Stav. 85
V Trstu, v torek 30, marca 1915
Izbaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikcga št 20. L nadstr. — \jk dopisi ?iaj re pošiljaj.- uredništvu lista. Nefrankirana pisma se V&r
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.	f -
izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konš^jf-tista .Fdinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadrufč^t cnejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv Frančiška AsiSkega št.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: 7a .elo leto.......K 24*—
za pol leta......................, 121-
za tri mesece ....... ... ..... 6 —
Za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5 20
za pol leta................2"60

Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po G vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti cnc kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............nim po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.—
vsaka nadaljna vrsta............. 2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lc
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
li u Karpati!! se nadalialelo,-Dosegi z ispili efil i si napadi.
no Poljskem In i zapodili Galiciji topovski kol - ttemfl zopet o lasrasttu. - Odbiti ruski napadi pri PHulszkein, Krosnopolin In pri Cklecluinouu.
Na vsej zapadni fronti razmeroma mirno. - General plem. KM pri osledooanlH rosiojtmh lnliko ranjen.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se objavlja: 29. marca.
Boji v Karpatih se nadaljujejo. Včeraj izvršeni ruski napad na višine vzhodno od Banyavolgy je bil po večurnem boju odbil ob velikih izgubah za sovražnika.
Polki četrte konjeniške četne divizije so se. kakor v predidočih bojih čete 1. čr-»ovojniške pehotne brigade, bojevali brez primerno.
Ponovni sovražni navali so bili krvavo odbiti od njih.
Severno od Uzoškega prelaza so se izjalovili ruski ponočni napadi v zelo uspešnem ognju naših postojank.
Na fronti v jugovzhodni Galiciji topovski boji. Ruske sile, ki so prodrle vzhodno od Zaleszczykov preko Dnjestra. so b"e po srditem boju pregnane nazaj čez reko.
Na Rusko-Poljskem in v zapadni Galiciji mestoma topovski boj. Ruski napad ob Lososini na Poljskem se je popolnoma
izjalovil.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
»Endependence« o avstro - ogrski armadi.
BUKAREŠT, 28. (Kor.) »Endependen-ce« piše v nekem razmotrivanju o vojnem stanju: Avstro - ogrska armada ima ne-ovrgljivo nehvaležno osodo, vzdržati strašanski napad sovražnika, ki je že takoj v prvih dneh vojne poslal v Galicijo neštevitne močne čete, ker je bilo osvo-jeuje te dežele njegov glavni smoter. Brez pomoči od strani avstro- ogrske vojske, ki se bori že sedem mesecev proti veliki premoči v Galiciji, bi se ne bi!« mogli vzdržati Nemci na Poljskem.
Z nenrilio-rusketn bojišča.
BERLIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. marca.
Vzhodno bojišče.
Naše čete so zavzele Tavrogen v naskoku. Ujetih je bilo 300 Rusov.
Na progi Wirballen-Kowno se je pri Pilw iszkem izjalovil ruski napad ob zelo težkih izgubah.
V ozemlju Krasnopolja smo ujeli nad 1000 Rusov, med temi eskadron gar-Jnih ulaacev s konji in uplenili 5 strojnih pušk.
Ru^ki napad severozapadno od Ciecha-nowa je bil odbit.
Vrhovno annadno vodstvo.
»Messaggero« o vspehu nemškega posojila.
BEROL1N. 28. (Kor.) \Volffova pisarna poroča: »Messaggero« skuša manjšati vspeh nemškega 9miljardnega posojila s trditvijo, da je Nemčija v dosego tega vspeha istotakoi, kakor pri prvem posojilu. porabila vse inožne trike. Edini trik, ki ga more »Messaggero« navesti, je sodelovanje posojilnic, kjer so si mogli pod-pisovalci dobiti denarja za podpis s tem, da so zastavili svoje vrednostne papirje. ^Messaggeroc pa prezira, da je poso-jevanje na vrednostne papirje povsem legitimna in po vsem svetu običajna kupčija: potem, da so nemške posojilnice na vrednostne papirje — pri najvarnejih vrednotah le s 75 odstotki denarja — veliko previdneje. nego na primer angleška banka, ki je. kakor znano, podpisovanje angleškega vojnega posojila olajševala s posojili po kurzu izdaje 95 odstotkov: in slednjič, da posojila, dovoljena za vplačevanje na prvo nemško vojno posojilo
PODLISTEK
| v znesku 4500 milijonov, iznašajo le še | 300 milijonov. Vzlic vojni in vplačevanjem na prvo vojno posojilo nastopivši veliki porastek imovine hranilnic in bančnih depozitov dopušča nado, da se bodo podpisovanja na 3 miljarde novega vojnega posojila razvijala istotako gladko. akkor pri prvem vojnem posojilu.
Kongres združenja ruskega plemstva.
PETROGRAD. 28. (Kor.) Na kongresnem združenju ruskega plemstva so bile, kakor se domneva, sprejete sledeče resolucije: 1. Tujcem se prepove udeležba na prireditvah narodne zveze.
2. \ se Nemcem pripadajoče kolonije v Rusiji naj se konfiscirajo in izroče posestva. ki pripadajo Nemcem, Avstrijcem ali Ogrom. veteranom iz oficirskega ali vojaškega stanu. Dalje naj se imenovanim narodnostim pripadajoče nepremičnine v vaseh in mestih 1 onfiscirajo tudi v slučaju, če se je lastnik že prepisal za ruskega podanika.
Revolta v Tomsku.
