovo dramo »Mati . Jedro Meškove »Matere« je problem ljubezni do domovine, do svojega naroda, do svoje r.^dne grude, do svoje mater* - zemlje. Ker ravno v teh dneh naši bratjs Ker ■ bridko čurljo to resnico, Je prav primerno, da se uprizori ta drama. Razen tesa je nu programu 5e petje koro?klh narodnih pesmi In govor g. prof. dr. Rožiča. Od našega občinstva pa pričakujemo, naj s svojim po-setom pokaže sočutja svojim trpečim bratom. Vstopnice se prodajajo v pisarni »Go-sposvetskega Zvona« in v NIČmanovi trgovini. Gosposvctski Z^on. — Ju. ':a sin rtolltsiai or^nizneija irin svoj renlni letni občni sonc v ftetretok 3KX t. m. ob pol 6. popoldne v prostorih lajnlštv« JD8 v Narodnem đomn. Vabi odbor — Načelstvo kroialko zadrujo vabi vse g. kroiaSke mojstre na važen sestanek, ki se vrSi v poni la lok, dno 17. t. m. ob 7. zvečer v gosiilni g. Za bukovca pri »Zlati ribi*. — Pro*tov^lino en^lao drnitvo Spodnja 5e vr.^i v no-deljo dno \C>. t. m. v jm«;ti! ni škili pro-storili g, ValJAvoa, Reininfl ans, Es o> tek ob 4. popoldne. Grodba in p los. Čisti dobodek jo namenjen ?s nabavo no-\)h. cevi. — Čevljarska Entrvarn za TJnblja-no in okoli«v> rnbi s:«:, il—o va pretanek, ki ee vrSi v ponelea-be vslod meadn??a fibanjs aalavSev, Upravi našega 1 i sta po poslali za: »Olepsga starega Ihf'niu«: g. Hemv Ore!?-!: iz V? frrada 95 K. Jo/rosloven*ko Matico: g dr. T. Tcllazzi \r Skbplja 7() K kot gloi>o, ki je jo pW^l z. 1 otun Zajee sa aamn-j«:>no pevsko vajo. »Cocnoavoiski SvSSH: p. Lia Go-rup K v poČaSČenje drsgega pjkoj-aika. - Brl hvala! — Zi JugosJovenjko MatToo so članice in člani Hasove^a kfoba nabrali nt iz'etu v Kamniški Bistrici • 24. in 25. septembra znesek 8QQ K. i ste v. .SLOVENSKI NakOD-, aae 10. o. io^. i35l. 5. stran. FINANČNI MINISTER V LJUBLJANI. — Ljc!-i]ana, 15. oktobra. Danes popoldne je z orient-ekspresom prispel v Ljubljano na potu v London finančni minister dr. Kumanudi. PROCES RADOSLAVOV PRED BOLr-GARSKJM DRŽAVNIM SODIŠČEM. — Sofija, 13. oktobra (Izy.) Vse sofijsko oisopieje obširno pi5o o po-iirifcrem pomenu procesa proti bivšo-mu germanofilskemu kabinetu dr. Ra-doslavova. Bolgarija je doživela Ke tretjič velike politične proc^ee, a ta proces nadkriljujo vse druge, kajti državno sodišče ima soditi o odgovornosti vodilnib ministrov in politikov za katastrofo Bolgarije. Prva razprava se ie formelno pričela včeraj ob 8. don. Bil je prvi zgodovinski moment, ko je nejpreje stopil v veliko in krasno dvorano >Slivjnnske besede« predsednik državnega sodišča. Marin o v. Klicar je naznanil občinstvu prihod sorln^sa dvora z besedami: >Go-spod predsednik prihaja!« Predsednik jdarinov je stopil na svojo mesto in udaril na zvonec z besedami: >Otvar-7arn sejo državnega sodiščn. ki ima nalogo razpravljati in soditi o obtožbi proti kabinetu dr. Rado3lavovo.c Za tem so ljudski sodniki, vsi v slikovitih narodnih no&ah položili predsedniku prisego. Noto so v dvorano vstonili obtoženi ministri. Prvi je v spremstvu orožnikov vstopil minister T o n S e v, #a njim Popov, Petkov, Apostolov, Dinčev, P*šev in druci. Na obrazili vseh obtožencev je opažati duševno utrujenost. Obtožence zagovarja mnoro odvetnikov. Od-sotna obiožn^nea dr. ftoaoslavov in general BojaeVHjev bo.le ta sojena in eontumaciairi. Rasprava je trajula ves dan in so bile in-vTŠcnd vso uvodne proeesualne formalnosti. Naslednja razprava jo določena na danes dopoldne. Pričela ee bo čitati obširna obtožnica. VPRAŠANA RAVNOTEŽJA V PRORAČUNU. — Beograd, 15, oktobra. (Izv.) Dannšnja »Pravda« priobčuje zani* mive podatke o našem proračunu in o vprršaniu proračunskega rav* notešja. Podatki izviralo iz finančnega ministrstva, »Pravda« ima zelo ozke stike s tem ministrstvom. O državnem proračunu pravi: »Pro--rr.črn za leto 1921—22 je prvotno predvideval: a) izdatkov sedem načrtu tudi neposredn-* pristojbin davek na starih drž miljard in b) dohodkov pet mili« jard, torej deficit dveh milijard. Finančno ministrstvo ie ta deficit po daljših razpravah kolikor toliko odstranilo. To na sledeči način: 1. vsa ministrstva ao svoje proračune zmanjšala za skupno 700 milijonov dinarjev; 2. dohodki iz monopolov in taks so nepričakovano večji, ka* kor je bilo proračun j eno v letih 1922—21 potom proračunskih dva* najstin. Dohodki iz taks in t ros ari* ne so po maju t. L zelo narasli. 