\ $ Posamezna številka^ 1 krono. #TABOR* izhaja vsak dtn, mren nedelj« m p v* z »kov, ob 18. ari x d* umom naslednjega dne tei stane eeloSutno 180 K, polletno 90 K, cetr letno 45 mesečno 15 K. fcnseretf po »io^oTorn« Pri večkruttL objavi popust* Warov •« on upraT» -TABORA?« MAttIBOR, Juruičora ulica štor, L PObTHIjSrA PAVSA-LmSITA li ‘111111111111 ————g riTn~~Trrr~-in—mw&BxuBmwmatm mwwri^muuaBemBmmm erv »V«*-* dnnr«>mfVf *■ vmr+n '» S jj Posamezna številka: S ; 1 krono. ■; ; DBBDNJSTV 0 so naimja v Kuri- “) * bora, Jurčičeva ul. iu 4, 1. nad« m} 5 atropje. Teleiou iutonub. it. 270. j <» UPRAVA ko :mh.-ja ▼ Jurčičev* »J 5 uliciJ*t. 4, pritličji-, do*mo. Tele- J " on Mfc« 24. SHS poštnouekovni m* » Z čun fttev. 11.787. J « Na najro5ila bros denarja m U9 « « yxira, — Kokopiii se ue Tračajo. Z : s >»iiiiaaiiaiiiiiai«ii«itaiiii9 Leto: I. Maribor, sobota 4. decembra 1920 Številka: 83, !WWWviS D’ Annunzijeva vojna napoved Italiji. D’Annunzijev zastopnik odpotoval iz Rima. Sovražnosti so se pričele. Koroščeva kapitulacija*, Kvarnerski zapletijaj. Maribor, 3 decembra, Končno se zdi, da prihaja čas, ko bo končala slava kvarnerskega uzur-patorja Gabrijela D’Annunzia. Nad leto dni je minilo, odkar je ta pesnik je junak in pustolovec zasedel naš biser, našo Reko, o kateri pred njegovo zasedbo nihče ni d^mil, da pripade nam. Ko so prispele prve vesti o tem njegovem činu, smo se skCr malo razburili, toda kmalu na to smo se počeli smejati, češ, saj to je blazen pustolovec, ki bo moral itak iti in Reka bo naša, saj imamo londonski pakt, zaveznike in — Wilsona. Le prav majhno je bilo število onih naši hljudi, ki so stvar vzeli bolj resno ter se niso smejali, ker so vedeli, da je D’Annunzio poleg vsega svojega pustolovstva in komedijantštva tudi politik, ki zna računati. On je hotel Reko rešiti Italiji, za to jo je zasedel ravno v naj-kritičnejšem momentu, ko bi jo morala redna italijanska vojska zapustiti. Da ne bi bil poznal svojega naroda in da bi ne bil vedel, da ves ta njegov narod stoji za njim, bi tega ne bil storil. Računal je na moč naroda in ni se ura-čunal — narod je močnejši nego država, ki se mora narodu, ako ta hoče — ukloniti. Tako se je morala tudi oficijelna italijanska vlada ukloniti narodu, ki ji ni dopustil nastopiti proli D’Annunziju. Italijanska vlada tega ni smela, istotako pa tudi naša ne, ker v tem slučaju bi imela na hrbtu vso Italijo. Tako je D’Annunzio^mirno vladal na Reki nad leto dni in edino njegova ] zasluga je, da smo mi Reko v Santi Margheriti izgubili. D'Annunzio, pustolovec, komedijant in pesnik je — zmagal. Toda zmagal ni popolnoma, tudi on, kakor obe zainteresirani državi bi se moral zadovoljiti s kompromisom. O/i pa tega noče —značajnejši, nego sta Giolitti in Vesnič. Ali vse, ali nič!, To je njegOva parola. Za to tudi noče priznati rapallskega sporazuma. Po podpisu sporazuma, ki vsaj za nekaj let in vsaj za diplomate pomenja rešitev italijansKo-jugoslovenskega spora je pripadla Italiji težka in nehvaležna naloga, da napravi D’Annunzijevi aven-turi konec. V to jo sili prvič podpis, drugič pa tudi migljaj Pariza in Londona, ki tudi to zahtevata in čeprav prikrito, vendar še dovolj resno. Da bi se zadeva uredila brez hrupa, je rimska vlada poslala k ;D’Annunziju generala Caviiglio z na-| logom, da pregovori D’Annunzija, da mirno in prostovoljno zapusti Reko. Za ta slučaj mu je zagotovljeno »odpuščanje vseh grehov", kakor tudi njegovim arditom. Toda Caviglia ni imel uspeha, D’Annunzio" se rilFdal. Za tem je rimska vlada poslala D’Annunziju ultimat. Pa tudi na ta ultimat D’Anrun-zio ni odgovoril, pač pa je izdal proglas na svoje »podan^e*1, v katerem jih poziva na brambo pravic regence. V odgovor na to je sedaj Italija postavila proti Reki svoje čete, ki so že par dni pripravljene ter čakajo samo še na u^az, da se spopadejo z arditi. D’Annunzija pa tudi to ne plaši.»Od-redil je splošno mobilizacijo od 18. do Radivorj Hebar: Fran Albrecht: i Pesmi življenja. (Konec.) Iz svoje družbe pogleda ju tirane ter jih primerja s trpini: Mi črni in jaki in žejni