HAMBURG. 28. (Kor.) »Hamburger Fremdčnblatt« javlja: Stockliolmski list > Aftonbladet« priobčuje neko pismo iz Totnska (v Sibiriji) o neki revolti pri naboru. Prebivalstvo nekaterih plemen se je uprlo v barikadnih bojih proti vojaštvu. Čete so mogle le s pomočjo topov in strojnih pušk udušiti ogorčenje proti ruskim zatiralcem.
Z zapodneso bejijčn.
BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. marca:
Zapadno bojišče.
Dan je potekel na vsej zapadni fronti
precei mirno; le v Argonskem lesu in v Lotaringiji so se vršili manjši, za nas uspešni boji.
Generaioberst pl. Kluck je bil pri ogledovanju sprednjih postojank svoje armade lahko ranjen no nekem šrapnelskein streh?. Njegovo stanje je zadovoljivo.
Vrhovno annadno vodstvo.
Blokada angleškega voiovja.
AMSTERDAM, 29. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Rotterdama: Kapitan parnega čolna >Briissel« iz Harwicha je dne 28. t. m. zvečer na potu v Rotterdam zapazil zapadno od svetilnika ob Mozi. da se je peljal v isti smeri ž njim neki nemški podmorski čoln. Kapitan je ukazal takoj polno parno, tako da je dosegel parnik o-koli 17 vozlov. Pričel je streljati in je izstrelil proti podmorskemu čolnu okoli 30 strelov. Podmorski čoln je hotel očividno parnik torpedirati. »Brtissel« ic sledil vsakemu gibanju podvodnega čolna. Kar so začutili kurjači v prostoru za kotle sunek. Podvodnega čolna ni bilo nič več videti.
LONDON, 29. (Kor.) Moštvo parnika »Liccie«, ki je prišel v soboto iz Dieppa v Lianelly, pripoveduje o napadu nekega nemškega podmorskega čolna.
»Liccie« je zapazil pri otoku \Vight podmorski čoln »U 37«, ki je peljal s seboj čolne torpediranega parnika >l)el-inira . Kakor hitro je čoln zagledal »Liccie«, je prerezal vrvi in se obrnil proti parniku. kojega kapitan je takoj obrnil in plul s polno paro proti podvodnemu čolnu. ki je pa izginil. Na površje je prišla velika množina olja. »Liccie« je ostal nad eno uro v bližini, a podvodnega čolna ni bilo več videti.
Wolifov urad pripominja k temu: Kapitanu »Liccie« je očividno mnogo ležeče na premiji, ki je razpisana za uničenje podvodnih čolnov.
Odlikovano Garibaldila.
PARIZ, 29. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Giuseppe Garibaldi je bil imenovan za polkovnika, Ricciotti Garibaldi pa za bataljonskega voditelja.
Francoska zbornica.
PARIZ, 29. (Kor.) Kakor poroča »Hu-manite« so sklenili predsedniki različnih zborničnih odsekov skorajšnje odgodenje zbornice, ki naj se v slučaju potrebe pretrga. Medtem se bodo reševala tekoča zbornična dela potom zborničnih odsekov.
PARIZ, 29. (Kor.) Kakor poroča list »Ternps«, je finančni minister predložil zbornici zakonski načrt, ki določa, da naj se prestopki radi prepovedi izvoza, ki so se dosedaj radi prikrajšanja davka kaznovali samo z denarnimi globami, v prihodnje zsledujejo tudi kazenskopravnim potom.
PARIZ, 29. (Kor.) Kakor poroča »Petit Parisien« je trgovinski minister izjavil v trgovinskem odseku zbornice, da vlada ne namerava glede kupčijskih dolgov, menic in trat podaljšati moratorija preko konca vojne, vendar pa da še ni prišel čas, da bi se moratorij glede takih obveznosti dvignil.
Volitve na Portugalskem. Posledice moratorija.
PARIZ, 29. (Kor.) »Eclair« javlja iz Lizbone: Papež ie naslovil na vse privatne stranke lastnoročno pisanje, v katerem odreja, da naj s* vzdrže vsakega u-
plivanja na volilno kampanjo.
Neki odbor finančnikov in industrijalcev je zaprosii fmaenega ministra za spremenjenje moratorija, ki težko oškoduje financijelne interese Portugala.
Odnosa ji Španske do drugih držav.
PARIZ, 28. (Kor.) »Temps« poroča iz Madrida: Povodom po ministrskem svetu sklenjenega vpoklica 30.000 mož, so nastale govorice, da se je to ukrenilo vsled nesoglasja španske vlade z eno vojskujočih se vlasti. Ministrski predsednik je e-nergično dementiral te govorice in je izjavil, da španska vlada vzdržava najboljše odnošaje do vseh vojskujočih se vlasti in da hoče varovati najstrožjo nevtralnost. Vpoklic je bil odrejen, da se v slučaju mobilizacije teh 30.000 dosluženih vojakov mobilizira namesto rezerv.
Švicarsko časopisje sme na Francosko.
BlfRN, 29. (Kor.) Kakor doznaje švicarska brzojavna agentura iz pristojnega vira, ni izdala Francoska prepovedi na uvoz švicarskega časopisja, temveč je jedinole ukazala obmejnim oblastim, da se švicarsko časopisje ne sme puščati na Francosko istega dne, ko izide, temveč Šele naslednjega dne.
Vzrok tega ukrepa francoskih oblasti ni še znan na švicarskih uradnih mestih.
Egipčanska vlada nadomestila železničarje domačine v Angleži.
MILAN, 29. (Kor.) Kakor poroča »Ita-lia«, ie egipčanska vlada, nezaupajoča domačinom, nadomestila vse železniško osobje z Angleži.
