Najprej
Rojen za politika
Eni pravijo, da je iz dveh dobrih kandidatov nastal lahko samo dober predsednik, in to tako dober, da se smemo nanj zanesli, in tako dober, da bo združeval-Drugi pa nas prepričujejo, da je pri izvolitvi predsednika zmagala koalicija zdravega razuma. - Tretji menijo, da je ravno taka predsedniška zmaga posledica želje volilcev po novem. - Le kateri imajo prav? Prvi? Drugi? Tretji? Ali vsi skupaj? Živeli bomo, videli in občutili.
Smo pa takoj po volitvah v javnosti poslušali, slišali in brali, da imamo skrajno nesposobno, skrajno slabo vlado, da slabše sploh ni bilo. In da je najbolje, da ta vlada odstopi, odide... In potem je ta vlada namignila, da je pripravljena razmisliti tudi o odstopu in odhodu... Komaj pa je ta namig preletel naše politično obnebje, so očitarji o nesposobni in skrajno slabi vladi venglas dopovedovali javnosti, da to vendarle nima smisla, saj da pri nas ni ne politične ne gospodarske in ne siceršnje krize, niti ni težav v socialni
ekonomiki, zato bi bil odstop vlade v tem trenutku največja neumnost.
Skratka, vlada je nekako hotela odstopiti, opozicija pa ji tega nekako ni dopustila. Ampak kljub želji opozicije, da bi vlada ostala, so opozicijski poslanci glasovali proti zaupnici vladi- Je vse to dovolj razumljivo? Kdor vse to razume, je rojen za politika.
In tako imamo še vedno vlado in njeno koalicijo čeprav tudi s stisnjenimi zobmi. Je pa zaradi rošad v vladi Državni zbor med enesijevci potreboval novega poslanca. In začelo se je iskanje poslanca z liste proporcionalnih volilnih rezultatov. In že je dišalo po tem, da ho poslanca določil žreb. Pa se je zgodilo, da je mandat odtehtal nekaj več kot 0% glasu, natanko 0,0047 glasu, kolikor je bilo dovolj, da je rivala premagala poslanka iz naše sosednje fare. Tako!
Prav gotovo pa bi bil žreb premalo demokratičen in bi tako samo še pospešil razkroj demokracije, ki se vse bolj in bolj napoveduje v naši mili domovini. In to zdaj, ko se nam ponujajo pokrajine, do katerih manjka samo še demokratično soglasje.
Urednik
Dober dan - gospod župan!
Naravnost iz županove pisarne
r
o rrc pj
v><
rr c
O <
o' p
o.
o o rs
5 cr n -t
u o o -j
Župan
Janez Nagode.
Upravni center brez sofinanciranja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve?
Občina ima v rokah pravnomočno gradbeno dovoljenje za najpomembnejšo investicijo - Upravni center v Logatcu. Ko bi se lahko z gradnjo vse lepo začelo, so se pojavile naravnost nepredvidljive težave, ki zadevajo usklajevanje pri sofinanciranju zahtevnega projekta. Ne dovolj učinkovito in počasno usklajevanje se nanaša predvsem na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kljub temu da so stekli obetavni pogovori glede prostorskih potreb, se ministrstvo ne odziva z ustreznim sklepom o sofinanciranju deleža, ki naj bi obsegal prostore Centra za socialno delo in Zavoda za zaposlovanje. Ministrstvo okleva in molči. Pri takem obnašanju pristojnega ministrstva je naš župan odločen, da če ne bo sporazuma s pristojnim ministrstvom o sofinanciranju, bo občina Upravni center gradila, vendar v njem ne bo zagotavljala prostorov ne Centru za socialno delo ne Zavodu za zaposlovanje.
Spomladi začetek prenove Zdravstvenega doma
Dokončani so tudi vsi projekti za širitev in rekonstrukcijo Zdravstvenega doma in na osnovi teh je na vrsti pričakovan javni razpis za gradbena in obrtniška dela. Zaradi gradbenih posegov, ki bodo na vsak način moteči za delo v Zdravstvenem domu, se predvideva začetek del v drugi polovici marca 2008. Do tedaj bo treba zagotoviti nekaj dislociranih zasilnih prostorov, ki bodo omogočili kolikor toliko nemoteno zdravstveno delo. Namreč, zaradi rekonstrukcijskih del bo treba poseči tudi v nekatere prostore, ki se sedaj uporabljajo za zdravstveno delo.
Vse več potreb za otroško varstvo
Do konca tega leta se nam obeta nad 150 novorojencev. Kajpak, veseli smo novega življenja, veseli tudi pozitivne demografske slike, ne le na Logaškem, ampak celo po Sloveniji.
Na naslovnici: Pokukal je veseli december. Foto: Goran Rupnik
Iz telovadnice - dva oddelka v vrtcu v (iorenjem Logatcu.
To - tako rekoč - nepričakovano število novih rojstev povzroča v letu 2008 tudi dodatne prostorske potrebe za otroško varstvo. Tako seje občina z vodstvom Vrtca Kurirčck in Krajevno skupnostjo Tabor odločila, da bo telovadnico gornjelogaškega vrtca preuredila v dva prostora za potrebe dveh varstvenih oddelkov. Nadomestne prostore za telesno vadbo in rekreacijo pa bo vrtce pridobil v Kulturnem domu Tabor. Prvi oddelek bo nared s I. januarjem 2008, drugi oddelek pa konec marca. S tem pa še ni konce prostorskih težav, ki jih do začetka septembra 2008 tudi ni moč napovedati glede na število otrok in interesa staršev za otroško varstvo v vrtcih. Poseben problem ostaja v Rovtah, kjer se v vrtcu s povečanim številom rojstev napoveduje s I. septembrom 2008 odprtje četrtega oddelka. Občina in vrtce preizkušata ustrezne rešitve. Tako občina išče primeren prostor za gradnjo novega vrtca s šestimi oddelki, vendar brez uspeha. Rovtarji preprosto nočejo prodati zemljišč ali prodajo povezujejo z nemogočimi pogoji (recimo: za prodajo zemljišča zagotoviti gradbene parcele na kmetijskem zemljišču, za kar občina ni pristojna). Predlaganih pa je bilo šest primernih lokacij. Pripravljenost za prodajo je izrazila edino tamkajšnja župnija, vendar njenega zemljišča je premalo (vsega 700 m2), okoliški lastniki pa na prodajo (šc dodatnih 600 m2) ne pristanejo.
Špela Istenič
Izza svetniških klopi
Proračun 2008 s polnim soglasjem
Od proračuna prek prenovljenega akta o Komunalnem podjetju, spomenika na Lanišču, novega izračuna nadomestila za stavbno zemljišče in komunalno opremljanje pa prek obratovalnega časa gostincev do pokrajinske opredelitve
Razburljiva
svetniki' pri potrditvi proračuna
-F Župan Jane/. Nagode je
I dovolj natančno predstavil po vrsti vseh enajst predlogov, ki so izšli iz javne obravnave o občinskem proračunu za leto 200K in nakazal možnosti rešitev. Prvotna namera, da bi občina naročala kurilno olje za vse tri osnovne šole, se je izkazala za predrago, zato je ponudbo zavrnila, šolam pa namenja ustrezne deleže za nakup krilnega olja. Oblikovala seje tudi nova postavka za sofinanciranje projekta »Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Na novo so se opredelila tudi sredstva za sofinanciranje razvojnih programov Nolranjsko-kraške regije. Nadalje so se /a spodbujanje razvoja malega gospodarstva povišala sredstva za subvencioniranje obrestne mere, hkrati pa so seje umaknile subvencije privatnitn podjetjem in zasebnikom. Zavrnjen je bil predlog OS Tabor za subvencioniranje dodatnega nadstandarda (pri športni vzgoji). Tudi predlogu Društva upokojencev, da bi mu povečali sredstva za sofinanciranje humanitarnih društev in za sofinanciranje prve laze dnevnega centra pri DU Logatec, ni bilo ugodeno, kerdrušfvo ni predsfavilo projektne dokumentacije in niti organizacijske sheme. Svetniška skupina N.Si je posredovala kar 5 predlogov: I. nakup zemljišča v Rovlah; z zadevo ima občina po pojasnilih župana nerešljive težave, saj lastniki (razen župnije, ki pa ima premajhno zemljišče) nočejo prodati zemljišč, denimo, za vrtec, oziroma poslavljajo nerealne pogoje (prekategorizacijo kmetijskih v stavbna zemljišča); 2. ureditev mestnega jedra v Dolenjem Logatcu; občina je po i/javi župana naročila Študijo prometne ureditve, ki jo je javna razprava zavrnila: 3. povečanje prispevka za novorojenčka od 100 na 150 evrov; predlog ni sprejemljiv, velja pa upoštevati, da imamo v občini daleč najnižjo ceno v vrtcih; te nismo povečali žc tri leta; 4. obveščanje prebivalstva v medijih; ostaja v okviru proračunskih postavk, ki so verjetno še prenizko planirana; 5. oddajanje proslorov javnih zavodov, katerih lastnica je občina, v najem; o problematiki se bo razpravljalo in odločalo ob sprejemanju zaključnih računov javnih zavodov.
V KS Hotedršica bo širilveni projekt in izvedbena dokumentacija za cesto na Ravnik, mimo POŠ do glavne ceste izvajal predvidoma 2009. Že sedaj pa poleka postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za naselje Spodnji Log. Stekel bo ludi odkup Pelkovškove domačije /a potrebe KS in potrebe gospodarskih dejavnosti. Glede gradnje športnega igrišča se preučujeta dve lokaciji: v saniranem peskokopu ali ob šoli. KS Vrh pridobi dodatna sredstva za vodno vrtino. V Ks Rovle se bosta pripravili dve električni odjemni mesti za javno razsvetljavo, za Otroško igrišče Kovk pa bo treba pridobili ustrezno zemljišče in primeren projekt; zaradi obsežnih občinskih investicij bo moral gradnja cest počakati na rebalans proračuna. V KS Naklo bo možna preureditev ulice Dolomitskega odreda v krožno pol. S primerno študijo bo moč umiriti promet z ustrezno ureditvijo križišča Tovarniške in Cankarjeve; v pripravi je projektna dokunetacija za celotno komunalno infrastrukturo Mart in j Hriba; ob Pelrolovi črpalki se ob novem postajališču načrtuje z nekaterimi soinvestitorji izgradnja avtobusnemu postajališču primernega večnamenskega poslopja. V KS Trate bo moč za cesto Veharše-Židovnik namenili del sred-
stev
z naslova investicijskega vzdrževanja in rebalansa proraču-
Svet je nato obravnaval Iri amandmaje opozicije. N.Si je predlagala umik postavke za financirnja razvojnega programa Nolranjsko-kraške regije, ki da tudi ni predstavila programa; žu panje zatrdil z akti v rokah, daje razvojna agencija predložila zelo obsežen program, kije svetnikom lahko na vpogled. Dva amandmaja pa je vložila SDS: prvi je predlagal povečanje sredstev za spodbujanje malega gospodarstva, /a subvencioniranje obrestne mere in za sofinanciranje izvedbe vse na račun poslavke sofinanciranja Urada za mlade; drugi amandma pa je predvideval zmanjšanje sredstev s poslavke informiranje in obveščanje občanov; denar bi naj namenili za nakup zemljišča za vrtec v Rovtah. Amandmaje so zagovarjali opozicijski svetniki, med njimi Vla-dislav Pue, Ladka Furlan in Rafko Cepič, odklanjala pa sta jih koalicijska svetnika Boris Hodnik in Franc Rudolf. Vanja Uvalič Kosi jer je želela vsebinsko usmeriti razpravo, ki se je v mnogo-čem odmikala od proračuna. Občinski svet je večinsko zavrnil vse tri amandmaje. Nato sta Pue v imenu N.Si in Furlanova v imenu SDS pojasnila, da bosta kljub nestrinjanju s preohlapnostjo proračun podprla zaradi pomembnih investicij, ki so vezane na sprejem proračuna.
Ob ugotovitvi župana, daje proračun za leto 2008 uravnotežen, ga je svet soglasno potrdil.
Prenovljeni akt 0 Komunalnem podjetju
Zaradi uskladitve Odloka o ustanovitvi Komunalnega podjetja z novo zakonodajo je bilo treba ustanovni akt precej dopolnjevali. Ker bi bil tako dopolnjeni odlok premalo pregleden, je občinska uprava pripravila prenovljen predlog Odloka o ustanovitvi podjetja. Po novem ne bo župan več član nadzornega sveta Komunalnega podjetja, s čimer ni soglašal Franc Rudof. Ladka Furlan pa se je zavzemala za razširitev nadzornega sveta. Boris Hodnik pa je opozoril na nejasnost okrog odločanja o bilančnem dobičku. Nakar je svet sprejel predlagano besedilo odloka v prvi obravnavi.
Proračun in sklepe je svet sprejemal soglasno. Na Lanišču kulturni spomenik
Nevenka Malavašič je prizadevno predstavila predlog odloka o razglasitvi zapornega zidu s stolpom na Lanišču za kulturni spomenik lokalnega pomena. Gre za ostanke pozno antičnega obrambnega sistema izjemnega pomena za občino in jih je treba ustrezno zavarovati. Svet je brez razprave združil prvo in drugo obravnavo ter soglasno sprejel predlagani odlok.
S/J
Izza svetniških klopi
Nadomestilo /a uporabo stavbnega zemljišča in stroški komunalnega opremljanja
Svet je sprejel sklepa o določitvi izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.V letu 2008 ostane vrednost točke nespremenjene, in sicer 0,00014 €.. Tako zbrana sredstva v višini 490.000C se bodo uporabila za vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest ter za javno razsvetljavo. Takoj za tem je svet potrdil tudi nov izračun poprečnih stroškov komunalnega opremljanja: za individualno komunalno opremo 42,59 €, za kolektivno komunalno rabo pa 46,52 €.
Podaljšani obratovalni čas v gostinstvu
Svet je brez razprave potrdil tudi predlog pravilnika o merilih za določitev podajšanja obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ki ga je predstavila Mateja Čuk. Pravilnik je usklajen z državnim pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa. Pravilnik posebej opredeljuje okolnosti in razloge, ko je možno podaljševati obratovalni čas. upoštevajoč zlasti poseljenost okrog gostinskega lokala.
Vladislav Puc, N.Si je navedel sklop vprašanj o odgovornosti za podiranje Pekove hiše v Rovtah, o odgovornosti za zavlačevanje obnove Zdravstvenega doma in dograditve II. faze šole v Gorenjem Logatcu, o odgovornosti za (ne)dodeljevanje sredstev iz kohezijskih skladov LIJ, o odgovornosti zaradi neudeležbe svetnikov v posameznih svetih javnih zavodov, o odgovornosti za izplačilo sejnin podžupanu, o odgovornosti za neizvolitev našega kandidata v Državni svet.
Zupan je kljub temu, daje svetnik zahteval pisne odgovore župana in Nadzornega odbora, odgovarjal na posamezna vprašanja. Pekova hiša se je podrla na zahtevo Rovtarjcv brez posebnih postopkov, kar se utegne zaradi varnosti zgoditi ludi z nekdanjim zadružnim domom. O finančnih in projektnih težavah krog rekonstrukcije Zdravstvenega domaje bil že večkrat govor. Sklep o sofinanciranju pristojnega ministrstva je končno prispel, tudi projektno dokumentacijo je Zdravstveni dom predložil. Ta čas se pripravlja popis del za javni razpis gradbenih in obrtniških del; dela bodo, žal, vsaj za določen čas motila delo zdravstva. Za šolo v Gorenjem Logatcu je pripravljen projekt, ki bo šel v javni razpis; dela pa se bodo izvajala tako, da bo kolikor se najmanj da moten pouk. Glede sredstev iz kohezijskih skladov EU ne gre vsega metati v eno malho. Sredstva so namenjena predvsem zajemanju in čiščenju odpadnih voda in gradnji vodovodnih sistemov. Za to
Občina pred pokrajinsko odločitvijo
Zakonske opredelitve pokrajin je pojasnjeval župan, ki je ugotavljal, da zakon še ni dokončno definiral pokrajin, zaradi česar sta za našo občino še vedno možni vsaj dve varianti: k Notranjski ali k Ljubljanski pokrajini. Razprava je to pot poenotila svetnike pri zavzemanju za najugodnejše rešitve in soglasno potrdila županove predloge: I. Sedež pokrajinske uprave Notranjske naj bo v Logatcu. O sedežu pokrajinskega sveta pa naj se po demokratični poti odloča sam svet pokrajine; 2. Ljubljanska pokrajina naj se teritorialno oblikuje tako, da bo Notranjska pokrajina še vedno lahko spadala v slabše razvito kohezijsko regijo in ji bo tako ostala možnost pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev tudi po letu 2013; 3. V kolikor se pri dokončnem oblikovanju teritorija Notranjske pokrajine upošteva sklepe občinskih svetov občine Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomcr, ki so sprejeli sklep, da ne želijo biti vključeni v Notranjsko pokrajino, temveč v Ljubljansko pokrajino, izraža tudi občinski svet občine Logatec zahtevo, da se občino Logatec vključi v Ljubljansko pokrajino. Z naročilom, naj občina z dodatnimi argumenti utemelji upravičenost Logatca kot upravnega središča Notranjske pokrajine, je svet soglasno sprejel vse tri županove predloge.
Martin Koren
so potrebni projekti z minimalno vrednostjo 10 milijonov evrov. Sama občina tolikšnih projektov ne zmore, zato se je vključila v projektne priprave desetih občin porečja Ljubljanice. Iz. drugih skladov, kjer smo kandidirali za sredtva, pa smo bili izključeni. Še vedno pa lahko kandidiramo pri sredtvih za regionalne razvojne vzpodbude. Iz ljubljanske razvojne regije nismo bili deležni sredstev, pričakujemo pa kohezijska sredtva za novo čistilno napravo in primarni kanalizacijski vod. O (nc)udeležbi svetnikov na sejah svetov javnih zavodov pa na občini ni podatkov, pa tudi sicer ne uprava ne župan nimata vpliva na ravnanja svetnikov. Izvolitev v
Državni svet je v pristojnosti državne volilne komisije; res pa je, da so svoje opravila politična [obiranja,
Rafael Cepič, N.Si je opozoril na slabo stanje zadružnega doma, ki ni o danes.
Županje spomnil svetnike na dolgotrajne postopke KS in županstva za vrnitev stavbe, kije bila v lasti Mcrcatorja; zdaj je stavba samo še za rušenje.
Peter Stavanja, N.Si je spraševal o napredku projekta kanalizacije na Kalca in o odgovornosti za delo občinskega sveta in nadzornega odbora.
Županje pojasnil, da za delo sveta in občinske uprave odgovarja župan, za delo nadzornega odbora pa občinski svet.
Špela Istenie
Svetniki sprašujejo - župan odgovarja
r
o tre ss
cz>< 7? n
o n
c
n n n
ar
to
O
Kdo bo zastopal našo občino v Državnem svetu?