in goli, vi, bledi slabili, bogati, oholi, fni. pladni solnca, vanj verujoei, vi, trudni lufii, pred njo bežeči, otroci cerkva in palač — Tem prvim, tem iz njogove družbe se je postavil na Čelo, tem je daroval «vojo pesniško moč: Moji ritmi, v dnu zemlje rojeni, v ognju Solnca in Luči nebeSke kaljeni, bodo kričali, ječali, vreščali in se krohotali. divjem pamfletu in pesmi visoki, v bolestnem razkošju in nežni tiSini in peli in peli in peli pesem rseb pesmi: bojni spev množice. In ko poje ta bojni spev umvfcice, gleu-v bodočnost: sanjam veliki potres, W zruši nad nami obzorja, bruhnejo narodov morju Podzemel.ska v »vet kakor kres . . Potres sanja, veruje vanj, pa priča- m paznanja. ,V ki Jbc jj. njega izšla nova postava brezpravnih in nova svoboda zasužnjenih. Ta potres pa bodo rodili samo uporniki in on in njegovi so uporniki, (so zarotniki: Mi smo zarotniki, ki smo se v duši zakleli, da ne poginemo, predno ne sine naš dan... Ta njihov dan bo rdeči Maj revolucije, katerega pleda s proroškimi očim ter ga slika svojim bratom: " Okna sveta na stežnj so odprta, že na iztoku je brizgnil sijrnal, kmalu, o kmalu v svet bruhne naš vati Kmalu, o kmnlu naš rrleči bo Maj svetu in narodom vsem cdroval ... * In tedaj: sredi sveta mi postavimo mlaj, rdeči bo prapor na njem plapolat. Pri tem se z vso globoko ljubeznijo m hvaležnostjo spominja onih. ki so pred ni m, prerlboritelji za to idejo žrtvovali, življenje. In njim pravi: hili ste maziljeni izbranci in svečeniki svojega poslanstva, ko ste zaznali, da od ene smrli on ne umre. kdor sto življenj živi! Oni čujejo te njegove besede ter mu odgovarjajo: — vstajamo! Polne proroškega molka naše neslišne besede šumi prek sveti. Padajo naia semena in — j|Ti, &vi sm$.M 99MP&0i* 60. leta, utrdil regenco ter je priprav-' Ijen sprejeti boj. Italija je sedaj* v za- j gati. Več nego jasno je, da na resnost spopada ž njim ni računala. D’Annun-zio pa je to vedel in se ni udal. Kaj sedai? Odrejena je blokada Reke, toda to D’Annunzija ne plaši veliko, takih .blokad" je vajen. Sicer pa ima tudi on brodovje *in ravno pred nar dnevi je to njegovo brodovje osvojilo nek laški transportni parnik z živili. Vprašanje je sedaj le, ali bo Italija ostala samo pri grožnjah, ali bo nastopila res tudi aktivno? Po izjavi Giolittija v parlamentu je to dvomljivo. Zdi se, da se boji naroda in da si tega ne upa. In vendar se mora, tu nekaj zgoditi 1 Kvarnerski zapletijaj postaja od dne do dne zanimivejši, upati pa je, da nam že najbližji dnevi prinesejo razjasnitev. Kakšna bo ta razjasnitev se ne da prorokovati. fšotaja in zunanja politika. * Kdo je strl klerikalizem ? Čeprav je vprašanje: Kdo je vrgel klerikalizem ob tla, samoobsebi rešeno in je bolj važna le resnica, da klerikalizem leži strt na tleh, vendar se izplača se zanimati tudi za odgovor na vprašanje: kdo je strl klerikalizem? Na to vprašanje nam dajo edino pravilen odgovor — NSSarji. V svoji »Novi Pravdi* z dne 30.' p. m. ugotavljajo: .Klerikalizem smo vrgli ob tla mi socij a 1 isti". Tako jel Zdi se nam, da se junakom vrinila v ta stavek pismena ali tiskovna napaka in bi bili morali reči »vrgli smoga mi narodni: socijalisti\ Je pa tudi mogoče, da smatrajo že v besedi „mi“ dovolj izraženo/ da ne sme nihče misliti na druge soci-jaliste, ki so priborili 12 mandatov proti le dvema narodnih socijalistov. Pa to še ni taka nesoča. Hujša nesreča posebno za junake NSSarje leZi v tej-le resnici: NSS in SLS sta bili v tej volilni borbi res kot mož in žena, a ne ločeno, marveč še le novo poročeni zagonski par. Dan pred volitvami so imeli na zaupnem sestanku SLS v Narodnem domu oficijelno .ohcet" ali gostijo; poleg g. Verstovška kot sta« rejšina za SLS je sedel g. Jarh kot starejšina za NSS. Že teden preje je blagoslovil ta zakon sam minister dr, Korošec na svojem shodu ž besedami: „0 NSS ne bom govoril, ker nam ne hodi v pšenico. Nas ne motijo, mi tudi: njih ne.