64. žtetilka.
3ÖT Posamezna Številka stane 10 v, ~3NE
Maribor, dns 13. avgusta 1917.	Letnik II-
Naročnina listu: —
Celo leto . . K 10 —
Pol leta	5 —
Četrt leta . . „ 250 Mesečno. . . „ l-— 2una| Avstrije:	—
Celo leto . .	„ 15'—
Posz r/tezr.e številke —	10 vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust.
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In «pravmilvo: Maribor 'KoröSka ulica. 5. Telefon g*. 113.
Meodvisen političen lisi za. slovensko ljudstvo.
2 uredništvom vsak dan od
more govoriti ure dopoldne.
lajnoveji® »sirijsku uradno porodilo.
Dunaj, dne 12. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Severnozahodno od mesta Foksani so naše zavezniške čete vrgle Ruse in Rumune dalje nazaj. Vsi sovražni poskusi, razbremeniti to fronto s številnimi napadi, so se izjalovili, pri čemur je sovražnik imel težke izgube.
Na ozemlju Ojioz je sovražnik južno od Gro sesci istotako napadal z močnimi silami; na nekaterih mestih je napravil po dvanajst takih navalov, ki so pa bili vsi pred našimi črtami odbiti, šopronjski honvedski pešpolk štev. 18 se je pri tem posebno odlikoval.
Zahodno od Ocne naši napadi napredujejo ugodno. Zavzeti sta bili Grosesci in Slanič; naše čete se bližajo dolini reke Trotus.
Severnovzhodno od Warne v Bukovini je bilo več ruskih sunkov na naše višinske postojanke izjalovljenih.
Italijansko bojišče.
Ob Soči so se naši zrakoplovci vspešno bojevali s sovražnimi poizvedovalci. Pet italijanskih zrakoplovov je bilo sestreljenih; od teh je stotnik Brumowsky sestrelil tri.
Balkansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Im nemškega poročila,
Beroiin, 12. avgusta.
V Flandriji živahen artilerijski ogenj. Po enournem bobnečem ognju so se danes zjutraj pojavile na mnogih mestih sovražne poizvedovalne čete, na nekaterih krajih so te čete štele po več po kov. Bile so odbite. Ob Škarpi, Aisni, v zahodni Cham pagni in na obeh straneh Može postaja artilerijski ogenj zopet živahr ejši.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 11. avgusta.
Na macedonski fronti med jezeri proti jugu srdit artilerijski ogenj. Na Dobrepolju so po daljši artilerijski pripravi skušale sovražm poizvedovalne čete prodirati, a so bile pregnane. Na obeh straneh Vardarja, na severnem pobočju Krušeplanine in ob spodnji Stremi za nas ugodno delovanje patrulj.
Na rumunski fronti pri kraju Mora Gol (ob Donavi) vzhodno-od Mahmudije so naše čete prestopile na severni breg rokava Sv. Jurija. Sovražniku so prizadjale izgube in so vjele več mož.
Zrn Viljema im Nemčije»,
Slovenskoštajerski nemški in nemškutarski listi zopet kaj radi govorijo o „državi sovražnih težnjah“ med Slovenci. Tako imenujejo vse težnje Slovencev, ki merijo na to, da se osvobodimo narodnega in gospodarskega suženjstva, v katerega so nas vkovali tekom stoletij. Naš boj ne gre proti državi, nihče pri naših bojih niti oddaleč ne misli na 'državno misel, ampak boj velja tlačenju, ki ga moramo od Nemcev pretrpeti, velja krivicam, ki jih moramo nositi, velja sovraštvu, s katerim nas preganjajo. 0-menjeni nemški listi špekulirajo zopet na čase, kakor so bili začetkoma vojske, ,»zato si zopet z brez-značajnimi lažmi ustvarjajo gradivo za „žrtve“ med Slovenci. Nemci upajo, da še bo enkrat prišel treno-
tek, ko bodo žandar, častnik in glavar lahko zopet trumoma gonili nedolžne Slovence v temne ječe. Zato pa tudi cenzura, pri kateri* so vseskozi nam sovražni ljudje, pripuščajo, da se Slovenci, ki nimajo drugega greha, nego da se upirajo nemškim krivicam in nemškemu suženjstvu, imenujejo od nemških listov „državi sovražni elementi.“
Ali se res sme Nemec, osobito slovenskoštajerski Nemec in nemškutar, istovetiti z državno mislijo? Malo tednov pred sarajevskim umorom se je v mariborskem parku klicalo javno pred c. kr. uradnici in častniki:	„Proč od Avstrije!“' Mi smo to že
večkrat objavili, kadar nam je c. kr. cenzura, kateri bi kot državni oblasti to moralo biti drago, pripustila. Začetkoma vojske je slovenskoštajersko nemštvo kar norelo za Nemčijo in Viljema ter omalovaževalo našo državo, našo armado in našega cesarja. Ni bilo hujšega strupa, kakor strup, ki so ga ravno takrat, ko so nas držali v ječah, s svojim zlobnim jezikom sikali naši Nemci in nemškutarji proti bojeviti in hrabri avstrijski armadi v srca širokih mas. Vemo, da sta Nemčija in njen cesar naša zaveznika, ampak tudi čustva napram zaveznikom morajo i m e t i s v o j e m e j e. Teh mej pa še do danes ni nikjer videti. Kdo izmed nas ni bil priča, kako so tudi slovenskoštajerski Nemci in nemškutarji besneli zaradi cesarjevih pomiloščenj? Ako bi mi Slovenci bili denuncianti v resničnih stvareh, kakor so bili oni denuncianti v izmišljenih stvareh, bi moralo danes sedeti«-polovico naših slovens-koštajerskih prijateljev po ječah. Toda denunciant-stvo prepuščamo podlim dušam.
Kadar je imel naš cesar god ali rojstni dan, je nekaj zastav bilo razobešenih, kadar ga je imel nemški cesar, je bilo vse v zastavah. Kolikokrat se je prigodilo, da so se ob priliki zmag ali drugih važnih dogodkov izobesile samo državnonemške zastave? Mi smo na to opozorili oblasti, toda avstrijska c. kr. cenzura nam je take stvari vzela. Bili so med vojsko že časi, ko nismo smeli z ozirom na različne „cenzurne predpise o medsebojnem miru“ zagovarjati niti eminentno avstrijskega stališča. Da pa se nas javno in tajno imenuje za „državi sovražne elemente“, to je vse prav, tega ni treba zavirati, tukaj ni treba medsebojnega miru. Saj je treba za eventu-elne dogodke zopet pripravljati materijal za ječe.
Kdo se potem naj čudi, da vse ljudstvo z gorečim srcem pozdravlja pripravo za jugoslovansko državo, ki naj nastane v mejah sedanje države in kateri naj kraljujejo Člani habsburške hiše? Mi hočemo proč od onih, ki nas sovražijo in ki navsezadnje sovražijo tudi Avstrijo in njenega vladarja ter gorijo le za Viljema in Nemčijo.
Zrak se naj sčisti in naj se tudi glede domoljubja pokaže, kje je plevel in kje je zrnje.
Cesarski namestnik graf Clary — štaj «freij anska stranka.
Deželni odbornik dr. Verstovšek je poslal cesarskemu namestniku grofu Claryju pismo (doslovno prevedeno):
Ljubno, Sav. dolina, 6. VIII. 17.
Vaša ekscelenca!