Med dvajsetimi državnimi svetniki, ki bodo zastopali lokalne občinske - interese v nadaljnjem petletnem mandatu, bo Cerkničan Vincenc Otoničar. Taje med elektorji bil ponovno deležen zaupanja, da so mu namenili šest glasov in ga tako žc drugič izvolili v Državni svet.
Našemu kandidatu Borisu Hodniku so elektorji oddali le en glas. Morda bo pa čez naslednjih pet let več sreče za našega kandidata. Bilo bi prejkone - prav!
Spoštovani občanke in občani,
so dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! Naj smeh, ljubezen srce prevzame,
in lepše bo življenje!
Vaš župan Janez Nagode
Med seboj
Od vprege do traktorja
Prav ta globoko vsajena misel, da kruh raste i/ zemlje, je Marjana Cempreta podobno kot mnoge druge kmečke sinove obdržala doma, ne meneč se za ponudbe, ki jih je povojni čas vsiljeval mladim. Njemu lastne so bile njegove šegave pa na izročilu sloneče pripovedi. Te so bile del njegovega bogastva, ki sem mu najraje prisluhnil. In prav vrednote ljudskega izročila in delavne navade je bil pripravljen prenašati iz roda v rod. Še več, prav rad je v roko vzel knjigo po lastni izbiri. Zato mu ni bil tuj napredek, ki gaje sprejemal po lastnem preudarku. Njegov odnos do napredka me je spominjal na vsaj meni globoko vsajeno misel, ki nam jo je še študentom vsadil profesor Anton Melik, starosta slovenske geografije. Ta nam je v času, ko smo kar povprek brali in slišali samo 0 nazadnjaški kmečki miselnosti, povedal tudi to, da kmet ni konservativen, je le preudaren, zalo poseže po novotariji le takrat, ko je ta preizkušena in smiselna.
Šc nekaj me je privlačilo, da sem rad prisluhnil (empretovim zgodbam, njegova domača govoriea, ki ni bila ne izmišljena in ne ponarejena. Bil je eden izmed zadnjih domačinov, ki je šc sproščeno spregovoril »p' Pgašk'«. Barvitost njegovih zgodb in bogastvo besednega zaklada je prav rad popestril z njemu še znanimi kmečkimi tropi in figurami. Samo njegov sosed »Mežeč« je znal spregovoriti podobno v kleni pa za ušesa rezki in šegavi »d'lcjnščin'«, ki je z njima izginila v pozabo.
Pa me spomin na otroštvo v letih po drugi vojni še vedno rad popelje tudi do Muscov'ga Toneta in Jere, brata in seslre, Cemprclova soseda, ki sta pred Mežečem gospodarila na Muscovi kmetiji, na nekdanjem gruntu pod svetim Jožefom. Mogočna postava in podobnost rodbinskih imen nakazuje povezanost s priimkom Mušič pomembnim slovenskim arhitektom, čigar predniki so živeli kot skrbniki na gradu I lasberg. Prsata postava ostarelega gospodarja mi je, takrat še otroku, vlivala spoštovanje, toliko bolj, ker je imel gospodar Ione v hlevu mogočnega vola Cika. Rekli smo mu kar Muscov Cik. Vsi smo se ga izogibali, še posebno, ker smo vedeli, da rad povesi glavo in zasopiha. Samo gospodar Ione ga je hladnokrvno miril in vodil tudi na polje. Vedno znova me je privlačila tudi njihova, tradiciji zvesta in naklonjena sporočilnost, ki zadeva še posebej naše lokalno vedenje o sebi in naše izročilo. Kar nelagoden občutek meje obšel, ko sem zaznal, da se z njimi končuje tudi moj »stari svet vasi«.
Spomin na svet pod Klancem II.
M. Cempre in traktor sta na hitro opravilu s konji in voli.
Tudi do starega Cempreta, Marjanovega očeta, mi seže živ spomin. Ime in priimek Paull Zemprc se v župniji Dolenji Logatec pojavlja že v urbarju 171X. leta: par konj so imeli na tej kmetiji. Večkrat so se moji starši obrnili na Cempreta s prošnjo za kako furngo. Še najpogosteje nam je v začetku jeseni Cempretov v'če in kasneje sin Marjan pripeljal drva iz Lenarčka ali Zapolja. lam smo otroci še v 50. letih prejšnjega stoletja pogosto preživeli del svojih »počitnic«. Bili smo v dr'vih v času med obema košnjama med senom in otavo. Vsaj tri voze jih je bilo treba napraviti. Otroci smo bili pri teh delih zadolženi za prenašanje ofrganih vej in rajklov iz dolin na izbrano nakladi še. Večje debeline za kurjavo nismo sekali, zato je bilo treba ofrgati tudi drobnejše leskove in druge veje, pa tudi g'revce.
Spomnim se rahlo meglenega jesenskega jutra, ko nam je Cempre obljubil prevoz drv iz Zapolja. Zgodaj smo šli z doma.Tam za bunkerjem, žal, danes unič-
enim spominom na težke čase, v današnji »Coni«, je bil še pravšnji del ravnega prostora, da smo na robu doline v kup zložili drva. Kar nekaj časa je bilo treba, da je bil voz zvrhano naložen, pora j k lan in sploh pripravljen za prevoz. No. sam sem najtežje pričakoval samo furanje. Po nevarni kamniti gozdni poti je konje vodil kar pri uzdi gospodar sam. tudi zalo, ker so ga na vsako besedo in že namig ubogali. Ko pa je tam »Konc lip« oče Cempre varno prifural na staro vrhniško cesto, je na moje veliko veselje izročil vajeti v moje roke. Ta trenutek sem ves vznemirjen pričakoval vse od ranega jutra. Ko so se konji odzvali na moj otroški boječi »gij-govd« in sem postal ponosen furman ludi sam, sem bil ves presrečen. Ves iz sebe.
Tovrstna idila se je v 50. letih prejšnjega stoletja končala s prvimi traktorji, ki jih je »napredek« pripeljal »h Kramarji«, kjer so bile Stale Državnega posestva. In furngo je prev/el traktor.
Pavle Milteve
Kadilci, pozor!
Šport in cigareta že dolgo ne spadala več skupaj. Pa vendar je telovadnica OS Rovle prav gotovo prostor, do koder protikadilski zakon še ni prišel. Res, da so Rovte oddaljen kraj, a vendar novice se tudi do nas hitro razširijo. Predstavljajte si, da vaš otrok telovadi in se giblje v prostoru, ki zaudarja po cigaretnem dimu. Zdravo, mar ne?
Zamislite se vsi tisti, ki so vam »gif! nudeljčki« všeč in so del vašega življenja. Nekaterim nam, seveda, do lega ni. ( c že morate, pokadite cigareto zunaj, 11:1111   m pa predvsem otrokom   pa pustile dihati svež rovlarski zrak
Metka Rogatoj
O
5J>
-o
> C
a o
o n
o
—
g —t
3
-J
Med seboj
»Okrašen« spomenik na dan predsedniških volitev
Daleč od srčne in pietetne kulture.
Vojna je kruta, ne prizanaša nikomur. Tako ni tudi ni prizanesla desetim možem in fantom, ki so kot talei dali svoja
življenja daljnega leta 1942. Padli so pod streli italijanskih vojakov. Mladi fantje in možje, ki so imeli doma številne družine, niso vedeli, zakaj jim je bila zagrožena taka kazen. Še danes ni znan vzrok Ali pa morda je?
A dejstvo je, da so žrtvovali svoja življenja. Zato je bil njim v čast in spomin postavljen spomenik, ki stoji v neposredni bližini njihovega zadnjega počivališča. Zanj lepo skrbi Občina I.ogalee. A prav na letošnji volilni dan je bil še posebno »lep«. Okrašen je bil namreč s toaletnim papirjem. Kdo je ta okrasek prispeval, se ne ve. Je pa to velika žalitev za rajne in njihove svojec.
Zagotovo tega ni storil otrok, ki ga sicer radi obsodimo za prenekatero grdobijo. Namreč, okrasek je bil domišljeno iz bran, celo barva (roza) nekoliko spominja na mogoče nekoliko politično obarvanost. Žalostno je, daje storilce tO naredil na dan volitev predsednika in pa predvsem na tem mestu. Raje bi svojo izvirnost izkazal kje drugje, morda pri novoletni okrasitvi Rovt. Mrtvim pa naj pusti mirno spati.
Resedilo in joto: Metka Rogataj
Učenje - pot h kakovostnejšemu življenju
Zadošča šolsko izobraževanje za vse življenje? - V organizaciji Andragoškega centra Slovenije je letos oktobra že 12. leto zapored potekal Teden vseživljenjskega učenja
Vojna je kruta, ne prizanaša nikomur. Tako ni tudi ni prizanesMJčenje poteka v vseh življenjskih obdobjih. Namenjeno je vsem ljudem, v vseh okoliščinah in vlogah. Z organizacijo Tedna presegamo pojmovanje, da šolsko izobraževanje zadošča za vse življenje, in s tem uveljavljamo strategijo vseživljenjskega učenja. Učenje je pot h kakovostnejšemu življenju. S TVU poudarjamo, da se ljudje ob učenju razvijamo tudi osebnostno, čustveno, duhovno, in ne le intelektualno.« lako so zapisali na Andragoškem centru letošnjemu Tednu vseživljenjskega učenja na pot.
Že nekaj let se TVU pridružimo tudi na POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev. Tokrat smo t.i. dan odprtih vrat naše šole pripravili I S. oktobra. Ker smo se letos pridružili projektu I ko šola, smo tudi ta dan zaznamovali s takšnimi gosti in delavnicami. Medse smo povabili dva člana lovske družine Rovtc: lovca Toneta in Jureta. Skupaj z njima in s starši, ki so se nam pridružili, smo spoznavali delo
lovcev in skrb za čisto okolje. Izvedeli smo veliko zanimivosti o živalih, najpogumnejši so se povzpeli tudi na lovsko opazovalnico. Zal, smo na sprehodu skozi bližji gozd videli tudi posledice človeške malomarnosti: plastične posode, raznotere smeti; celo telefonski kabel kar tako zvit leži v grmu pod cesto. Ker je bilo hladno, smo v drugem delu dopoldneva izdelovali papir in najrazličnejše umetnijc iz odpadnih materialov kar v ra/re dih, na toplem. Starši so se prav radoživo vključili v skupno delo, in nič čudnega, da so nastale prave male umetnijc. Res je, ob učenju se lahko razvijamo tudi osebnostno, čustveno in duhovno, ne zgolj intelektualno. To je bilo moč začutiti in videti tudi na našem dnevu odprtih vrat ob starših in otrocih. Da bi le ostali odprti za učenje.
Ob letu pa na 13, srečanje ob TVU tudi na naši šoli!
Mihaela
Gospodatske diagonale
Pomestenje Logatca
Kakšne so možne nove podobe Logatca?
Na tako in podobna vprašanja so pri svojem delu iskali odgovor študentje BF, Oddelka za krajinsko planiranje Univerze v Ljubljani. Svoje odgovore in razmišljanja so predstavili novembra 2007 na ogleda vredni razstavi v Stekleni galeriji v Logatcu. Besede župana Janeza Nagodeta »V preteklosti je bilo opravljeno nekaj poizkusov, ki pa niso rodili želenih sadov«, so gotovo pravilna ugotovitev, ki zadeva dosedanja razmišljanja o razvoju kraja in o posledicah razmer stanja v prostoru. Nerazumljene so bile v preteklih letih tudi konkretne strokovne pobude za pripravo celovite »Urbanistične zasnove naselja Logatec«. Zdi se, kot da šele v novejšem času spoznavamo, daje za gospodarno izrabo prostora treba več znanja, pogovorov in razmišljanj širšega kroga ljudi. Več ljudi bo moralo sprejeti tudi nove pobude, n. pr., liste, ki nas opozarjajo na dejstvo, da smo v Logatcu   v procesu »po-
mestenja« in so zato potrebne »realizacije novih podob Logatca«, kot so zapisali Vladimir Braco Mušič, Ana Kučan indrugi v uvodu kataloga z razstave »Predlogi za urejanje Logatca«, ki sla ga izdali BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo in logaška občina.
Čutiti je svežino razmišljanj. Ugotovitvi, da so polrebna strokovno podprta mnenja pri usmerjanju razvoja v prostoru, se z veseljem pridružujem. To razmišljanje, ki zadeva prostorsko urejanje kraja, potrjujejo tudi županove besede: »Odločili smo se, da k sodelovanju povabimo študente krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, da v sklopu rednega študija pripravijo svoje predloge in videnja, kaj se da v že poseženem prostoru postoriti, da bi mesto s krajinsko arhitekturnega vidika postalo urejeno in prepoznavno.«
Gospodarske diagonale
Prav V zadnjem času je potekal v Ljubljani (na Kresiji) vsem dostopna javna razgrnitev ».H 1111 .JANA 2025«. (ire za predlog prostorske vizije dolgoročnega razvoja mesta, /.a nas so ta gradivu tudi pomembna, ne nazadnje zato, ker se tudi Ljubljana sprašuje, kako bo videli leta 2025, kam se ho širila, kje bo našla prostor za gradnjo, kakšno vlogo bo imelo mesto V Sloveniji in v regiji, kakšne spremembe bo doživela. In še marsikaj, kar bo pomembno tudi za naš dolgoročni prostorski razvoj.
Veliko zanimanja za urbanistične rešitve.
lak pristop k razmišljanju o »prostoru« mi utrjuje zaupanje v ljudi, ki vedo, da je treba za gospodarno poseganje v prostor najprej spoznati, kaj imamo in kam hočemo. Ne nazadnje je pomembno tudi dejstvo, da Z vnašanjem novih pogledov, tudi listih, ki nam jih prinašajo Študentje na tej razstavi, bistrimo in širimo naša domača, včasih kar vase zaverovana razmišljanja o
tem, kaj vse nam ta naš prostor lahko in kako ponuja. Še prav posebej pozorno kaže prebrati kratke v katalogu zapisane misli obeh predavateljev: prof. mag. Vladimirja Braca Mušiča in prof. dr. Ane Kučan z. BF-Oddelka za krajinsko arhitekturo l Iniverze v Ljubljani .
Prvi nas opozarja na proces pospešene urbanizacije, na dejstvo, da sta oba Logatca tja do Kale opredeljena kot obrobje tako imenovane »ljubljanske funkcionalne regije«, na razvojni potencial, na pomen komaj pol urne dostopnosti Ljubljane, na pomen prostora za rekreacijske in turistične dejavnosti, kakovost krajinske, naselbinske in stavbne dediščine kot sestavine identitete danega prostora, na historično pogojeno obcestno lego s prvotno vaško zasnovo, težišča urbanega jedra, varovanje zelenih površin, pomena »cesarske ceste« in rimske stavbne dediščine...
Prof. dr. Ana Kučanova pa opozarja na doživljajsko visoko vredno krajino, ki je tu prav gotovo dejavnik razvoja. Opozarja tudi na dvojedmo poselitev vzdolž ceste, povezavo / Ljubljano, prežetost kraja z. odprto krajino, naravno ohranjenost, preplet urbanega tkiva z geografsko krajinskim okvirom, na potrebo po pozorni izbiri ustrezne tipologije stanovanjskih in spremljajočih objektov, izkoriščanje lastnega potenciala za ustvarjanje urbanosti, izhajajoč iz krajevnih danosti, na potrebo po vnašanju več vegetacije v središče kraja, pozorno obravnavo starega jedra kraja, na potencial za »biti v naravi«...
Vse te in podobne usmeritve so imeli študentje pred očmi, ko so iskali vsak svojo rešitev pri predmetih »urbanistično planiranje in načrtovanje mestne krajine« ob primeru logaške mestne aglomeracije. Kako uspešni so bili pri tem delu, bodo presodili njihovi mentorji. Mi pa smo jim lahko hvaležni za vsako njihovo misel, ki nas pri našem usmerjanju posegov v prostor vsaka po svoje obogati.
Vsem, ki ste s svojim delom in pri realizaciji razstave pripomogli, pa prav lepa hvala za resnično strokovno bogato ponudbo idej in predstavitev.
Pavle Miheve
Asfaltirali so cesto, ki popelje nas v mesto
Sončno petkovo popoldne, 16. novembra, je bilo kot nalašč za slovesni dogodek. V KS Vrh Svetih Treh Kraljev so namreč »otvarjali« nov asfaltirani del ceste Orel-Trate. Na slovesni otvoritvi ceste so se zbrali domačini, sosedje, predstavniki KS Vrh ter nekateri logaški svetniki. Najprej jc kratko spregovoril predsednik KS Vrh Rafael Krvina. Nanizal je razloge za odločitev, da asfaltirajo ravno ta del ceste, spregovoril o povezovalni vlogi ceste in k besedi povabil logaškega župana Janeza Nagodcla. Tudi župan je spregovoril o pomenu asfaltne prevleke, povabil k strpni vožnji in zaželel srečno pol.
Kratek program so nato pripravili učenci POŠ Vrh; recitirali so pesmi o cestah (eno so učenci višjih razredov napisali ravno za to otvoritev), slišali pa smo tudi zgodbico o motorju in motorčku. Sledil je blagoslov, ki gaje podelil žirovski župnik Igor Jereb, trak pa je ob prisotnosti župana in predsednika krajevne skupnosti slovesno prestrigla domačinka I ledvika Klemen-čič.
Najbližje sosede pa so poskrbele, da smo sc prisotni lahko ogreli in posladkali.
Naj veljajo besede vseh govorcev: srečno vožnjo in... vozimo po pameti.
Hedvika Klemenčie odpira eesto z županom občine in predsednikom KS.
Mihaela
O ri
TJ
o
C
u
a bij O
ISU
o m
d
o
C
O
o
hO
O
Gospodarske diagonale
Med najboljšimi podjetji za leto 2006
Med najboljšimi podjetji za leto 2006 Absolutni prvak je Lek iz Ljubljane, Metrel iz Horjula pa je na imenitnem 20. mestu
Delov Finančni tednik jc, upoštevajoč in primerjajoč IX poslovnih kazalnikov v minulem letu, izbral 63 najboljših slovenskih podjetij, ki jih jc označil kar »superprvaki 2006«. Med temi, žal, ne zasledimo nobenega logaškega podjetja, pač pa najdemo Metrel Mehanika, d.o.o., iz Horjula, ki redno oglaša zlasti zaposlitvene potrebe tudi v našem glasilu, razvrščenega na imenitnem 20. mestu.
Metrel spada tudi med podjetja z največjo pokritostjo uvoza z izvozom; s 537% jc na 11. mestu med slovenskimi podjetji. Prav tako na 11. mesto jc uvrščen Metrel glede na povečanje poprečnih plač; kar za 14,8% so povečali plače v letu 2006.
Prvo in drugo mesto pa si sicer delita farmacevtski industriji: ljubljanski Lek in novomeška Krka.