3. Za popolno ..kinjenje deficita ie v višanje posrednih in vkov. a) Poviša se han, b) uvede se > tudi v vaeh krajih mej. 4. Uvede in poviša se da k na reklame in pla» kate; 4. neposredni davki se tudi na ta način povišajo ,da se celokupna davčna vsota progresivno poviša za 20 do 40 odstotkov. Progresiv^ nos t povišanja bi se izvedla na ta način, da bi oni, ki sedaj plačuje 10.000 K neposrednega davka, no tem plačeval 14.000 K. Na ta način bo omogočeno fi* naučnomu ministru, odstraniti pro» računski deficit. V finančnih krofih smatrajo, da bo žc prihodnii pros račun za teto 1922—23 iakaaovai znaten suficit. PROTICEV KABINET NA VIDIKU? — Zfcgfob, 13. okiobra. (lir.) Beogradski dopisnik »Jutarnjega lista« priobeuje kombinaeiio o novi vladi. Pravi, da je na vidiku Pro* tiče v kabinet. Ta konabinaei* ja je baje utemeljena, ker se name? rava muslimanski klub po podani formalni cU? misni Paši deveta kabi* neta približati Protiču in se oni en« tirati za opozicijonalni bk>k. KOMISIJA ZA UREDITEV RAZMERJA MED CPRKVUO IN DEL ŽAVO. — Zagreb, 15. oktobra. (Izv.) Kakor znano, je ministrstvo ver določilo posebno komisijo, ki ima nalogo, proučiti vprašanja o raz* merju države do cerkve, kakor tudi razna drusa verska in duhovniška vprašanja. V to komisijo naj bi po* slala vsaka konfesija po tri Slane. Zagrebški škof dr. Bauer je v ime* nu j ugoelo venskega episkopata predlagal, da naj odpošlje v to ko? j misijo z ozirom na varoost proble» mor po pet članov. Za katolike ie -predlajMl djakovskega Škofa dr. Aks amo vica, veučililfcefla prof as ar ■ j a dr. Rustinij.n, stolnega kanonika dr, Cejkala iz Ljubljane, sofijskega tajnika dr. Karla Cankarja ia S a* rajeva in žunpika Hefledica pri Sv. Ivanu v Zagrebu. ZVEZA NARODOV IN KRE. DITI AVSTRIJI — Dunaj, 15. oktobra* (Izvir* no) Po poročilih iz Ženeve je flene* ralni svet Zveze narodov po daljši debati priznal nujno potrebo, da sc reši problem avstriiskih kreditov. VELIKE GOLJUFIJE S PONAREJENIMI ČEKI. — Dunaj. 15. oktobra. (Izv.) V Kal-tenleutfccbenu pri Dunaju so odkrili mal tiskarski stroj za ponarejanje čekov ia bankovcev. Aretiran je bil Zagrebčan Jakob Maler. Ta se je svoječasno seznanil z Amerikancem Kornerjem. ki sta začela ponarejati amerikanske čeke. Pet čekov po 5 do 10.000 doJuriev sta srečno spravila v promet Malt-r je pred mesecem v Zajrrebti pri neki za-zrebSki banki Izmenjal ponarejen amerikanski ček za 1,400.000 K. Makiji so izročili sodiSču- — Kubanski kozak) ponove na splošno željo na dirkaliM« »Sokola« ob Južni že-lesnkri v Tivoliju v nedeljo, dne 16. t. m. ob pol 16, svoje produkcije, oblegajoče 36 nofboljSfc tocs: svojega sporeda. Njihove produkcije so vzbudile Že zadnjič >xredno zanimanje, zato smo prepričani, da bodo tudi v nedeljo privabile na dirkališče Številno občinstvo, ki so zanima za vratolomne kozaške prkeditve. V slučaju slabega vraaena »e produkcija vrši naslednji dan ob Istem šasa in na istem prostom. Pred-prodaja v restavraciji »Novi Svet«. Sedeži stanci o 10 dinarjev, stojišča 5, dijaki pa plačajo 3 dinarje, otroci 1 dinar . — fCInb slovenskii kolesarjev »THrfta«, podružnica Šoštanj je priredil v nedeljo prvenstveno kolesarsko tekmo na 5ft km doljri progi. Prvenstvo si je priboril šnmer Avgnst. ki je prevosi! težavno progo v 3.4 : 30. Po končam kolesarski tekmi, je priredil klub tel-: skozi Šoitani na 1000 m. *To4 prvi je dospil na cilj Vidrin Ivan v 3 : 17. Kot drugi Albert Ahuk v 3 : 19. — Prvenstvene tekme na igrifču Sparte ob Duaajskl cesti (pole* artilerijske vojašnice). V nedeljo ob 10. igra Slavija proti rezervi Jadrana. Popoldne se vršita dve vainejši drugorazredni prvenarveni tekmi, ki bosta morda odločilni za končni izid. Ob 14. Urra Hermes, resen konkurent za prvo mesto, prod agilnema Jadranu. Za to tekmo igra ljubljanska SvolKKJa, ki stoji doslej v prv. tabeli na prvem mestu, z mlado moščansko Svobodo. Poslednje drugorazredne prv. tekme se bodo vr-SUe že prihodnjo nedeljo. — Prvenstvene ao^nroetno takine 16. t ra. (Službena objav* LNP.) Prostor Ilirije: ob 14. Primorje rez. : Ilirija rez., sodnik g. Pretnar; ob tri Četrt - 16. Ilirija : Prit rje, sodnik r. t i - - Prostor »parte: ob 10 avija : .Jadran rez . s l.nik g. Be- .. ob i4. Hermes : Lask. sodnik g. Hrast; ob 16. Svoboda. Ljubljana : Svoboda, Moste, sodnik g Jerala. — FtogoaueC. Iliriia : Primorje. Nedeljska prvenatvena tekma med Ilirijo, dosedanjim prvakom ^'oveni'e in Pri-n^oriem se pričakuie že delj č^-^a z velikim zanimanjem. Primorje si ie s svojim agiliirn nastopom v raznih športnih panorali pridobilo v kratkem času znano ime. Tndi v nogometu je kazalo vedno mnogo podietn^«t;. njegovo moštvo je v do^cJanjih tekmah pokazalo vselej napredek hi znanje. Napram riiriii. ki ima veliko nuno iz težkfh tekem in ki je že tolikrat dosegla zmage in uspehe, bo imelo Primorje vsekakor težko stališče in razviti bo moralo vse sile, ako hoče doseči neroden rezultat. Tekma se prične ob tri četrt na 16. predigra msd rezervam?, obeh klubov se prične ob 14. Vstopnina: sedeži K 30, stojifiga K 10. dijaške vstopniee K 6. Nnc —d Zs^rreb, 14. okt. Deviee: Dim&j 0^5—10.10. Berlin tS9—194, Bvdimpe-Pta 41—42.50. Itadija iapls^ilo 100» do 1015, o^k 995—1006, Londoa 1011 do 1OJ0, Hr,xi Jork Izplaetlo 250—0, J^iz 1S7?>—Pragn 284—365, Svio* 4800—0. Valute: dolar 253—8*4.50, avstrijske ki-one 12—13, carski runlji 11 do 15, i^koslova^ke krone 270— 260, napole**»o>r 860—860, Tremžko marko 150—0, iteli£aci&ke Ure SCO—1000. ^.j. v. -. - — J^ifrCTii^a uredniivau Tibr> baki. Pifitno wmo i rcj»li. Uvn!a' l'v.... .'