Podpisani si dovoljuje pisati V. ekscelenci tole odprto pismo:
Po poročilih graških listov so odposlali od zborovanja štajerčijanske stranke v Ptuju dine 29. jul. na Nj; Veličanstvo udanostno brzojavko, v kateri so trdili, da s t o t i s o Ö e članov na Sp. Štajerskem in Koroškem broječa slovenska štajerčijanska stranka protestira proti deklaraciji jugoslovanskih
zastopnikov v parlamentu. Trditev o velikem številu čl a nov je preračunana laž ! Saj je vendar znano, da štajerčijanska stranka nima med Slovenci nobenih ali zelo malo privržencev, in ni bila v stanu, niti enega zastopnika odposlati v deželni ali državni zbor. Ker je trditev o stotiso-čih preračunana, da bi varala Nj. Veličanstvo, našega preljubljenega ljudskega cesarja, si dovoljujem kot slovenski zastopnik Spodnjega Stajerja staviti vprašanje, če je V. ekscelenca kot c. kr. namestnik in deželni šef opozoril Nj. Veličanstvo na to lažnjivo potvarjanje? Ce se je to dosedaj zamudilo, pričakuje slovensko ljudstvo štajersko od V. ekscelence z gotovostjo, da izve Nj. Veličanstvo o nameravani prevari po natančnem uradnem poročilu. — Z izrazom globokega spoštovanja poslanec dr. Karel V e r s t o v š e k, deželni odbornik.
Pritožb# o eeljskem okrajne m glawarst^u,
Celje, 12. avgusta,
Z zanimanjem smo čitali v zadnji „(Straži“ lepe povestice o ptujskem gospodu glavarju, kako lju-domilo ravna in blagohotno skrbi- za svoje ljube Slovence. Danes bi pa radi povedali, kako srečne se čutimo Slovenci v teh hudih časih v našem celjskem glavarstvu. Koga zadeva glavna krivda v teh pritožbah, Še danes nočemo izreči, dasi smo mnenja, da naš gospod glavar,, ki smo ga sicer pred vojsko zelo čislali, ve za vse to, saj nosi vsak dopis, odlok i. t. d. njegov podpis. Torej katere so naše pritožbe? Prvič protestiramo vsi župani celjskega glavarstva, da se naš materni jezik pri tem uradu tako zaničuje, da se nastavljajo kot uradniki sami Nemci in da vsled tega dobivamo vse dopise, odredbe, naznanila itd. skoro izključno v nemškem jeziku, čeravno izmed nas le ta ali oni razume komaj par besedic nemški, ogromna večina pa sploh nič. Od nas županov se v celjskem glavarstvu zahteva toliko, kakor menda nikjer drugod. Mi, ki imamo že s svojim posestvom in družinami toliko dela in skrbi, da jih komaj zmoremo, bi morali biti 'še povrh v sedanjih časih vse — advokati, inženirji, učenjaki in Bog zna kaj vse se zahteva od nas, potem pa še bi se menda morali — nemščine učiti, da bi umeli, kar se nam zaukazuje. Pa vsaj nekaj vzgledov: Celjsko glavarstvo pošlje na vse občine telegrame (mnogokrat popolnoma brezpomembne, samo da se delajo občini stroški!) seveda v nemškem jeziku. Nek župan, iri ne zna nič nemški, hiti s telegramom eno uro daleč v župnišče, a ker ni župnika d(oma, dve uri daleč — v Celje, da tam izve, da treba nemudoma oddati laneno seme, ki ga občina sploh ni imela nič! In zopet pride ukaz, da je treba županu popisati, kako dolgi so bili v občini žitni klasi, koliko zrn je imel povprečno žitni klas, koliko se je na hektar pridelalo slame, koiiLo zrnja, kako visoko nad morjem leži katera njiva, in vse te učene tiskovine z vsemi ukazi in grožnjami kazni so zopet izključno nemške. Župan jih ne razume, hodi od Poncija db Pilata, da bi mu jih kdo razpukšal in p* slovensko povedal, kaj je oblast zopet iznašla, da se bomo lažje preživeli. Ako župan ne razume ali ne more ugoditi, kar se mu nalaga., pa se razni nemški uradniki zadirajo nad njim, kakor nad lopoivom, ter grozijo s kaznijo in pa — „da bo moral takoj na fronto! “
Nadalje ne moremo razumeti, zakaj se nas župane kliče tolikokrat v Celje na razne „poduke“, potem pa dotični uradnik, ki ima „poduk“, govori v jeziku, da ga nobeden ne razume in tako izgubimo denar in cas, za kaj pa se gre, vemo pred podukom toliko kot po poduku. Tudi glede načina, kako razni nemški uradniki celjskega glavarstva rekvirirajo pri Slovencih, imamo bridke pritožbe, ki jih spravimo še s krasnimi vzgledli na dan, za danes pa se obračamo do Vas, velerodni gospod svetnik in glavar in prosimo v imenu vseh Vaših Slovencev, preskrbite nam kot voditelj okrajnega glavarstva slovenske lira,dnike, o katerih vemo, da nam ne bodo le v nam umljivem maternem jeziku dopisovali in zapovedova* li, ampak bodo imelFtudi srce za nas in umevanje naših potreb pri raznovrstnih rekvitzicijah, česar sega sedaj tako bridko pogrešamo.
Romansko bojišče.
Na ruski fronti od Severnega morja do ru-munske meje nobenih posebnih dogodkov. Naši so Bukovino in Galicijo do mala popolnoma izčistili sovražnika. — Težišče bojev na vzhodu je sedaj na rumunskem bojišču severno od mesta Ta-ksani. Makensenova armada prodira na zahodnem bregu reke Seret proti severu in grozi obkoliti ru-sko-rumunske čete, ki se borijo v moldavskem gorovju. Da to preprečijo, so vrgli Rusi in Rumuni proti našim številne rezerve. Bitka se nadaljuje Naši polagoma prodirajo.
Naši prekoračili Susito.
Od Foksanija prodira Makensenova armada na desnem bregu reke Seret proti severu. Po hudih bojih je Makensen s svojo armado ,ob železnici Foksani—Adjudulnou na široki črti prekoračil reko Susito, ki se kakih 20 km severno od Se-reta steka v Seret.
Sovražni napadi.
Severno od mesta Foksani so Rusi in Rumuni dne 10. avgusta srdito napadali naše nove postojanke. Napadalne čete so bile na nekaterih mestih zbrane v 20 vrstah.
Italijansko bojišče.
Naši so pri kraju Mori na južnem Tirolskem dne 9. t. m. vdrli v sovražno črto in zasedli sovražni jarek. Ob Soči artilerijski dvoboj. Na Primorski spopadi med našimi in laškimi letalci. Lahi so zopet vrgli na Pulo približno 100 bomb.
Uspeh na južnem Tirolskem.
Pri mestecu Mori nä južnem Tirolskem so naši oddelki dne 9. avgusta vdrli v sovražne postojanke. Zavzeli smo sovražni jarek in vjeli 1 častnika in 53 mož.
Zopet bombe na Pulo.
V noči od 8. na 9. avgusta je priplulo nad Pulo zopet kakih 25 sovražnih letal, ki so vrgla na mesto približno 90 bomb. Vojaške škode ni nobene. V mestu je le malo hiš poškodovanih. Dve osebi ste bili lahko ranjeni.
Wa drugih hojiSSih«
Na francoskem bojišču se položaj ni mnogo spremenil.
Na macedonskem in na turških bojiščih so boji zopet oživeli.
Ameriške eete proti Avstriji?
Severoameriški državni vojni tvet je sklenil, da bo poslal do 1. januarja 1918 50.000 severo-ameriških prostovoljcev na fronto proti Avstrijcem.
25,000	jih pride na italijansko, 25.000 pa na rusko bojišče.
Kitajska napove Nemčiji vojsko.