Poenotenje zborničnega sistema
Ob spremembah obrtnega zakona
Državni zbor je sprejel spremembe obrtnega zakona. Z njimi je dosegel precejšnjo stopnjo poenotenja delovanja območnih zbornic, olajšal pa je (bo) tudi vstop v obrt. Formalno se spreminja naziv zbornice in se imenu »obrtna« dodaja še »podjetniška«. Predlagatelji zakonskih sprememb so ocenili, da jc zdaj čvrsta zbornica obrtnikov in podjetnikov še potrebna, saj združuje praviloma majhne in zato bolj ranljive gospodarske subjekte. Za delno razbremenitev (ponekod kar občutnega) članskega bremena jc z zakonom določena tudi enotna članarina, odvisna od števila zaposlenih pri posameznem podjetniku. Hkrati s tem pa so natančneje določene naloge, ki naj jih zbornica opravlja za članarino.
Časa za prilagoditev spremenjenemu zakonu jc malo, saj naj bi zbornica opravila uskladitev do konca leta. Predvsem bo treba razmejiti delo, ki so ga (območne) zbornice doslej opravljale med tistim, ki bo financirano iz članarine, in onim, ki bo financirano iz drugih virov - tudi iz plačljivih storitev, ki so se zdaj vse pokrivale iz članarine. Za manjšo članarino bo najbrž na voljo kaj manj storitev, kot jih jc bilo doslej. Iz članarine naj bi se ne financirale več družabne dejavnosti, tiste, ki so pred tridesetimi in več leti pomenile privlačno priložnost v začetnem obrtniškem povezovanju in k čemur bi se povezovanje ob prostovoljnem članstvu spet približalo.
Podzakonski predpis bo opredelil dejavnosti, za opravljanje katerih bo še vedno potrebna mojstrska diploma ali višja strokovna izobrazba. Vlada ima za pripravo tega predpisa tri mesece časa. Šele tedaj bo povsem jasno, kakšne spremembe je zakon omogočil. V celoti gledano pa bodo zakonske spremembe poenotile delovanje obrtno zborničnega sistema, ki jc s svojimi dvainšestdesetimi območnimi zbornicami primerno blizu skoraj petdeset tisoč članom.
Janez Gosliša
Stekla obnova Rovtarske ceste
V začetku novembra so delavci Cestnega podjetja iz Ljubljane pričeli obnavljati državno - Rovtarsko cesto. Logaška občina bo prispevala denar za izgradnjo pločnika, menjavo vodovodnih cevi, za igradnjo kanalizacije, javne razsvetljave, skratka, vse, kar sodi k infrastrukturi - oziroma posodobitvi. Asfaltiranje obnovljenega cestišča pa bo krila država iz sklada za obnovo, posodobitev in vzdrževanje cest.
Obnovitvena dela na Rovtarski.
Če bodo dopuščale vremenske razmere, bo del ceste dokončan še letos.
Posebej velja podčrtati izgradnjo pločnika, ki bo še posebej zagotavljal večjo prometno varnost, zlasti šolarjev, ki so sedaj - na dokaj prometni cesti - močno ogroženi.
Besedilo in foto: Franee Hrus
Naj ob božičnih praznikih zašije Luč ljubezni, miru in neuklonljivega upanja. Čestitamo za dan samostojnosti, ki ga bodo poleg našega navdušenja počastile tudi plapolajoče zastave. V novem letu pa veliko zdrave sreče!
Uredništvo
Gospodarske diagonale
Asfalt prek Ravnika
Za Ravničane je bil 30. november čisto poseben dan. Toplo sonce je obsijalo planoto, visoko 660 m. v srcih tamkajšnjih prebivalcev pa je sijala sreča. Dočakali so dan, koje njihova cesta dobila asfaltno prevleko, kije sedaj (skupaj s 600 m asfalta od lani in novimi 800 m) dolga 1400 m. Ob veselem dogodku se je pri (irižarju /brala gruča ljudi, med njimi so bili župan in podžupan občine Logatec, člani KS llotedršica s predsednikom, predsednika KS Rovte in KS Log-Zaplana.
Za začetek je /. zvoki harmonike prisotne poleg voditeljice Ingrid Kovač Mrus veselo pozdravil nadobudni domači glasbenik Urban Nagode. Ravniški otroci: Sabina Nagode, Metka in Miha Petrič, liana Mrus in Urban Nagode so pod vodstvom Darje Merlak prisotnim predstavili ravniške pripovedke in pastirsko življenje na Ravniku. Bojan Peklaj je na zanimiv način povedal zgodbo Lrvina Fritza.
Po kulturnem programu je voditeljica povabila k besedi predsednika KS llotedršica Franca Nagodcla, nato še župa
Župan ./. Nagode in predsednik KS Franc Nagode.
na naše občine Janeza Nagodeta. Oba sta predstavila zgodovino asfaltiranja ravniške ceste in prisotnim povedala, da se bodo v letu 2008 lahko veselili še enkrat, saj bo
ravniška cesta asfaltirana vse do Kcllike.
Ko jc domači župnik Srečko Turk blagoslovil novi del asfaltirane ceste in zaželel srečno ter varno vožnjo po njej, sla predsednik KS in župan ob "tušu", ki ga jc na bobne zaigral Domen Brus, slavnostno prerezala otvoritveni trak.
Veseli dogodek je sklenil Urban Nagode z ubranim igranjem na harmoniko; med tem so sc prisotni sladkali ob dobrotah, ki so jih zanje pripravili domačini Potem pa so se vsi skupaj peš odpravili po novem asfaltu do Urbanovcove kmetije, kjer jih je čakala pogostitev, med katero so si lahko ogledali projekcijo starih in novih fotografij, na katere so ujeti utrinki življenja na Ravniku. Za piko na i so domačini udeležencem otvoritve podarili drobno pozornost za lepši dan. Vsi. ki so pripravljali otvoritev, so združili moči in otvoritev je stekla prav prijetno.
Naj vsem uporabnikom ravniška cesta dobro in dolgo služi.
Darja Merlak
Turistične panorame
V?
Zadovoljni z odkritjem neznanega
Društvo upokojencev Logatec je 20. novembra organiziralo izlet v neznano za člane upravnega in nadzornega odbora ter vse, ki so pomagali na srečanju 2. in 6. septembra v
Logatcu
V čemernem jutru smo se odpeljali proti Štajerski. Med vožnjo je upravni odbor na seji obravnaval rebalans finančnega načrta za leto 2007; Vinko Aleksander pa je bil imenovan za namestnika za organizacijo izletov. In kmalu smo se pripeljali v Majšperk, kjer smo se ustavili v prijetnem gostišču »Dink donk«. lu nam je bograč prav prijetno teknil. In predsednik društva Vla-dislav Puc je nadaljeval sejo upravnega odbora kar v prostorih gostišča.
Pod oboki Ptujskega gradu.
Foto: M. Petkovšek
Po opravljeni seji smo se odpeljali na Ptuj, ki velja po zgodovinskih dokumentih za najstarejše mesto na Slovenskem. Peš smo odšli na grajski grič z znamenitim ptujskim gradom, ki s svojo mogočno silhueto še vedno obvladuje mesto, zleknjeno pod njim. Pred nami seje grad razprl v vsej svoji zgodovinski imenit-nosti. Pod vodstvom vodiča smo si ogledali grad. ki v notranjosti čuva znamenite muzejske zbirke. V gradu je dragocena baročna oprema, ki nadvse celostno predstavlja bivalno kulturo visokega domačega plemstva. Tu hranijo dragoceno tapiserijo, posebne tapete in veliko razkošnih ur po sobah. Pogled nam je ušel skozi okna soban na obdravske ravnine; začutili smo pomembnost m gospodovalnost lega prostora, ta seje občasno krepila in usihala že od začetka našega štetja. V kletnih prostorih smo si ogledali še muzej prvega strelnega orožja.
Starodavni Ptuj je bogato obdarovan z vinsko tradicijo in kletmi; eno leh Arhivsko klet smo si ludi ogledali. V njej hranijo najstarejši primerek slovenskega vina iz leta 1917. Vodič nas je nalo peljal v lepo urejeno dvorano vinski hram. kjer smo ob gledanju filma o pridelavi grozdja, ob toplih Siničkah in pripovedih vodiča o vinski kulturi, pokušali 5 vrsi vina.
Sredi popoldneva smo se dobre volje vrnili v Majšperk. kjer nas jc pričakalo obilno kosilo. Presežne kalorije smo lahko sprostili ob plesu, saj nam je mlad fant igral in tudi pel. V večernih urah smo sc ob pripovedovanju šal in zanimivih zgodb ter petju srečno pripeljali domov. Z. odkritjem »neznanega« smo bili vsi /elo zadovoljni,
Marinka Petkovšek
-O
1»
03 O
—J
Turistične panorame
Nova parkovna ureditev
Logatec sc s koncem novembra ponaša z novo krajinsko-arhitekturno ureditvijo trga oz. parka pri nekdanjem Skr-Ijevcm vinotoču. Zaradi njegove velikosti smo ga poimenovali Žepni park.
Park je bilo v dokaj slabem stanju, predvsem zaradi zapiranja prostora, brezine in neprimerne rabe urbane opreme, prav tako pa je bila pot peščena, kar uporabnikom ni dajalo udobja. Poglavitna sprememba v primerjavi s prejšnjo ureditvijo je, da se zdaj park odpira navzven in vabi v svoj prostor. Konceptualno je park namenjen za prepletanje in dopolnjevanje različnih lunkci, in v kontekstu mesta deluje kot zelena soba. Hlementi urbane opreme klopi so razporejeni tako, da se s svojo orientacijo vizualno zaključujejo v smeri vodnjaka, ki je središčna točka celotnega parka. Poti in tlakovane površine so podrejene gibanju posameznika skozi prostor in služijo dejavnosti prehoda čez prostor. Prostor, ki je namenjen zadrževa-
Žepni mestni park.
nju posameznika ali skupin, je zaznamovan s posebnim vzorcem tlakovanja in tvori polkrožno ureditev z namestitvijo klopi na njegovem robu. Krožne grede prekinejo monotonost tlakovanja, hkrati pa simbolično predstavljajo kolesa, historično navezavo na logaško zgodovino. Celoten prostor parka se odpira proti Tržaški cesti in s tem vabi, da se v parku zadržimo nekoliko dlje, morda posedimo na klopeh in preberemo kako dobro knjigo. Park je živ prostor, šc posebej z izbrano vegetacijo, ki bo v posameznih letnih časih vsakokrat pričarala drugačno videnje celotne zasnove.
Od začetne ideje do izvedbe se je zasnova kar nekajkrat spreminjala, vseskozi pa zasnovo krajinske ureditve parka opredeljuje nadgradnja prostorskih kakovosti. Kot kakovost smo v prostoru prepoznali obstoječe drevo in vodnjak. Temen volumen drevesa in vodnjaka vzpostavljala kontrastno razmerje svetlejši ploskvi novega tlakovanja.
Resedilo in foto: man. Katja Žagar
Sv. Martin je opravil svoje
V sredo, 21. novembra letos, je Društvo invalidov Logatec organiziralo za svoje člane izlet po Dolenjski, povezan z martinovanjem na turistični kmetiji Koren v Žužemberku. Popotovanja po Dolenjski z. ogledom Jurčičeve domačije in Krjav-Ijeve koče na Muljavi seje udeležilo 28 članov društva. Pot je izletnike vodila še k ogledu izvira reke Krke.
Za veselo razpoloženje izletnikov je že na avtobusu poskrbel s svojo frajlonarico Jerajev Irancelj, ki je raztegnil svoj meh tudi v jedilnici turistične kmetije, kjer so se izletniki veselo zavrteli v ritmu valčkov in polk. Program martinovanja sta popestrila dva člana našega društva. Zazvencla pa je tudi prešerno ubrana slovenska pesem vseh navzočih.
Odlična postrežba in sam sveti Martin, kije sicer nekoliko kasno prišel med nas in krstil vino, bosta vsem udeležencem izleta ostala šc dolgo v lepem spominu.
Resedilo in foto: France Rrus
In vino je požegnano.
Gregorjev semenj 2008 - sonaraven
Na temo Gregorjevega semnja 2008, ki ni več tako daleč, je bil 20. novembra prvi sestanek organizatorjev in sodelujočih društev ter institucij. Gregorjev semenj se bo prihodnje leto zgodil 15. marca. Vreme, ne glede na njegovo vsebino, izvajalcev ne bo oviralo, saj so sklenili, da sejma ne bodo prestavljali, si pa, seveda, želijo podobnega vremena, kot je bilo letos.
Načrti in premisleki.
Tematika Gregorjevega 2008 je EKO oziroma MIO, kar je v skladu z. usmeritvami turističnih politik sodobnega časa in tematik velikih sejmov doma in v tujini. Sodelujoča društva in institucije imajo do naslednjega srečanja, kije predvideno januarja, čas, da pripravijo ideje, s čim in kako bi svojo dejavnost in občino najbolje predstavili na več desetletij tradicionalnem sejmu, ki povezuje Logatčane z ostalimi Nolranjci in širše.
Renata (iutnik
Kulturni razgledi
w ^t. 4Kk Wm
V nedeljo popoldne je bilo luštno pri nas
Jubilejna revija obrtniških pevskih zborov Slovenije 2007v organizaciji Obrtniškega
mešanega pevskega zbora »Notranjska«
V nedeljo, 25.novembra, je bil v I tomu krajanov Rovle pravcati pevski praznik, lahko rečemo, da (oliko pevcev na tem odru gotovo še ni stalo in prepevalo. Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska je namreč organiziral jubilejno 25. revijo obrtniških pevskih zborov Slovenije. Revije seje udeležil tudi predsednik obrtne zbornice Slovenije, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, kako pomembna je slovenska pesem, predvsem ljudska, /bori se na revijah srečujejo že od davnega leta [983, ko so prvič /apeli v Dravogradu. Sodobna družba sicer ni preveč naklonjena vrednotam, kol je pelje, a posamezniki ostajajo /vesti duhovnemu bogastvu in so ga pripravljeni tudi podarjali nadaljnjim rodovom. Besedam seje pridružil tudi župan občine Logatec Jane/ Nagode, kije po/dravil sodelujoče in jim čestital ob srebrnem jubileju ter zaželel lep pevski dan vsem prisotnim. Gladko in brezhibno pa je prireditev povezovala Maja Filipič
Pod vodstvom Olge Kuzmič jc najprej nastopil MP/. Obrtnik Maribor, ki deluje že dolgih 60 let in odpel Barči-co in Pisemce. Iz Dravograda so v Rovle prišli tudi postavni možakarji i/ sestava M P/. »Stanko Rek«. Pod vodstvom Metke Kotnik so /apeli ljudsko Potnik in venček koroških narodnih Mi smo mi. Mnogo veselja do petja in druženja je združeno v MP/ Obrtnik Slovenska Mislrica-Polska-va. /bor jc posnel že kaselo in zgoščenko. Pod vodstvom prekaljene zborovodkinje prof. Nevenke Gril- llameršak nas je zbor s pesmima Je na Dravci m'hva in Čudovit je la svet (ob klavirski spremljavi) ponesel v čudovit svet glasbe. Iz Zagorja ob Savi i/ zasavskih revirjev    so prispeli pevci
Igrivost vrhovskih igralcev je zarezala med revijo.
Foto: Sannju
Veseli december vas vabi na koncert z bendi
Zablujena generacija Adijo Kultura
Not yet Dr. Freud DJ
V Hotedršici v Kulturnem domu
22. decembra od 21. do 2. ure
MeP/ l.adko Korošec. Rudarjem je pesem nekdaj pomenila novo moč po napornem delu in tej tradiciji je zvesto ludi 19 pevcev, ki ohranja raznolikost slovenske ljudske pesmi. Pod vodstvom loma Urezovarja so /apeli Kje so liste stezice in Pno samo tiho rožo nežno in otožno srce božajočo pesem. I/ bisera slovenske pokrajine obdane / vinogradi jc dospel MP/. »Obrtnik« iz Lenarta. Pojejo za dušo in srce ler razveseljujejo ljudi, ki jim je pri srcu lepo pelje. Zbor vodi Štefan Kunštek. I/ svojega repertoarja so pevci /apeli Dve beli brezi in
napitnico Pij, pij.
Za popestritev programa smo domačini - gostitelji našim obiskovalcem pripravili kratek igralski in plesni vložek. S prijetno odigrano igrico so nastopili učenci POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev in nam razložili Zakaj kokoši živijo na zemlji. Probleme s pravljicami je imel naš dedek v igrici Vrhovskih šolarjev. Ne zna niti ene, a vseeno so njegovi žvečilni prav slastni. Prav gibčni pa so bili plesalci OŠ Rovtc. ki so zaplesali zanimiv ples z dežniki. Moški del občinstva si ni mogel kaj, da ne bi zaploskal mladim plesalkam ŠD Ydria Sclaboni-ca. Molitev je torej primerna tudi za plesne ritme.
Za tem intermezom seje zvrstilo še pet zborov. Prva med njimi jc bila Vokalna skupina OOZ Šmarje pri Jelšah. S pesmima Na planine in Šel sem po zelenem travniku so pod vodstvom Francija Plohla poka/ali. da upokojenci res niso za staro šaro. Z gorenjskega konca je svoj prispevek dal tudi OMPZ dr. Jane/ Blcivvcis i/ Kranja, redni udeležence mnogih revij. Pe-
vovodja Andrej Prošenje s pevci predstavil pesmi Ribcc po murjici pvavajo in Lovsko. KD Pav/a i/ Selnice ob Dravi je nastopil z domiselnim i/borom zanesljive zboro-vodkinje Marinke Šobcr. Pevci so /apeli Jaz bi rad rudečih rož in Dve belokranjski. Že 37 let pa prepeva MPZ Radomlje ( K >/ Domžale. S pesmima Domovini in Jadransko morje so pevci z zborovodjem Markom Tiranom /apeli v slavo rodoljubju.
Krona vsega dogajanja je bil vsekakor nastop OMePZ »Notranjska« - prireditelja le revije. Zborovodja Jane/ Go-siiša je v pogovoru poudaril, daje izjemno vesel, da so se srečali prav v Rovtah. kjer je pevska tradicija zelo bogata. I/ našega kraja prihaja tudi njihova solistka Inka Marolt. Tudi zavoljo lega je nastala sedaj že tradicionalna prireditev V nedeljo popoldne bo luštno pri nas. v sklopu katere jc bila tudi letošnja revija. Na vprašanje, če lepa dekleta in žene v zboru tako dobro vplivajo na vedno vitalnega pevovodjo, jc gospod Jane/ hudomušno prikimal. Zbor je zapel Alegorijo in Znamenje, v kalerem smo lahko slišali kol solistko našo Eriko. Aplavz jc bil veličasten, še bolj pa nastop, kije zavrel iz preko 200 grl v skupni pesmi Triglav in v /dravljici.
Pesem bogati človekovo dušo. nobeno bogastvo ne seže tako globoko. Izvabi solze v oko in smeh na lice. Vse to so nam podarili cenjeni pevci. Hvala gospodu Janezu (iostiši, daje po njegovi zaslugi sleherni kotiček v Domu krajanov Rovle napolnila lepa pesem, pesem veselih in zadovoljnih ljudi.