“ Torej: NSSarji niso hodili v pšenico SLS in niso jih motili, nasprot« no, delali so skupaj za blagor domovine —■ a vendar se je zgodil čudež, še večji, kakor čudež, da so se našli' na skupnih zaupnih sestankih, namreč! čudež, da so edino /NSSarji vrgli ob tla SLSarje. V čudeže je treba samo;1 verJeTfTiir imate jih, kolikor jih hočete. Ampak pri temu čudežu se je zgodila velika nesreča. S tistem trenotku namreč, ko se NSSarji v svojem lističu! hvalijo, da so edino oni sami vrgli obf tla klerikalizem, izjavljajo 'SLSarji v\ svoji .Straži" kar najslovesnejše, da je* SLS iz tega volilnega boja izšla naj«1 slovesnejše kot zmagovalka. Torej so NSSarji s svojima dvema mandatoma .vrgli ob tla" največjega zmagovalca? Da je izšla ta samohvala NSSarjev ob, Po vsem tem je čisto umevno, da obsoja "preslano svetovno voino in v njegovih verzih govore oni, ki so padli v njej: V smrt ste nas gnali kot v klavnice vole mjdaiji in ste dejali nam, da smo izbranci usod in sto lagali nam ko smo medleli v viharji, da za Svobodo človeštva v smrt naša gre pot.. Todavkomaj v smrti so se zavedli resnice ter se v tej resnici zbudili: Mi «o zbudili se v carstvu Svobode in Resnice in smo podali si bratsko roke pod zemljo: vsi mi iz Francije, Anglije, ^Jemfije, svete Rusije, vsi mučeniki ameriški, srbski, bolgarski, vsi iz Turčije in rdečih in činih plemen . . Kljub temu pa, da je njegova domovina ves vesoljni svet, še vedno ljubi svojo ožjo domovino: — to zemljico malo In bedno, najmanjšo, najbednejžo, — vredno vseh src S ^ Ljubi pa tudi svoj mali narod, te njegove kmetske ljudi: Kmetski ljudje smo: poldrug milijoff; doma in na tujem: povsod je na£ dom t in pa v Ameriki Bele in zlate so naSe rasf, —v bodra in vedra v žilah nam kri — » težka je, težka. Tako pravi o tern svojem narodu, W 9*i* Js- tere zvesti sin je ostal kljub vsemu. Zvest ji je ostal tudi v najbridkejšem trenotku, ko so jo po svetovni vojni ,modri možje" — diplomati — raztrgali. Tem .modrim možem* je posvetil pesem .Naša meja gori*, v kateri je ove-' kovečil žalostne figure sedanje diplomacije*; Naša meja gori, naša zemlja kriči: ne raztrgajte nas, pomandrajte nas! Ji, laži-preroki, sto v svitu svobod priSli, gladnooki, prinašat nam s p as. Naša meja gori, ves v plamenih je Kra*^ In kriči in kriči. A možje govore o svobodi vetrov, bratoljubju rodov.. In v živem telesu duše nam srce. In trgajo, trgajo, trgajo nas. Ne trgajte duše, vi modri možje, pobijte nas k tlom, pomandrajte n« in vrzite nas v naše svobodno morje! Iz lega svobodnega morja bodo poJl tern, ko bo prišel dan, planili v svet naši osvetniki ter tem modrini možem! razkljuvali vest in raztrgali srce. In v! tem se zrcali njegova proroška vera v novo vstajenje in združenje tega našega bednega naroda, te naše uboge domovine. Koncem vseh koncev pa je Albrecht le človek, mož je, ki po trdem boju življenja, po vseh neštetih zablodah, nezgodah in nesrečah išče utehe pri —J ženi. Ob tisti uri, ko je najbolj sam in! zapuščen ko od mriza trepetajoč vrabe^ .ve, Jate j».aoi«! J • * ,T A B O R* £",srfr»ui-, T. tiecemora nrzw Stran 2, istem času, da, celo iz istega vira, kakor ona vest o zmagi klerikalizma nad liberalizmom, to dejstvo smo zasledili iz besedila v „Novi Pravdi* in „Straži°. »Nova Pravda” namreč piše: „Strli smo klerikalizem", tako kriče liberalci. To kričanje nas opominja na priljubljen stavek Črnogorcev: *Nas in Rusov je žez 100 milijonov". .Straža* pa piše: ,V Beograd pridejo samo trije liberalni generali brez armade in ne bodo mogli več kričati kot svojčas Črnogorec: *Nas Črnogorcev in Rusov je na milijone.8 Ne izgleda ta enakost v izražanju misli, kakor bi jo bila mislila in napisala novoporočena mož in žena? * Klerikalci dobili na Štajerskem samo 7 poslancev. Skiutinij, ki je bil končan v Četrtek zvečer ob 17. uri je ugotovil, da je volilo od 118.769 le €2.106 ‘voiicev. Količnik za splošno listo znaša 5.131, za kvalificirano pa ,16.420.. SLS ima 27.144, JSDS 22.383, SKS 17,936, KSJ 5.735, JDS 4.652, NSS 2365 in PVS 1908. Klerikalci imajo torej le- 7 in ne 8, poslancev, SKS ima pa mesto 4 sedaj 5 poslancev, enega so izgubili tudi komunisti na račun soc. dem., ki jih imajo tako 5. V celi Sloveniji imajo torej: klerikalci 14, ■samostojni 9, soc. dem. 7, komunisti 5, demokrati 3 in nar. soc. 2 poslanca. * Franclja vzpostavi stike z Vatikanom. Zakonski načrt, radi postavitve stikov z Vatikanom se je v zbornici sprejel s 397 proti £09 pasovom. Ponesrečenje treh francoskih revoludjonarcev? Francoski revolucionarni socijalisti Vergeat, Lepetit in Lefever, ki so se udeležili mednarodnega kongresa v Moskvi ter so se iz Murmanska odpeljali js jadrenico proti Norveški, se pogrešajo že od 1. okt. dalje. * Sforza za pogajanja z Mustafa Kemalom pašo. V nekem pogovoru z dopisnikom »Matina* se je izrazil italijanski zunanji minister grof Sforza za rešitev "turškega vprašanja v tem zmislu, da naj'bi se ne pogajalo samo z [carigrajsko vlado, ampak tudi * * Mustafo Kemalom, da se na ta način prepreči zvezo angorske vlade z bol-ševiki. Dnevna kronika — Zavednim Jugoslovcnom! S J odpisom sporazuma med Italijo in ugdsiavijo v Santi Margheriti je izročeno naše Primorje .v oblast Italije. Rim obljublja sicer našim ljudem enakopravnost in pravico do svobodnega narodnega razvoja in'kulture. Ako pa bi se zanašali na njegovo pomoč, potem bi bilo Jugoslovenstva v Primorju kmalu konec. Pomoč mora priti iz svobodne domovine Jugoslavije. Pred vsem pa je treba skrbeli, da naše zasužnjeno ljudstvo kulturno ne propade. Ker je bilo na Gorškem med vojno večina knjižnic uničenih in je sedaj, .vsled silne draginje in pomajnkanja nabava novih jako težka ali celo nemogoča, se obrača odbor, ki si je nadel nalogo ustanovili za Goriško potujočo knjižnico do rodoljubov v Jugoslaviji, posebo do rojakov, ki so se tam naselili ter so bolje situirani s prošnjo za blagohotne prispevke. Odbor. — Prispevke sprejema iz usluge, naše uredništvo. Želimo obenem tudi, da ta apel ne izzveni brez odmeva, pokažimo, da ne ljubimo naših zasužnjenih primor, bratov le s frazami na protestnih zborovanjih; ampak tudi dejansko. Priporočljivo bi bilo, uvesti nabiranje po polah. Kdor bi hotel prevzeti to nalogo, naj se zglasi v našem uredništvu. Je dr. Mraulagg še prost v Mariboru? Taka vprašanja dobivamo dan za dnem od raznih strani, odkar je „Slovenski Narod11 priobčil dr. Mrau-iaggov popravek, v katerem dr. Mratjlagg sam izjavlja, da ni jugoslovenski državljan. ,.Slov. Narod“ je takrat opozoril poverjenika za sodjalno skrbstvo dr. Ravniharja in predsednika odvetniške zbornice dr. Majarona, katera oba je dr. Mraulagg speljal na led pod oretvezo, de je naš državljan. Mi pa se danes obračamo na javne zastopnike za varstvo interesov naše države, z vprašanjem: kaj se je od 23. novembra dalje, ko je izšla dr. Mraulaggova izdava v ljubljanskem listu, proti dr. Mraulaggu ukrenilo? Se še vedno vozari prost iz enega do drugega svojih stanovanj v mestu in izven mesta? Je sploh kdo v Mariboru, ki ima korajžo nastopiti proti temu re-negatu, če te korajže v Ljubljani nimajo? — Mestno električno podjetje nam piše: Resm\i na ljubo se konstatira, da so vse vesti, ki so se zadnji čas pisale o mestnem električnem podjetju izmišljene ali vsaj pretirane. Gotovo ni ne v državno in ne v korist našega mesta, če bi lastno električno podjetje prote-žiralo avstrijske družbe in nameščalo delavce iz Avstrije. Kar se tiče družbe Pichler, se mora omeniti, da je ta dobila leta 1917 še od tedanjih avstrijskih oblasti nalog, da izvrši električne naprave za mesto. Vendar se ni moglo ob preobratu izročiti tega dela, ki je bilo šele na pol izvršeno, domači družbi in to iz financiijelnih in tehničnih razlogov in tudi radi tega, ker tedaj še nismb imeli domačih podjetij, ki bi bila v stanu izvršiti to veliko in važno delo. Družba Pichler je izvršila poverjen ji posel v splošno zadovoljnost in sedaj nimamo več vzroka, da jo podpiramo. Konstatiramo pa, da imamo vedno pred očmi, da kot komunalno podjetje podpiramo naše domače tvrdke, ki so dokazale s svojim delovanjem, da zamore-mo eksistirati tudi brez inozemcev. Ni toraj res, da nameščamo samo avstrijske delavce, temveč istina je, da so vsi od prvega do zadnjega Jugosloveni, razen eftega, katerega pa smo morali radi njegovega