Reuter poroča iz Pekinga dne 10. avgusta: Danes se pričakuje, da bo Kitajska napovedala Nemčiji vojsko. Vojsko bo bržčas napovedala tudi Avstriji. Na vsak način bo pa ukinila diploma-tične zveze z Avstrijo.
Predsednik Poincare namerava odstopiti.
»Berner Tagblatt« je dobil iz Pariza poročilo, da je predsednik francoske ljudovlade Raymond Poincarč izjavil ministrskemu predsedniku Ribotu, da namerava odstopiti. Ribot je v imenu ministrstva prosil predsednika, naj z odstopom tako dolgo počaka, da se sestane zbornica.
Vzroki Poincarejevega odstopa še niso popolnoma jasni. Berolinska poročila naglašajo, da je
I nastalo v četverosporazumu veliko nesporazumlje- i nje glede mirovnih in vojnih ciljev ter da Poinca j re ne mara več, da bi Francija šla čez drn in strn z Anglijo. Druge vesti pa zopet pravijo, da je Poincare žrtev francoskih notranjepolitičnih zaplet-Ijajev.
Angleški delavski minister od« stopil
Angleški delavski minister Henderson je naznanil ministrskemu predsedniku, da odstopi.
Henderson se je na zborovanju velike angleške delavske organizacije izjavil za udeležbo angleških socialistov na stokholmski konferenci. Resolucija za Stokholm je bila na zborovanju sprejeta ž 1,846.000 proti 550.000 g’asovi. Angleško | delavstvo je torej za posvetovanje o miru. Ker je večina angleškega ministrstva proti vsakemu pogajanju s sovražniki, je postalo stališče ministra Hendersona v angleškem kabinetu nevdržljivo in zato je odstopil. Na Angleškem pridobiva mirovno gibanje vedno več tal. Skala se je odtrgala in se polagoma vali v dolino.
Politične vesti.
Nemec za Jugoslavijo brez Slovencev. Nemci so se začeli baviti z jugoslovanskim vprašanjem. Do-čim so mislili v začetku vojske vse ponemčiti, so zdaj že veliko popustili. Zadovoljni so že celo s tem. da nastane jugoslovanska država, toda še brez Slovencev. Tako piše današnja graška »Montagszeitung«, da se bo Nemcem v bodoči mali Nem-škoavstriji mogoče bolje godilo ko sedaj. Nernško-avstrija pa ne sme biti zaprta pred morjem. >Naj se jugoslovanska država ustanovi, Slovenci ne bodo zraven: Spodnještarski, Kranjski, Istriji in Trstu se Nolranjeavstrija ne more odpovedati. Kakor ne bi mogli izročiti Adrije Italijanom, tako je tudi ne bomo pustili Slovencem samim. Radi Slovencev samih se ne bije morilna vojska na Soči. Sicer se pa sme misliti, da bi tudi Češkoavrstrija in Polj-skoavstrija ugovarjali proti izročitvi edinega večjega pristanišča Jugoslovanom. Vsi ne morejo vsega doseči pri taki težki razpravi. Tudi ogrski Čehi in avstrijski Poljaki bodo ostali ločeni, kakor se je morala nemška Notranjeavstrija odpovedati več ko tisočletni skupnosti.« No, polagoma se bodo Nemci tudi temu privadili, da smejo tudi Slovenci odločevati o svoji usodi kakor bodo hoteli. Ravno Slovenci bodo morali postati samostojni in neodvisni, da jih ne bodo več Nemci ponemčevali Ravno Slovenci so morali dozdaj nositi najbolj težko nemški jarem. To se mora razbiti. Slovencem mora zasijati solnce svobode.
Jugoslovanski minister. Listi pišejo, da dobijo pri preosnovi sedanjega ministrstva Jugoslovani prometno ministrstvo, ki bo zasedeno z jugoslovanskim uradnikom. Nam je neznano, odkod imajo listi to poročilo. Nam se od merodajne strani zatrjuje da ministrski predsednik z jugoslovanskimi poslanci ni govoril niti besedice o kakem uradniškem ministrstvu in da ti tudi niso imeli povoda, vprašati ga o tem, ker hočejo imeti popolnoma proste roke. Toda, ako hočejo imeti proste roke, še o tem ni povedano, da hočejo delati politiko proste roke, in ne odločne politike, dosledno sloneče na izjavi z dne 30. maja.
Starčevičeva stranka je Jugoslovanskemu klubu poslala tole brzojavko: Dr. Korošec, Dunaj, parlament. Saborski klub Starčevičeve stranke prava pozdravlja odločno stališče Jugoslovanskega kluba, kot je bilo priobčeno v komunikeju kluba z dne 7. t. m. Veselimo se, da sporazumen nastop s Češkim Svazom ni omajan. Dr. Pavelič, predsednik.
Proti jugoslovanski državi v srbskem smislu. »Tagespost« poroča iz Ženeve: Lloyd George seje glasom pariškega »Journala« na londonski konferenci izrekel proti temu, da bi se od Srbije nameravana ustanovitev jugoslovanske države privzela v ententin program. Ententa se ne more baviti s takimi dogovori.
Angleška In Jugoslovansko vprašanje. Reuterjev urad poroča, da je srbsko društvo na Angleškem v počast srbskega ministrskega predsednika Pašiča priredilo zajtrk, katerega se je udeležil tudi državni podtajnik zunanjih stvari lord Robert Cecil ter grški in rumunski poslanik. Lord Cecil je izvajal med
drugim: Srbska zgodovina vojne je bila slavna tragedija. Naložila je svojim zaveznikom obvezo, ki ni manjša, kot je v belgijskem slučaju. Doseči moramo nje popolno vzpostavitev za njeno trpljenje. Priznavamo vse zahteve slovanskih narodov. Pomagali bomo svojim zaveznikom do konca. Odgovarjajoč na to.
'e ministrski predsednik PaŠiČ izrekel angleški vladi zahvalo srbskega naroda. Po treh letih vojne prihaja Nemčija zopet do pameti in pričenja govoriti o častnem miru, častnem v nemškem smislu. Časten mir bi se mogel sprejeti, če bi bil časten za vse soudeležene narode. -C a s len mir bi se mogel zagotoviti samo tedaj, če se osvobode vsi pod avstro-ogrskim jarmom se nahajajoči narodi, če Francoska zopet dobi Alzaško in Loreno, če Italijani izvrše združenje s še neodrešenimi brati, če se dovrši združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, če sre~žecrih'tjo"'Cehi in Slovaki ter tako postanejo neodvisni in ce se reši poljsko in malorusko vprašanje. Potem in le potem bo zagotovljen časten mir za vse narode.,, — Ministrski predsednik Lloyd George, ki je prišel pozneje, je dejal: Nisem mogel, da ne bi bil prišel semkaj in povedal, da ie moie srce s Srbi in in da osebno izrazim svoje globoko spoštovanje častitljivi osebi srbskega ministrskega predsednika. Srbija in morda Evropa ste mu dolžni veliko zalivalo. Jaz verujem v male narode, verujem v narod, ki more opevati svoje poraze. Srbija je upala vedno, sedaj pa je prišel dan obračuna. SrBfjaTfTkrasna slika, katero pokriva stoletna nesnaga turškega barbarstva. Sedaj, ko je zedinjena, vstane sveža in sijajna, kot jo je izpo-četka ustvarila mojstrova roka. Prvi pogoj za mir je popolna vzpostavitev brez pridržkov. Britanci nudijo ponovno Srbiji prijateljsko roko. Skupno hočemo delati do konca.