. \i bomo VaŠ nnsvet ter naročili aaravlj da prično i\koi % poailiaajom. — Irttl-ni^lvo- Cene oglasom: V .Slovenskem Naroda" bomo pričenši z mesecem novembrom zaračunavali objavo oglasov po temle cer.iku: Mali oglasi do 27 mm enostolp. višine vrstico po K *v— (1 D). Maii cglasi do 45 mm cr višine \rstico po K 0'— (1 i D). Ve!i!'.i oglasi o J AS mm en 11 višine vrstico po K 8-— (2 L I. Ženitne ponudbe za vsako besedo K S*— (75 para). Osmrtnice in zakvsle se :r najo l'o velikosti 50 petitnih vrstic po K 4*— reč je pa po K 6*— za vrsto. Poročna naznanila za obliko 15 cnostolpnih vrstic K 120*—, večja po tarifu za velike oglase. Poslana, rekUmne notice i.t.d. se računajo po K 12-— za pe> titno vrsuco. Uprava. — Nae*a se je sredna vsota denarja. Dobi se Oost>oeka uiica 6 pri Až-manu. Glavni urednik: Kasto PustoslemŠek. Odgovorili urednik: Ivan Podršaj, IZJAVA," Ovime izjavljujem javnu za; bvalu banoi Beogradsko znJi;:^e. koja mi je moj u štetu požara o-el K 52.000 u celosti l$rlatila i take mc pon^o^la u mojoj nesreči. Prepon Kam svakom tfoepođan: ovaj naš podpuno domaći zavod osiguranja radi ovake kulamtnoetf. U Pe&ovctj kol Petrinje, 1^. septembra 1921. , Pav-ao Ljutrojevio-v« ratsr Ttsr, m iep, zelen, spa'ni divan. Ale^san-dreva eesta št. 3, Il nadstropje na dcžfno. 7410 7395 Gonilni ienueni iz verb'oco-e dlake za takojSnjo dobavo. Odon "cainy, trgovina eredja in tuhR. potrebščin, LJubljana, Kolodvorska b1. 37. 73«? jami Potrti neizrMcrne žalosti naznanjamo, y ri^ša jskrenolj ubij ena soproga, mamica, sistra in svakinja, gospa r. h e$ ■ ■ f-^fe-; -> al m Proda ao ro niski ceni yiu tajn *™ za istoiremi tek 113 W. 33*6 A. Naslov pove uoravnHrtvo SI. Naroda. 7424 Lsitli* in predivo namenja y pistno mehanična vrvarna, terilnica in predilnica Anton SsjiSsoveo. 3Tštaiiovaniske hiš m v Marfbcru, 10 minut od pl. trga, s 17 stanovanji, obstoječe iz enega uličnegr* ter z dvema dvoriščnima poslopjema, rrtnv z lepim stavbiSčtm, \ sa v popoi-norria ricbrem stanju, Fe radi smrt: jjo-ipcdarja in odpoiovanja ostalih ceno o roža. ZtSaribor, E«aka cssia S5. 7426 po dolgi mučni bolezni v petek, 14. t. ra. ob 5. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v nedeljo, 16. oktobra 1921 ob 10. uri predpoldne. Zahvala. 6109 Muljava, 14. oktobra 1921, Žalujoči ostali. O nrilikl, ko je požar žali bog uničil vse posestvo mojega soseda, je ntSrevilno dohrth IJndi pripomoglo, da se je po-srasil plamen, ki se je oprijel mojih poslopij. Vsledtcga mi je srčna potreba se tem potom najtoplejše zahvaliti vsvm jnim, ki so se nesebično žrtvovali, zlasti pa pogumni ielaan 5ki polarni braaeMi Ž«Sexnlkif 6. ektobra 1921. Inff. JC-19 BOHCSU, ravnafeli. Sekvestrsnjska oblast imovine grofov Hejiekei-Donneisma/ck v Prevaljaa rai-p:?uje ?.-.-Jbo V neizmerni žalosti naznanjamo, da je našs srčno-ljubljena mati, babica, gospa lekarnarjeva vdova po dolgi trpljenja polni bolezni v 72. letu svoje dobe, previđena s tolažili sv. vere dane« ob pol 2. popoldan g?*|l mirno v Gospodu zaspala. Pogreb 'nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne p*! IG. oktobra 1921 ob 4. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Ani. Sv. maša zadušnica se bode darovala v ponedaljek zjutraj v tukajšnji farni cerkvi. V Konjicah, dne 14. oktobra 1921. Globoko žalujoče rodbine: Prorazil, Trstenjak, Židek, Kus. lil lovskega paznika S pogodbo nameščeni paznik bo ime. presto stanovanje in kurjava, n-Kaj zemijilča v obdelovanje, 300 K mesečne plače in 140?; K iraftajtaft doklad. Prošnje z« to sažbeno raeelo, opiem-jena z dokaziii državljanstva, širokome Gotske izobrazbe, dosedanjega službovanja In neoporečnosti naj se predlože državnemu nsdJomiStra premogovnika v Prevaljah do II. oktobra t.l 738? Mb prodal posestva, hiše i v Ljubljant več k;3, vile na Bledu, na Gorenjskem vecVe posestvo ze trgovino in go»tilno, v trgu na Dolenjskem lepa hita z velikim vrtom in kletmi, vodne sile in poslopja za to-no. — Gospodarska pisarna «r. Ivan Čar ne, Ljubljana. M ! lošičeva cesta 6 . 7393 Ažuriranje, ^trojno uvezenje motivov, izdelava 7t-storiev. specijalna predtiskai a na^t-inih viorce*, električno prebaci: |e šablon. Ten: Jaser-Ctrat k Eci. UšWmmm lltlavaka aaata S. Kdor ni sreskrbi !ei»o mesečaa s©!?0 ■ afeo mogoče s hrano, za takoi ali p* s 1. novembrom v sredini mesta, mn plačam nagrado E 100©*— Ponudbe na poštni predal 136. 7S71 Dradae dovoHe^a, še 2" lel ot-ato;sč- &afst:a za odssver. Reflektira se sam na dabra izprltcTafa ali pridce zaeetnice. RrojnJRl pomočnlS za veliko delo. prva moč, se sprafnao Takoi proti dobri plafi pri S?. Ho>orfco, Trbovije I. Hrana in stanovanje na željo v hi?i. 7366 Manufaktiirist dober prodajalec s prima raferen-c:mi, se takoj sprejmev veietr* govkii U* Stermeokit Celje* 7346 lil Stj?e?r:eta so 1191 mi um u imnjii ev na zelo proinctneni kraju, z velikim letnim prometom se proda. Ponudbe pod „Trgovska hiša" na anoačne družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 74!o nliloa In okvir za fotografije ae mro to a S. V\ml LiiliijsK, M Trasčo 1. aa ?a kltačavalČarsko cbr:. Poizve se rri M. Dolenc, Cesta v mestni log 33, v Spretei^Tii Kesa mMi za satJK^. rn*> daio proti dobri p!a|j »prejme lik;- Fran Kj*ai;jher, Irjojaf, Gosposka ulici S. 7418 Službe iš • w ra Ljubljani. 