specijalnega znanja pozvati iz inozemstva, ker nismo niti po dolgem iskanju mogli najti domačina. Dalje je istima, da ne moremo delati z ono in-tanzivnostjo, kakor bi to moralo biti, ravno radi tega, ker ne dobimo domačih ljudi. Zahvalili bi.se oni gospodi, ki zlobno in s preračunano nakano na-p?de naša podjetje, če bi na(j privedli one ljudi, ki morajo gladovati’ ip katere mi ne nameščamo. Nasprotno pa nam nekatere oblasti delajo vse mogoč težkoče pri nakazovanju stanovanj z: naše nameščence z izgovorom, da n stanovanj, medtem ko se raznim tem nim elementom v kratkem času pre skrbi stanovanje. Toliko presodnemi občinstvu v vednost, da v.bodoče m bode kakih nesporazumljenj. — Maribor. Škandal je, da je \ jugoslovenskem mestu Mariboru po naših cerkvah še vsepolno napisov, ko križev pot itd., a škandal vseh škanda lov pa je, da se v stolnici trpi spominska plošča na 60-!etno „slavno“ vladanja tirana Franca Josipa I., nad plošč« pa še se zrcali avstrijska cesarska kronr Verjamemo, da dika — vladika žaluj« po Habsburžanih, čudimo pa se, da trtr' to zavedna (!) duhovščina. ,Gospodje, ti pokažite doslednost! — „Cillier Zeitung“ piše še na dalje hujskajoče članke o čeških groz odejstvih nad Nemci. Državno pravd-ništvo menda tega lističa ne čita. — Slovenski obrtnik!. Ustauovn občni zbor Sloven. obrt, društva v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 5. t. rn. ol 10. uri predpo.dne v mali dvorani Na>-doma s sledečim dnevnim redom: D Pozdrav preds. pripravlj. odbora. 2) P< ro-čilo tajnika. ?>s Gitanje .potrjenih pravil 4) Volitve odbora. 5) Slučajnosti. --Tovariši obrtniki, zavedajmo se. naš< moči in pohitimo na ustanovni oberi zbor, kjer se oni, ki še niste vpisan i lahko tudi vpišete. — Vabila so razposlana, vendar pa je dobrodošel tudi vsal oni tovariš, ki .pomotoma morda ni prejel povabila. Nabiralne pole naj se od dajo v petek ob 19. uri v Narod, domu kjer'se istočasno viši tudi zadnja sej pripravljalnega odbora. — Fr. Novak, t. č. načelnik. — Begunci pozor! Posredovalni urad za begunce v Ljubljani nam sporoča, _ da odidejo zadnji transporti z; vračajoče se begunce iz Ljubljane dne 11., 15. in 20. decembra. Koncem teg; leta poteče rok ugodnosti brezplačni vožnje v Jugoslaviji in tudi v zasedenem ozemlju. Kdor reflektira na vrnitev v ožjo domovino, naj si nabavi pri pristojnih oblasteh čimpreje potrebne listine. — V Pragi se je vršil 22. novembra protestni shod jugoslovenskega dijaštve pr?r, župnik^in sta bila dobra, zamenjala sta le kostume, kajti viš:e dostojanstvo osebuje vsekakor drugi in ne prvi. Evgjna bi moral g. Želez'ilc opremiti malo boli možato, kajti E\.gen ni le ljubljenec žen, ampak tudi mlad junak-unornik. Sicer pu je bil dober. G. Janko svojega strica Hedona ni razumel, pod^l nnrn je karikature strica Tiedemayerja iz .Španske muhe" ne pa starega, bori tel jn. Uloga je majhna, a važna. Pred vsem ho moral pri reprizi glas precej znižati. Ostali so po svojih m >čeh prispevali h harmoniji celote. G. autor, ki je predstavi prisostvoval, je bil od občinstva burno pozdravljen ter po drugem de-janu poklican na oder,- kjer mu ie bil fzro^en lovorov venec. Pred. predslavo je e- prof. Ribarič govoril v proslavo državnega praznika. Gledališče je bilo polno do zadnjega kotička. —r. -j- Iz Slov. narodnega gledališča. Dijaška prečrtava »Stnrr. ma'ke Jugoviča" v sobo'o odpadne.-Na ?p:ošno zahtevo se vrne ru«ka rpeietna družba »Chat noir0 v nedelio v Maribor ter ponovi popoldne najlepšo svojo opereto, „Svečenic£ ognja*. v pondeljek pa npri-zori novo opereto „Kralj se veseli” nli s'Romeo in Juiija“. V nedeljo zvečer je Miklavžev večer telovadnega drušlva Sokol v Mariboru. Igrala bo vojačka godba, uprizori se grotesko „ Medved*, kaferi ho sledil sjajen nastop Miklavža, ki bo delil darove. -f- Najlepše Miklavževo darilo je knjiga „Ceske pravljice", ki jo je izdal ,'Mariborski Sokol“. Dobiva se v trgovini Franja Maier-ja na Glavnem trgu, broširana po 10 K, vezana po 12 K. -f: Svečanostna otvoritev I. umetniške razstave v Mariboru se je vsled nepričakovano velikega števila zakasnelo dospelih umetnin, moralo preložiti na praznik 8. decembra ob 10. uri dop. -!