Italijani in jugoslovansko vprašanje. „Neue Züricher Zeitung“ piše:	Za predpogoj rešitve avst-
rijskega vprašanja v smislu Italije smatra ententa potreben popoln sporazum med Italijo in Jugoslovani, ki so potom Srbije in Črnegore v ententi zastopani. Tudi Italijani si sami niso na jasnem, kaj hočejo ob Adriji. Tozadevno obstoje v Italiji tri stroje: Prva, po številu najšibkejša skupina, zahteva o-svojitev Goriške. Istre, cele Dalmacije in južne Tirolske do Brenner ja. Druga, zmerna liberalna skupina, ki se zbira okrog lista „Corriere della Sera“, stoji na stališču precej široke in razsežne vladne formule, ki zahteva osvoboditev „neodrešenih dežel“ in zavarovanje države s strategično ugodnimi mejami v Alpah in ob Adlriji. Demokratične stranke pa hočejo doseči popoln sporazum med Jugoslovani in se odrekajo aneksiji Dalmacije in južne Tirolske. In ruska revolucija je to zadnjo skupino okrepila.
Izvedba češkega in Jugoslovanskega programa. Znani češki publicist A. Mrštik piše v ,„Naehodskih Listih“ o politiki Cehov in Jugoslovanov in izvaja napram madžarskim „učenjakom“, da pripadajo Slovaki po svojem jeziku in vsem svojem narodnem bistvu k Cehom, kakor Hanaki na Moravskem in Cehi v Sleziji. Nikake narodnostne razlike ni med enimi in drugimi, kakor je ni med Hrvati in Slovenci pri Jugoslovanih. Izvedba češkega programa z dne JO. maja 1917 je po njegovem mnenju mogoča na podlagi zgodovinskih dejstev iz leta 1526 potom češkega deželnega zbora, istotako kakor se da izvesti jugoslovanski program na podlagi zgodovinskega dejstva. iz leta 1527, ko so Hrvatje svojega kralja izvolili iz habsburške hiše. In besedo mora imeti pri tem le narod in krona in nihče drugi. Sijajen vzgled ob ti nriliki naj bodo Cehom in 'Jugoslovanom Madžari iz leta 1867.'
Radičeve zahteve v hrvatskem saboru. Poslanec kmetske stranke Radič je imel v seji hrvatskega sabora dne 4. avgusta silno dolg govor, v katerem je dejal med drugi, da so Cehi tisti narod, ki zamore rešiti probleme monarhije v slovanskem smislu. Monarhija mora postati slovanska država. Zahtevamo Slovence za se in zahtevajmo, da pripoznajp Cehi našo politiko za pravo. Zahtevamo tudi naše brate v Banatu in Bački, narodno ujedinjenje -se ne u-stavi ob Dravi in Donavi, kvečjemu če so Ogri tako pametni, da jim pođele popolno avtonomijo. Cisti hrvatski kurz pomenja popolno emancipacijo od Ogrske, za.tvoritev vseh ogrskih šol na Hrvatskem, takojšen odstop vseh ogrskih uradnikov na Hrvatskem in združitev vseh hrvatskih dežel, ki je danes kategoričen imperativ.
Hrvatski sabor. V hrvatskem saboru se nadaljuje razpava o indemniteti. Dne 8. avgusta je govoril dr. Ivica Frank. Izjavil se je za samostojno Hrvatsko in proti nameravani združitvi Jugoslovanov. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prizorov. Ko je Frank branil policijskega agenta Klobučariča, so mu iz cele zbornice leteli klici: »Stranka policijskih agentov!« V četrtkovi seji je govoril Starčevičanec Hr voj za združenje Jugoslovanov in za narodno svobodo. Proti narodni svobodi se v naši državi borita samo dva privilegirana naroda. Nemci in Madžari. Pozdravlja idejo, da naj Jugoslovanski klub prevzame vodstvo jugoslovanske politike. V petkovi seji je ob govorih dr. Peleša in dr. Horvata je prišlo opetovano do burnih prizorov. V soboto je Starčevičanec dr. Pavelič povdarjal, da je danes ogromna večina katoliških Jugoslovanov za združenje jugo-
slovanskih narodov pod habsburškim žezlom, samo Frankovci sp se tako udinjali Madžarom, da oklanjajo združeno Jugoslavijo.
Sprememba v vojno-nadzorovalnem uradu General Leopold pl. Schleyer je odstopil kot načelnik vojno-nadzorovalnega urada. Na njegovo mesto je imenovan general Schmied pl. Georgenberg.
Državni zbor sklican dne 15. septembra? Dunajske vesti naglašajo, da je predsednik dr. Groß izjavi), da se bo državni zbor sestal zopet dne 15. septembra.
Madžari in Nemci. V Budimpešti so nameravala društva berolinskih igralcev prirediti predstavo v gledališču. Budimpeštanski listi pa so razvili nekaj doi pred nameravano predstavo tako agitacijo proti Berolinčanom, da so jo ti kar čez noč odkurili iz Budimpešte. Na čelu protinem-škega gibanja se je postavil list »Az Est«.
i)r. Spabn ne bo več kandidiral. Vodja katoliškega centruma v Nemčiji, sedanji pruski justični minister dr. Sphan je izjavil, da ne bo več kandidiral za nemški državni zbor.
Nazadovanje socialne demokracije v Nemčiji. Nemški list »Leipziger Volkszeitung« piše, da je nemška socilna demokracija za časa svetovne vojske nazadovala za 64 odstotkov, kajti pred vojsko je štela več kakor 1 milijon članov, koncem lanskega leta pa samo 395.216 članov.
Tedenske novice.
Cesarjev rojstni dan. Prihodnji petek se bo po celi Avstriji slovesno praznoval rojstni dan našega ljudomilega cesarja Karla I. Slovenci! Slovenke! Proslavimo ta dan posebno slovesno! Bog živi cesarja Karla!
Škof dr. Mahnič za gladne Istrane. V Istri j hrvatski narod umira gladu. Posebno na otokih so že celi kraji izumrli samo vsled lakote. Te dni se je podal krški škof dr. Mahnič na Dunaj, da na merodajnem mestu izprosi pomoči za gladne Istrane. Fries-Skene tira v Primorju protislovansko politiko, a domoljubni Hrvatje umirajo žalostne smrti.
Zdravnik otrok prestolonaslednika Franc Ferdinanda obsojen. Zdravnik dr. Hoffner, ki je zdra vil otroke rajnega prestolonaslednika Franc Ferdi
nanda in je bil telesni zdravnik grora Jaroslava Thun, je pisal svojemu nečaku, da je uradno do ločena množina kruha za težkodelavnega človeka po njegovem zdravniškem prepričanju mnogo premajhna Radi te izjave je bil dr Hoffner, kakor poročajo »Narodni Listy« obsojen v Brnu na 8 mesecev težke ječe in je še poleg tega izgubil svoj •doktorat.
Odlikovan slovenski učitelj. Okrajni pomožni učitelj Joško Gosak, sedaj praporščak, je bil vdru-gič odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda.
Iz pravosodne službe. Višji pisarniški predstojnik celjskega okrajnega sodišča, Jakob Mesareč, je imenovan za pisarniškega ravnatelja istotam.