Bolgarsko solranje.
SOFIJA, 29. (Kor.) Zasedanje sobranja je bilo danes zaključeno. Pred prečkanjem zaključnega ukaza je ministrski
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de MonUpin
Nahajamo se v »Pradu« po noči na maskiranem plesu. Kakih dvanajst ali
petnajst Statistov se trudi in muči. da bi predstavljali veselo, pijano družbo, ki po viharnih akordih pierotske četvorke skače in nori po odru. V ozadju koraka sem-tertja. temna in molčeča, kakor Ban-quov duh, postava zelo sumljive vna-njosti. To je sluga trgovinskega sodišča, ki preži na svoj plen. Glavne osebe v igri. namreč Artur, Friderik, Robinet, MaJcIiiiette in Rosina. prihajajo na oder. Spletka se zapleta vtdno boli Razposajeni deklici iznova na najdrznejši način dražite in vlečete ubogega Robineta. ki tnisl', da ste obe smrtno zaljubljeni vanj. Skratka, ko se ples konča, aretira sodni sluga Robineta. ker se je leta preobleke!. misleč, da je to potrebno v dosego
njegovih galantnih namenov, dočim pa Artur odhaja domov prost in neoviran. Dejanje se zaključuje, kakor je treba, v trenotku. ko so odpeljali nesrečnega upnika v zapor.
Premor je kratek.
Ko se zopet dvigne zagrinjalo. vidimo Robineta v njegovi sobi. ko se mu je končno posrečilo, da je zopet dobil svojo prostost. Toda doma ima Robinet zopet svoje pravo ime in tudi ni več samec. temveč ima že več let sem svojo pravo zakonsko ženo.
Slučaj ali pravzaprav oni »deus e\ ma-china . dobri duh toliko veseloiger, je privede! Madclinetto in Rosino v oderu-hovo stanovanje. Grizeti spoznate v Bi-gorneau domnevnega samca, ki je dvoril obema, vsled česar prihaja stari zakonski mož v zelo kočljiv položaj.
Artur in Friderik prideta tudi. Artur je popolnoma natančno poučen o socijalnom položaju svojega dozdevnega prijatelja.
Robinet. ki je tako zašel med dva ognja. izguMia popolnoma glavo. Toda to
še ni vse, kajti iz neprevidne besede o-deruhove spozna Madelinette v njem moža, ki je njenega očeta pripravil ob vse imetje. Robinet-Bigorneau se pa boji kazenskega sodišča, obenem se pa boji tudi svoje žene. Zato začne popuščati, posebno, ker mu vsi groze, da ga spravijo pred kazensko sodišče, na drugi strani pa, da ovadijo vse njegove ljubezenske pustolovščine njegovi soprogi.
Vrniti mora Madelinetti znaten del imetja, za katero jo je osleparil, in tudi raztrga Arturjevo menico. Blamiran je, izročen zaničevanju, potrt, uničen. Artur in Madelinette se poročita po preteku osmih dni. Madelinette ali pravzaprav
i Pivoine poje končno pesem in ob viharnem odobravanju pade zagrinjalo.
— Avtor! Avtor!
—Pivoine! Pivoine! — kličejo z vseh strani.
Arzen Bochy se napihuje v svoji loži.
Zagrinjalo se dvigne zopet. Avtorjevo ime se imenuje in na oder prihaja Pivoine. Vodi jo režiser v Črnem fraku.
predsednik Radoslavov izjavil, da polaga važnost na to, da obnovi svojo prejšnjo izjavo in istočasno naglasi, da je varovala vlada dosedaj najstrožjo tajnost in jo bo tudi vnaprej. Ona se ne uda nobenemu pritisku in nobenim obljubam, ker je mnenja, da so realni bolgarski interesi vredni več kakor sentimentalna razmotrivanja. Bolgarski narod ima lahko zaupanje v vlado, ker bo njena politika koristila deželi. Bolgarska nima nobenih obveznosti proti nikomur in se ne sme prenagliti. Bolgarska se mora varovati vsake vabe, naj pride od katerekoli strani. Zavračajoč socijalistično tezo o balkanski federaciji, je Radoslavov rekel: Federacija je nemogoča, ker je težko sprijazniti interese balkanskih narodov, ki skušajo iztrgati Bolgarski zadnji grižljaj.
Ministrski predsednik je zaključil s sledečimi besedami na poslance: Vam je znana zadnja beseda Bolgarske, ki hoče dati Bolgarski mir v nevtralnosti. Če ek-sistirajo drugi, ki so hrabrejši in drznejši in ki hočejo vojno, naj pridejo in prevzamejo naš prostor. (Odobravanje.)
Obletnica zavzetja Drinopolja.
SOFIJA, 29. (Kor.) Povodom obletnice zavzetja Drinopolja piše oficijozni »Echo de Bulgarie«: Mi ne moremo pozabiti, da so imeli oni, ki so vodili naskok na Drinopolje, samo en ideal: Macedonijo. To je rana, ki je čas nikdar ne more zaceliti. Bolgarska ne bi bila vredna svobode in neodvisnosti, če bi žrtvovala deželo, ki je celih 50 let s stoično mirnostjo prenašala muke, da ostane zvesta plemenskemu idealu.
Glasilo bolgarskih demokratov proti srbskim grozodejstvom.