Metka Kogataj
O
o
i—
<D Sj
o
T3
ti > C
03
bi)
I I
Kulturni razgledi
7~
Sončna sozvočnost ljudske pesmi
Ženski pevski zbor KD Tabor je z veliko pohvalami in dobrimi ocenami nastopil na letošnjih
Sozvočenjih
Sozvočcnja so tematski koncerti izbranih zborov, ki jih vsako drugo leto organizira JSKD R Slovenije. Na sedmih regijskih koncertih strokovni spremljevalci izberejo 7 »finalistov«, ki so letos 8. decembra zapeli na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in tako obeležili 10. december, svetovni dan zborovskega petja.
Na Sozvočenjih osrednje slovenske regije je 18. novembra nastopilo 13 zborov, strokovna spremljevalca sta bila Tomaž. Habc in Danica Pircčnik. Za nastop v Slovenski filharmoniji sta izbrala vokalno skupino ČarniCc, ki je pod umetniškim vodstvom Stojana Kureta predstavila novitete Ambroža Čopija.
Za Ženski zbor KD Tabor je bila že uvrstitev med izbrane zbore dosežek, ki so se ga veselile vse pevke. Zborovodja Zdravko Novak je za nastop izbral skladbe Pavla Merkuja. S tematskim programom mu je zbor nazdravil ob njegovi letošnji 80-letniei. Iz njegove zbirke Ljudskih pesmi Slovencev v Italiji je zborovodja izbral 4 skladbe, ki sc dopolnjujejo tudi vsebinsko: Sonce ljubo - pastirsko slovo od sonca, Nana ščeričica, uspavanka, ki nas od enoglasja pelje skozi dvoglasje v triglasje in nazaj, Tonanina tonana - tudi uspavanko s preprosto melodijo v obsegu terce, ki pušča poslušalcu občutek nedokončanosti in Čami kus II - šajivko iz Rezije, ostro ritmično vajo, ki jo obogati osrednja modulacija. V zadnjih dveh skladbah je pri izvedbi sodeloval tolkalec Tine Vučko. Nastop zbora je bil prepričljiv in opažen, tudi med pevci in strokovno javnostjo, kije tiste nedelje dodobra napolnila dvorano Kulturnega doma v Zagorju.
O"
d
-1
K) O O
Zbor Tabor zanesljivo tudi v Zagorju.      Foto: Jani Verhančič
Osrednji koncertni dogodek, na katerega sc pripravlja Ženski zbor KD Tabor Logatec, bo 10. jubilejni koncert. Smelo kot se za ženske spodobi, so se pevke z zborovodjem odločile za samostojni celovečerni koncert, pripravljajo pa tudi izdajo plošče. Da bi se kar najbolje pripravile na koncertne nastope v tej sezoni in hkrati pripravile nove skladbe za jubilejni koncert, so pevke prva dva decembrska dneva preživele na intenzivni zborovski vaji v CŠOD Medved. Dva dneva intenzivnega dela sproščanja glasu, vokalne tehnike, dihalnih vaj in študija novih skladb, 14 ur petja, je izjemna pevska preizkušnja, hkrati pa taka oblika zborovskega dela utrjuje prijateljske vezi med pevkami. hn
4f>
Pusti peti moj9ga slavca...
Bilo bi povsem sprejemljivo, da bi praznovali rojstvo našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa smo se kar nekako navadili, da je Prešernov dan na obletnico njegove smrti -Logaški oktet pa je svoj koncert v sodelovanju z Gornjevaškim oktetom in vokalno skupino Zelen 1. novembra posvetil Prešernovemu rojstnemu dnevu
Daje imel koncert res svečano obeležje, je oktet v goste povabil gledališkega igralca Pavla Ravnohriba, kije s svojim programom Prešernovih pesmi spomnil na svojo filmsko upodobitev in s srcem recitiral njegove pesmi.
Po uvodni pesmi Logaškega okteta je Gornjevaški oktet iz okolice Škofje Loke odpel predvsem slovenske ljudske pesmi in priredbe domačih avtorjev pod vodstvom umetniškega vodja
Pavle Ravnohrib in Logaški oktet.
Foto: Franjo Bogataj.
Valentina Bogataja. Kar prijetno je bilo poslušati izbor njihovih šestih pesmi, ki so jih zapeli v dveh delih. Vmes smo poslušali še Pavla Ravnohriba z. izborom Prešernovih pesmi. Njihov program je med drugim obsegal slovensko ljudsko v priredbi Viktorja Fa-bianija Nocoj jc pa en lep večer, ljudsko s Krasa v priredbi Oskarja Deva Je vpihnila luč ter Adamičevo Kazen, kjer sta bila solista Anton Krek in Valentin Bogataj.
Zanimiv jc bil nastop vokalne skupine Zelen, ki je svoje ime prislužili s primorsko kapljico rujnega vina zelen. Pevska skupina je dajala vtis, da del pevcev pridobijo slučajno, pa vendar njihova pesem zveni ubrano. Zapeli so slovenske ljudske, med njimi ludi Pozimi pa rožice ne cveto. Nocoj pa oh nocoj in Nocoj je en lep večer.
Logaški oktel seje predstavil v prenovljeni postavi. Iz najstarejše zasedbe okteta še vedno poje Peter Grom, najbolj novi pevci pa so Blaž. Sajovic, Janez Maček in Žiga Čuk. Peli so ubrano in imeli tudi bogatejši program; smemo zapisati, da so njihove pesmi v ušesih prijetno zazvenclc. Za večer so izbrali zahtevnejše pesmi, kot denimo: Bon jour mon eoeur Orlanda di Lassa, Avc Marija Antona Foersterja ter program slovenskih ljudskih v priredbi domačih avtorjev Dragana Adama Nesrečno dekle s solistom Petrom Gromom in Marcela Štefančiča Hladna jesen.
In na koncu všečnega petja smemo zares reči: »Pusti peti moj'ga slavca...«
Albin Čuk
Kulturni razgledi
Sekstet navdušil švicarsko poslušalstvo
Odmevno prepevanje Seksteta Adoramus v Švici
Drugi vikend v novembru, ko so Slovenijo greli topli sončni žarki, se je Sekslel Adoramus podal v zasneženo Švico. Pevke so se odzvale povabilu Slovencev, ki živijo v Bernu in okolici, ler se odpravile na kratko turnejo. V petek popoldne jc avto petih pevk (mar jih v sekstetu poje pet?) odpeljal prek Italije proti Švici. Razmere na cesti niso bile naklonjene hitrejši vožnji, zalo so do cilja prispele šele v zgodnjih jutranjih urah.
Pevke so se nastanile pri gostoljubni družini (ireiner v Obcrdicssbachu blizu mesta Thun. V soboto dopoldne so šle na ogled mesta Thun; na trgu so odpele kratek koncert slovenskih narodnih pesmi. Popoldne so se odpeljale proti Solothurnu na tonsko vajo za večerni koncert. Zvečer so nastopile pred polno dvorano (prek 600!) poslušalcev v Švici živečih Slovencev pa tudi Švicarjev. Slovenska pesem jih je, po odzivih sodeč, prevzela. Ker pa so bili tudi zbrani poslušalci malce začudeni, da jih v sekstetu poje le pet, so organizatorji pojasnili, da šesta pevka manjka zaradi družinskih obveznosti. Ko seje noč prevesila v jutro, so se pevke vrnile h Circincrjevim.
V nedeljo so pevke zapele na krajšem sprejemu pri predstavnikih francoske skupnosti v Muri ju in pri slovenski maši v Bernu, kjer so pripravile tudi večerni koncert. Koncertu so prisluhnili lako Slovenci kot Švicarji in navdušeni vabili pevke, naj ostanejo še kak dan dlje, vsekakor pa naj sc s tako uglašeno slovensko pesmijo še vrnejo v Švico. Pevke bi kajpak ostale, vendar
''Ht '.i /Jahtna uglašenosl.
SO morale domov, saj je nekatere v ponedeljek zjutraj že čakala služba.
Na kratki turneji (če si takole prepevanje sploh zasluži tako ime) so pevke logaškega Seksteta Adoramus več kot dostojno predstavile tako Slovenijo kot tudi Logatec. Ob drugi priložnosti pa sc verjetno podajo v Švico za daljši čas. Da bi jim le glas dobro služil!
GA.
Ta veseli dan kulture
Logaška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je 3. decembra v Knjižnici organizirala veseli dan kulture ob odprtju razstave keramike devetih udeleženk keramične delavnice, ki jo je oktobra v sodelovanju z Društvom prijateljev otrok in mladine Logatec organizirala logaška izpostava JSKD - Delavnice so v vseh življenjskih obdobjih odlična priložnost za ustvarjalno preživljanje prostega časa, prijetno druženje in učenje ter prenašanje slovenskega kulturnega izročila na mlajše rodove. Večer sta na citrah glasbeno popestrili učenki
Glasbene šole Logatec Urša Matjašec in Maruša Pišljar.
V prostorih knjižnice Logatec je bila v spomin na roj-   jo logaške izpostave .lavnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
sivo Franceta Prešerna odprla razstava keramičnih izdelkov, nastalih v keramični delavnici ob tednu vseživljcnjskega učenja. Logaška območna izposlava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je 12. oktobra na pobudo Društva prijateljev otrok in mladine organizirala keramično delavnico. Udeležilo se je je devet žensk različnih starosti, večinoma članic DPOM, pa tudi sicer: Ivica Podjed, Bibijana Mihcve, Vesna Slražišar, Janja Kralj, Ta-nja-Pina Škufca, Stanka Prczclj, Nina Jerman, Jerca Prclovcc in Mojca Tomazin.
Po uvodnem pozdravu je direktorica knjižnice Bibijana Mihcve omenila, da smo za odprtje razstave izbrale ravno kulturni praznik, saj sc nam je zdelo primerno izbrati dan, ko kulturne
ustanove na različne načine obeležijo spomin na rojstvo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. K besedi je povabila ludi predstavnico Društva prijateljev otrok in mladine Ivico
Vabljivi lesk keramike.      hoto: D. Malavašie  Podjed ter vod-
Tanjo-Pino Skufca. Med drugim je Podjedova poudarila, da ob sodelovanju z izpostavo JSKD v Logatcu seje ponudila priložnost, da članice DPOM uresničijo svojo željo po pridobivanju novega znanja, ki je nujno potrebno za popestritev in obogatitev programa delavnic, ki jih prirejajo za ustvarjalno preživljanje prostega časa logaških otrok in mladine. Odločile so se za keramiko in k sodelovanju povabile mentorico Vesno Majes i/. Novega mesta.
Vesna Majes, keramičarka in mentorica mnogih delavnic po Sloveniji, je ob prijetni meditativni glasbi in v ustvarjalno delavnem vzdušju navdušila udeleženke. Pod njenim budnim očesom in mojstrskim vodstvom so nastali čudoviti izdelki, ki si jih lahko do 22. decembra ogledate v logaški Knjižnici. Vodja izpostave jc dejala: Z odprtjem te razstave je naše delo in sodelovanje šele na začetku. Z njo želimo spodbuditi in pritegniti občane in mladino k udeležbi na novih izobraževalnih oblikah, ki jih nameravamo ponudili v prihodnjem letu« Vsem udeleženkam in razslavljalkam je poleg cvetov podelila priznanja in keramične ploščice   znak TVU - delo keramičarke Nalašč Prestol i/ I a/.
Ob koncu jc spregovorila mentorica Vesna Majes in opozorila, daje v današnjem času, ko mladina prebije veliko časa pred televizorji in računalniki, še kako pomembno predajati jim kulturno dediščino naših prednikov: ukvarjanje z obrtmi, oblikovanje gline, pletarstvo, kovaštvo in druge rokodelske spretnosti.
ZORA
O O
in
JD
It O
<D
-o
<u o
o
C
>ir>
O —i
Kulturni razgledi
Koncert za dobrodelnost     Branje je potovanje...
rotarijcev
Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« je zaključil leto svojega jubileja z nastopom na dobrodelni prireditvi Rotary Gluha Idrija 1. deecmbra v Spodnji Idriji. Z mešanim pevskim zborom Zavratec pod vodstvom Polone (iantar in Mešanim mladinskim pevskim zborom Gimnazije Tolmin pod vodstvom Mateja Kavčiča je stkal koncertni splet raznorodnih pevskih žanrov. »Notranjska« je zapela štiri zborovske skladbe, med njimi solistično z Metko Pavšič. Zavraški zbor je zapel tri popevke, prirejene za mešani /bor, s solisti Renato Kogovšek, Gabrijelom Rejcem in Marjeto Rijavec. Tolminci pa so /apeli pet popularnih skladb i/ petih znanih mjuz.iklov.
»Notranjska« seje na obenem zboru konec novembra ozrla po prehojeni poti skoz dve desetletji in posebej še skoz jubilejno leto. Pevci so izrazili svoje želje nadaljevati z delom do srebrnega pevskega jubileja. Seveda, če bo njihovo tlelo uresničevalo smisel pevskega glasbenega poustvarjanja: izpo vedovati se poslušalcem v pesmi, jih bogatiti in jim dajati, kar potrebujejo v nematerialni sferi bivanja.
Notranjska s prijatelji.
loto: Sunnja.
Poslanstvo rotarijcev je znano: dobrodelna pomoč perspektivnim posameznikom, ki sami ne zmorejo finančnega bremena svojega udejstvovanja. Letos so idrijski člani kluba že zbrali prek 15 tisoč evrov, ki so jih namenili onim, za katere so ocenili, da jim bo finančna spodbuda v korist pri razvoju. Tokratni koncert pa je bil namenjen sopranistki Tanji Rupnik, kije že opravila sprejemne izpite in jeseni začne s študijem solo petja na glasbeni akademiji v Zagrebu. Tanja Rupnik se je ob spremljavi Polone Gantar predstavila v središčnem delu koncerta s tremi skladbami: Henrvja Purcela, Stanka Prcka in llarolda Arlena; požela je gromek aplavz. Organizacija koncerta je bila zaupana Miru Božiču, pozdravni in predstavitveni nagovor je poslušalcem namenil predsednik Srečko Tušar. Prireditev pa je vodila Helena Tušar. Jugo
Urnik knjižnic na Logaškem
Logatec:
pon., sred., pet.: 9-19, tor., čet.: 12-19, sob.:8-l3 Rovte: tor.: 15-19, čet.: 15-19
Hotedršica: sre.:16-19, pet.:16-l9 Vrh Sv. Treh Kraljev: čet.: 11.30-12.30, pet.! 1 H-19 Org. in info: Knjižnica Logatec, 01/7541-722
» Če ne bomo brali, nas bo pobralo.«
S temi Pavčkovimi besedami je začel enotirno srečanje na naši šoli dr. Igor Sak-sida. Povabili smo ga na šolo, da nam spregovori nekaj besed 0 pomenu branja, o motivaciji za branje in na sploh o bralni kulturi med nami. Prepričani smo namreč, da sedanji otroci malo, premalo berejo, kar naj bi povzročil naval elektronskih medijev. A nas je Igor Saksida potolažil, češ da mladi še vedno berejo, le druge stvari sojini všeč.
Saksida je namreč vsakodnevno v stiku z mladimi, s knjigami ler branjem; na Pedagoški fakulteti v Ljubljani predava mladinsko književnost. Je pa po njegovem mnenju treba iskali precej krivde za majhno bralno motiviranost pri starših, kajti ljubezen do knjige in bralna kultura se začne v okviru družine že v najzgodnejši mladosti. Le malo staršev še prebere zvečer svojim otrokom pravljico za lahko noč. Laže je dati otroku risanko ali kaselo in tako ostane slaršcm več časa. A to je velika zmota.
Branje knjig je otroku nenadomestljiva naložba za naprej. Prijetno urico jo profesor Saksida zaključil z besedami: »Branje jc edino potovanje, s katerega se vrneš bogat, zdrav in pametnejši.«   Pa šc drži, kajne?
Metka Bogataj
Dr. Igor Saksida
d
Vabljeni na
:  tradicionalno silvestrsko predstavo romantično komedijo
igrala: . -'
NATAŠA lir RAII.IAN in GAŠPKK I IG
Velika dvorana Narodnega doma. 31. december 2(X)7 ob 19.00 uri
Privoščile si 7.*> minul smch;i.
ln1'*m«, i| »w\* .i„ in.-1. i'.ii.'i i.....
(»brin.i Logatec
Duhovni odsevi
T41
Stati trdno
Od 18. do 24. novembra je potekal teden zaporov pod geslom Stati trdno - Letošnji teden zaporov je bil v znamenju Lukovega evangelija, v katerem Jezus svojim učencem naroča, naj bodo stanovitni ob vseh dogodkih in znamenjih, ki bodo nastopili - Jezusove besede vabijo k razmisleku in opogumljajo vse skupine, ki naj bi - kakor učenci - izkazale stanovitnost: sodišča, žrtve, delavce v zaporih, odgovorne za programe po prestani kazni,
družine zaprtih oseb in zapornike
Zaporniški vikarial je slovenske škofe povabil, naj obiščejo enega izmed zaporov v svoji škofiji, za župnijska občestva pa so pripravili posebne plakate, ki so vabili k molitvi tudi /a vse liste, ki v sebi doživljajo zapor različnih razsežnosti.
ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anion .lamnik je tako 20. novembra zvečer daroval sv. mašo v (ženskem) zaporu na Igu. Somaševali so tudi drugi duhovniki, med njimi zaporniški vikar Robi ter župnik domače župnije Ig. Škofje v nagovoru povabil k iskanju moči za življenje, k iskanju veselja in smisla ter želje po novem začetku. Mašo smo s peljem obogatile pevke Seksteta Adoramus iz I .ogalea. ki nam pelje v slovenskih zaporih ni (več) tuje. Večinoma smo pele znane cerkvene pesmi, lako so se nam vsi, ki so bili listi večer /brani pri maši. veselo pridružili. Po koncu maše smo odšli »vsak po svoji poti«. Pevke smo jo mahnile proti domu / razmišljanjem o smislu življenja in / globokimi vtisi tega večera.
V četrtek, 22. novembra pa je bila slovesna maša z. ma-šcvanjem novomeškega škofa msgr. Andreja (ilavana v moškem zaporu na Dobu. Tudi tu smo pevke Seksteta sodelovale pri bogoslužju in po končani maši pripravile še kratek koncert narodnih pesmi. Škofje tokrat govoril o različnih okoliščinah, ki pripeljejo do prestajanja kazni, zaključil pa s Cankarjevim Očenašem Hlapca Jerneja. Za nekaj trenutkov smo okusile (kruto?!) vsakdanjost fantov v zaporu. Tudi tokratna pol domov je vlekla svojo nit o zaporih   lakih in drugačnih.
Verjamem, da je bilo vsem, ki smo se zvečer vračali domov, dokaj lahko oditi iz zapora. Kako pa seje v vsakdanjost vrniti fantom po prestani kazni, vedo le listi, ki so to že storili. Ker pa mnogi nimajo kam ali pa se vrnejo med svoje Stare tire. si zaporniški vikar Robi prizadeva /a /graditev hiše /a zapornike po
Med zaporniškimi zidovi.
prestani kazni. Hiša naj bila prvo zatočišče, fantje pa bi se ob pomoči strokovnega osebja ponovno vključili v (novo) vsakdanjost. Temu je namenjen tudi projekt I 3 KUR. ki ga vodi duhovnik Robi. Ce bi želeli o projektu izvedeli kaj več ali darovati /a gradnjo hiše. lahko pobrskate po inlernetnih straneh in se lako pobliže seznanite / Robijevo namero.