Slovenski župani zborujejo. Župani šoštanjske-ga okraja so se posvetovali dne 20. julija o gospodarskih težnjah celega okraja in prosili poslanca dr. Versiovšeka odpomoči v raznih zadevah. Dr. Verstovšek je izročil ulogo županov ministru za prehrano, poljedelskemu ministru in c. kr. na-mestniji v Gradcu v zahtevo, da se ugodi upravičenim željam prebivalstva. Uloga se glasi na podlagi zapisnika, spisanega na sestanku županov sodnega okraja šoštanjskega dne 20. julija 1917 v Velenju. 1. Prosi se, da se mlinske nakaznice odpravijo, ker po izvršeni oddaji žita itak nimajo nobenega pomena več, pač pa povzročajo veliko nepotrebnega dela, sitnobe in zamude časa občinam, okrajnim glavarstvom ter strankam. 2. Za kmete in kmetske delavce je sedaj določena množina žita 7V2 kg žita na mesec veliko premajhna. Popolnoma nemogoče je pri tej majhni množini izvrševati razno težko, po več kot 16 ur trajajoče kmetsko delo. Vsi delavci na kmetih sploh se morajo smatrati kot težki delavci. Določi se naj za kmetske delavce najmanj dnevna množina 500 gramov. Kmetski stan je navezan samo na domače pridelke, ne jč mesa in mora toraj imeti tudi z ozirom na to večjo množino moke. 3. Da se odpomore velikemu pomanjkanju masti, se predlaga, naj se kmetom pusti za krmljenje svinj do volj krompirja, ječmena in koruze. Ob enem se
prosi posredovanja, da dobijo na razpolago dovolj krmil n. pr. otrobov, oljnatih tropin, krmilne moke itd. 4. Za živino določena množina krme je veliko premajhna. Delavna živina pri tej množini nikakor ne more delati, mlada živina bo pa v rasti silno zaostala ter se bodo vsled tega pokazale slabe posledice v živinoreji. Nujno je toraj potrebno, da se določi primeroma višja množina krme. 5. Rekvirirauje živine v slovenjgraškem okraju se naj takoj ustavi. Ge se bo živino v slovenjgraškem okraju rekviriralo po sedanjem načinu traja še 5 mesecev, ne bo ostal ne en komad živine več. 6. Za rekvirirano živino se naj denar strankam takoj izplača. Veliko strank namreč dobi denar še le čez 4 tedne. Stranke pridejo mnogokrat v zadrego vsled tega, ker morajo drugo živino kupiti in isto takoj plačati, česar pa ne morejo, ker za svojo oddano živino ne prejmejo de narja. — Sledijo podpisi 9 županov.
Odpust črnovojnikov rojenih v letih 1865 in 1866. Naš cesar je z lastnoročnim pismom z dne
7.	avgusta t. 1.. zaukazal, da morajo biti v najkrajšem času, najpozneje pa do 15. septembra t. 1. odpuščeni iz črnovojniške službe vsi črnovojniki, rojeni v letih 1865, 1866 in tudi vsi starejši letniki, ki pripadajo temu ali onemu vojaškemu oddelku. Izvzeti so samo tisti črnovojniki, ki hočejo prostovoljno dalje služiti.
Jubilejna ustanova z« dijake. Južnoštajerska hranilnica v Celju bo oddala podpore iz jubilejske ustanove „Cesarja Franc Jožefa I.“ in „Spodnještajerske jubilejske ustanove“ dijakom ali učencem slovenske narodnosti, ne oziraje se na kakovost in na mesto šole. katero obiskujejo. Prosilci za podporo iz „Cesarja Franca Jožefa I.“ jubilejske ustanove morajo biti pristojni v okraje: Šmarje pri Jelšah, Gor-njigrad, Šoštanj, .Sevnica ali Vransko,. oni za podpore iz „Spodnještajerske jubilejske ustanove“ pa smejo biti tudi iz drugih krajev. Prošnje je vložiti do dne 1. septembra 1917 pri Južnoštajerski hranilnici v Celju ter priložiti ubožno spričevalo, domovnico in spričevalo o zadnjem mi nojem šolskem tečaju, ter mora imeti prosilec najmanj prvi uapredoval-ni razred. Visokošolei pa se morajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s potrditi dveh docentov glavnih predmetov, o povoljnih, pri njima o-pravljenih zasebnih izkušnjah, z indeksom, ki sve-dočuje pohajanje predavanj v mindern in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo tudi dobiti začetniki v javnih službah.
Izkaz članov Slovenske Matice, ki so od 22.
do 31. julija 1917 plačali članarino ali naklonili dru-, štvu kakšno darilo povodom pričetka novega njego-S vega delovanja:	Oton Doktorič v Ljubljani, Marija
\ Klobučar v Ljubljani in Fran Ročnik v Zavodnji za 1914. leto po 4 K Članarin«; Ksaver Meško na Žili za 1914. in 1917. leto 8 K, Anton Rantaša v IJsori za 1914., 1915., 1916., 1917. in 1918. leto 20 K, Evg. Terbuhovič v Veliki Loki, Podkrajšek Fran -v Ljubljani. Zupan Matej (vojna, pošta), Bevc Ladisl. (vojna pošta). Pretnar Rudolf v Podgradu, dr. Gvidon Sajovic v Ljubljani, Mara Mikuluševa pri Sv. Jakobu v Rožu, Peter Romauch ml. v Beljaku in Ivan Poček v Kilovčah po 4 K za 1917. Neimenovani usta-novnik je poklonil Slovenski Matici, veseleč se njenega vstajenja, 100 K. — Pripominja:	Članarina
znaša 4 K na leto, ustanovnina (ki jo je plačati ali naenkrat ali vsaj v petih enakih letnih obrokih) za posameznika 100 K, za juristične osebe 200 K. — Dne 27. VIL 1917 je prejela Slovenska Matica iz Celja s poštnim nakazilom K 5.30 brez vsakega pristavka. čemu je denar namenjen. Ker ni moči Čitati i-mena pošiljateljevega, prosimo tem potom blagohotnega obvestila v obeh smereh. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1917. — Slovenska Matica.
Pametna misel. Da Dunaju delajo na to, da bi za zimsko dobo 1917/18 zaprli večino gledališč, kinogledališč in koncertnih dvoran, da se tako prihrani več premoga in drv za ljudstvo.
Velik požar v Bunčanih. Kakor je petkova „Straža“ na kratko poročala, je v četrtek, dne 9. avgusta, ob pol enih popoldne, nastal po neznani roki velikanski požar v Bunčanih, župnija Sv. Križ na Murskem polju, ki je 12 posestnikom upepelil vse poljske pridelke. Ogenj je nastal pri posestniku Špindlerju, segel čez Fiirstovo domovje na Skedenj župana Alojzija Osterc, potem pa uničil kovaču Lip-Šu in Larnbergarju-Ostercu vsa poslopja, do tal ter se širil naprej, kamor je potegnil veter. Skoda je velika. Nekateri pogorelci nimajo za-se in za živino niti betvice živeža, Ognjegasne brizgalniee iz bližnjih vasi so bila hitro na pogoriščih. Toda kar ni bilo zidano in z opeko krito, se ni dalo več rešiti. Vojaki in gojenci salezijancev iz Veržeja so prihiteli pomagat. Hitra pomoč je nujno potrebna! — Škoda vseh uničenih živil, krme, upepeljenih stanovarj, hlevov in drugih gospodarskih poslopij se ceni nad četrt milj ona kron.
Potres. Na dunajskem metereologičnem za vodu so dne 8. avgusta ob 4. uri popoldne opazovali močne potresne sunke, ki so bili oddaljeni od Dunaja kakih 100 kilometrov. Potres je bil
bržčas kje na Gornje-Štajerskem. Tudi iz Brežic se nam poroča, da se tamkaj in v okolici še vedno ponavljajo potresni sunki, ki pa niso močni.
„Cesar kliče v boj proti domačim sovražnikom« je naslov knjižice, ki jo je spisal dr. Fr. Kovačič. Zbirka protialkoholnih spisov »Svete vojske«. 5. zvezek. Naroča se pri »Sveti vojski v Mariboru« Koroška česta 10. Cena 15 v. Priporočamo!