7351 Dr. ".':ka GSajer D«-. Evgen Kaaslcy poročena L«že pri Vipavi Ljub^ana oktobra 1921. trgovski pomočnik, vajen mešana stroke. N^sjov pove uprava Slov. Naroda. 7421 trgovski sotminik v delikatesni stroki, z dobrimi spričevali, bo o^»rci-v!0 t? ko j v jt.JkaSno trgovino. Ponudbe na požtni predal St. 57 7407 ti&enitna ponudba! Poročiti se 5e!Lm z gospodična a:' vdovo brrr otrok, ae čt* 35 l»t star^, fnJTT/I 50.000 Din. gotove«* ali 5e r«£ conarjas Im.-m 290.0 0 dinarjev premoSao a, lahko tudi po dogovoru ( vdmtr. svoje ^o-^esr^.'p i h ^T«n dc%mo krono, watao ta &o-Knalso vodo, toiako. pader, arodotva aa ao^ovajile nak- tov, parfotao, potrebš6&»3 ze £«asMraa{o tor prvsvrstna brllno la toalotao mile pripero&a ^Partmaiorlja^ Štefan Strmo! 5 LJabHaaa, ?od Traafto ŠU L Akademik išče sobo v sredini mesta s posebnim vhodom s 1. r-ovembrom. Na*!'.>v pri upravi S'-iv Nar. pod ^Akademik 13^7180". Pla^ffl dotae. WW lili Proda se nedavno novo zgrrajena enonad?iropna hiša v Rožni dolini št. 250 v slogu vile, z vrtom, v lepi legi. — Dozidava stanovanji pod streho mogoča. — Ponudbe brez posredovalcev na 0. Do^e'e, Sv. Ja%*ba trs* £\ 9 Zs^'rka nI. &t. !. 7363 (usnjata strelna lepenki -namke Ave-n-»rnjt) dobi pri LJG»!jansHi 5co-maroSjatni dr«s^ei, Ljubljana, Bleivveisova cesta 18. 7393 Hlinste iPiniflnlfllc za tr! aM pst kamnov, samo kompletni deli, da ae zarn ue oro-jM m4n na vod j kolesa tttkoj in« ta' ra ti na vodao id motorno moč, se tako; kapijo, 3*avasani prostor v Ljob'Jsal na Bajprontekielal niici v sreilsia m«stt, se takoj kupi * tudi prodajalec dobi večletno sudovanje v novo-rerfdani kiil. Ponudbe pod št. „?3P7* na upravo Slov. Narod*. 73ST Lepo sianovan'o a. c v Kamnku, obatoje^:? \z 3 evast. i ssb, s pntiklfciaau in velikiai vrtom, se aa-menja s staoov*ajeni 3 sob in knaisje v Ljubljani. Naslov pove optava Kiov. Naroda. 7413 0 U 9 podili 7412 iaatcna v kgovstva, »možna t ah je*W-Koy v jpov^u in pisavi, l&oc mesta blagajn čarke aH kontorlsi nje. Ponndb« peef.Mrfto 7412" na urravo 9t Kar. Prodan razio pomi\\ o spaln-ee fz me-iikejja in trdega lasa in t^di k'^mplekie Kuhinje po na-nižjiri dokvnih cenok, Mizat5tvo AndlavEO, Kolizej biev. 3»', o itličjr. 7-»!C 74 7 n i lp I m SE a,- proda J. uOMC plot ii j 10 ragoaov '-n-.-ga buko« rega oglja. ■ i nttdbe na I. ' iljev^*;, £lom^k9va sli« 21+ Uat>Uuie> •em liče se trgovine zmožen sovdoloinlk z 1 do 2 milijonoma za izkoriSčenje vodne mož v okolici Ljubljane. Ponudbe pod .M, D. 7394* na upravo Slov. Naroda- 7394 Lokomobiia fctabilna aH prevozna, močna krog 20 HP, dobro ohranjena se kapi takoi. Ponudbe na upravo SL Naroda pod „Par* na žaga 7405*1 i (SrursflOnf) Sanka .,OebrGder Sttn Oda pa ugodni ceni je zjutraj od 10-11, M Vrtaet It. 8 pri 1 Wlen" se »gledati si ga o (dne od e na dvorišču. HiSica 3*4 sobe z vrtom na Gorenjskem aH Dolenjskem od 40—60/00 kron i« Uc& Ponudbe s ceno pod Hišica/7404 na uprav. Slov. Naroda. I. jugoslovanska barvitrija krznarstvo in strojarnica PETER SEMKO, Gitnce 230 »prejema vsa v to itroko epadajoča dela - " po najnilhh cenah- » Dela prevzemam : Oradlece it Odpadke Ni novoga cMio ctokove pftoievlno vsaki Krem^ake tovarne 1 etažne ključavničarske In kovinske robe M TITAN" d. d. Kamnik, Ooranfako. 6987 SmajUr in lakćr z večletnimi spričevali, izveibaa tudi v kovirtskem ujedkovanju, leee mesta ped «are*o« na upraVnlStvo. 7401 Državni uradnik 5 trgovsko izobraibo, govoreč več jezikov, poznslec večjih inozemskih rvrdk, bi rad stopil v stik s kako večjo tvrdko za katero Dt sodeloval ali zastopal in se tudi udeležil I kapitalom. Ponudbe pod „$odelovanje/74$i* na upr. SI. Nar. Pozor! Priporočam eenj. občinstvo, trgovcem m in odjemalcem najboljše pecivo iz medu, parkaljne, vseii y*8t bo* lenega btas> božične sveeice, $ploh vse po najnižjih cenah. Seštevajte caofkl Z odličnim spoštovanjem FSANC CVI* LAt, Clcv. BUfe&a. 7347 Ve^a avstrijska tvornica za jekleno In lesene rolete PSie pri stavbnib interesentih dobro izvedenega zastopnika za Slovenijo. Ponudbe na Rollbal-fepnrabnK Jufius Rosenthal, Wien H!., tivoligasse 11. 7868 Rezanje drv z motorno žago ter dobavo drv, vsako množino dostavljeno na dom, priporoča Lud. llersić, Ahacijeva cesta 10, lTnmTe*jka pesteja t*, »etre cerkev), 6982 Pot! ŽIMA Pszot1 Žtmo za Zimnice vsake vrste v vsaki množini izdeluje in prodaja po najugodnejših dnevnih cenah tvrdka Lovro Jeeetova vdovci, ilmo- preja, 8ftf~ažisćo pri Branju. Viofci na raspolago in na zahtevo poltrune p rosi i. 6644 G. F. J« '"'sJevilK giasaviT;2v v LjublazU WttUovn 12. Izvrsnjeai oglaševanja ter uspravila glasov Irjev In harmonije? speci leJao s trsko v-do, točno in cens. Trstje za sirupe izdelale !u mM) na debelo in drobno m2 po K 330 pri večjih naročfnh znaten popust. Stelner Anton. Ljobljana, Jeranota nI. 13, Trnovo. Po nizki ?en!; nova đvokolesa, otroTki vosMrki, šivam! stroji, tudi malo rabljeni. F. Batjel, Ljubljana, Stori trg št. 38. Kaciovska c. 4. ZiM nnaim Unm -slabi ii po najfuajth dnevnih cenah. J. Boje, Moste • I*}nbljana, električno iide-tovanje Žitno - slada e kare. 5678 zopet ordinira. M pomočnikov izurjenih želeaninarjev siprefnse Franc Stupica, V Ljubljani, Goseosvetska cesta št 1. Zk Prođu SQ I H %Q lil lm I dobro ohranjena, na pol pokrita, B solni stavki franko, portovne in časopisne prve ter portovne druge ljubij. izdaje 80 prodalo* — Vprašanja pod »Znamke' 7398 na upravo SI Naroda. 