- Planinski koledar. Izdal in ure-djl Frane Kocbek, nadiič^elj v Gornjem gi-adu. Sirani 08. Cena 20 K ali 5 D. Čisti prebitek s3 porabi za povečanje kote na Korošici pod Ojstrico. Koledar vsebuje: Koledar za 1. 1921. poštne določbe, kolkovne lestvice, kolek za račune, stalne kolkovine, zdravljenje bolezni v gorah, ’ znamenja v sili, ključ za. vremensko napoved, voznj red. zapisnik za ture. Dalje: „Sjov. Plan Društvo«. Vodnk od koče do koče; Hišni red v planin.-kih koč h. Seznam vodnikov in aspirantov S. P. D. Vodnik za planinske kraja Slovenile. Za Maribor sta prevzeli razprodajo »Cirilova knjigarna* ter tvrd-ka^ Baloh & Ro-ina. Pismena naročila naj se naslove na založništvo „Planinskega koledarja" v Mariboru, Brunon Rotter. Krekova ul. 5. I. -f- Rudolf Andrejca: Jezersko. Založil ,.Generalni komisarijat za tujski promet1*. Strani 48. .Lična in zanimiva knjižica je lep prispevek k naši planinski literaturi ter jo našim planincem in ljubiteljem opisov naše domovine najtopleje pri pojoča m o. Naroča sa pri založništvu.v Ljubljani. Sokc!sivo, o S. kolov Miklavžev nastop za sokolski na aš/aj se vrš' v nedeljo 5 tm. oh pol 14. uri v tukajšnjem gledališču Zbirališčema naraščaj ter deške in di-kiiške oddelke, ki telovadijo v mestu, j' ob pol 13. uri v Narodnem domu. Za deco iz Sv. Magdalene, Tezna in Pobrežja ob i.-ti uri v Ma’dilenski deški ljudski goli. Vsi vad tel ji in vaditelji :e naj obvestijo o lem svoje odd lke. Zdravo! o Na Miklavžev večer nastopi oddelek moškega naiaččaja 7. »Makovo žet- 'tjo*, ki bo vzbudila mnogo zabave in zanimanja. *o K večerni Miklavževi slavnost5, 11 jo priredi t okol v narodnem gledališču, ima vsr.kdo dcslop. tako tudi'd< ca, ki se popoldanske, slavnosti ne more udeležili. Vstopnice si priskrb.te pravočasno o Sokolski Miklavž. Ves naročaj' se zbira v nedelio 5. t. m. ob pol 18. ipol 1. uri na dvorišču Narodnega do-ma, Kjer aa vaditelji in vaditeljlee uvr-stijo in odkoiakajo skupno 5 piim ob! 13 uri v Podstava za ujuaž-1 čaj (brezplačna) se prične točno ob pol 14-. uri. Ro predstavi uvrstijo vaditelji in'vaditeljice vso revno deco svojega oddelka in oJkomkajo oddelek za oddelkom v I. nadstropje, kjer se bodo delili po vabiteljih darovi; ostali (deca movit ših slojev") se odpustijo domov. Kdor ne pride 7. vad tel eni ali vaditeljie.o. ie od predstave in obdarovanja izključen. V nedeljo zvečer ob 20. uri je Miklavžev ve^er za članstvo proti, običajni gledališčni vstopnini. Darovi se naj pošljejo gledališki picami. Odbor Sokola v Mariboru. Sioven. narodno o tališče J&epertoire bodočih dni: V petek 3.: Zaprto V soboto -i. decem.: „Caričine Amaeonke“. Ab. A—10. V nedeljo 5. decem.: Popoldne oh 15. uri •Svečenica oun a“, gostuje ruska družba Chat noir, izven abon. — Zvečer ob pol 20. un .Miklavžev vtčer“ telovadnega društva Sokol v Mariboru z razdelitvijo darov. — Darove sprejema gledal ska pisarna do.nedelje do 1 ‘1. wo. V pondcljek fi.: •Kralj se veseli*, 'gostuje ruska družba Chat noir, izven a,b. . V torek 7.: „Mam’zelle Nitouche“, izv. ab V sredo 8.: Popoldne oh 15’. uri ,Char!e-yeva teta", izv. ab« — Zvečer ob pol 20. uri ,Morala gospe Du!ske“, izven abon. Najnovejša poročila. D’Annunzio v vojni z Italijo. DKU Rim, 3. decembri). D’Annunzio je odgovoril na ultimat s tern, da je odpoklical iz Rima svojega zastopnika. Zastopnik je danes sporočil vladi, da se nahaja od danes opoldan regenca Kvarnera v vojnem stanju z Italijo ter je obenem zahteval potne liste. Zastopnik odpotuje danes zvečer. OKU Rim, 3. decembra. Kakor se zatrjuje, bo vlada sprejela D’Annunzijevo vojno napoved. Pričakuje se, da bo general Caviglia dobil še tekom današnjega dneva nalog, da prične s prodiranjem. Bakar, 3. decembra. V smeri Reke se čuje že ves dan streljanje, sodi se, da so se sovražnosti med Rimom in D’Annunzijem že pričele. Dr. Korošec bo prodal svoje auto-nomaštvo. LDU Beograd, 3. decembra. Ministrski svet je imel včeraj ob . 