Gospodarske novice.
Nekatere pritožbe prebivalcev spodnjega Ptujskega polja. Piše se nam: 1. Crnovojnik Petrovič Jožef, pristojen v Stojnce (Steindorf) je bil po odloku domobranskega ministrstva od 12 julija 1917, št. 18797/17 E. G. 1917 za poljedelsko delo oproščen od črnovojne službe do 31. avgusta 1917. G. kr okr. glavarstvo v Pluju je dne 18. julija 1917, št. 1470 Mob. E. o tem obvestilo občinsko predstojništvo v Stojncib. Ker je to obvestilo prišlo par dni po odhodu Petroviča k vojakom, ga je njegova žena takoj poslala za njim. Toda v začetku avgusta dobi žena od moža oni odlok okr. glavarstva nazaj, češ, da so mu pri raportu rekli, da mora biti potrjen tudi od občine. Tako izgubi mož od svojih dovoljenih 7 tednov več ko polovico in sicer ravno v času najhujšega poljskega dela, popravljanja žetve in poletne setve ajde in repe. Ali ne bi mogla kompanija odpustiti takoj moža domu? Ge uradni šimelj zahteva potrdilo od občine, bi to potrdilo mož lahko poslal iz doma, ne da bi izgubil zopet 14 dni s pošiljanjem! Štam-piija od glavarstva je itak že bila na listu. Zgodilo se je to pri 17. stotniji črnovojnega pešpolka št. 26 v kraju Fürnitz pri Beljaku. Kako posredovanje temu črnovojniku seveda ne bi več koristilo, k večemu bi mogel on imeti südosü zaradi tega. Ta slučaj naj pokaže poslancem, kako se dobri nameni višjih oblasti pokvarijo vsled pikolovstva nižjih uradov. 2. Prebivalci Spodnjega ptujskega polja že od pamtiveka. vozijo čebulo, kumare, zeleni fižol in dr. v Maribor. Lani in letos pa na kolodvoru v Ptuju ne pripuščajo ničesar rftzun čebule, zlasti ne zelenega fižola, dasiravno se po uradnih predpisih zeleni fižol sme prosto pošiljati. Vrh tega na Dravskem mostu v Ptuju ne dovoljujejo kmetom voziti zelenega fižola in kumar čez most, da bi peljali z vozom v Maribor. Ali je izvoz teh predmetov iz ptujskega okraja prepovedan in kdo ga je prepovedal? G. Netolička, oglasite se!
Skrb za semensko žito. Letošnjo jesen in prihodnjo spomlad se bo zelo občutno pojavilo pomanjkanje zdravega semenskega žita. Dolžnost žetvenih komisarjev, županov in vsakega posameznika je, da skrbi za dobro žitno seme in sicer ne samo za se, ampak tudi za svoje sosede. Pšenica je letos bila večinoma smetljiva. Tako seme ni za rabo. Vojno-žitno-prometni zavod dovoljuje, da tistim posestnikom, ki imajo lepo zdravo semensko žito, odvišnega žita ni treba oddajati, ampak ga smejo shraniti za seme. Oddajati ga bodo morali po navodilu vojno-žitno-prometnega zavoda ali okrajnega žetvenega komisarja posestnikom, ki jim bo manjkalo semena. Posestnik, ki ima kaj odvisnega zdravega žita, kakoršnekoli vrste, naj to takoj sporoči po žetvenem komisarju ali županu vojno-žitno-prometnemu zavodu.
Koliko žita je zrastlo na 1 ha? Žetveni komisar z Dravskega polja, ki je napravil več poskuš-njih mlačev, nam poroča, da je zrastlo letos povprečno na enem aru srednjerodovitne njive 3 do 4 kg zimskega ječmena, rži ali pšenice, t. j. 300 do 400 kg na ha. Več kot 5 kg pa niti v najboljši zemlji ni zrastlo. V hribovju pa so njive, kjer so imeli na hektarju samo po 100 kg. Oves pa bo še slabši. Upamo, da je o tem poučen tudi žitni oddelek mariborskega glavarstva in ne bo od kmetov v bodoče za oddajo zopet več zahteval, kot so pridelali.
Prošnje za nakaza n je sena in slame. Pomanjkanje krme za govedo in konje bo letošnjo zimo izredno veliko. Ponekod so pridelali tako malo sena, da bodo imeli komaj do zime dovolj. Pozivamo opetovano lastnike živine, ki vidijo, da ne bodo shajali s krmo, da takoj pri občini izpolnijo tiskovine za dobavo sena in slame. Občinski urad naj prošnjo potrdi in priporoča ter jo nemudoma pošlje deželnemu uradu za seno in slamo v Eggenbergu pri Gradcu, Eggenbergerallee 26. Ako se kmetski živinorejci ne bodo podvizali, bodo skromne množine krme, ki so Se na razpolago, dobili meščani in drugi nekmetski lastniki živine. Naj se torej vsak takoj pobriga, da se
preskrbi s potrebno živinsko krmo. Ako bi graški u-rad posloval počasi ali pa ako bi delal težave zaradi slovenščine, naj se nam blagovoli to nemudoma naznaniti.
Zbiranje listja za krmljenje. Cesarska name-stnija objavlja: Zbiranje listja za krmljenje je zdaj v polnem teku in je v prvi vrsti v prid zbirajočih posestnikov živine, ki na ta način nadomestijo, kar so izgubili vsled slabe senske košnje. Poleg tega se pa gre tudi zato, da se pripravijo kolikor mogoče velike množine, da se s surovo krmo preskrbijo tudi mesta, obrtstvo in obrati, ki delujejo za splošno korist. Zbrane množine prevzemajo komisijonarji oddelka za seno in slamo deželnega mesta za krmila v Gradcu. Občinam se plačuje za prevzeto krmilno listje primerna prevzemna cena za pripravljalne stroške. Radi neenakih razmer se opusti enotna prevzemna cena. Vendar se nikakor ne sme prekoračiti z-nesek 13 K za 100 kg. Ako zemljiščni posestnik zahteva odškodnino za dovoljenje napravljanja krmilnega listja, se mu izplača pri nabiranju po občini v najvišji izmeri 3 K za 100 kg nabranega krmilnega listja. — Za krmo je posebno pripravno listje sadnega drevja in tudi mehko listje gozdnih dreves.
S čim je odpraviti bolhe na repi? Na repi, zelju in drugih mladih rastlinah delajo škodo prav majhni hroščeci, ki jih je več vrst in jih imenujemo bolhe. Najbolj je razširjen in škodljiv zelj-ski bolhač. Ta bolhač tudi najbolj uničuje repo. Zatiranje vseh vrst bolhačev je enako. Kot domače sredstvo proti bolhačem velja posipanje mladih rastlin po kakem dežju ali zjutraj ob rosi s suhim cestnim prahom ali lesnim pepelom. Če ni dežja ali rose, je rastline poprej poškropiti. Drugo domače sredstvo je škropljenje rastlin s pelinovo vodo zjutraj ali zvečer. Pelinova voda se naredi, če se dene v kakih 50 litrov vrele vode dobro pest pelina in se ga pusti 12 ur v njej namakati. Ta sredstva semtertja pomagajo, toda u-speh ni zanesljiv. Boljše sredstvo je njivo, na kateri je mlada repa, na dan vsaj po dvakrat pre-vlačevati z deščico, ki je na gornji strani nama zana s katranom. Vznemirjeni bolhači skačejo in padajo na katran, kjer vsled njegove lepljivosti ob-tiče in poginejo. Najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti bolhačem je škropljenje rastlin z raztopino od arzenovega kislega bakra, ki je zeleno barvilo in ki se dobi v drožerijah pod imenom švajnfurtsko zelenilo. To barvilo je silno strupeno, zato je pri porabi potrebna velika previdnost inje paziti, da ne pride kaka žival do mlade poškropljene repe. 50 gramov švajnfurtskega zelenila se dobro pomeša v 100 litrih vode in se končno pri-dene nekoliko apnenega beleža, ker drugače raztopina lahko rastline oškoduje Na 100 litrov raztopine je dodati 4 do 5 litrov apnenega beleža, ki se naredi, če se v tej množini vode ugasi 50 do 60 gramov živega apna. Pri porabi je tukaj popisano zmes pridno mešati.