Teden zaporov je bil spel priložnost, da se zavemo, da zapor niso le zaporniki (storilci kaznivih dejanj), ampak da se v tem kolesju vrtijo (trpijo, delajo, pomagajo) tudi žrtve kaznivih dejanj, družine storilcev in žrtev, delavci v zaporu, prostovoljci, ki spremljajo zaprle osebe. Za vse želim, da bi /mogli stali trdno.
Mihaela
Zahvalna nedelja
Dobrote z oltarja v rovtatski cerkvi za Karitas v Ljubljani.
Zahvalna nedelja pade na prvo nedeljo v novembru po dnevu spomina na mrtve oziroma po cerkvenem prazniku vseh svetih. Zahvalna nedelja velja za pravcati praznik po končanem spravilu pridelkov z njiv. sadovnjakov, vinogradov ali vrtov. Že stara ljudstva so v zahvalo božanstvom darovala ječmenove snope ali enoletno jag-njc.
V naših krajih je navada, da /a zahvalno nedeljo glavni oltar v larni cerkvi okrasijo z najrazličnejšimi pridelki. Verniki se pri maši Bogu zavalijo za dobro letino ter za vse druge prejete darove, vezane predvsem /a tlom.
Tudi po logaških farnih cerkvah so dekleta in žene na zahvalno nedeljo okrasile glavni oltar s poljskimi pridelki.
Ilesedilo in joto: Irance lirus
Duhovni odsevi
Pustolovščina romantične noči
Nad 700 skavtov na orientacijskem tekmovanju Jakec 2007
Tema, gozd. mraz. Kombinacija, ki marsikomu požene strah v šc tako močne kosti. Le kdo bi se sredi črne noči podal v ledeno mrzel gozd, poln presenečenj? Ali šc drugače: le kaj hi počel med temnimi obrisi dreves, ko normalni ljudje že sanjajo tretje sanje'.' Pomisleki so povsem na mestu. Normalnim ljudem se zdi nočni sprehod v mrzlem gozdu povsem nezdružljiv z zdravo pametjo. In prav je tako. A skavt iz nezdružljivega naredi združljivo in tako iz nočnega sprehoda v naravi nastane pustolovščina brez. primere.
Svetla luna na nebu. pogovor s prijateljem, iskanje Velikega voza, petje, hoja po brezpotju, računanje azimuta, utrujenost, smeh. Vse na poti k pustolovščini v noči med 20. in 21. oktobrom po logaških gozdovih.
Preko 700 skavtinj in skavtov iz vse Slovenije se je zbralo v industrijski hali na obrobju Logatca in pričelo z orientacijskim tekmovanjem Jakec 2007. Tekmovanje se je pričelo že navsezgodaj. Po zboru ekip in re-
ševanju testov z orientacijsko vsebino so se na pot podali najmlajši, starejši pa v večernih, nekateri že v nočnih urah.
A program na .lakcu ni ponujal le startov ekip. Poleg spremljevalnega programa je proti večeru postregel z dvema izrednima koncertoma. Prvi, koncert skupine Nina Vi-rant, je poskrbel predvsem za vse premraženc skavte. Pevka je I svojo energijo dvignila pokonci šc tako utrujene. Cc je prvi koncert zaradi obeh članic benda poskrbel predvsem za fante, pa sije drugi zagotovil občinstvo pri nežnejšem spolu. Poschlustae. kot se imenuje pevska skupina, je s svojo 7-člansko moško zasedbo brez kakršnegakoli inšlrinnenta ustvaril čarobno vzdušje. Po koncertnem delu so se zvrstili starti starejših ekip. V temni mrzli noči seje ob soju lune in zvezd ponujala prava romantika.
Orientacija, z drugimi besedami: izgubljanje po logaških gozdovih je trajala od sobotnega jutra pa vse tja do nedeljske
Nasmejani in utrujeni.
jutranje zore. Ob koncu tekmovanja je sledila zahvala s sveto mašo, ki jo je daroval Robi Friškovec.
Bolj ko seje ura bližala poldnevu, bolj so se predvsem najmlajšim zapirale težke oči. Nestrpno pričakovanje je kmalu prekinila zaključna podelitev nagrad najboljšim. Po podelitvi nagrad in po zajtrku pa so se ekipe kaj kmalu odpravile proti domu. Pustolovščino je marsikdo zaključil tam, kjer je najlepše v sladkih sanjah iz tople postelje.
Štefan lirman
Miklavževanje na Vrhu
Na Miklavžev večerje bilo luštno tudi na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Ko seje zunaj spustila noč in se je narava umirila, je v šoli (spet) oživelo. Vse se je pripravljalo na prihod Miklavža. Učiteljice so z učenci pripravile kulturni program; otroci, ki obiskujejo dramski krožek, so v režiji učiteljic Rezke in Tjaše zaigrali igrico Nekega zimskega dne. Ježku sta veter in zima odnesla bivališče, in po zavetje je odšel k prijatelju jazbecu. Na poti do njega je srečeval živali, ki jih je prav tako zeblo. Prijazni ježek je vsakomur pustil nekaj toplega; miški kapo, vidri rokavice, srni šal. Jazbec ga jc prijazno sprejel in skupaj sta preživela snežni vihar. Ko seje veter polegel in se je ježek odpravil domov, so mu živali pripravile presenečenje, /.gradile so mu nov dom in se tako
zahvalile za njegovo dobroto.
Otroci so z zaključno pesmijo o dobroti pričarali pravšnje vzdušje za prihod Miklavža. Ta je prišel v spremstvu dveh angelov. Otroci so mu zapeli v pozdrav, on pa je nagovoril zbrane otroke in starše v dvorani in najbolj pridnim razdelil darila. No, Miklavž ve, da so otroci, čeprav tu in tam poredni, pridni in veseli. Parkeljne je tokrat pustil doma. Nekateri najmlajši so se kljub temu malce bali prijaznega svetnika.
Ko so otroci in starši odhajali iz dvorane je bilo videli same prijazne in nasmejane obraze. Človek bi si zaželel, da bi Miklavž prišel večkrat med letom, da bi prinesel tako veselje.
M(i
C rrc
n o
čr
<-t to o o
-~4
Sredi iskric pričakovanja
Počasi se bližamo koncu. Še eno leto je za nami in samo od nas je odvisno, kako bomo ta konec vzeli. Zatorej, vzemimo ga kot konec nečesa, kar jc bilo hkrati lepo in grdo. pestro in dolgočasno, srečno in nesrečno, zanimivo in enolično, delovno in lenobno, sončno in deževno - pač tako, kakor smo si ga naredili. Predvsem pa bodimo ponosni, da smo tukaj. Pripravljeni na nov korak. Da imamo odprte oči za vse priložnosti, ki se nam bodo ponudile, da imamo znanje, s katerim jih lahko spremenimo v velike uspehe. Da imamo čustva, s katerimi lahko doživljamo svet. Da lahko občutimo srečo in bolečino in se iz, njiju lahko vedno kaj novega naučimo in s tem rastema Naj nikoli ne nehamo rasti. Prostor za rastje namreč brez meja. Le te si postavljamo sami.
/lati zajček l.ukee.
In naj se nc nehamo smejati. Smeh jc namreč nekaj najlepšega.
Leto jc torej naokoli in z. njim december. Navkljub trušču, ki ga obdaja, jc gotovo eden najlepših mesecev za otroke, ki željno pričakujejo daril in sladkih dobrot.
» Še trikral gremo spal, potem pa pride.... sv. Miklavž.«
Otroci so že konec novembra pisali pisma in preštevali noči do prihoda tega priljubljenega dobrotnika. Na sam Miklavžev večer so ga otroci in odrasli pričakali v dvorani Gasilskega doma na Medvedjem Brdu. Otroci POŠ iz Rovlarskih Zibrš so odigrali prijazno igrico 0 Zlatem zajčku I.ukcu. Sredi prireditve je v prepolno dvorano radovednih oči, katerim ni manjkalo iskric pričakovanja, vstopil dobri mož I svojim spremstvom. Nagovoril je zbrane v dvorani in jim v srce položil misel o dobroti. Nato je sedel na svoj »prestol« in k sebi klical otroke in starejše vaščane ter jih obdaril z vrečo darov. Ta bo verjetno kmalu prazna, spomin na prijeten večer pa naj traja.
Ana Žakelj
Duhovni odsevi
Kaj če bi bilo Miklavžu vse »brez veze«?
Na predvečer Miklavževega dne se je v veliki dvorani Narodnega doma trlo otrok, mamic, očkov, babic, dedkov, stricev, tel in še teh in onih. Množica seje želela srečali z znamenitim dobrotnikom otrok (in vseh drugih!), sv. Miklavžem.
Skupina Na/.aret je pod vodstvom pridne Dolenčeve Kali pripravila gledališko igrico Rože (iantar »Kalja brc/ veze«. Igrica je želela pokarati tisli del resnične vsakdanjosti, ki ji pravimo površnost, neurejenost, neodgovornost, odvisnost od televizije, v nasprotju s pridnostjo, prizadevnostjo, urejenostjo in odgovornostjo, ki se marsikdaj zde mladim »brez veze«. In Čehi bilo tudi Miklavžu vse »brez veze«?
A tO pa ne. Taje mož beseda in pride leto za letom. Zato župnijskemu otroškemu zboru ob klavirski spremljavi Neže Vcr-dinek v družbi Miklavževega angela in Katjinega angela varuha ni bilo težko privabili na oder sv. Miklavža. Taje nagovoril vse v dvorani, posebej otroke, ki so se mu kar trumoma približali in mu hiteli prepevati in recitirali. Ob slovesu je Miklavž prepustil otrokom poln koš sladkarij in obljubil, da se prihodnje leto spet vrne. mAŠ
Otroška pričakovanja.
m
Ko se rodi pričakovanje
Mesec december nam prinaša trenutke, ko pozabimo na vsakdanje skrbi in tegobe, ko se rojeva upanje za boljše in lepše. Takrat vsi postanemo otroci, srečni in nebogljeni. Tak trenutek smo doživeli v llotedršici na Miklavžev večer v dvorani Kulturnega doma. Tokrat je vaška mladina pod okriljem KTD llotedr-šica vsem podarila nepozabno prireditev. Pod mentorstvom Janje Dolenc so pripravili in zaigrali .luvanovo otroško igrico »DO-BRINČEK«. Igralci so skupaj z otroškim in mladinskim cerkvenim pevskim zborom na izvrsten način s šestimi prizori uprizorili problematiko vsakdanjega življenja. S pomočjo angelčka Dobrin-čka so gledalcem na preprost način pričarali veliko topline, predvsem pa poučnosti za Otroke in odrasle.
Vsi, ki so svoje proste ure žrtvovali za vaje že od oktobra, so uredili dvorano ter ustvarili res dobro predslavo z zanimivo sceno in kostumi. Pri pripravah so pomagali tudi posamezni vaščani, finančno pa je projekt podprla Občina Logatec. V nabito polni dvorani je bilo tudi veliko pridnih in malo manj pridnih otrok, ki so se ob koncu razveselili prihoda dobrega moža sv. Miklavža, in seveda, njegovih daril.
Angelček Dohrinček umirja spor med sosedoma.
Mladi so tako dokazali, da imajo voljo za ustvarjanje m nove naloge. Tokrat jim je tudi uspelo, o čemer so pričali nasmehi na obrazili obiskovalcev in izrečene želje, naj mladi vztrajajo pri ohranjanju tradicije in kulture.
Francka Čuk
Za vsakogar nekaj
Miklavž se je ustavil tudi
Že od nekdaj velja, da Miklavž, ta dobrotnik, obdaruje pridne in tudi malo manj pridne. Skromna, a prisrčna darila, kot so suho sadje, orehi, tople nogavice, rokavice, kape, so skorajda izgubila svoj pomen v sodobni, potrošniški in amerikanizirani, tudi slovenski družbi. Zmeraj večje razlike v pojmovanju Miklavža nehote delijo tudi otroke. Vsakovrstne igrače, katerih pomena marsikdo od nas ne razume, se kopičijo v nastavljenih peharjih.
Miklavž seje ustavil tudi v Domu krajanov v Rovtah. Polna dvorana naših nadobudnežev je željno zrla na oder, kjer naj bi se pojavil dobrotnik. Uvodna igrica je prikazala, kako v vsesplošnem hitenju pozabljamo tudi na liste najbolj lepe, skupne trenutke, ki naj bi jih z otrokom preživeli straši. A ni časa. Oni morajo na zabavo. Dobro, da imata otroka staro mamo, ki ju poboža za lahko noč.
Prijeten uvod v Miklavžev večer.
A nadaljevanje bi bilo lahko nekoliko drugačno. Čeprav
v Domu krajanov v Rovtah
so parklji sestavni del miklavževanja, pa bi bilo vseeno treba pomislili, daje bila dvorana zvečine polna olrok, ki vsega skupaj enostavno še niso zmožni razumeti. Ropot, vpitje, norčuje ni nekaj, kar bi v otroško dušo prineslo mir in veselje. Če pa je zraven dodano še popivanje in uporaba ne najbolj posrečenega besednjaka   tudi če gre le za igro - pač, ne moremo ravno odobravati.
Vendar večer je le prisrčno zaključil prihod Miklavža. ( K-ke otrok so se zopet zasvetile, kajti v košu je imel darila. Za vsakega otroka je bilo nekaj, in še ostalo je tudi za malo starejše obiskovalec.
Lepo, mar ne? A vseeno verjetno obstaja statistika, koliko je olrok v Rovtah. da ne bi po nepotrebnem kupovali preveč daril. Mogoče se zdi pripomba nekoliko kritična, pa vseeno velja pomisliti, ali je res za naše otroke vse dobro. Konec koncev: besede mičejo, zgledi vlečejo.
Metka Bogataj
o
"O
o
ti) o
C
C/5'
n
n n
o.
rs o
cr
to o
Športni kalejdoskop
Fantastičen mednarodni uspeh namiznega tenisa
Najboljši med devetimi slovenskimi ekipami na mednarodnem prvenstvu Varaždina v
namiznem tenisu
2. OT RS za kadetinje in kadete
Najboljše slovenske kadetinje in kadeti so se 28. oktobra srečali v športni dvorani v Radljah ob Dravi, kjer so odigrali že 2. odprti turnir RS v letošnji sezoni. Nastopilo je 124 mladih igralk in igralcev, med njimi tudi naše deklice Nina Zupančič. Katja Gutnik in I jasa Mihevc ter fantje Miha Žigon, Toni Kožul, Anže Vrabl, Ncjc Gutnik, Deni Kožul in Tom Šfiligoj.
Tudi tokrat so se dekleta izkazala bolje kot fantje, saj sta Nina in Katja osvojili tretje mesto, Tjaša pa seje prebila do osmine finala, pri fantih pa sta sc do četrtfinala uspela prebiti le Miha in Anže. medtem ko so Tom, Toni in Nejc prišli do osmine finala.
Nina in Katja na mednarodnem prvenstvu Slovaške za kadete v Bratislavi
Na 11. mednarodnem prvenstvu Slovaške za kadete in kadetinje sta v Bratislavi od 2. do 4. novembra zaigrali za slovensko reprezentanco tudi Nina Zupančič in Katja Gutnik
Nina, najmlajša članica naše reprezentance, je ponovno dosegla izreden uspeh, saj seje v tekmi posameznic v izredno močni konkurenci 84 kadetinj iz 19 držav uspela prebiti do šestnajstine finala, kjer jo je iz nadaljnjega tekmovanja izločila Madžarka Dora Madarasz, 3. nosilka na turnirju. Nina je bila s to uvrstitvijo tudi najuspešnejša posamezna igralka v naši reprezentanci.
Katji sc med posameznicami tokrat ni uspelo uvrstiti v finalni del tekmovanja; v tolažilni skupini pa sc jc prebila do šestnajstine finala.
Tudi v dvojicah se je Nina skupaj z Anjo Garmut iz NTK Prevent prebila do šestnajstine finala, medtem ko sta Katja in Tjaša Založnik iz NTK Ljubljana izpadli že v I. krogu.
Najboljši med devetimi slovenskimi ekipami na mednarodnem prvenstvu Varaždina
Na 37. mednarodnem odprtem kadetskem prvenstvu Varaždina, na enem najmočnejših mednarodnih turnirjev v tem delu Evrope, ki je potekalo od 9. do II. novembra, jc nastopilo 11)9 ekip in 488 posameznikov iz 75 klubov iz 6 držav. Našo ekipo je tokrat sestavljalo 8 igralk in igralcev; Nina Zupančič, Katja Gutnik, Miha Žigon, Toni Kožul, Anže Vrabl, Ncjc Gutnik, Deni Kožul in Tom Mi ligo j
Mladi upi na mednarodnem spopadu v Varaždinu.
1. ctos lahko poročamo 0 fantastičnem uspehu. V ekipnem delu v kategoriji najmlajših kadetov sta slavila Tom in Deni, med posamezniki pa jc v kategoriji mlajših kadetinj slavila Nina. Uspeh sta dopolnila še Katja in Tom, ki sta med posamezniki v kategoriji kadetinj oz. najmlajših kadetov osvojila odlično, čeprav nehvaležno 4. mesto. Med posamezniki
seje dobro odrezal šc Deni, ki seje uvrstil v osmino finala.
S temi rezultati smo bili tudi najuspešnejša od devetih slovenskih ekip, ki so nastopile na turnirju.
15. memorialni turnir Antun Tova Stipančič
Na 15. memorialnem turnirju Antun Tova Stipančič 16. novembra v Zagrebu je tekmovalo več kol 500 mlajših kadetov, kadetov in mladincev, med njimi je nastopilo tudi 16 naših igralk in igralcev.
V izredno močni konkurenci, kije presegala tudi tisto iz Varaždina, so največ dosegli Deni Kožul, Nina Zupančič in Ana Verdinek, ki so se med mlajšimi kadeti oz. mlajšimi kadetinjami in mladinkami uspeli prebiti do četrtfinala.
2. turnir Notranjskega pokala
Na Vrhniki so se v nedeljo, 18. novembra, zbrali učenci osnovnih in dijaki srednjih šol na 2. turnirju za Notranjski pokal v tej sezoni. Tokrat je nastopilo 19 naših igralcev; dosegli so kar lepe rezultate.
V najmlajši kategoriji je bila Tjaša Mihevc druga. Julija Kelečevič četrta, Katja Krzen pa šesta. V starejši kategoriji pa se tokrat noben od naših ni uvrstil med šesterico, medtem ko smo v kategoriji Top-16 ponovili dosežek s I. turnirja, saj so Toni Šfiligoj, Toni in Deni Kožul znova zasedli drugo, tretje in četrto mesto. Med dijaki je nastopil le Tini Sfiligoj, kije na koncu osvojil peto mesto.