SOFIJA, 29. (Kor.) Glasilo demokratov »Preporec« priobčuje članek, naslovljen: »Dovolj«, v katerem navaja srbska grozodejstva v Macedoniji. Vse bolgarske družine v Macedoniji žalujejo. Ko so Srbi vzeli pod orožje vse več ali manj sposobne moške, silijo sedaj še one Bolgare, kolikor jih je ostalo še v domovini, da morajo obdelovati polja srbskih rezervistov v Stari Srbiji. List izjavlja, da je dolžnost trosporazuma, ki ščiti Srbijo, pripraviti Srbijo k pameti in jo podučiti, da ne nadaljuje po tej poti, ki je nevarna toliko Bolgarom kot Srbom in ki ne koristi trosporazumu.______
Uojna TurcSJs proti trosporazumu.
Boji ob HnuKnškI meji.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Po zanesljivih privatnih poročilih s kavkaškega bojišča so izvršili predvčerajšnjim kozaki in pehota napad na turške čete južno od reke Arak. Bili so odbili ob težkih izgubah.
Severno od reke 01ty je bil ruski napad na turške čete ustavljen. Neko rusko letalo je metalo na nižino Pasinler proklamacije v turškem jeziku, ki so jih baje sestavili mohainedanci.
\ Aserbejdžanu je popoln mir. Rusi koncentrirajo svoje glavne sile v okolici mesta Choi.
Poveljnik dordanelske armađe Uman pl. Sanders.
CARIGRAD, 29. (Kor.) Sultanski irade odreja, da morajo v Dardanelah in v o-kolici zbrane turške čete tvoriti od sedaj naprej armado in sicer peto, koje poveljstvo se poverja bivšemu višjemu poveljniku prve armade, maršalu Limanu pl. Sandersu.
V tem trenutku so se hitro odprla vratca Fra Diavolove lože in zopet se je prikazala glava one stare ženske.
—Sedaj je čas! — je rekel neki glas u-metniku na uho.
—	Za kaj? — je vprašal začudeno Fra Diavok).
—	Šopek, hitro šopek!
Fra Diavolo je pograbil veliki šopek, ki mu ga je izročila ženska ob začetku predstave in ki ga je popolnoma pozabil v svojem navdušenju.
Vrgel ga je na oder prav v trenutku, ko je priletelo z vseh strani na oder vsa sila šopkov in je Arzen Bochu vrgel cel šop vrtnic in kamelij umetnici pred noge.
Trenutek je stala Pivoine neodločno, toda ta neodločnost je potrajala samo sekundo.
Niti z enim samim pogledom se ni ozrla na cvetlice, ki so raztresene ležale okoli nje, popolnoma hladnokrvno je šla mimo velikanskega šopka presenečenega Arzena, pobrala je Ie šopek, ki jej ga je vr-
Uvoz živil v Carigrad in Smirno.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Uradni list razglaša naredbo, glasom katere so carine prosta ona živila, ki se med vojno uvažajo iz Zedinjenih držav v preskrbo prebivalstva v Carigrad in Smirno.
Albanske homntUe.
RIM, 29. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača: Dne 25. t. m. so uporniki bombardirali mesto, ne da bi bila povzročena kaka škoda ali kake žrtve. Topovi iz Drača so jako uspešno odgovarjali na baterijo vstašev.
Dne 27. t. m. zjutraj in opoldne so vsta-ši zopet bombardirali mesto, vendar pa je bilo obstreljevanje le slabo in ni napravilo nobene škode.
Dne 28. t. m. so vstašl precej živahno obstreljevali mesto. Nekaj hiš je bilo lahko poškodovanih in ranjena ena oseba.
Sestanek češke odvetniške zbornice.
PRAGA, 29. (Kor.) Ob priliki prvega sestanka češke odvetniške zbornice med vojno je imel predsednik, mladočeški državni poslanec dr. Korner nagovor, v katerem je pošiljal vojski, ki je vsled vojne postala prava ljudska vojska, hvaležne pozdrave ter izvajal: Povsem smo si svesti svojih dolžnosti nasproti državi, v kateri imamo zaščitnico društev in najvišjih posesti. Naša država se protivi že osem mesecev s svojo ogromno vojno silo in gospodarsko močjo zmagovito silnemu pritisku močnega sovražnika. Pripravljeni smo tudi v naprej na vsako žrtev. Govornik je zaključil z navdušeno udanost-no izjavo na cesarja, to živo prispodobo edinstva avstrijskih narodov.
Računski zaključek banke »Union« za I. 1914.
DUNAJ. 29. (Kor.) V današnji seji u-pravnega sveta banke »Union« je bil predložen računski zakjuček za leto 1914.
Kosmati dobiček znaša 11,350.706 K, čisti pa 7,537.878 K. Od tega se porabi 3.560.078 K za odpise in rezervo, tako da se na razpolago ostali čisti dobiček zniža na 3,977.800 K. Občnemu zboru, ki se bo vršil dne 19. aprila se bo predlagala dividenda v znesku 20 K na delež, to jc 5% proti 34 K v prejšnjem letu.
Železniška nezgoda.
BELJAK, 29. (Kor.) Ravnateljstvo c. kr. državnih železiic v Beljaku razglaša: V noči med 28. in 29. marcem je med postajama Admont in Fraueuberg ob Ani-ži proge Amstetten-Ponteba skočil raz tir brzovlak štev. 301 z lokomotivo, službenim vozom in enim vozom za potnike. Od potnikov ni bil nihče poškodovan. Osebni promet se nadaljuje s tem, da potniki presedejo. Preiskava se je uvedla.
Razglas
c. kr. namestnika v Trstu in na Primorskem.