Rme Aoviee.*
Tudi cerkve niso varne pred tatvinami. Strahovito se množijo slučaji drznih tatvin na Srednjem in Gornjem Štajerskem. Skoro četrtina predalov štajerskih nemških listov je napolnjena s poročili o raznih tatvinah. Nemški tatovi so si pa sedaj izbrali cerkve za torišče svojega delovanja. Pri belem dnevu so (začeli drzno krasti iz cerkva sveče, svečnike, altarne prte, blazinice itd., tako, da je več župnih uradov prisiljenih, da morajo tudi podnevu biti cerkve zaprte. V prvi*-k valnem zaporu v Ljubnem se nahaja tat, ki je ukradel iz cerkve dva zlata ciborija s patenami vred. Pri tatu so našli dve knjigi, v katerih se opisujejo življenjski dogodki dveh drznih pariških vlomilcev,- Proč z umazano literaturo!
Zopet strupene gobe. V zahodni Nemčiji imajo letos dežja v obilici. Gob je toliko, kot že' dolgo poprej ne. V kraju Datteln pri Reklinghausenu je v neki gostilni zbolelo po zavživanju gob 19 oseb, od katerih jih je že 6 umrlo.
Od pisarja do ministra. Nanovo imenovani državni podtajnik v nemškem državnem uradu dr. Schwander je stopil kot 15leten deček v občinsko službo svojega rojstnega mesta Kolmar. Svojo službo je opravljal zelo natančno, a ves Svoj prosti čas je uporabljal za študije. Brez tuje pomoči in brez učitelja je napravil zrelostni izpit na domači gimnaziji in postal nekaj let pozneje doktor prava. Pozneje je pa postal generalni tajnik v Strassburgu. Nekdanji pisar Schwander je sedaj imenovan za ministra!
Milijonski dobički budimpeštanske banke. Budimpeštanska bančna in trgovska družba izkazuje v preteklem poslovnem letu' sko.ro 9*/a milijona
kron čistega dobička, dočim je izkazovala v lanskem poslovnem letu samo 4 milijone čistega dobička. Na eni strani se nakupičujejo milijoni, na drugi strani pa gladu umirajo revnejši sloji, ker nimajo toliko denarnih sredstev, da bi si mogli kupiti najpotrebnejših živil!
Italijanski razbojniški poglavar — na soški fronti. Vojvoda d’Aosta je imenoval po zadnjih velikih bojih ob Soči poglavarja velike italijanske razbojniške družbe Germana Albatenajggio za četovodjo in ga posebno pohvalil radi njegovega junaštva. SOd-likovanec je imel presedeti ječo več let, pa je prosili, naj ga puste na bojišče, kar se mu je ugodilo in sedaj se proslavlja na goriškem bojišču.
Koliko zlata in srebra je dala doslej zemlja? Narodni ekonomi so izračunali, da je bilo od odkritja Amerike iz zemlje izkopanega zlata in srebra v skupni vrednosti 190 milijard frankov. Vse zlato in srebro, kar ga je na svetu, ne zadostuje torb; za pokritje dosedanjih vojnih stroškov. Ti stroški se bodo morali pokriti s sadovi dela prizadetih narodov.
Ključavničarski pomočnik postal inženir. V livarni za železo v Judenburgu se je izuči! ključavničarske obrti nek Ernest Greiner. Ko je postal ključavničarski pomočnik, se je podal na Dunaj, kjer se je v prostem času brez tuje pomoči zelo pridno učil. Mlad samouk je v kratkem napravil izpite za sprejem v visoko šolo, na kateri je napravil te dni — nekdanji ključavničarski učenec — izpit za inženirja
Ne skrivajte denarja! Na Nemškem je skrila neka branjevka vse svoje premoženje v denarju, papirjih in dragocenostih pod tla v veži. Napravita je v tla votlino ter položila v njo v varno zavetje vse svoje zaklade ter odprtino zopet previdno zakrila. A le išment ve. kako je to prišlo, da je to skrivališče izsledil nek lopov ter previdni ženi vzdignil zakiad ter jej odnesel s tem nad 7000 K suhegai denarja, V hranilnici bi se ženi kaj takega ne pripetilo in bi i-mela povrh še lepe obresti.
Maribor. Opetovano dobivamo pritožbe glede postopanja z občinstvom pri izdaji voznih kart na južnem kolodvoru. Gospodje blagajniki odprejo blagajno navadno še le četrt ure pred odhodom vlaka, dasiravno čaka občinstvo n. pr. pri popoldanskih vlakih že od 12. ure naprej pri blagajni. Ker je odprta navadno samo ena blagajna, je gnjeČa in porivanje sempatje tako, da slaboten človek sploh ne more. priti do voznega listka. Gospodje blagajniki, posebno tisti pri drugi blagajni na levi strani, pa so Še izvanredno sitni ift neprijazni z občinstvom. Ako kdo radi gnječe zahteva karto tudi za koga drugega, mu je ue da., ali pa ga celo zelo neuljudno nahruli. Pozivamo načelnika kolodvora, da napravi red! Blar gajne se naj odprejo vsaj eno uro pred odhodom vlaka. Ce je mnogo občinstva, se naj odprejo vse tri blagajne. Za vojaštvo se naj na drugem mestu potrjujejo vozni listki. Gospodlom blagajnikom se naj naroči, da z občinstvom postopajo v bolj uljudnem tonu. Z vso odločnostjo pa tudi zahtevamo, da še pri blagajni nastavijo slovenski uradniki in uradnice, ki bodo razumeli slovenske potnike.
Maribor. Odboru za cesarsko slavnost, ki se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta popoldne v spodnjih prostorih »Narodnega Doma« se je posrečilo pridobiti dobro godbo. Pevski zbor se pridno vadi. Obisk bo od vseh strani obilen. Celo iz ptujskega in ormoškega okraja prihajajo poročila o udeležbi Za tombolo je dospelo že mnogo lepili in za se-I danji čas dragocenih dobitkov. V slavnostnem od-! boru so zastopniki vseh mariborskih slovenskih j društev.