1. SNTL za članice
V 8. krogu so naša dekleta I. decembra dosegla v Logatcu pričakovano zmago 5 : 0 proti zadnjeuvrščeni ekipi NTK Vesna. Naša ekipa je tokrat nastopila v pomlajeni postavi, saj sta bili nosilki igre Nina Zupančič in Katja Gutnik. ki je tokrat prvič zaigrala v I. SNTL. V svojem debiju je odigrala dve tekmi - proti Diani Kosič in Katji Markeljc - in obe tudi prepričljivo dobila s 3 : 0. V prvi tekmi večera jc Nina s 3 : 2 premagala Katjo Markeljc. v zadnji pa šc Tjašo Supanič s .3 : 0. Svoj delež h končni zmagi je z zmago 3 : 0 proti Tjaši Supanič primaknila še Sanja Smiljanič.
I. Top RS za mladinke in mladince
V nedeljo, 2. decembra, so v športni dvorani v Logatcu najboljše mladinke in najboljši mladinci iz Slovenije odigrali svoj prvi Top turnir v tej sezoni. Na njem je nastopilo 24 mladink in prav toliko mladincev, oboji pa so bili razdeljeni v tri kakovostne skupine po 8 igralcev. Znotraj vsake skupine so igralci odigrali tekme po načinu vsak z vsakim, zmagal pa je tisti, kije osvojil največ zmag.
IS
Športni kalejdoskop
"Bi
Za naš klub so tokrat nastopile štiri mladinke in cn mladinec: Ana Vcrdinck in San ja Smil janič sla si priigrali nastop v I., Nina Zupančič, Tamara Novak in Blaž Bončina pa v 3. skupini.
Tudi tokrat so nas dekleta razveselila, saj sta Ana in Nina zasedli odlično 3. mesto v svojih skupinah. Sanja je bila H., Tamara in Blaž. pa sla osvojila 7. mesto.
2. pregledni turnir MRNTZ Ljubljana
V nedeljo, 25. novembra, so se v Cerknici na svojem 2. preglednem turnirju srečali učenci in učenke v pokalu MRNTZ Ljubljana. Tokrat so se na svojem I. preglednem turnirju prvič v zgodovini MRNTZ srečali tudi dijakinje in dijaki, ki so s svojimi izvrstnimi igrami popestrili vzdušje in tudi precej dvignili raven
tekmovanja.
Za naš klub je nastopilo kar 20 mladih igralk in igralcev, ki so zopet poskrbeli za veselje, saj so osvojili 3 prva, 3 druga in I tretje mesto.
1. mesto: Tjaša Mihevc, 4.-5. razred. Tom Šfiligoj. 4,-5. razred, Nina Zupančič. 6.-9. razred;
2. mesto: Pia Mihevc, 1.-3. razred. Deni Kožul. 4.-5. razred, Katja (iutnik. X.-1). razred;
3. mesto: Ncjc Cutnik, S.-'), razred;
5. mesto: Katja Krzen, 1.-3. razred. Julija Kclečcvič, I .-3. razred
Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www. klub-ntk-logatec. si
Mateju Šfiligoj
Košarkarji še naprej uspešno
Košarkarski klub 2003 Logatec nadaljuje z uspešnimi nastopi in z igrami privablja vse več
gledalcev, ki spremljajo košarkarske tekme
Ekipa pionirjev je pravkar končala tekmovalni del sezone 2007, in to z izvrstnim rezultatom. Pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije je tekmovalo kar 79 ekip in sicer 43 v II. ligi in 36 v I. ligi, kjer je igrala tudi naša ekipa. V razmerju I I zmag in 7 porazov je ekipa Logatca uvrščena na skupno 14. mesto v državi, kar gre pripisati dobremu delu trenerja Bojana Vaupoliča, kije imel na seznamu naslednje igralec: Boruta Pcčkaja, Davida Milica, Zana Kogovška, Malica Urbasa, Jerneja Rupnika, Mateja Dobrovoljca, Matevža Dicinlja, Zana (iombarja. Domna in Klemna Brgleza, Matica Korošca, Martina Dolenca, Aleksandra Jovoviča, Larsa .le-rančeta ter Krištofa in Lovrenca Portuna. Z doseženim rezultatom smo si tudi v prihodnji sezoni, ki se bo pričela marca 2008, zagotovili nastope v prvi ligi.
Kadetska ekipa v II. ligi niza same zmage in to z razliko med 20 in 60 koši, s čimer dokazuje, da sodi med najboljše ekipe v slovenskem prostoru. S podobnim rezultatom se lahko pohvalijo tudi mladinci, ki imajo sicer po devetih kolih en poraz, vendar vsi že čakamo 23. december, da se oddolžimo ekipi Kolpe za poraz z desetimi točkami razlike.
Svet nepremičnine Logatec članska ekipa, ki nosi ime po sponzorju, presenetljivo dobro igra v III. ligi. S štirimi zmagami in dvema porazoma zaseda trenutno tretje mesto na lestvici.
Pionirji A A 2003 na dnevu košarke 2007. loto: Tadej de (ileria
Ker pa igra v prvem delu doma le tri tekme in šestkrat gostuje, pričakujemo v nadaljevanju borbo za vrh, česar pred začetkom sezone nismo pričakovali.
Veseli smo zmag in iger, kijih izkazujejo naši košarkarji, veseli pa smo tudi podpore s Iribun, ki se vedno bolj polnijo, in morda ni daleč čas, ko bo moral Prenk (oskrbnik dvorane) postavili še dodatno tribuno.
Miran Lukman
Hrupno tudi v Žibršah
Na etapnem cilju v Žibršah.
Prvo oktobrsko soboto je deževno jutranjo tišino v žibrskem hribovju zmotila zavijajoča avtomobilska sirena. Pa k sreči ni šlo za nesrečo ali kako drugo silo. sirena je naznanjala le začetek ene od ekipnih dirk 4. rallvja Postojnska jama list. Stati etape Medvedje Brdo je bil v (iodoviču, cilj pa v Žibršah. Na stari je bilo prijavljenih preko sto posadk, vozilo jih je nekaj manj. Najhitrejši so progo prevozili v dobrih desetih minutah, ali s povprečno hitrostjo nad KO km na uro. Za lake dosežke pa m dovolj le dobro in hrupno vozilo, na cilju smo videvali ludi prepotene obraze posadk.
Dobrih 14 kilometrov ozke, deloma ludi makadamske Ceste, je zaradi številnih ovinkov predstavljalo ležko preizkušnjo tudi za najboljše mojstre volana. Kljub močnemu dežju pa je večina voznikov le zmogla trikrat v dnevu prevozili zahtevno etapo; Žibrše pa so zapuščali z razmeroma nepoškodovani avtomobili.
Besedilo in joto: Branko Rupnik
03 00
Iz sveta mladih
Ekošola tudi na Vrhu
V letošnjem šolskem letu seje Osnovna šola Rovtc priključila projektu »Ekošola kot način življenja«. Za sodelovanje v tem projektu seje odločila tudi Podružnična osnovna šola Vrh Sv. Treh Kraljev. Tako smo se odločili /a ločevanje papirja, za zbiranje plastičnih pokrovčkov (od sadnih sokov, vode za nakup invalidskega vozička) in za zbiranje izrabljenih tonerjev, kartuš in trakov.
V ta namen smo na šoli postavili škatle in zabojnike. K zbiranju plastičnih pokrovčkov, izrabljenih tonerjev, kartuš in trakov smo povabili tudi vaščane, saj se zavedamo, daje tovrstnega materiala v vsaki hiši vsaj nekaj. Namen projekta Ekošola
pa je tudi v širšem povezovanju šole s krajem. Zato sta pred šolo postavljeni dve škatli: prva za plastične pokrovčke, druga za izrabljene tonerje, kartuše in trakove. Tja lahko vaščani prinašajo plastične pokrovčke, tonerje, kadar želijo. Zbrani material pa lahko oddajo tudi otrokom, ki obiskujejo podružnično šolo.
Enkrat mesečno pa na oglasni tabli podružnične šole predstavimo podatke o tem, koliko pokrovčkov, kartuš in papirja smo zbrali. Tako smo v oktobru na šoli zbrali: 4 kg odpadnega papirja (z ločevanjem), 6 kartuš in 391 plastičnih pokrovčkov, v novembru pa: 2 kg odpadnega papirja, 9 kartuš, I trak ter 962 plastičnih pokrovčkov.
Tjaša Mahnič
Otroci za prihodnost
Mavričniki v skrbi za zdravje naše Zemlje
(K
o n
o.
n o rs
cr n —t
K> O O
Ljudje delamo z Zemljo, kot da je samo naša, kot da je samo za danes, da lahko z njo naredimo karkoli. Vsi nekako hitimo, vsi si prizadevamo za dobrine, razvoj, tekmujemo; eela vrsta stvari nam je pomembnih v življenju. Pozabimo pa na najvažnejše: na zrak, ki ga dihamo, na vodo. ki jo pijemo, na zemljo, ki nam daje vse tisto, kar potrebujemo v življenju. Zrak je onesnažen s toplogrcdnimi plini. Zato se zemlja, ozračje in morje segrevajo, zaradi česar prihaja do vedno več naravnih katastrof, do ekstremnih vremenskih pojavov. - Zemlja nas opozarja. Opozorilo je resno in ga ne smemo preslišati.
Otroei imajo veliko razlogov, da nas opozarjajo na to, saj je pred njimi še celo življenje. Zato delujejo tako, da si privzgojijo prijazen odnos do okolja, da bodo cenili naravo, ki ni za stalno zagotovljena, tako sc narava žc opazno spreminja in toliko bolj resna postajajo opozorila. Velika odgovornost vseh nas pa je, da res predamo otrokom takšen planet, da se na njem da bivati, lepo živeti.
Učenci POŠ Rovtarske Žibrše smo sc v letošnjem šolskem letu vključili v mednarodni projekt, ki ga je pripravilo norveško podjetje Enova v sodelovanju z ApE, d.o.o., v Sloveniji. Projekt obravnava najbolj vročo temo današnjega časa podnebne spremembe, učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije in transport. Ob energijski zgodbi »Mavričniki« (v izvirniku Regnmakerne) bodo učenci spoznali vzroke za podnebne spremembe ter izvedeli, da lahko tudi sami do določene mere vplivamo na svojo prihodnost
Kdo smo mavričniki?
Mavričniki    smo vedoželjni,
zanimajo nas nove ter drugačne stvari. Mavričniki skrbimo tudi za druge, jim pomagamo, skrbimo za naravo in zdravje našega planeta. Smo zelo pametni vemo veliko več o energiji, okolju in klimatskih spremembah kot večina ljudi. Prav tako pa sc zavedamo, da jc znanje moč, ki jo bomo potrebovali pri oblikovanju svoje prihodnosti.
Topla greda vse bolj oklepa življenje na Zelmlji.
Kaj načrtujemo letos?
Posaditev drevesa. Branje knjige Mavričniki. Likovne, literarne in glasbene stvaritve. Ustvarili bomo svoj slogan. Skrbeli bomo za varčno rabo elektrike, vode, papirja. Očistili bomo svoj kraj. Obiskali bomo logaško in vrhniško komunalo. Ločeno bomo zbirali odpadke. Postavili bomo koše za smeti, uredili šolsko okolico. Koristno bomo uporabljali odpadni material. Naučili sc bomo Eko igrico. Izdali bomo šolski časopis MAVRIČNE DROBTINICE. S svojim delovanjem bomo ozaveščali tudi druge: sorodnike, prijatelje, znanec...
Naše aktivnosti so se začele že v septembru s sajenjem drevesa, nato smo dočakali knjigo Mavričniki. Ko smo se ob
branju v mislih sprehajali po pravljični deželi Joni j i, ki ji grozi naravna katastofa, se je katastrofa zgodila čisto blizu nas. Takrat smo čutili z vsemi otroki in drugimi prebivalci Železnikov in bližjih krajev. Solidarnost in podporo smo izrazili tudi z denarnimi prispevki, ki smo jih zbirali na šoli. Učenci so se v akciji izkazali kot dobrosrčni, občutljivi in zelo velikodušni spričo stisk drugih. Veseli me, da vzgajam generacijo mavričnikov, ki znajo v težkih trenutkih izkazati svojo solidarnost in pomoč sočloveku.
Nekaj nasvetov za vse nas.
Luč naj samo lam gori, kjer ti H! Če je televizor, računalnik v sobi sam, naj ne bo prižgan. Popolnoma izključi naprav, to pomeni, da ne sveti več nobena lučka. S pravim izklapljanjem lahko zmanjšamo porabo električne energije do i %. Ce bi vsi tako ravnali, bi lahko izmed vsakih 20 elektrarn eno zaprli, s čimer hi pripomogli k ohranjanju naravnih virov in zmanjša/i onesnaženost. Ne suši perila v sušilniku, če sije sonce! Ne stoj pred odprtim hladilnikom. Tvoj hladilnik je alergičen na tople jedi.
Nato smo se lotili raziskovanja porabe električne energije doma in v šoli. Ugotovili smo, da naše družine porabijo povprečno 422 kwh električne energije na mesce, ob čemer proizvedemo 198 kg C02, kar nanese na leto kar 2,4 tone C02. Vendar to še zdaleč niso vsi izpusti, ki jih nosimo v naših toplogrednih nahrbtnikih. Zato smo sc odločili, da bomo z elektriko varčevali in še naprej spremljali porabo.
Ne čakajmo na jutri. Začnimo ohranjati okolje danes. Podajmo si roke. Hodimo mavričniki!
Ana Zakelj
Pišejo najmlajši
m mm
Srce Slovenije polno kulture
V petek, 26. oktobra, je potekala prireditev s podelitvijo pri/nanj v okviru natečaja »Kulturna šola leta 2007«. Organizatorji so za prizorišče tega zaključnega dejanja izbrali središče oz. »srce« Slovenije Vače pri Spodnji Slivni. »Srce« Slovenije lahko tO lokacijo imenujemo zaradi neposredne bližine OEOSSa geometričnega središča Slovenije. V tem majhnem kraju sejc zbralo veliko kulturnikov iz osemnajstih najbolj kulturnih šol Slovenije; mednje spada ludi naša OŠ X talcev.
Kljub temu da vreme ni bilo naklonjeno organizatorjem, so ti svoje delo opravili zelo dobro. Pod streho so spravili vseh osemnajst predstavitev: od citrarjev, razstave likovnih izdelkov, trebušnih plesov, folklornih skupin pa do predstavitve začetkov bralne značke in plesalcev hip hopa. Našo šolo je s predstavitvijo raziskovalne naloge Kozolci v Logatcu zelo dobro predstavila Manca Jurca.
Po koncu predstavitev smo lahko videli bogat spremljevalni program. Kmalu za tem pa je napočil trenutek, na katerega smo vsi nestrpno čakali: razglasitev najbolj kulturne šole leta 2007 in prejemnikov ostalih priznanj. Kljub temu da naša šola ni osvojila prestižnega naslova (naslov je odšel na Štajersko v OŠ Prcž.ihovcga Voranca), smo sc zelo razveselili nominacije za odličnost pri varovanju kulturne dediščine. Slednje nam je pokazalo, da delamo v pravilni smeri ter da se kullurnosl razvija tudi v Logatcu.
Malo premraženi smo se odpravili še na GEOSS. Tam smo si ogledali številne zastave in državne simbole, videli pa smo tudi blok iz različnih apnencev, kijih lahko najdemo v naši deželi.
Prireditev je bila za našo šolo zelo uspešna. Upava, da bo prihodnje leto prav tako, če ne še bolje.
Barbara Kompan in Klara Nagode, 9.a
Policist na obisku
Sredi oktobra je na našo šolo prišel policist. Oblečen je bil v policijsko uniformo, /a pasom je imel pripeto pištolo in lisice, imel pa je tudi solzivec. Najprej smo se pogovarjali o varnosti v prometu. Veliko nam je povedal tudi o uporabi avtomobilskega sedeža. Ogledali smo si policijski trikotnik. Izvedeli smo, da otroci ne smejo voziti vozil (niti traktorja!), dokler nimajo vozniškega izpita. Kadar pa vozimo kolo, moramo nositi kolesarsko čelado. Najbolj mije bil všeč solzivec.
Vsi hi radi bili vklenjeni.
Nejc, 4. razr. POS Vrh
Od blizu z našimi najljubšimi igralci
Zagotovo je vsak izmed vas že slišal za večkrat z Viktorjem nagrajeno humoristično serijo Našo malo kliniko. Zelo malo pa je srečnežev, ki si lahko ogledajo zakulisje snemanja. Učenci medijske vzgoje smo se prvega ponedeljka v oktobru odpravili na to neponovljivo dogodivščino.
Po ogledu snemanja NMK.
Ob prihodu na lokacijo snemanja nas je vodja snemanja pozdravil / nasmehom in nas pospremil v notranjost zgradbe. Znak "Tišina" na vhodu nas je že na začetku obiska opozoril, da mora biti med snemanji posameznih kadrov »smrtna tišina«.
Naš glavni namen obiska je bil, da bi spoznali delo snemanja od posnetega kadra do 45-minutncga dela serije. Učenci smo izkoristili priložnost in igralce povprašali o njih to ali ono. Podatke pa smo si skrbno zapisali. Na obisku snemanja smo se tudi veliko smejali, saj je igralska zasedba tudi v resničnem življenju tako humorna kot na malih zaslonih.
Med našimi pogovori so igralci našli dovolj časa za učenje teksta na pamet. Naučeno besedilo jim je prišlo tako »v kri«, da so med resničnim snemanjem zelo veliko improvizirali. Prav zaradi lega, ker besedilo ni bilo dobesedno, je bil kader posnel zelo spontano in resnično.
Pri snemanju pa ne sodelujejo samo igralci in režiser. Zelo pomembna člena ekipe sta ludi garderoberka in maskerka. ki poskrbita, da so igralci oblečeni kadru primerno in da se pod lučmi ne svetijo.
Bližali smo se koncu našega obiska. Vsak izmed nas se je slikal s svojimi najljubšimi igralci, posebno veseli pa smo bili njihovih avlogramov. ki nam bodo oslali za trajen spomin. Nastala je še zadnja    »gasilska« in že smo bili na poli domov z nasmehom na obrazih in skricami vočeh.
Barbara Kompan, 9.a, OŠ S talcev
Novi asfalt	
Asfaltirali so novo cesto, ki popelje nas v mesto. Vašćani vsi so rekli: UAU, saj naš avto ne bo več poskak'val.	Vsi vozniki tovornjakov, motorjev, avtov in koles -ne igrajte se junakov, bodite previdni res
Kombi vozil bo hitreje, švignil mimo žive meje. Zajčki hitro skrijte se, da vas kdo povozi ne.	Srečno vožnjo, srečno pot po asfaltu brez nezgod -vam učenci zaželimo in se z vami veselimo. Učenci 4. in 5. razr. POŠ Vrh
D jO
C
o
o
C
n
NJ
Ne nazadnje
Bralci pišejo
Štipendijska shema Notranjsko-kraške regije
Odgovor na vprašanje bralke M.Z.