10. uri predpoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o načrtu ustave in o volitvah. Seje se nista udeležila ministra dr. Kovačevič in dr. Drinkovič. J d narjev tra mesec. Razen tega so se iy euiJe pokojnine vseh orožnikov. • Me posabi naročnine t Gospodarstvo, trgovina. | Stanje Narodne banke SHS fdne 31. oktobra 1920. Metalna pod-Iaoa 427 329 661‘22 dinafjev, novčanice 3.011,285.935 dinarjev. | Po vzorca ljubljanske tvornlce 2a Izkoriščanje ko?ti !n drugih odpad- 1 Petrolejski rezervoar! trgovske zadruge ,,S!oca“ v Cehu bc‘*o km?lu gotov!. Te naprave bodo za trgovce velikega pomena. I Poljski budget. Po prelhrinar-nem budgefu za teto 1921, atereaa je izdelalo finančno ministrstvo, znašajo Izdatki 80 milijard mark, kar b’ Kala Ui S stesan oznanila. kov se je ustanovil i tudi v Zagrebu! 2t,a<-ilo 16 milijard več, kakor preteklo slična industrija. Med obema tvorni cama se je pa sedaj pričela liufa konkurenca, tako da se ie dvignila cena surovin od 150—200 kron za q. | Cene padajo, pa ne pri nas, ampak na Francoskem. Cena volni je izenačena na ono iz leta 1917. Sladkor stane 3 74 frankov (K 26 — !), petrolej, riž, kava, k?k’n in razii živilski predmeti se cenijo. Ravno Isto je tud na Angleškem. | Predujem Reki. V gos»odarsk:h krrgih se govori, da bo d?la 'tsilisnsk leto. | Avstrijska trgovska misija v Pragi. Kok r naročaji graški listi, dospe v krotkem avsirkslp odposlanstvo z avstrpskim trgovinskim ministrom Heinicmv Prago z?r:di rcca-janj o dobavi premoga za avstrjska podrtja in zaradi (govlrske pogodbe. I Trgovska oegajanja med Čeho Slovanko in Anglijo. Pega j ir jo. o trgovski pogodbi z A**gl'jo 'se prično dne 1. jsnu~rja 1921 Najorej se bodo .vršile konFreice o finančnih in indu-vlaia večji predujem mestu Reki. Ta pre-1 strijsvh vpnšmi h. dujem bo perfektuirala neka večja}' I Beograjska trgovska zbornica. Italijanska banka. j V trgovski zbornici je b la plenarna | Izvoz živine iz Jugoslavije, j s°ia novega odbora, ksteri so priso-Da s® omogoči organizirani izvoz. s*y™?.!] zastopnik, drug h zbormr drobne živine iz naših dežel in Bal- • 'J, d'rr,.1,!- predsednka j »bil izvoken kana na*' splošno, se je ustanovil v G orgje R.“dojrvt4, za podpredsednika Pragi mesarsko — klcbasni denarni zavod z akcijekim kapitalom 10 mili- sEslnU: s koleni in cevjo na orodaj za 700 kron. Ciril-Metodava ulica št. 13, pritličje. 833 2—2 \ Nazn-njim n občinstvu, 'da bodemo v ne. deljo ?o,cet dvorili na novo preurejeno f’*;^ p r * J P’ £* s ’ O •;?> tfs* ^ajMb 5 $ S*.« ; s j y g y Vedno dobra vina in izvrstna kuhinja. Tvsrdfcn ESragoišn ESt»sE(?,. , trgovina z usnlem in čevlji, j C ul.Sil OuiSk Se priporočata se jo preše ila s Krekove uiice št. 3 na Koroško cesto št. 19 v Uekdanie lokalitete j — kavarne »Grund«. 841 j Effigi 3 Tl O Stsfcn in Karija Zaklcn. r*. Leipa očsleTta afs cie^l.co, nizki čevlji in druge stvari j se prodajo. Sprejme se tudi > , . _ .... ■ h ra- tribun Sokolskah m Orlovskih (deske in stavbeni les) dijak na stanovanje in no. Poizve se v upravniš^vp i {jg športnem prostoru T P3 M hsjlo Gjurič In M liutin Stojanovič. —Uvoz mincrplnili-olja. Po rajonov č. k. Organiziranemu odboru j ročihi odseka mavstrstva za prehrano seje prijavilo mnoco interesentov iz, v Ljublmni z dn-* 4. novembra t. Jv-naše države, podjetje pa podoirajo[štev 11935 se cb;avlja sledeče: Odsek tudi ameriški izvoznsčarji mesenih j ministrstv a za prehrano sme dovolje- proizvodov. I Poljedelsko orodje. S pomočjo kredita, odobrenega po ministrskem svetu, je poljedelsko ministrstvo nabavilo več o množino poljedelskega orodia, ki se bo prodajalo poljedelcem po zmžanih ceneh. | Izplačltev 6% bonov. 6% državni bon! v kronah in dinariih, ki se morajo izplačati ta mesec, se bodo iz plačali vsem onim, ki. bodo to zahte vab. Finančne oblasti ^odo v tem snvslu postopale. Od patriotizma naših državljanov se pričakuje, da bodo rok podaljšali. | Sprejemanje blaga. Rivnrtei5-stvo državnih železnic objavlja: Prepoved sprejemanja blaga trgovskega brutta za Beograd, loko in transit, katero se cdpoš je Iz ozemlja severno od Beograda, ie podaljšala do vstevš* 4. decembra. Od prepovedi je izvzet samo živi brutio, oremog ter vo’aške In železn ške rošiljatoe, ki se bedo v bodoče lahko sprejemale v neom?