Vsled naredbe skupnega ministrstva z dne 26. marca 1915 drž. zak. št. 75 glede splošne uredbe porabe žita in mlinskih izdelkov, srne vsaka oseba od 28. marca 1915 nadalje porabiti le 200 g. mlinskih izdelkov na dan (1 kg 40 dkg. v tednu). Pri prejemanju kruha se računa 5 g melji-va za 7 g kruha. Za podjetnike kmetijskih obratov in njih družine ter one delavce in uslužbence, katerim pritiče v plačilo prosta hrana ali žito in meljivo, se določa v porabo za vsako osebo 300 g žita na dan (2 kg 10 dkg žita na teden) ali pa sorazmerno s tem moka in kruh.
gel Fra Diavolo, ter je, lahno kakor sil-fida, izginila za kuliso, pogledavši slikarja s pogledom, enakem rušiču, kakor jih streljajo bežeče Parce.
VI.
Pogled v preteklost.
Bil je mrzel zimski dan, ko je inlada deklica, ki je na svoji desni rami nosila na leskovi paličici majhen, v kariran žepni robec zavit omot, z rdeče objokanimi očmi prispela v Pariz,
Ta mlada deklica je bila Pivoine, ljubka poljska cvetka iz Normandije, edina hčerka prvega upravitelja vikomta Julija de Nodesmesa.
Kot nedolžen, toda koketen otrok je prvikrat čutila glasnejše udarce svojega srca za mladega vikointa, ki pa je, prav tako nedolžen in še bojeenejši kot ona, pod krasnimi drevesi nodesmeskega parka govoril ž njo o ljubezni, pa se v svoji nravnosti ni niti upal poljubiti koncev njenih prstičev.
'nnlje.)
b(ran n.	»EDINOST« štev. 89.	V Trstu, dnfc 30. marca 1915.
Tc količine porabe veljajo tudi za posestnike obsežnih množin ter stopijo torej na mesto količin določenih v § lit. a cesarske naredbe z dne 21. februarja 1915 drž. zak. št. 41.
V	§ 4. je predvidjena upeljava »izkaznib listov o porabi kruha in moke«, da se prepreči večja ko določena poraba kruha in moke. ali celo nakupičevanje teh pri odjemalcih, vendar pa ima politična deželna oblast pravico izdajati tudi druge tozadevne odredbe za uredbo povžitka.
Ozirom na to, da se je primorsko prebivalstvo v porabi žita, kruha in moke že I samo omejilo, r.e ukazujem za sedaj upe- j liavo izkaznih listov ter poživljam pre- j bi v al? t vo, da štedi kolikor more pri porabi žita moke in kruha, ter se drži prostovoljno in vestno odredb skupnega ministrstva.
Vsa nahajajoča se in v prihodnjem ča- j su došla množina rnoke in koruze, se bo! razdeljevala razmeroma po eksekutiv-nem odboru deželne aprovizijske komisije v Trstu (namestništvo) sporazumno s j tržaško mestno občino in deželnim odborom Goriško - Gradiščanske in Istre ali v slučaju tudi po teh zadnjih samih, občinam, konsumnim društvom, zadrugam, pekom in prodajalcem živil.
V	Puliti bo razdeljevala tamkajšna a-provizijska komisija.
Obči konsun^ia društva, zadruge posebno pa peki ter prodajalci živil so primorani sodelovati, da se natanko rav-j najo po gorenji naredbi glede porabe ko- < ličine ter morajo ukreniti uvedbe, po katerih se bosta oddajala odjemalcem, so-drugom in klientom kruh in koruzna moka v zgoraj navedenih mejah.
V	slučaju utemeljenih pritožb glede razdelitve se bo vršila ta v navzočnosti za-st p :ka p Utične okrajne oblasti ali v nav/sti enega ali več od nje postavljenih zaupnikov.
Vsa'-. ki obrtoma prideluje meljivo, ali kruh ali meljivo oddaja tretjim proti plači j, ali deli jedila, mora od 4. aprila 1915 naprej to vse zaznamovati v knjižici, za katero dobi vzorec pri aprovizijski komisiji (name^tni^tvu).
Ta zazramovalna knjižica mora imeti tekoče številke strani, občinski pečat, ter mora biti vedno na razpolago na upogled politični oblasti in njenim pooblaščencem.
Pres» ; ki naredbe skupnega ministrstva in vsako sodelovanje pri onemogočeva-nju izp. fnovanja dol/iiosti te naredbe, se kaznujejo, v kolikor ne spadajo pod sodno kazen od političnih oblastev prve stopnje z ?! do 5000 K ali pa z zaporom do 6 mesecev.
Trst. dne 27. marca 1915.	,
C. kr. namestnik: dr. baron Fries - Skene.
Se?n3m?H Izgub 143.
Izdan 17. marca 1915.
Pešpolk št. 97.
Tmenn mrtvih so tiskana z močnejšimi črkami. Kier ni druge pripombe, je dotič-nik ranjen.