Regijska štipendijska shema je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo, skladno z zakonom na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij v Sloveniji. Postopek vključevanja v shemo je določen s Pravilnikom o izvajanju enotnih Regijskih štipendijskih shem (v nadaljevanju RŠS), ki so ga sprejeli direktorji subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni.
Postopek vključevanja v shemo vsebuje poziv pravnim osebam javnega ali zasebnega prava, fizičnim osebam s sedežem ali poslovno enoto na območju posamezne razvojne regije, ki mu je bila podeljena pravica do vključitve v RSS, saj se štipendije iz RŠS dodeljujejo dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo oz. izrazijo interes, opredeljen v vlogi na javni poziv, glede na obseg razpoložljivih javnih sredstev, prioritetno pa za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni razvojni regiji. Obenem se razvojne potrebe usklajujejo tudi na podlagi liste lokalne deficitarnosti poklicev, ki jo objavlja Zavod za zaposlovanje.
Bralci pišejo
Spoštovani gospod Stefančič!
Z zanimanjem sem prebral Vaš komentar z naslovom "Kdo postavlja jaslice", ki ste ga objavili v Logaških novicah 16. novembra. Zelo mi je bilo všeč, da sle opazili, da bom prvi predsednik R Slovenije, ki l. 1991 ni podpisal deklaracije za mir.
Odločitev glede deklaracije za mir je bila pomembna. V tistem času je bilo precej ljudi, ki niso razumeli implikacij svojega podpisa deklaracije, pa tudi takih, ki so se odločali nastopaško, in seveda, tudi kakšni ciniki bi se našli. Mnogo (večina) podpisnikov je iskreno verjelo v pozitivni učinek deklaracije, kar pa je bila iluzija. Moja opredelitev, da deklaracije ne podpišem, za razliko od mnogih prijateljev, ki so iskreno verjeli v njen pozitivni učinek, je bila premišljena in v skladu s listini, kar sem dopovedoval ves čas: Ejeklivonsol je ključna in efektivnosl bo treba izbojevati z orožjem, z diplomacijo in z gospodarsko/finančno stabilnostjo. To se je tudi pokazalo kol edino realno, in na srečo, smo bili sposobni takšno podlago neodvisnosti tudi vzpostaviti.
Sedaj pa bomo našo neodvisnost razvili v nove kvalitete.
Lep pozdrav in veliko uspehov
Danilo Tiirk
Opravičilo
Avtor risbe »Drža nekdanje obcestne povezave« v prispevku Od vprege do traktorja v prejšnji številki Logaških novic je Lovrenc Erker. Za nehoteno izpuščeni navedek se avtorju opravičujemo.
Uredništvo
Za to šolsko leto so se štipendije iz RŠS podelile na podlagi razpisa, ki ga je objavil nosilec Razvojna agencija Notranjsko-kraške regije RSS v poletnih mesecih, in sicer za tiste vrste in področja izobraževanja oziroma izobraževalnih programov, za katera so podjetja, ki so pridobila pravico do vključitve v RŠS izkazala potrebo. V naši občini sta bila to podjetje KLI Logatec z razpisom 15 štipendij in Občina Logatec z eno štipendijo, in sicer za študenta medicine.
Na podlagi izraženega interesa podjetjih in ustanov je razvojna agencija v medijih (Notranjsko kraške novice, splet, itd.) objavila javni razpis za dodelitev štipendij, ki je bil odprt do K), oktobra 2007. Nanj se je prijavilo preko sedemdeset prosilcev, katerih vloge je pregledala Komisija za štipendiranje; nato so vloge pregledali še predstavniki podjetij, bodoči delodajalci, ki so obenem sojinancerji štipendij. Skupno število štipendistov Notranjsko-kraške regije za šolsko leto 2007/2008je 49.
Presojo o tem, ali sle mladi premalo ozaveščeni glede lega, pa spoštovana bralka, prepuščam Vam.
Janez Nagode Župan Občine Logatec
Spoštovani prijatelji in prijateljice logaških godbenikov, tisti, ki nas že poznate in tisti, ki nas boste šele spoznali,
kot vsako leto, nam je tudi letos v veselje, da vas lahko povabimo na naš
tradicionalni božično-novoletni koncert,
ki se bo letos zgodil v petek, 28. decembra 2007, ob 19h v Športni dvorani v Logatcu Dirigiral bo Marjan Grdadolnik,
orkestru pa se bodo ob izbranem programu pridružili tudi odlični solisti PROGRAM KONCERTA
Ai.....i Copland:
FANFARE ZA PREPROSTEGA ČLOVEKA Anionih DvoiVik. arr I Nehyns: SLOVANSKI PLES It I,Op. 46 Jcrry H. Bilik:
CONCERTINOZAAL1 SAKSOFON IN ORKESTER Luka Loštrek, alt saksofon Mode« Petrovič Musorgski, arr. J. G. Mortimer: \ II.IKA VRATA KIJEVA i/ Slik / rtzitavc Giacomo Puccini, arr. NN: NESSUN »ORMA. arija i/ liiranriota t/jii: Parasitt, tenor Hedfich Smetana, arr. J. Cacavas in R. M. Rogcrs: VI,TAVA, simfonična pesnitev iz Moje domovine Franz Lchar, arr. I). Prezclj: VTLJINA PESEM, arija i/. Vesele vdove Reheka Hren - Drugolii', sopran (lian Prince: SAMBANDA Bojan Adamič: NE GLEJ NAZAJ, SINE Robtrl Albreht, trobenta Slavko in Vilko Avsenik. arr. H. Adamič: SPOMIN Franz Lehar, an I) Prezelj VESELA VDOVA, arija i/ Vesele vdove lieheku Hren - Drugolič, sopran in Aljaž Parasin. tenor Jože PrivSek, arr. P. Kuharic: SILVESTRSKJ POLJUB Tanja in VadjaCeme, tamburici I >i 11 it 11 Sostakovič, an A. Waignein: DRUGI VALČEK iz Sutte za plesni orkester Michčl Smccts: ALGARE11 Seveda je moč računati tudi na kakšen dodatek, (info tudi na www.podba-loqatec.si Lepo vas pozdravljamo vaši godbeniki in vam želimo obilo vsega dobrega v prihajajočem novem letu 2008!
Ne nazadnje
Iz doma starejših
Dan odprtih vrat in odprtih src
V o oktobru smo imeli v našem Domu starejših »dan odprtih vrat«. Povabljeni so bili različni gostje, tudi svojci. Lahko so si ogledali našo hišo od delovne terapije naprej. Gostje so bili vabljeni že dopoldne, ko so nas obiskali otroei i/ Miklavževega vrtca. V delovni terapiji so nekaj /apeli, šivali so mucke i/ blaga, mi pa smo jih pogoslili.
Popoldne se je nadaljevalo v dvorani v tretjem nadstropju. Na prireditvi je bilo veliko stanovalcev in njihovih svojcev. Dvorana je bila kar polna. Obiskal nas je ludi poslanec v Državnem /boru Stanislav Brenčič /. ženo. Se posebej smo se razveselili našega zdravnika dr. Jožeta Skvarča, ki ga imamo stanovalci zelo radi, saj je z nami zelo prijazen.
V dvorani so najprej zapeli naši pevci. Uvodni govor jc imela naša direktorica Helena Prime. Vse skupaj pa je povezovala naša stanovalka Ida llroval. Sostanovalki Šuc in Mikuž ter sostanovalec Aih so igrali na harmoniko. Nato so nam stanovalci zaupali nekatere življenjske dogodke. Andrijana Zavodnik in .la-kobina Meden sta uprizorili skeč. ki gaje Andrijana sama spisala. Božičcva je zaigrala na orglice, za konec pa smo vsi skupaj še eno zapeli. Bilo je kar pestro in lepo. ludi naši svojci so bili zelo zadovoljni.
Ne smem pa obiti našega osebja; po vsej hiši so lepo uredili. Vsa nadstropja so bila okrašena z jesenskim listjem, pridelki in cvetjem. Še posebej velja pohvaliti naše kuharje, ki so napekli razno pecivo. Po vseh oddelkih so postregli s sadjem in pecivom. Sploh pa gre hvala vsem, ki so vse tako lepo pripravili.
Ivanku Pečenih
Občina Logatec, KS Naklo in ID Logatec
vas vabijo na programsko pester
sprejem Božička na ploščadi pred Narodni dom v nedeljo, 23. decembra ob 16.00 uri.
Božiček bo obdaril najmlajše in razglasil najboljše postav Ijavcc snežakov.
Tekmovanje V postavljanju snežakov se prične pred Narodnim (lomom ob 13. uri. Prijave skupin z največ tremi člani in starostno omejitvijo 15 let/osebo
lahko oddale najkasneje do petka. 21 decembra do IX. ure, in sicer na elektronski naslov: tdlogateC@gmail.COm.
/.a pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
V primeru pretoplega vremena tekmovanje odpade. Informacije: 01/7590 633, 041 690 496, 0.31 .370 469
Iz doma starejših
Od martinovanja prek adventnih venčkov do Gorenjskega muzeja
Tudi letos smo imeli v našem Domu martinovanje. Direktorica Helena Prime nam je za uvod namenila nekaj pozdravnih besed. Otroci iz osnovne šole Rovle so nam zapeli. Na plesišču pa je bilo letos opazili manj plesalcev kot lani. Nekaj je. žal. že pokojnih, drugim se je zdravje poslabšalo, nekateri pa že v Dom pridejo z večjimi težavami. Toda kljub vsemu jc bilo prijetno ob poslušanju dobre glasbe in petja. V kuhinji so se spet potrudili in pripravili razno pecivo, pa tudi pijače ni manjkalo. Za konce pa nas je presenetila še naša strežnica Renata v preobleki Helene Blagne, ki nam je /apela nekaj pesmi. Zadovoljni smo bili prav vsi.
V mrzlih poznojesenskih dneh smo imeli tudi delavnico »izdelovanje iz gline«, ki jo je vodila I ,učka Šičarov, ki je svojka ene izmed naših stanovalk. Delavnice se je udeležilo kar nekaj naših sostanovalk; bilo je zelo ustvarjalno in prijetno. Preti bližajočimi se prazniki smo v Domu kot vsako leto izdelovali adventne venčke. Naše pomočnice v delovni terapiji so tako zelo pridne, da so same priskrbele ves potrebni material. V delovni slupim je bilo kar nekaj zelo spretnih sostanovalk. Tisti, malo manj spretni, pa smo uživali v gledanju.
/;/ napletli so se udventni venčki.
Zadnjo sredo v novembru je v Domu gostoval Gorenjski muzej. Kustos Marko Ogris, prijazen gospod, nam je pokazal fotografije, več predmetov pa je imel kar s seboj. Videli smo na kakšno podlago so nekoč pisali in kakšna pisala so imeli, ogledali smo si ženski nakit, svečnike, avbe, kolovrat in druge zanimive reči. Prav lako nam je pokazal konjski rep. iz kakršnega so nekoč izdelovali sila. Posebej zanimiva je bila skrinja, kakršno so imeli včasih pri vsaki hiši. Tega se spominjamo tudi mi. Del bale jc bila ludi zibka, enake barve kot skrinja. Ogledali smo si starinski grob. v katerega so svojci dali pokojniku vse, karje nosil. Celo jedi, ki bi jih potreboval. Potem smo videli sobo s priborom za umivanje, kakršne so imele bogate družine. Sicer pa so se v tistih časih bolj malo umivali. Šele s pojavom zdravnikov so prišli ljudje do potrebe po umivanju. Ogledali smo si še izdelke iz gline: razne vrče. sklede in še marsikaj.   Vse jc bilo prav zanimivo
Ivanka Pečnik
Ne nazadnje
Zahvala
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spali, v sen večni potovali, ko zivlpn/e fe zaklpc. < no.
Ladislav Dodič
Ob boleči i/gubi moža, atija in brata sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam V težkih trenutkih nesebično pomagali, izrekli sožalje ter darovali evetje in sveče.
Posebna zahvala župnikoma Dragu Šenčurju in Jaku Trčku za lep mašniški obred. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, pevcem, društvu invalidov, zdravnici Darji Modic Likar, patronažni sestri Indiri ter vsem ostalim, ki sle ga pospremili na zadnji poti.
Žena Manica z otrokoma ter vsi žalujoči
Zahvala
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman le išče; solza, žalost, bolečina le zbudila ni.
ostala je praznina, ki boli.
Andrej Lukan
iz llotedršicc •30.4.1940 +10.11.2007
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, za podarjeno evetje, sveče in maše. Zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma Logatec, gospodu župniku Srečku Turku, moškemu in cerkvenemu zboru iz llotderšice, gasilcem in pogrebnemu zavodu Menart. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Zahvala
o
'K &: tz>< ?r n
o n
o.
n o
CT"
K) O
Franci Koder
31.1.1929-8.9.2007
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ste se tako lepo poslovili od pokojnega Francija.
Hvala župniku Srečku Turku, pevskemu zboru ter pogrebnemu zavodu Menart.
Hvala za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči žena Vera, hčerki Sonja in Nuška z družinama
w
Se dva tedna - in vse bo
drugače!
t
Silvestrovo. Čas okoli novoletnih praznikov zna biti velik dvorezen meč. To je namreč zelo čustveno intenzivno obdobje, ko vsi od vseh pričakujemo toplino, sprejetost, darila, nasmehe, pravljice. Pa ni vedno tako. Nekaj malega naredijo mediji, nekaj dodajo predpraznične okrasitve, ki nas na minljivost starega leta spominjajo že od novembra (prezgodaj), nekaj pa mi sami, ko preveč pričakujemo. Marsikomu so novoletni prazniki zato mukotrpni in bi raje videli, da jih ni; le da bi ostali dela prosti dnevi.
A prazniki so namenjeni praznovanju. Če se jih lotimo z majhnimi in dosegljivimi cilji, ki jih stopnjujemo, lahko postanejo prav prijetni. Skoraj vse, kar potrebujemo, je volja in nasmeh. Na silo se smejati sicer čez. čas pripelje do boljšega počutja, vendar je veliko boljši spontani smeh.
Kako se ob vsej množici opravil in pritiskov človek sploh lahko spontano smeje?
Vzemite si uro in pol zase in pridite k nam v Narodni dom. Resda, zna biti silvestrski večer že pošteno napolnjen z druženjem, večerjo, plesom, a vseeno. Dobra ura smeha vas bo sprostila. V veliki dvorani Narodnega doma se bo ob 19. uri pričela tradicionalna silvestrska predstava. Letos bo to Agencija za ločitve, romantična komedija, v kateri briljirata Nataša lič Kal i -jan in njen soprog Gašper Tič. Predstava se bo končala ob 20.15, sledila bo zdravica, in dobre volje se boste lahko odpravili novim dogodivščinam naproti.
Vstopnice so od začetka decembra na voljo v Logatcu, in sicer v Turistični pisurni Naklo, v Knjigarni DZS na Tržaški 19 in v Knjigarni DZS na Tržaški .i. Dodatne informacije: rena-ta.gutnikfafogatec.si. Penala Outnik
Ne nazadnje
Napovednik prireditev
Torek, 18. december, ob 17. uri. Narodni dom Logatec NKKDO JE IMEL PRSTE VMES  otroška Igrica Berte Golob Org. in info: Društvo mladinski center sv. Nikolaja Logatec, Kati Dolenc, 040 749 747
Torek, 18. december, ob 19. uri. Dvorana Glasbene šole Logatec 3. NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE LOGATEC v šol. letu 07/08 Org. m info: Glasbena šola Logatec,01/7590 730
Sreda, 19. december, ob 17. uri, Velika dvorana Narodni dom Logatec BOŽIĆNICA   recitacije, pesmi in ples otrok Miklavževega vrtca Org in info Miklavžev vrtec, miklavzev.vrtec(tf)guest.arnes.si, 01/7509-440
Četrtek, 20. december, ob 16.30, Knjižnica Logatec MUCA COPATARICA NA OBISKU PRI URI PRAVLJIC
Org in info: Knjižnica Logatec, 01/7541-722
Petek, 21. december, ob 10. uri, Narodni tlom Logatec GLEDALIŠKA IMPROVIZACIJA  dan dejavnosti KI) 8. in 9. razreda OŠ 8 talcev Org. in info: OS 8 talcev, Logatec brcznikarft/guesl.arnes.si
Sobota, 22. december, ob 19. uri. Narodni doni Logatec LETNI KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA LOGA11 <
Org. in info: PD Logatec, Toni Jerina, 031 769 448
Sobota, 22. december, ob 21. uri, Kulturni dom llotedršica VESELI DECEMBER V HOTEDRŠIC1   koncert skupin: Zablujena generacija, Adijo kultura, Abstrakt, Nol yet. Dr. Freud D.l Org in info: ŠD llotedršica, 051 323 274
Sreda, 26. december, ob 19. uri, cerkev sv. Nikolaja Logatec BOŽIČNI KONCERT   20 let Adoramusa Org in info: Kud Adoramus, 031 30 66 99
Četrtek, 27. december, ob 19. uri, avla OŠ Tabor Logatec PUSTI SONCU V SRCE   koncert Mladinskega pevskega /bora OŠ lahor / gosli Org. in info: OŠ Tabor, KD Tabor /7590 - 850/040 649 468
Petek, 28. december, ob 19. uri, športna dvorana Logatec BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC  s solisti Luka Loštrek   saksofon, Rcbcka Hrcn-Dragolič-sopran, Aljaž Farašin - tenor, Robert Albreht   trobenta, Vid Pupis   klarinet in Tanja Četne tamburica Org in info: KD Pihalni orkester Logatec, 041 585 525. godba.logatec(«jkabelnct.net
Ponedeljek, 31. december, ob 19. uri, Narodni dom Logatec AGENCIJA ZA LOČITVE   ljubezenske komedije Andreja Jclačina; silvestrska predstava občine Logatec. Gostuje Gledališče Koper. Režija: Kalja Pegan. Igrata: Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič. Org. in info: Občina Logatec, 01/ 7590-633, ieiiata.gutiiik(</logatec.si
Nedelja, 6. januar 2008, ob 18. uri, Narodni dom Logatec PRAZNIČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE LOGATEC
Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730
I programu lahko prnlc do spremembe. Novosti bodo sproti objavljene na spletnih straneh občine Logatec www. ohcina-logatcc.com Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec. Tržaška cesta 15. 1371) Logatec, renala
gutnik@logatec.$i/tel: lil 7590 633.
Ne nazadnje
Staro leto že je mimo; čas je, da si zaželimo zdravje, mir, ljubezen, srečo. Vse, kar slabega to leto je prineslo, naj odide, dobro z novim naj le pride.
Spoštovani občanke in občani,
ob bližajočem se božičnem prazniku vam Slovenska demokratska stranka želi, da bi ga praznovali čim lepše, zbrani v družinskem krogu, polni ljubezni, miru in medsebojnega razumevanja. Novo leto naj vam prinese veliko zdravja in zadovoljstva ter prežene skrbi, ki so vas pestile v letu, ki odhaja.
Ker pa 26. decembra praznujemo dan samostojnosti
- praznik naše mlade in lepe države, za katero smo se odločili na plebiscitu, nam dovolite, da izrazimo željo, da bi nas tudi v prihodnje družila radost nad tem, da smo Slovenci in Slovenke.