73£8 Ra prodaj dva lepa, močna osla. Naslov pove uprava SI. Naroda. 8386 ii Jako dobro ohranjena molka obleka, predvojno blago, za srednjemočnega go-fpoda, popolnoma nov plasE (vojaški), tkoraji §4. 40 in boa z molom. Naslov pove upravnJStvo Usta. 7385 dobro ohranjena, na pol pokrita, lahka koći-Ca z oljnatimi osmi. elegantne, m^lo rabljene dvosedeine sani fn pri« prava aa termalno kopel (Thermai-Kreuz-Bad). — Natančnejše pri dr. ČE» ŠARKU v Mokronogu. 73Ž3 Sprejme se oskrbnik g trgovsko naobfsabe srednje starosti Naslov pove Aa. zarod Drage Be-seljafc & drug, Ljobljana, Sodna ul. stav. 5. 733« Klobase frvave in mesene, vsak dan sveže ia (ristno štajersko vino Priporoča gostilna pri .Krofu-, Sv. Fctra cesta 46. Reslieva cesta 4 priporoča svojo veliko zalogo porce Sna, emajlirane hi liaausne po Ide. 7391 Spraimam mlade inteligeatne delavce, katere bi izučil v papirni stroki KartoaaJna tov. L Boneo, Čopova ces.a 16. JtOf Bft R spnto ktanafaSarka za tuka)6njo detajlno trgovino. Pismena ponudbe pod Šifro »bfigajničarka/73Ž0 na upr. Slov. Nar. 7390 Kupi se niso v ifeoHni meeta aH trga s trgov-sitim lokalom ali pekari jo na Dolenjskem sli 5u)trpkem Ptrnudbe pod ,Kppi se 72071 na upravo Sov. Naroda. 7397 hiša ___ tal. ttFBkt spretni aUrejsi most, ter enega tiobr. krepkega vajenca sprejme trgovina s zeteanlao Breaaik k rrtUoh. aVierfelleuia Cankarjevo nabrsaje St. f. 6^18 NT.ČERNEVW ubijan, KSaJfca^SafliJS^^ - Knjigovodja ali spreten kontorist, samostojna moč, z vehetno prakso tn dobrinti spričevali, zmoiten amerik. knjigovodstva in bilance ter srov.-hrvaikega in nemSkega dopis ovanja, so sprehae proti dobri plači ukoj aH poineie. Pismene ponudbe yt nasloviti< P. ĆDOBN, Ljublfana, Preler nova uUoa 1. 73.W Ogli Prtjaaio stanovanje obstojate iz 1 sebe in kphtnfe, z elek-irilnć razsvetljavo v predmestju so sa-meoia s atanovanjem z dvema sobama fn huhitijp v mestu. Dopise pod it .R. 16—7335 n^upiavo Si. Naroda. npr- Dekla za vse, nad 20 let staro, aa isoe v sle-vea||co ćValinp na Mnaikp. Pormdbft na Prartjo Mil, Karloree, Hrv Tih Pozor jostimitoji! Prodam oVbro ohranjen krasen avteaaat, godba na kk^Jialfda se v gosMjil Sf H7 V Trebnjem, uelsajsko. oeAa po oo«o Sobo išče aa takoj v sredini mesta baitfni urad-niK, samec, po možnosti s hrano. Po nudOe pod .Vesna 7348* na upravo SI. Naroda. 7348 Trg. nooiiee Sen, zanesljiv, katari ima veselje dp ivtne, z boljšo jzobrasbo, ae snrsj-takej v trgovini mešanega blaga Itan Rejnik, 9eftiW«. aS- 2«. Velfki messečni sem nji za konje I govedo, prešice in kramo se vrš* j v Divači dao 86. vaakegr aeaeoa. 7?5C ' ropolnoma veSča slovenske in nemške stenografijs, se sprejme takoj. Z*če:" niče niso tt^tjučene. Ponudbe pod .Ste" negrafinja 896 —735^" poStno \e£t?t Ljubljana. 7350 Javna dražba porabnega lesa io desk, •— se vfsi" v nedeljo 16. okt. ob 9 ori dop. na dvonSču Pongratzove šupe (Meksika) Abaeljeva c. 7332 Soba nemebtovaua. s posebnim ■l^ml ae ntee aa la h- Ponudbe pod *S rok. eradnik 7551* na upravniStvo Slovenskega Naroda 7iSl Proda se 'jmara rn obleko, trumsiu z arealom pfedsobfla stena z irraloai Ogleda te v*ak dan od 11.—15. dopt Naslov pove uprava Siov. Naroda. 7376 Sluibe iiie kolar, dobro izurjen, vajen tudi boljšega aeja ter zmoien samostoino vpdjU podjetje, fonudoe ood .Piva moc72/4« na upravo Slov. Naroda. /2/4 Proda !*pa enonadstropna hisa z lepim vrtom v Ljubi]Bnl. Cena amen ta, vanovanje pa razpolago Naslo\r pove uprava Slov. Nareda. 7360 Traii se kasa (blag* na) Nr. O fli 1, i jedna Nr 5 dl 6. Ponude gostilna Tancar, Jeseslcs. Trsovsbi pornočnlft se taUoj spreime *a '/jp^v^no / mefin'm btat'om pri ioeVp Inisr^ek v Ma-raasaojBL 73Ai Vinske sode od belega vina 600—360 1 proda po zmerni ceni Franc Casdo, Rakek. 7243 Zeniinđ ponudba. Gospodična arednie ^'jro^jri, dobro izurjena v Kesi)Odinfs'.v-J| %tW znanja v svrbo ienitv<\ najraj^e s kakim s^'ej-šlm gcsro'om al pa vdovcem. Ponudbe naj se p^š'lin.io na upr. lista pod »Pridna gospodinja 73'8 7368 r^ODA SE lepa csonadstiepas hlža z vitom, velikim dvot:čom in poslopjem, pripravnem za vsako obit. — stanovanje na razpolago. — Ponudbe pod .Ki&a 200-6861* na upiavrueho lista C801 Sprejme se pf oda i jI« a rnanufaklumc strolcr-, s\z\ejšj, dobre samostojna moč pod dobr.mi po goji v novo trgovino. Ponudbe pod .Samostojna 7,145" na upravo Slov. Naroda. 7345 10 HP, v dobrem staaJaL *5 nroda za K 6o.0O0. Veneolžaaikl jireaa dobre sestave z voz/>m in vaiafjeni za 35.000 kron. Naslov pove uprava SI. Naroda. 