Moštvo:
Salva^na Josrp, peš. 9. stot.; Schfnlaz Ivan, pešec 10. stot.. M tovun, pidel 18. do 31. okt. :9I4 : Sch'anich Jakob, pešec 7. stot.; Sedevčič Valentin, pešec 10. stot., Grg-r: Sedmak Anton, poddesetnik 1. stot.. Trst; Segulin Anton, nad. rez. 2. str t., Materij-, padel 18. do 31. ck\ 1914.; Segu-lin An* n, peš. stot., Materija : Sekel^ek Andrej, stnt. trobentač 2. stot.; Sckulič Benedikt, pešec 2. stot.; Sema Josip, pešec 12. stot., Portole; Seme lic Josip, pešec 7. stot , Gorj?nsko; Senica J sip, pešec 4. stot., Skr.ich Arron, pešec 12. stot.; Senkovič Ma* ja. rad. rez. 1. stot., Podprad ; Sever A-ton, pešec 3. stot, Sv. Križ pri Aj lov-šči-i, padel 18. do 31. okt. 1914.; Sigar Nikola, pešec 12. stot, Pula, padel 18. do 31. okt. 1914.1: Sig< j Josip, pešec 1. stot., Go ače; Simčič Ivan, desetnik 3. stot., Jel-šane; Simorčič Ivan. poddesetnik 2. stot., K'žbona: Sinčić Rndolf, pešec 10. stot., parel 18. do 31. ok*. 1914.; Sin-gr.j Emil, naredn k 9. st t.. Dornberg; Sirk Fran, četovodja 5. stot . Koj^ko, padel 8. do 31. dec. 1914 ; Sirotič Jakob, desetnik 3. stot., Zad.r, padel 8 do 31. dec. 1914.; Skabič lakeb, pešec 12. «tot.; Skalamera Paj>o, pešec 5. stot., Moščenice; Skarabot Fran, desetnik 7. stot., K^per; Skarabot Fran, pešec 7. stot., Šempas; Skrrb Andrej, pe*ec 1. stot., Naklo; Skerl Viktor, pešec 5. stot., Trst; Sk< k Jo ip. poddecet. 1. s ot., Naklo; Sl"uk Miha, pešec 7. stot., Gor. Vreme; Skvsrča Alojz, pešec 2. stot.; Slokar Josip, če:o\oJja 1. stot., padel 8. do 31. decem. 1914.; Sluga Fran, pešec 1. stot., Materija; Sm lizza Matija, pešec 7. stot., Višnjan ; S* kol Peter, narednik 7. stot , Št. Pettr pri Gorici; Sknial Ignac, peš c 6. stot.; Sorič Ivan, re ec 9. stot., Pa ka, Krk. pac'el 18. do 30. ckt. 1914 ; Sos ć Kar 1, nad. rez., pešec 2. stot.. Trst: Sossa Peter, pešec 12. stot, L'mag; Spazzapan Klemen, desetnik 4. s t. Gorica: Snazzapan Angel pešec 7. sto . p del 18 do 31. c kt. 1914.; Spe-s t Fudošf, p-.Šec 6. stot., Fa a v Fu laniji; Src s o* Anton, pešec 3. stot., Fara v Fur-laiiji. Sp n<=a J sip, pe<ec 2. stot., Rovinj; Stanič Ivan pešec 5. stot., Kastav; Stare Mihael, pešce 6. stot., Dekani; StepčičJosip de etnik 9. st >*., Lab n; Sterle Ivan, pe?ec 3 sat.. Stari trg; St rpin Anton, pešec 7. stot., Buzet; Sticcvlch Peter, pešec 1. stot., padel 18. do 31. okt. 1914.; Stopar Anton, des tnik 5. stot, Lrkev; Stopar Jakob, pešec 12. stot, Fir ;n; Stop r Vincenc, pešec I J. stot., Št. I j pri Slov. Gradcu; Strgar A rt*'-n. pešec 12. stot., Kanal; Surina Ant., ptšec 3. st"t., Jtlsar.e; Sverko Anton, pešec 10. stot., Buzet; Sverko Matija, pešec 10. »tc*.; Svetina Fran, pei.ee 5. stot., Naklo.
Domsče vesti.
„Večerna Edinost" izide danes ob 5 in pol popoldne.
Resna beseda. Govoreč o cenzuri izvajajo »Ostravske Listy«; Res je, da se mora vse naše politično in narodno življenje prilagodjati pritisku razmer, ali s tem vendar ni rečeno, da zametujmo svoje idejale, ali se celo odpovejmo svojemu narodnemu dostojanstvu. Češkemu človeku se vendar ni treba skrivati s svojimi političnimi načeli: saj so politični programi vseli čeških strank vedno hoteli močno Avstrijo, ki bo pravična vsem v njej koncetriraniin narodom. Tako je ustvarjen program češkega naroda tudi danes in zato se smemo izpovedati k njemu vsikdar ponosno in brez strnhu in ne treba padati na tako malovreden nivo, na kakršnjem tava en del Češkega časopisja. Morda se bo oporekalo: cenzura! Saj je sicer res. da je cenzura stm-?a. Ali cenzura je bila tudi pod Bachom (in še kakšna!) Cenzura je bila pred vojno in bo tudi po vojni. Današnji cenzuri je naloga, da pred vsem prepreča take vojne vesti, ki ali niso gotove, ali pa bi njih vsebina mogla vzbujat^ v prebivalstvu vznemirjenje, ali škoditi akcijam naših vojsk. Potem ni smeti (vsaj pri nas) pisati ničesar, kar bi izzivalo narodno *>« a rast v o. dovajati do budili polemik med posameznimi političnimi strankami, slednjič se strogo cenzurirajo razprave, ki bi mogle v prebivalstvu izzivati paniko ali vznemirjanje glede gospodarskih interesov. Da bi se pa morali odpovedati svojemu češkemu prepričanju, tega ne more zahtevati nihče od nas! — Velja tudi za nas Slovence. Seveda se ne sme teli izvajanj razumeti kot opravičevanje prakse ser'anje cenzure. Kar smo hoteli s tem ponatisom naglasiti je: kraj vsega zvestega izpolnjevanja dolžnosti do države v sedanjih težkih časih nam ostaja pravica in dolžnost, da smo Slovenci, da čutimo kot Slovenci in da se neustrašeno tudi kažemo Slovence — pa naj nam kdo tudi zaradi te ljubezni in zvestobe do samega sebe prihaja z izvestnimi in znanimi očitanji in podtikanji, ki navadno zelo diše po — denuncijantstvu!