Občinski odbor SDS
Vesele božične
praznike in
srečno, uspehov
polno 2008
vam želi
Vojko in Rozi Panič, s.p. Medvedje brdo 6, 1373 Rovte Tel.: 01 750 11 86, 041 778 839 E-mail: vojko.panic@email.si
OKRCPčevainica pizzeRiaa
Ure pravljic
Knjižnica Logatec: ob četrtkih   ob 16.30 uri. Krajevna knjižnica Rovte: ob četrtkih   ob 16. uri
Tudi v Logatcu zanimanje za grafiko -delavnica Ex-libris
Logaška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je 11. decembra 2007 v sodelovanju z Društvom prijateljev otrok in mladine organizirala grafično delavnico za odrasle. Na Notranjski 14 je vladalo sproščeno in ustvarjalno vzdušje. Osem ljubiteljskih likovnikov je pod vodstvom mentorice Mihaele Žakelj Ogrin pridobivalo nova znanja iz bogate zakladnice grafične umetnosti.
Logaška izpostava .ISKD je lelos razširila likovni program izobraževanja in posegla tudi na področje grafike. V sodelovanju z DPOM je razpisala delavnico   Kx-libris. Delavnica je bila namenjena odraslim ljubiteljem umetnosti, vzgojiteljem, učiteljem   vsem, ki so se želeli bliže seznaniti z umetniško grafiko, njenimi vrstami in izraznimi možnostmi, ki jih posamezna tehnika omogoča, ali svoje znanje osvežiti in poglobiti. Predvsem pa tistim, ki se ne zadovoljijo zgolj s teorijo, temveč svoje znanje radi preizkusijo v praksi.
V torek, 11. decembra, seje v sejni sobi na Notranjski 14 v Logatcu zbralo osem likovnikov: Vesna Stražišar, Janja Kralj, Natalija Zidanic, Tca Sirca, Janez Ovsec, Betka Jesenko, Barbara Logar in Dušan Mihelčič. Mentorica, žirovska umetnica, kiparka in grafičarka, profesorica Mihaela Žakelj Ogrin je vsem prisotnim razdelila učno gradivo, ki gaje pripravila v ta namen. Udeleženci so ob njenem predavanju spoznali glavne teoretične osnove umetniške grafike s poudarkom na mali grafiki. Seznanili so se z vrstami tiska in osnovnimi tehnikami umetniške grafike. Ob praktičnem delu pa so preizkusili postopek grafičnega ustvarjanja in spoznali razlike med reprodukcijo in avtorsko umetniško grafiko. Idejne zasnove svojih osnutkov so prenesli na grafično ploščo, izdelali matrico za miniaturno grafiko ter samostojno odtisnili ex-libris v tehniki linoreza. Nekateri so uspeli napraviti celo barvni linorez, pri katerem je potrebno za vsako barvo pripraviti drugo matrico, vse barvne plošče pa so odtisnili na isti grafični list. Naučili so se tudi pravilno označiti grafične liste, kar je pomembno za vrednotenje grafik in posledično tudi cene posameznega lista.
Zora
Za praznike pomagamo
Dobrodelna akcija poteka uspešno
Z veseljem sporočamo, da se je do srede decembra v okviru dobrodelne akcije zbralo 2.407.- evrov. Med dosedanjimi donatorji, ki se jim za velikodušnost iskreno zahvaljujemo, so:
ANDREJ ZELENC, s.p., Hotedršica,
KNJIŽNICA Logatec,
PRIMOŽ PETEK, s.p., Logatec,
KOMUNALNO PODJETJE Logatec,
ALENKA GORZA JEREB, direktorica OU,
CENTER ZA SOCIALNO DELO Logatec,
OBČINA Logatec.
Darovana sredstva bomo namenili posameznikom in družinam v težjih življenjskih razmerah. Dobrodelna akcija bo potekala do konca letošnjega decembra. Vabimo vse, ki vam ni vseeno za stiske naših občanov, da jim s svojim darom polepšate praznike. Sredstva lahko nakažete na TR OZ RK Logatec, štev: 02025-0020135849, s pripisom ZA PRAZNIKE POMAGAMO. Alenka Gona Jereb, direktorica OU, Janez Nagode, župan
Ne nazadnje
"Si
»Furmani po cest9 gredo...«
Ob brskanju po starih fotografijah se mije pogled ustavil na fotografiji i/pred peideseiili let, ko so furmani dovažali na Vovkovo /.ago na Brodu hlodovino še /. volovskimi in konjskimi vpregami na težkih vozovih parizarjih.
Nekdunji furmani pred nekdanjo VolkoVO žago.
Besedilo Infoto: France Brus
V objemu tišine
SLIKARSKA RAZSTAVA MATEVŽA ŠKUFCA
Razstava krajin, impresij s Planinskega polja in okolice Logatca bo na ogled do konca decembra v kavarni Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Malevž Škufča (1961), gimnazijski maturant, zaposlen kol računalniški operater.
Slika od gimnazijskih let. l'o začetem študiju likovne pedagogike je svoje slikarsko znanje dopolnjeval pri akad. slikarju Savu Sovretu. Kasneje je nadaljeval s samostojnim slikarskim raziskovanjem.
O svojem delu pravi: »Moje slikarstvo bazira predvsem na racionalnem obvladovanju slikarskega prostora in kompozicijskih prvin. Pri reševanju slikarskih problemov izhajam iz skoraj klasične tonske osnove slikarske tradicije, ki v novejših delih prehaja V prelinjcno barvitost ekspresivnih barvnih nanosov. V razstavljenih delih iz ciklusa krajinskih slik poskušam podati osebno doživljanje in občutenje narave.«
Akad. slikar in likovni kritik Dušana Lipovec pa pravi: "Glavni domeni slikarstva Matevža Škulcc sla krajina in veduta ter tihožitje v olju in akrilu pa ludi v akvarelni tehniki. Predvsem v krajini je slikar izrazit realist, nadaljevalec izročila slovenskega poetičnega realizma v najboljšem slikarskem pomenu, kakršnega so gojili, denimo, Iranec Pavlovcc, Lvgen Sajovic, Lojze Perko ali France Godec."
Na martinovo z Golaž godbo
Na Martinovo soboto je Golaž godba (sekcija Pihalnega orkestra Logatec) v sodelovanju z Mercalorjevim eenlrom in kmetijo Rikot iz Domberka počastila ta veseli praznik. Fantje so »špilali in špilali«; obiskovalcem Mercatorja in drugače mimoidočim pa je bilo na ponudbo mlado vino z Vipavskega.
Goluž godha.
Teden dni pred tem pa se je Golaž godba predstavila z veselim muziciranjem tudi na eni izmed "osmič" v Selu na Krasu.
Slavko Albreht
Likovne »stvaritve« na nepravem mestu
Srečko Žerjav, pleskar iz Ljubljane, ki opravlja pleskarske storitve za Telekom, se je pred dnevi z barvo in čopičem spoprijel z grafitom na steni logaške pošle.
Grafitno »umetnijo« je trehu pospraviti.
Grafite srečamo po navadi vedno na nepravem mestu. Pač, ne moremo najti opravičila, da mladi sproščajo na ta način svojo potrebo po likovnem izražanju. Obstojajo številne delavnice, v katerih bi lahko mladi pokazali, sprostili in uveljavili svojo ustvarjalno moč s pršilom, barvami in čopičem brez vznemirjanj;! in hude jeze laslnikov stavb, okrašenih z grafitnimi »umetninami«.
Besedilo infoto: France Brus
O CN i—
-D
4» D
"O
ti o
C
ti
9S o _j
Ne nazadnje
h zgodb in dogodb
Stara baba lažeš, lažeš! - Janez Dolenc je bil coprnik - Kako škodiš ljudem ali jim tudi
pomagaš
Pozno večerna televizijska oddaja, ki jo je vodila Vida Petrovčič, me je spodbudila, da sem razmišljal, ali so pripovedi nekdanjih zimskih časov še živi ali so zamrli. Pa sem se domislil, kako sem v svoji mladosti pri sosedi Mokarjcvi Tončki rad poslušal nevsakdanje pripovedi o gorečih plamenih v Žibršah in drugod, predvsem v večernih urah. Manjkalo ni niti čudnega zvonjenja in odzvanjanja iz. različnih cerkva po obronkih Ravnika in Zibrš. Zvenelo je, kot bi se pogovarjali duhovi. Za nas otroke, ki smo pripovedi poslušali odprtih ust. pa je bilo vse to kar strašljivo. Ne nazadnje, soseda je znala vedeževati iz kart in poleg tega je trdila, da v Dolenjem Logatcu živi nekdo, ki ima coprniške bukve.
Misel me je vodila tudi do ene najstarejših Logatčank - Pucove Mici, ki je bila nekoč natakarica v gostilni Konzum, kjer je često poslušala pripovedi možakarjev, ki so hodili na deci ali dva in ob tem
marsikaj doživela. Tako sem se odločil za kratek obisk, ki pa je kmalu prerasel v obujanje spominov, saj sta se nama po naključju priključili še Marija (iorjanc in Minka Sirca.
Micin stari oče Janez Dolenc, ki je umrl leta 1903, je bil cerkovnik v Zapla-ni inje moral skrbeti za osem otrok. Ljudje pa so mu rekli coprnik, saj jc bil za tisti čas (konec 19. stoletja) med redkimi pismenimi ljudmi. Mici še vedno hrani njegove nabožne in coprniške rokopise. V njih je napisano, kako škodiš ljudem in živini ali jim tudi pomagaš. Skratka, mož je vedel marsikaj iz tedanjih časov. Naučil pa seje od gospoda župnika, ki jc svoj čas študiral medicino in je poleg medicine poznal tudi zdravilno moč rastlin. Ko sta tako z župnikom hodila po oddaljenih kmetijah, bodisi da sta ljudem nosila zadnjo popotnico ali ob drugih življenjskih dogodkih, je župnik mežnarju dajal življenjsko uporabne napo-
tke o domači medicini. Mežnar si je tako nabral bogato znanje o zdravilstvu, da so ga sčasoma imenovali kar coprnik.
Sploh pa so stari ljudje vedeli kar precej o zdravilstvu. In tako jc v razgovoru bilo povedano marsikaj, (iorjančeva Marija se spominja, kako so včasih zdravili ječmen na očeh. Potrebno je bilo krožiti pred očesom z roko in pri tem kričati: »Stara baba, lažeš, lažeš«. Pa spet, če je bila živina volčičeva (obolenje vimena mastitis), so jo poškropili s sečem, da je volčičnost prešla.
Prav svojevrstna pa je pripoved, kako se jc na sveti večer prikazal hudič Jamnikarjcvcinu Francetu. Koje ta stopil v razkrižje treh poti, se mu jc prikazal hudič in mu dejal, da ne bo več dolgo živel. Seveda, prav dolgo (kolikor je človeško življenje sploh dolgo v primeri z. večnostjo) ni živel.
Albin Cuk
o
7? Z3
P O.
O"
n
Sejem veselih novic in pričakovanj!
t
Konec novembra in začetek decembra se že začno dnevi otroškega pričakovanja in veselja - Otroci sporočajo Miklavžu, Božičku, pa dedku Mrazu vse polno svojih želja - Mnogo teh je
moč najti tudi na vsakoletnem Miklavževem sejmu
Letos so logaška društva, vrtci in šole pripravili 30. novembra po svojih paviljonih pestro izbiro razglednic, keramike in drugih izdelkov. Še najbolj so se prodajali adventni venčki, pa tudi okrepčila. Otrokom pa tudi starejšim je postregla slaščičarna Kljukec, ki je ponudila svoje dobrote: od potic do svojih znanih flancalov.
Na sejemskem prostoru je bilo moč srečati razstavljavce iz. vrtca Kurirček, osnovnih šol, iz skupine Nazaret; tuje bila tudi Miklavževa okrepčevalnica, pa tudi sadja je bilo na ponudbo, za kar so poskrbeli nekateri prodajalci iz sosednjih krajev in celo iz Celja.
Za živahno vzdušje pa je poskrbel Zdravko Debeljak, zbiralec starih glasbil, harmonikar in lajnar, ki je vrtel svoje skladbe in igral na harmoniko. Otroci so končno pričakali še poštarja, ki jim je natresel veselih novic in pričakovanj. Skratka, bilo je obilo navdušenega »otroškega živžava«.
Skratka, pravšnja priprava za Miklavžev prihod, ki ni bil več daleč.
A. Čuk
Na sejmu seje sejmarilo.
Foto: F. Bogataj
Logaške novice, glasilo občine Logatec: izdajatelj Občinski svet občine Logatec: odgovorni urednik Marcel Štefančič: grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopisje brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281
Ne nazadnje
ZAVAS.
ENERGIJA V POSLOVANJU
Smo eno vodilnih regionalnih podjetij na področju oskrbe z osebno varovalno opremo, inženiringa višinskih varovalnih sistemov in inovativnih storitev povezanih z oskrbo industrijskih kupcev. Družba je prisotna z lastnimi podjetji na trgih Slovenije in Hrvaške in sodeluje z večino vodilnih svetovnih proizvajalcev, ki jih zastopa na omenjenih trgih. Matična družba, ki ima v Sloveniji vodilni tržni delež, odlične reference med največjimi slovenskimi podjetji in stalno ter stabilno rast, vabi k sodelovanju nove sodelavce (m/ž), ki se bodo priključili našemu mlademu dinamičnemu timu.
Za naše skladišče V OBRTNI CONI V LOGATCU
iščemo
- VODJA SKLADIŠČA Pričakujemo:
• najmanj V. stopnjo izobrazbe,
• najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu,
• dobro poznavanje celotnega skladiščnega poslovanja,
• izkušnje z računalniško obdelavo skladiščnih poslovnih dogodkov,
• vozniški izpit B kategorije,
• delavnost, ciljno usmerjenost, samostojnost, samoiniciativnost, natančnost,
• sposobnost vodenja in motiviranja skupine ljudi,
• sposobnost organiziranja in koordiniranja dela v skladišču.
Glavne delovne naloge:
• vodenje, organiziranje in koordiniranje dela v skladišču,
• zagotavljanje nemotenega poteka delovnih procesov v skladišču in
pretoka blaga.
- SKLADIŠČNIK Pričakujemo:
• najmanj IV. stopnjo izobrazbe,
• najmanj eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu,
• poznavanje skladiščnega poslovanja,
• vozniški izpit B kategorije,
• delavnost, ciljno usmerjenost, samostojnost, samoiniciativnost, natančnost,
• motiviranost za izvajanje del v skladišču.
Glavne delovne naloge:
• samostojno izvajanje skladiščih del,
• zagotavljanje nemotenega poteka delovnih procesov v skladišču in pretoka blaga.
Nudimo zaposlitev za nedoločen (vodja skladiščaj/določen (skladiščnik) čas s poskusno dobo 6 mesecev, razgibano in zanimivo delo, urejen tim in prijateljsko ozračje, stimulativno nagrajevanje ter druge pogoje po dogovoru.
Prosimo, da prijave pošljete do 18.01.2008 na naslov:
ZAVAS d.o.o., za skladišče Logatec, Špruha 19, 1236 TRZIN
ali zaželjeno po elektronski pošti na naslovjobs@zavas.com. Vaše prijave bodo obravnavane zaupno.
Prodajni katalog: http://trgovina.zavas.si
^termoflor
TERMOFLOR d.o.o., Prisojna pot 11, 1360 VRHNIKA
T01 75081 50 F0175081 51
E info(a>,termoflor.si W www.termoflor.si
Smo proizvodno podjetje za izdelavo nadstreškov,
zimskih vrtov in predelnih sten.
Zaradi povečanja obsega dela in nameravano selitev v
IOC Zapolje Logatec, kjer se bo delo opravljalo,
želimo zaposliti sodelavca/sodelavko za delovno
mesto:
RAČUNOVODSKO-KOMERCTALNA DELA
Pričakujemo:
♦ Višjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri
♦ Dve leti delovnih izkušenj
♦ Poznavanje dela z Word in Excel
♦ Natančnost in zanesljivost
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas šestih mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Vabimo vas, da nam pošljete ponudbo z življenjepisom v petnajstih dneh po objavi na gornji naslov.
Objavljeno v Logaških novicah 19. decembra 2007
<YTERMOTOM
TERMOTOM d.o.o.. IOC Zapolje IV/9.1370 Logatec T +3861 75912 10, F +3861 75912 15, E info@termotom.si, W www.termotom.si
Smo podjetje, ki je že vrsto let specializirano za distribucijo in vgrajevanje raznovrstnih plošč, kot so polikarbonatne plošče LEXAN in Fastlock UNI. V našem programu najdete tudi visoko kvalitetne akrilne plošče ALTUGLAS. lepljene plošče BLIZZARD in ekološke pohodne plošče DECODECK.
Zaradi vse večje potrebe po strokovnem kadru vas vabimo, da se nam pridružite.
Zaposliti želimo novega sodelavca/sodelavko na delovno mesto.
VODJA PROJEKTOV m/ž
Izobrazba: gradbeni inženir ali tehnik.
Opis dela: koordinacija in vodenje projektov.
Zahteve: znanje Autocada in angleškega jezika, najmanj 3
leta delovnih izkušenj (tehnik: 5 let) na podobnem
delovnem mestu in vozniški izpit B kategorije. Zaželen tudi
strokovni izpit.
Ponujamo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja.
Prijave pošljite na naslov: Termotom, d.o.o., IOC Zapolje IV/6,1370 Logatec, najkasneje do 28.12. 2007.
Fotoobjektivnost
Javornikov kozolec sredi sesuvanja
Z izumrtjem Javornikovc družine iz Logatca jc bil zapisan klavrnemu propadu tudi ponos Javornikovc domačije - kozolec - simbol slovenske stavbarske kulture. Morda ni ravno najbolj na očeh občanom, ker jc skrit za občinsko stavbo in sosednjimi stanovanjskimi hišami.
Propadanje kozolca in tudi klavnice ter hiše z. nekoč daleč naokrog znano mesnico in prcdclovalnico mesa prav gotovo ni dedičem v ponos.
Starožitnosti požira čas.
Besedilo in folo: France Brus
S kolom zabito in s smolo zalito
Domače posebnosti - Sramežljivost.
Že nekaj mesecev, če me spomin ne vara, odkar so polepšali glavno cesto skozi Logatec, je tja na stran položena tabla, ki nas je opozarjala, kje vodi pot do logaške lekarne. Vogal Tollazzijeve hiše je postal nekakšno odlagališče 'odsluženih predmetov', tam je namreč poleg lekarniškega obvestila položena še neka druga tabla, ob robu hiše pa stoji menda odslužen, bogvedi če res, zaboj za smeti.
Pa se bližajo prazniki, morda se jim bodo pridružili ostanki razpočenih petard. Da bi le pokalo čim manj in da bi se znašli v odsluženem zaboju za smeti. Upajmo, da ne bo treba v lekarno po mazilo proti opeklinam.
KRAS
t-1 O
</5<
P.
o rt
cr n
>-!
Ki O O
-J
T*