1 7W ERJAVEC A TURK triovlno z železnim , pri Zlall Icpakt« 6185 (prej Bammerechmićt^ Mublisrra, Vaivazorjev trg 7 nasproti kiiievnl&i^e oerkve. £aJosa comeata. lisa na prodaj ▼ &oetah Hm 3, obstojema iz dveh stanovanj, dveh lepffa kleti, hleva in dvek drugih obsežnih prostorov, P|t bift so nahaja vrt, travrns in nji va. Pojasnfta se dobe istotara. 7301 imio in K?!lo are t3ći ne otišlo. ^ tar fl«. flžnolii, Ua MJfliiD priporoča svojo lalogo stekla, porcelana, zreal, svetilk, okvirov in vseh v to široko spadajolih predmetov. Steklo za okna vaeh vrst vedno v zalogi. 4013 HI MWWk popolnoma laolnejo, ako vpotrebtjate p^raosaasl41 zajamčeno nei'liodijiv, se ne otfbarva, drži stanovitno, barva ferno, tempo-rjavo^javo , svetforjsvo, tsflrasoptevo Ka) in svetVplavo. Pegije »e po polti diikielao Karton SHS K 45 in SH8 K fcO frank©. KaV iz v^-^\h las od SHS K 100 naprej. L* Oreal Henne doza SHS K m) m 100 f^nkn. 7-"%>>«vaite cea?k. f, tJskfca Ms« i1 L HA lila ean-a. Dn tovorna ■M UVlfalTi' -'JW dobro idoca po 4 tone PH 35 — 40; ,-e proda za ceno K a 6&.000. — j©J sto Jcg, avto delavnica, Tržaška ce stz Maribor. 70 $g Kaj starejša slovenska RiptRn rskfl in Ittarska IVAN BBICBLd Đunajabs cea. 13, se priporoča. Izvršitev točna cene smerne. 12': C 11 i Kadim hrezobreamo Ciril-Metodove vžigalic« „DRAVA"-VŽIGALICE družbe »v. Ctrtla »n Metoda. ZftJog« pri I*. rVdfl»« * l'wfcl>..U. vatoanoa i crulol sv. Ciril* to II« v UUttLJANb Opeko in dr¥& v vsaki množini prodajam po aa|R*iH damr*** oa«i. Priporočam se zlasti gg. zidarskim moja trom in hi*«! m povratnikom lidvrea« Bris, Timovefea prfaaaal 12. Sat a*' t» ri^tl* Cena povseto konkurenčna. Pri nakupa vžigalic zahtevajte m»| c*n!k. J. Perdsn, Ljubljana. krnska, nanina, prvovrstna, okoli 3000 kg, roda najraje skupnu enemu trgovcu po 15 K kg rane Dobnik v Konjicah. ar ■ Pozor, »karjU „Diamalt" tvornice Hsuser & ?obotka, Dunaj • Stadlnu v predor oda jni Kovosti se dobi zopet *.ri glavnem za. »pstvn za Jugoslavijo tdvavd Ihliaaft ~, Zagreb. Skiadiš:e Strossmayerova uk\n 10. 7209 /"k za konzerviranje z lepenko kritih streh, »sfalt, katran, lesni cement, ksi-lolej (naice-iejši karholinej), waip?oof za izsuševanje vlažnega zidovja in ;~o-Jiranie proti vlagi, z'dno in strešno ope-ko, apno, a meni in d'uge stavb, notrrb-le dobav! a Ljubljanska ko-mcr^išslna drf iba, Ljubljana, E!cJweisova cesta 13. 5490 ( Padavica (epiSapsija)! J Ze 20 ket netekaieni .Ep^Unticon* I Dr. VVell, Frankfurt a M. z uspe- I hom rablja zdravniki, bolnic« za nspeSno ar*d*tvo za rahljanj« epi-lepsile pa tudi proti Vidr-vemu pl?i», histeriji, živčnim bolsčin*m in živčm oslabelosti. Bolniki ga radi ttživajo :n lahko T>renaSaio. Dr. wed. K. Ganz piše: .Noben pomoček p;i zdravljenju epilersije ne služi tako dobro*. Dobiva se zopet v veliki množini v veledrogertjah in Ižrfearnah. Izdeluje ga sa-m o tvorni ca Dr. R. & ^ Dr. 0. Wen. Fraiifnrt, a M. m J % Um stsilcs, S&li in tst> gol&cea mora poginit*, rt ko oorabbate moja najbolje rre z»u?era in splošno hvaliena sredstva, kot pr*ti polisklm in blžaim nvšlm K 1 « sod?a-ne 16 K; za &£ar%8 posebro m«-Čna vrsta K 25; tinktura za son^i* K 15; unilevsl©c s»©i?sr K 1 :n 25 ; pra- ■tkpffttl mrčesom K 10 in 26; aiaiiio proti u&em pri llvdeb K 5—1?; mazilo ?a mM alvfn! 6—12; praaak za vl*V v obtoki in ^ari!u K 10 in tinktura proti mrAeaaza na sad!*t hi iei*7.'3cii funičev. raetlia\ Pra^k rroti 7!?i7!j8>« K 10. in 35. PoiV.? po -rv:tti Zavod za eksoort 7" JUzrUps* ?otrinjska ul 3. Zpijr«b)fc Preprodajalci postiš'? ." - i tČttJP ■Sati? Ha drvfaa^ iti đeaela. S^h!đvai- o e>.si'.. u vKlaia mfaM ViMea S2ysriii Mm kWk^st>xs^a nI« C. sate 8r#j»i«d-xv*;«cfra tvrtS^a KEroi Flarjanfičv Cilje, taiskaijna cesia 2. trna v 3«logd sledoče nove stroja; 1 skoj aa vrtiloi tok 220380 volt 3 k. s. ■ j> »i »» ») >' »i J n m „ „ 110,190 • »> » >» h »> »» 2 „ „ mte&mi . 220 1 w „ „ no Dobavlja tudi instalacijski majerijal, žc&ralee m š^vec po n?zk'h cenah. 73G4 »i ♦» ■-JU .T . 6 v • r f.čii.8 l ll lil ilttUiaua, 2S«sl|e^a setsta 9 se pr poroča 2a vsa v to stroke SDadaioča deia. 235 ; i «to:eČe in prevozne, prvovrstna izvedba, vsefa vel kosti, najporabn::j5^ tipe z za-i< \ dslje: parni siro;i in narni kotli sis'.emov. opreme zz sladkorne tvor-i Ece, pivovarna, hladilnice itd. dobavlja AU';cr7»es2!lsc''3ft TQr Masch'nenban vor-^ Sr.-r i <& Lhniili*r, Brno, Ćeho-s< vaška. 6549 1. Ii . 3 i"3s 5£ 5(« 'tlnipiit Iz tvc^-LPca „3st£2 ?JSI!!Sa3na4 uz tvorničke cijene neposredno iz tvornice ili ocarinjeno sa skla GišK Za^'eb nudja ?ofl^l«p5 xa fttvtić^ s t* o ^e na veil^e — dbitdo z?5tap€:va — - - • Proda se krasno posestvo s polji, travniki, gozdi in krasnim i vinogradi. V blati attra go*tiiia z vsem inventarjem. — Pripravno za Amerikance. — Mislov r>ovc uprav. Slov. Naroda. 7&4^ liri« Danes je dospela večja množina starega 12% ljutommke^ vin* iz velepogesiva na Gresovšaku ter novo vino 1. 