Odlikovanje. Ćetovodja 97. pešpolka. 9. stotnije, Fran Z o r č, rodom iz Bovca, po svojem meščanskem poklicu paznik v koprski jetnišnici, se je nahajal od meseca avgusta v Galiciji. Za svoje junaško ponašanje pred sovražnikom je bil odlikovan z majhno srebrno kolajno. Meseca decembra je bil Zorč na nekem poizvedovanju kot vodja patrulje in je kot tak dobil zopet tri težke rane. Zadeli ste ga dve kroglii v prsi in desno roko, poleg tega pa še sunek z bajonetom v prsi. Na predlng njegovih predstojnikov mu je bila podeljena velika srebrna kolajna z vojno dekoracijo. Kot ranjenec je bival nekaj mesecev v neki drugi bolnišnici, pozneje pa ie prišel v pomožno bolnišnico Rdečega križa v prostorih tržaškega telovadnega društva »Eintracht«. V nedeljo dopoldne ob 9 mu je podpolkovnik Schottkov. skv» mestni poveljnik, v odsotnosti vojaškega štacijskega ix>veljnika. koiitreadmirala barona Koudelka. v navzočnosti drugih častnikov in vojakov, na-hajaiočih se v bolnišnici, ter predsednika tukajšnje podružnice Rdečega križa, barona Rallija in dvornega svetnika dr. Ce-lebrinija. pripel svetinjo. Po podpolkovni-kovem nagovoru in nagovoru predsednika društva »Eintracht« so izročili odlikovanju tudi dar v denarju. Vrlemu našemu možu naše odkrite čestitke!
Pozdrav z južnega bojišča. Z južnega, še vedno s nežnega bo išća pošiljava prve spomladanske pozdrave in voščila vsem sorodnike m. prijateljem in znancem, bratom bojevnikom na jugu in čitateljem „Edinosti". Zdiava sva še vedno in tolaži naju nada na skorajšnje svidenje v lepi tržaški okolici Andrej Pečar iz Bazovice, Josip Deles iz Škor-jana pri Divači. Vojna pošta 308.
Protestantska propaganda v našiti krajih. Katoliška „Unione * toži radi protestantske propagande v tržaških lazaretih. Bol-ni-nke rdečega križa in po drugih krajih da se poplavljajo s spisi, ki širijo protestantsko propagando, da so polni napadov na kitoilško cerkev. Ranjenci da radi dolgega časa posegajo po tem čtivu, kar seveda ne deluje na bolje.
Gostilniška in kavar. zadruga članov IV. D. O. vabi na redni občni zbor ki se bo vršil danes, v torek 30. marca 1915 ob zvečer v društvenih prostorih, ul. Commerciale 7. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročila tajnika in blagajnika. 3. Odobrenje letnegi računa. 4. Volitev odbora in nadzorstva. 5. Razni nasveti in predlogi. Odbor.
O pogre^aiem dečku Mario Bavčarju še ni nikakega glasu cd nikoder. Potrti starši menijo, da je dečko kje pri kakem kmetu, ali pri kakih vojakih, ker se je mnogo zanirra! za vojne dogodke. Opozarjajo tudi, da dečko bržkone ne govori resnice, kajti na Opčinah je govoril, da mu je mati umrla in da je oče v vojni. Ne eno, ne drugo ni resnično. Starši prosijo torej vnovič,
naj bi jih obvestil, kdor kaj ve o dečku. Naslov: Josip Bavčar, železničar, Trst, via Istituto št. 13, pritlišje.
Pogreša se Jo sef Skrupy, enoletni dobro-voljec pešpolka št. 97. vojna poŠta 73. Izginil je dne 26. avgusta 1914 v bitki pri Krasnem (vzhodno od Lvova) v Galiciji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov : Skrupy Jan, Praha II, Katerinska 20.
Omejitve v toletnem velikonočnem prometu na črtah c. k. avstrijskih državnih železnic. Radi izrednih razmer, provzroče-nih po drugostranskih zahtevah do železniškega materijala, ni možno da bi se povodom velikonočnih praznikov tudi letos izvele v istem obsegu odredbe za pomnoženi promet s civilnimi osebami. Na to se opozarja občinstvo s pripombo, da se bo za bližnje velikonočne praznike prevažanje civilnih polnikov moglo vršiti le v tisti meri, kol kor bo obratnih sredstev na razpolago ter da se ne more zajamčiti brezpogojnega prevažanja. Samo ob sebi umevno je, da se z ozirom ra čim boljše izkoriščanje vozov ne morejo rezervirati posebni oddeli.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Glasom sporočila italijanske poštne uprave zaplenjajo francoske križarke poštne j akete p ihajajoče iz Avstrije. Zato se. vnovič zaustavlja poštni paket z Grško, Špansko (vstevši Baleare in Kanarske otoke), Libijo, Kolumbijo in Združenimi državami se-veroameriškimi preko Italije.