\	Maribor. Prehranjevalni urad mariborskega o-
! krajnega glavarstva je sladkor za mesec avgust sle-
I' dece razdelil: Preskrbovalni odbor v Studencih 1440 kg, prej je ostalo 319 kg; Dobrovci: 'Riaunig 860; St. Ilj: Plevnik 950 (43), Gasser 460 (36), Herzog 700; Faleš 200, Hamer 160; Fram:	Zamolo 450, Kodrič
450, Högenwarth 490; Kamnica: Poš 1130, Ravnjak 600; Sv. Marjeta na Dr. p.: Macu n 870; Sv. Marjeta n. P.:	Baumgartner 900, Jager 530; St. Jurij
n.	P.: Dobaj 940; Ploderšnioa: Schönwetter 400 kg;
I Jarenina:	Cvilak 600, Kramberger 500, Jamernig
J 300, Pinterič 300, Ferk 510; St. Jakob: Arnuž 840,
1 Schneeberger 800; Sv. Križ: Verdonig 690; Krčevine: Sok 830, Serec 650 (130), Mydlil 300; Leitersberg: Perko 400, Kodrič 100 (3), Polzi 700 (8), Lu-pinšek 300 (2), Paluc 600; LimbušZemljič 400 (3), Rottner 400 (25), Kasjak 132 .(33), Sorko 200 (7); St. Lovrenc: Kukovič 400 (4), Boldin 400 (7), Jager 400, Oder 200 (8), Kores 200 (7), Karničnik 300 (13), in Bauer 800 (37); Hoče: Polž 1300; Ruše: Leske 200 (192), Kupčič 200 (80), konsum 200 (96), Beigot 200 (92), Sernc 320 (24); Brezje: Horvat 760; Reka: Lebe 790; St. Martin pri Vurbergu: Krajnc 850; Žitečka vas: Krajnc 470; Sv. Nikolaj: Pauko 360 (12); Gornja Sv. Kungota: Vaupotič 500, Gobec 410 ; St. Peter niže Maribora: Lorber 500, LajnšiČ 1000; Pekre:	Sorko 390; Planice: Kodrič 250; Podova:
Novak 720 (20); Ribnica-Brezno: Povoden 220; Ra-
če: Sijanee 400, Lašič 420 (13); Razvanje: Koc 530 (19); Radvanje:	Travisan 700, Primos 500, Lobnik
700; Slivnica: Loh 520, Polajnko 600; Tezno: Se-veder 800 (4), Walzl 700; Spodnja Sv. Kungota: Li-kavec 545, Vaupotič 400; Svečina: Smonig 970, im Skribd 400; Selnica ob Dravi: Jagrič 700 (20), Golob 350, Kanzler 600, Pinter 300, Hojnik 100, Peklar 350 (23); Pobrežje:	Maver 700, Prechtler 700 (17),
Marko 700, Suher 540: St. Martin na Pohorju: Kos 1350 (5); Makole:	Košorok 600, Ozebek 650, Dreo
500, Novak 500; Studenice: Kaučič 850; Tinje: Rožman 640; Gornja Polskava: Cizel 400, Ur an jek' 400, Navratil 400; St. Venčesl: Skrbiš 525; Slov. Bistrica okolica: Omerzu 1000, Vernig 770; Slov. Bistrica mesto:	Stiger 1000, Krautsdorfer 750; Poljčane:
Sumer 400, Vodenik 250, Oberski 200, Saisky 300; Laporje: Krošelj 1350; Črešnjevec: Počivaušek 900 (27), Krošelj 250, Tišler 225; Spodnja Polskava: Si-herl 820; Pragarsko: Tišler 700; Pekel: Sima 400, Drofenik 400; Št. Jurij v Slov. gor.:	Bauman 480,
Wergles 480, Stiger 480 (3), Schönwetter 470 (10); St. Lenart v Slov. gor.: Sedminek 500, Spitzy 400, Dimnik 460 (40), Zemljič 240 (60); St. Rupert: Lorber 700, Bauman 500, Golob 400, Rois 310 (16); Negova:	Šumenjak 225; Sv. Benedikt v Slov. gor. :
Šumenjak 1620; Sv. Ana na Krembergu: Repolusk 500, Zemljič 475; Biš: Ketiš 225; Sv. Anton v Slov. gor.:	Tušak 700, Markovič 600, Ozwatiö 320; Sv.
Andraž v Slov. gor.: Ozvatič 160 (18); Sv. Barbara v Slov. gor.: Sabeder 400, Šauperl 400, Kostajnšek 400; Sv. Trojica v Slov. gor.: Golob 500, Cauš 400, Ceh 430 (23). — Sladkor se mora dobiti na vse karte. Kdor ne diobi sladkorja, naj se takoj pritoži na prehranjevalni oddelek okrajnega glavarstva v Mariboru, Edmund Smidova ulica.
St. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo proslavi rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja Karla I. s posebno prireditvijo dne 19. avgusta. Na predvečer rojstnega dne se zaneti kres na Klonu pri Št. liju. kjer se bo pela tudi cesarska pesem in druge domoljubne popevke. Rodoljubi, pridite proslavit našega iskreno ljubljenega cesarja!
Gradec. Dne 8. avgusta zjutraj se je zgodila velika nesreča na kolodvoru v Gratweinu nad Gradcem. Vojak Janez Leskv, 24 let star, doma iz Št. Ožbalda pri Plankenwarlu je prišel na dopust. Porabil je iz Gradca do Gratwein a tovorni vlak. Ker ta na ondotni postaji ni postal, je Le-sky skočil iz vlaka tako nesrečno, da je prišel pod kolesa tovornega vlaka, katera so mu zdrobila obe nogi. Nesrečneža so prepeljali z vlakom v Gradec — od tam z avtom Rud. križa v bolnico usmiljenih bratov. Nesrečnežu so odvzeli obe nogi, nakar je vsled izkrvavljenja izdahnil svojo dušo. Oče in mati sta se takoj pripeljala — a našla sta sina že na parah. Smrt ga ni doletela na bojni črti, prestrigla mu je nit življenja doma. Res nikjer ni človek varen, vendar več previdnosti — zlasti med vožnjo in na postajah bi bilo treba.
Trbovlje. Telovadni odsek „Orel“ obhaja v nedeljo dne 19. avgusta t. 1. desetletnico ustanovitve v sledečem redu: Predpoldne ob 10. uri slovesnost v cerkvi. Popoldne ob 3. uri slavnost v Društvenem Domu. Vspored:	1. godba,.
2.	slavnostni govor; 3. Burka v enem dejanju: „Ne kliči vraga“; 4. med prosto zabavo srečolov,. šaljiva pošta, tamburanje, licitacija itd. Govornika; gg. d r. Korošec in dr, H o h n j e c. K prav obilni udeležbi vabi na prireditev Odbor.
Brežice. Okrajno glavarstvo nam pošilja naslednji razglas: Ob priliki seje okrajnega setvenega odbora za brežiški politični okraj pod vodstvom uradovodja dr. Neuwirth ter sodelovanja okrajnega gospodarskega referenta kakor tudi okrajnega žetvenega komisarja in okrajnega žitnega nadzornika so se določile na podlagi obstoječih predpisov sledeče vravnalne cene za človeške in živinske delavske moči: Sodni okraj Brežice, a) človeške delavske moči:	1. moške odrasle
osebe (vštevši hrano) na dan Sevnica 3—4 K, Kozje 2—3 K; 2. ženske odrasle osebe (vštevši hrano) na dan Sevnica 2—3 K, Kozje 1.20—2 K;
3.	Otroci pod 16 leti (vštevši hrano) na dan Sevnica P50 do 2 K, Kozje 120—2 K; 4. V gorah se zviša vsaka plača za 1 krono, b) Živi n-s k e delavske moč L 1. dvovprežna vprega poljedelskega voza brez razlike so konji ali voli na dan vštevši hrano in pitanje Sevnica 30—40 kron, Kozje do 20 kron; brez hrane in pitanja Sevnica 20—30 kron, Kozje do 10 kron; 2. enovprežna vprega kakor pod točko 1 Sevnica 20—30 kron; brez hrane in pitanja Sevnica 10 do 20 kron. Vsled prestopkov tega razglasa bode kaznovan v smislu cesarskega ukaza od 20. apr. 1857 drž. zak. št. 198 delavec kakor tudi delo-
dajalec.;	■
Izdajatelj in založnik: KonsorciV „Straža.“	Odgovorni urednik: Vekoslav Stup&n,	iTJftk tiskarne sv? Olrila v Mariboru*