^enih Ifoličinah in ki se bodo transport raTr, —Proizvajanje premoga na Pruskem. Produkdja premoga na Pruskem se ie zvišala v mesecu oktobru za 100 000 vagonov več, nego v mesecu septembru. | Švicarski uvoz in izvoz. Prepovedan je uvoz srebrnih petf ankr.v-sk!h novcev, dovoljen pa svoboden uvoz konjev vseh ras. lista. izve se št. 17. (licu mesta slavnosti) e z n o se vrši na 843 2—1 P Vetrinjski ulici v gete]' 10., soboto 11. in pon- del j ek, 13. decembra 1920 l!re naPre). — Predprijave sprejema .jETKAVAi^j Aleksandrova cesta 52, Maribor. Esii rzta') Spis?, imenom »Loli«, je zoihil. — Docent dr. Matko, Slovenska ulica št. 4. 845 Prcr.ta ss eosro: l zimska suknja in 1 zimska obleka za oosnoda srednje postave, kakor tudi 1 klobuk in eno črno ča-tniško paradno jono z dvojnimi prsi. Vpraša naj se: Vrazova ul. št. 6, pritličje, levo. Fpoužb eo : Starodavne slovenske ročno s’ kane slike, 2 polici za km ge, omara, postelini vložnik s tapeto, voziček za deco (Brennbor), ogledalo, madraci. kuhinjska posoda. Giavni trg štev. 18, II. ndstr., vrata 7. 822 2-2 v?ti uvoz mineralnih 6!i samo v mro-žini do enega vagona in samo onim uvoznikom mineralnih oli, ki doprinesejo I krstu s prošnjo tudi potrdilo, da so pravilno prctokolPahi In da so plačali davek za p^ošln leto in prvo polovico tekočeoa leta. Odsek ne mo e izda-ab ponovnega uvoznega dovotjenie mlB z veIiWm vrtomi gosrio. uvozniku, ki prosi za izvoz sukces vno darskim poslopjem in svinj-ali ponovno V kratki dobi. U'OZOC -skimi hlevi se PO nizki ceni dovolitve za količino, ki Presegalo en 7^i"i^ vagon, izdaja g asom razoisa mmistr- ptvo za prehr no in oknovo dežel v i*jn« Za stroie odje, oprem-B°ogradu Z dne 29 oktobra t. I. štev'. lien s kožuhovino se proda, 7574-C. M. U izključno imenovano mi-, mstrstvo na podlagi p-ošenj, oS; remlje-nih v smislu odstavka 2. C S ® Tt T © S 3 Z * Q Z O « © G ® 3 •£ © s TJ -3 S S © © S & Svoji t: svojitn! Svoji k svojim! Naznanjam slavn. občinstvu, da sem prese’il mojo manufakiurno trgovino Iz Tkalske ulice št. 6 v Slovensko ulico št. 12 (vogal Gosposke ulice). Če že’ite d b*ro in po ceni blago ?a ob’eke, oo meri sukno, rlatno, per !o, nogavice itd. obiščite Miroslav Nsbeigoj-a, Mi ribor Slovenska ulica 12. 8I7 5_3 Direkten uvoz! Tovarniške cene! Vprašati: Spodnja Radvanjska cesta 6-1. 829 3—3 | Nemški izvoz pspirja. Iz Berlina se poroča, da bo pršeli Nemčija! •zvažati Paoir v. velikih množinah.' Produkcija raste rapidno ter je dosegla Aleksandrovi že 75% predvojne količine ter sa iz* . ^ B B deluje daleč nad lastno potrebo. , OflVOlCO P. n. občinstvu nežna ni-m, da sem otvnril nn cesti 30 © OC©3®9f ©•© Zahtevajte povsod dnevnik „Tabor ©*©©©©$©©*> » eef unvisiiu -ms ter se s’avnemu občinstvu najiopltje priporočam. I8?r5e§ Perc 773 koroški begunec. A'iui0 .. sipzait (Gleichstrom) 16 H P, 3 H P, 1% H P in % HP _ j puščaji (Arilass), ter motSf na plin proda Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. na- J ti2*> C.; 10 Mariboru rs© Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Vog’ar. Pristopajte k Ju g oslov. Matici! I S ^ prevzame vsako vrsto straSenja v maslu, na kolo« dvorih, kakor tu«51 spzemljanjo SeSetenlS« kih vozov. — Pojfisnlla v pisarni; Pri« s S a n S S k a a* 2 5 s a 2. j', |i c=Sj— |cz ) J L 0-----------1 ,[C v ni@Sc538Tdrcva c@$Ja st. 11 ES” PodniSnlce: Murska Sobota In Velikovec. *wa SjJFelŠifSia I Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu cbrestovanju. Kup&e!@ In orodala: Devize, valute, vrednostne papirie itd. ' Eskontlrs: Menice, devize, vrednostne papirje itd. ©s!e kredita: Pod najugedneišimi pogoji . Izdsid: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa ta-inozemska mesta. Ozfs predujntG: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. PreVJ&eMfla: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje. S5S o rz^ja; Tiskovna zfcdr^a Maribor. — .Tiska: Mariborska tiskarna.d. d»