1921 od istega vinogradnika, na kar najine eenj. odjema vljudno opozarjava. Mali a: f^leattMf trgovina z vinom v Ljubljani, Stara pot. 9* hvinie In tfrike 1 iitliiš ki se lanimajo za oddajo svojih izdelkov v Egipet, aaj pošljgjo svoje ponudbe s cenami fco. A!c!;candriia r,a anoneno cjflli6a i;»t«»a Coaipaay. Ljubljana, Kon^resr.i trjy 3. 741 i svrojaa ScteatPija te te^irJčao potrobo Mfinchen, Iliiaiiitrassa 7 se priporoča, za nabavo vsakovrstnih strojev za industrijo, obrt in elektriko, lokomobil, motorjev, kompletnih tvorničkih oprav. Snecisliuta: rabljeni, dobro ohranjeni stroji in naprave, vse v tehnično stroko spadajoče potrebščine. Jugoslovanske reference, afp 5 /c^-. ~ 7=; Iti ta mf crn - TeScJ-^G brej 3—€2. Doknidni dijelovi šivaćih s rojeva dvo^olica te prvorazrednih inoze-a^skfli j pntraiarika na ve ika i malo ^r^" Tražite ci^anSk. prevzem po d.-mih kalm Instnih načrtih zgradbo mostov, jez v, ht?. vri ter fpziae rjosodarske in indnsi.Ilske Stavbe, s?*:^ne strehe, kcipoie in ce-rkvena ostrenja, balkone, vitne cfcc-i, versjndc ter razna dmga vrtna a:bi-tektonifoa tl^-la. — Stopalee« rf^horaiivne stropove ter dekoativne stenske opaže, vrata, o^rna itd. Za rf?zr3 **/ r-^rSi^ea stavb« o»oa«rU:n zis&li aa Bafai r5k?«??*ir»?*s nosrlca rn vš-čle prsato rsszpc&so oa t.. — P«rr,a i«ga £n a^ro> aa oe^avnica. Vsled sk'cDa okr. sodiiča v Kranju z dne 26. septembra J1921. P 50 9-90'se za yrostovoIl^o draiSn r^«»si«v Miha« ' eke9 iažjeoa im cedi« Alberta Killerja ic aCoara a) hiše št. 143/144 v Kranju b) hiše št. 75 v Kranju določa dan na 23. c^'.j'j?a 1921 ab C uri . - podpisane^ ga notarja. Izklicna cena, pod katero se draiba ne vrsi, se določi za hišo št. 143/144 na.......1,200.000 K za hi£o št. 75 pa na ....... . 1&0.000 K Dražbeni pogoji, po katerih je Dlačati takoj 10 % varščine, ostanek kupnine pa v 8 dneh, se iaiiko vpogiedajo v notarski pisarni v Kranju med uradnimi arami. Hisa št. 143/144 iežt na najbolj prometnem prostoru v Kranju, je bila pred 40 leti na novo moderno zidana kot eno-nadstropna ki se skoraj pod vso hišo nahajajo velike obokana kleti, ter se sedsi v nji nahaja veletrgovina BMeikurrf. Stroške dražbe nosi prodajalec. Ubožni 1 % donesek'plačajo kapa in tudi eventual •: davek na prirastek. SaravM'j dne 6. oktobra 1921. mm r^m® notar Kot srnini Mmm. l ': r ~* r*»^«j?.->«?f, Tvor- \ ^r^z^m Dro-iajni bfro: J Wien VIL Ncubaugasse No. 7. j Jpamaaaaaaaaaaaaaarr^^Hinfnrtfnmii .-r>«MC{mi»?Rwrxi >^>^^i^^'^vtUiifsmihM.iyrtmir^!^rik r. '^'cr?! G. bi. b. B. Lichfc ltgg bel Wil$, 5. Osstr. iiva ilfcS i i I Lovske puške vseh sistemov, od najfinejših do najnavadne)Ji!i. različno municijo in reparaturej vsakovrstnega orožja kakor tudi montažo daljnogledov Vam poskrbi uiUium g smisla notesi invilniKa 2 M Z5. sepfemUrn 1921. Hnročliti m in prodajo izdale iiaikuiinine V LJUBLJANI, 14. oktobra 1921. ■p poštar ^ Eras-:uy paSkarski strokovni učitelj in zastopnic i o- euskih puSKarjev v Dorovlpk (Ava trija). Specialno atavbe- focsl bonsko tolezo^e- D62B 8. stran. .SLOVENSKI NAROD«, dne 16. oktobra 1921. štev. 233. Jetika. Dr. Pečala, Jetika. Današnje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jelfcnlk, ki hoče doma oidraviti naj kupi to knjigo. V vseh knjigarnah, 48 Strani, 9 K. Jugoslovanska banka d. d. Doln. glava. K 200,000.000*— Caank • OjIMta. Daaarve K 30,000-000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. RopujB ii prndojt dnin in valute niknlootgijii. I rmmZ&JmJSFZ3EZZ.mt Velika zaloga klobnkovin slamnikov se dobi prt Franc Cerar tovarnar v Stobu * oata Domiale Prevzem Vro se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevih i Tršan v Ljubljani, Presnova ulica 5t. 5. fprajemaaje v arado. Kolesa ,puch' in ,Waflenra8' pnevmatika Dunlopp, ReithefieT, Agnfllls aa najceneje prt tvrlkl lp. l. UHa. aa ta 1 le Sandrin, LjMMiaaa Velika zaloga a a *» M 2 kož, podplatov, gonil-vsako vrst nega U9i1j€i# nln jermenov In boksa ■ == »a debelo. = Mestni trg 6. 20 klavirjev£5» Forster, Bčsendorfer, Heitzman itd. racstavlJesA pri fcrrS&l LFONZ BREZ mik l£%\Sr Ljubljana, Kongresni trg 15. bivši učit« Prodaja fndi na obroke. — Največja tvrdka in izposojevalnica v Jugoslaviji. — Velikanska zaloga violin, vsega glasb, orodja, strun [engros detafl] in muzikalij. Ifečia £$y?* ®pn&\zma tovarna perila ls£e b suriio raiMrltn}* obrata Modni salon Stuchlv- Maske Ljubljana, Židovska ul. 3. Ima v zalogi najnovejše fine asi ZIMSKE KLOBUKE ktneane od E 2M naprej. 188 Punina ze oraiMiiajo. Žalni Uriti! ledno i zaUgi. HrVa industrija katrana d. d, Zagreb. Proizvodi od katrana i koloffonljo, krovna ijepenka, sve vrate sredstava za izoliranje proti vlagi, tehnttfce masti kao I ulja itd. SKLAMŠTA: Beograd, Brod na Savi, LJubljana, Novi sad, Peiuh I Osijek. z rasnoložlj^vim kapitalom najaiaaj SaV 500.000 K. Pogoji ugodni, enormni đobHtek. Cenjeni dopisi pod „Resnost* na uprav. Slov. Naroda. 7337 Naznanilo. Podpisana naznanjava cenj. odjemalcem, da sva ustanovila r. d. z o. z. malshl modeli pariške n^nosti pn 99 TEaTIL ža uvoz manufakturnega blaga, pletenin itd. ter se tem potom priporočava za nadaljno naklonjenost. Charles Princ Filip Pečenko. Zalaga: Mubljana, TurjaSki trg štev. t. enki Rodic modnii atelUe LiasSI^na. GradfSče it. 8/B. (Vhod iz ulice tik za dramskim gledalištem). 7873 Telefon št. 572, Telefon it- 572. Lastnika: rt far. majata Golti 8 Drag« Vojska Jugoslovanska isdelovalatoa perila LJUBLJANA hjrcu SSifa tata it. 21 Vajnie IffiU testa it. Zi naznanja da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v novo-urejene prostore na Vojvode Mišića cesta št 21. Tovarna „TRIGLAV14 izdeluje po brezkonkurenčnih cenah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moške in ženske srajce, spodnje hlače, plastrone, mehke ovratnike, ženske bluze, predpasnike, samozaveznice itd. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po vsej državi. — Samo na debelo. »TRIGLAV J. I. P. - LJUBLJAKJL da brez odloga potrdite sprejem denarja, ld Vara pffliaja Iz Amerike po na^em posredovanju potom kr. po§tno-č>kovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelja aarancni metak, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vara le bil iaplaean. Radi mnogih pritožb amtrlftkth rojakov o nesprojemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah Vas to prosimo. Enake pritoZbe so se po strog! melskavi doaedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorcdniHora radi rrikrivai© aprejaan posUnega denarja, čeS, bo raje še poslal, ker bo mUHl. da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prtpitca, da Jr bil denar riaviko izplačan, izgubi spoštovanje In zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, prodno se odloči poslati zopet kaki oVnar. Konečno se obračamo 5e na one rojake In rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki poSlljati o>nar potom nate banke. Točna postrežba — to je vedno bilo ia bo ostalo nase geslo. SHKSER STRTE 82 GecOsaat Str »a t Naw Tark, IT. T. Buder Fiseherr Wlen, lil., Fasangasse 38. Brzojavi: LokomobiIfischer VVlen Telefon Si 5095, 92SS. dobavljajo I Baankaaa ril f sedaj ta ta o in luraaUoaaaao dobavne: VVolffi 600, 400, 300, 150, 130, 100, »0, 70, 60, 50, 40, 30, 25, 20, 15, 10 HP Lanzi 300, 200, 70, 50, 45, 35, 33, 25, 20, 15 HP Hofharr - Schranti: 35, 20, 15 HP, in različne droge prve znamke. Lokomobilni koftii 120, 60, 23, 7 qm. Pod jauatstsom aa obrata a spretnost. Lasima modama poprav-ljalniea. Agregati oradao pralakaasal. 43(2 Vprašanja ni Štabi & Tujec Ljubljana, Resljeva c. 4- . Ha$trin m le Cenirala: LiBalira Ma 11 UhrsHM, elakrnifekattal in rrtdnirl osah ari! drobno lai daaaln. xaato9&twm pitat* g »Hbraceo sji ta vora mosrn* WaHaT Hlatikor aznUZn* sAikaMce za «i«r«B]c flsnrflavlli aeraEaa r.antrfffl, Ibavsata cesta Man PraMzn podjetja u prenaz b^afa eaflh lago— na ose bnafe, za bar \t na r^cnalafo 10 taTooralta amlonobltn. . 2. Podružnice: UUBLJAHA, MARIBOR, BEOGR D, Dmafiba c 23. ImlftiM mL f. Knez miha?0m laL 3!. 4?0. tal. M. 132. aJHaal M. 2V .^^iS^^ssasBs&m^^r''------ Tovarna IS^rva vsakovrstno blago. ai'%a#«aW« ■*%aaa>l^siT| ggffgHM ovratnike, za- Llnbttaaa, Potianski nasip št. 4 Pearaaaics i Seleakargova oMea I. PODRUŽNICE: MAHI S OP. WSSTO HDĆ2VJS Gosposke al. £8. Claral tro stav. 39. Prakia prt mosovna draSba (Prager Sokln eio) Wicn: Taboratra:^ 9, Brzojavi i Antracit« Wlen. Telefon 41022 dobavlja najcentje in najtočnaje emi, rjavi premoi, Ssrikef e m koin in prosi za vprašanja. 6851 pre| (Avstro-Amerlkana) Trsi - Amarika prevala potnike f 5ew York redao S krst t ji1' no Ameriko po I krat mesečno. Pojasnili daje in toi- f lUft^ UMP^Pf XMt0Pn,k " SIovenlJ° w ■t Hale prodaje A*IiUn llilVi 1 Vrla Ljubljani, Kolodrorska ulica 2f Ne pozabite obiskati nalo podružnico, katera je J prejela veliko množino veeh vrst llratnfta itrakjer. 5UI0EB 4gsl in strojotb deisr. SIN0ES olja. luUa« in svile. Lastna mebefiilaa delavnica povečana! Prodaja na primerne obroke! Singer iivalnl Boorno & Ca, New Torb. PedrciaJoei l4oWMna, Selenbvrgova akS, Novo rct- mesto, Maribor, Zttfptb, Kariove^, Osjtk. Prod na Savt, Varaždin, *ovi Sad. — Zastopstva v mb t«itt) okrajih it msatih. Pralni spretna organizatoma sila se sprejme. — Ponudbe s prepisi izpričeval na 99HYG3EA" parna pralnica« Zasreb9 Savska cesta 58. v| KI! Največja zaloga v trgovini Ljubljana, ilfieaftna ti*g 5 Po znatno nizkih cenah. -6. praie A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z. o. z. Skiodi&e: Kovisad. Brzalavi: Merak!, Ljubljana. Telefon: 64. II imallni laki. Pravsfirnež- Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), raastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, ple- G skarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to j sroko spadajoči predmeti. ,MERAKL'. Lak za pode. ,MERAKL*. linoleam lak za ) pode. »MERAKL«. Emijlni lak. ,MERAKL4 Brunoline. \ Ceniki se satasno ne raspoiil^jo! ITB1 Jjarnina ja tlak aNaTOilnfi linksiTaHa Za insaiaisi &lal odAovoren Valentin KoDitas. 4 221