Čevlje poceni je hotela dobiti 47Ietna Marija CelH, ki je doma iz Sanvignana v Itćilii5. a stanuje tu v ulici Scorceria štev. 13. Sla je včeraj dopoldne v ulico del Campanile, kjer razni krošnjarji prodajajo bolj poceni ono blago, ki ga trgovci v svojih prodajalnah ne morejo razpeča-ti. Med drugimi je bil tam tudi 44Ietni krošnjar Luka Salarini, ki je tudi doma iz Italije, in sicer iz Barija, a stanuje tu v ulici Felice Venezian štev. 27. Na svojem vozičku je imel Salarini raznovrstno in raznobarvno obuvalo in Marija Cellijeva si je izbrala par šolnov iz rjavega usnja, za katere je Salarini zahteval 9 kron. Marija Cellijeva mu je pa ponujala le sedem kron in na tej podlagi sta se začela pogajati. Medtem, ko sta se pogajala, je pa pristopilo k Salarinijevemu vozičku več drugih ljudi, ki so začeli izbirati obuvalo in Cellijeva je izkoristila to priliko v to, da je zaključila pogajanje s tem, da je odšla z rečenimi šolni, ne da bi jih plačala. Salarini je pa to opazil in je pohitel za njo ter jo dal aretirati po občinskem redarju Cjaku, ki je ženico odvedel na policijo, kjer so jo vzeli na zapisnik in jo deli pod ključ.
Je le našel, ali je ukradel? Včeraj dopoldne je bil aretiran 16 - letni Valter Do-ria, mehanik, ki je doma iz Pule, a stanuje tu v ulici G. Segantni št. 3. Aretiran je bil pa zato, ker je osumljen, da je ukradel Ivanu Cačuki, ki je stanoval skupaj ž njim 680 kron v bankovcih in amerikanski zlatnik, vreden 25 kron našega denarja. Zdi se pa, da je vse to padlo iz hlačnega žepa Valterja Dobia in da je to Cač le našel in pobral na tleh, ker je Valter zapazil, da mu ta denar manjka iz hlačnega žepa, ko se je oblačil. Kakor smo že rekli, je bil Valter aretiran, a na policiji je trdil, da se ni dotaknil Cačevih hlač.
Umrli so: Prijavljeni dne 28. t. m. na mestnem fizikatu: Martinelli Edgard, 31 let. ul. dei Monteccbi št. 2; Moretti Angel. 3 leta, ul. di Donota Št. 21; Giraldi Arigo, 4 leta. ul. D. Rossetti št. 28; Hočevar Karel, 28 let, Rojan št. 10; Dudan Nikolaj. 57 let, trg. sv. Ivana št. 6. — Prijavljeni dne 29. t. m. na mestnem fizika: tu: Palombita Mavricij, poltretje leto, ul. G. Caprin št. 18; Zelen Josip, leto dni, ul. sv. Jakoba na hribu št. 4; Luciani Katarina, 77 let, ul. M. D'Azeglio št. 11; Carlovatti Marij, 2 dni, ul. della Cereria št. 6; Novelli Lavra, 3 leta, ul. del Molino a Vento št. 57; Tognon Alojzija, 2 leti, ul. del Crocifisso št. 9;Montagnari Romano, 33 let, ul. del Tintore št. 8; Zamoro Ruggero, 47 let, ul. G. Gatteri št. 18. — V mestni bolnišnici dne 27. t. m.: Tavčer Andrej, 65 let. — V mestni bolnišnici dne 28. t. m.: Runer Peter, 33 let; Tognolo Elizabeta, 19 let; Sigmund Josip, 58 let; Lapanja Fran, 54 let; Merlo Josip, 75 let; Segalla Ivan, 61 let; Grmek Marija, 64 let_
Vesti iz Gortibe.
Zrelostni izpiti na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici. Izpite so napravili: Berce Alojz iz Dornberga, Cehovin Rudolf iz Gorice, Flajs Andrej iz Soče pri Bovcu, Komar Ludovik iz Kobarida, Ma-kovec Josip z Nabrežine, Metlika Anton iz Rodika, Pahor Gvidon iz Renč, Pahor Karol iz Trsta, Pertot Janko iz Barko-velj, Rudež Adolf iz Kopra, Sancin Josip iz Skednja pri Trstu, Štolfa Stanko iz Sežane. UršiČ Adolf iz Kobarida, Žagar Stanko z Žage pri Bovcu. Pertot in Ur-šič sta napravila Izpite z odliko. Vsi navedeni odidejo k vojakom._
Iz Renč. Zadnji dopis v »Edinosti« glede preskrbe naše občine z živili, zlasti s turščico ni bil vseskozi na mestu, kajti naš župan se v teh važnih in velepomembnih časih res veliko trudi, da bi zadovoljil v vsakem pogledu vse tukajšnje občane. Baš radi tega se je bilo izdalo gospodu Petru Pahorju pooblastilo, da sme tudi on nakupovati za občane turščico ter tako kaj pripomoči v splošen dobrobit vseh občanov. Pri tej akciji pa je P. P. zagrešil to, da se je hvalil po občini. To je bil tudi vzrok, da se mu je tostvarno pooblastilo odvzelo ter dobavamo sedaj turščico neposredno od deželnega odbora, ki nam služi v tem oziru vse v splošno zadovolj-nost. Naš g. župan je pač že kmalu po izbruhu vojne naročil turščico ter jo delii občanom na županstvu; vitrijol je tudi naročil g. župan ter je P. P. šele po naročilu županstva šel v Trst se pogodit z dotično tvrdko.Ni torej res, da bi bil g. župan »pricapljal« šele za g. Petrom Pahorjem. Naše starešinstvo, ki je imelo sejo • 21. marca t. t., je enoglasno sklenilo, da se izreče g. županu zaupanje in zahvala za njegov trud ne le glede preskrbovalija živil, marveč tudi glede splošnega uprav-Ijanjao bčine. Obenem je sklenilo, da se zaupnica objavi v »Edinosti«. V teh hudih časih moramo biti pač vsi požrtvovalni ter v edinosti delovati na to, da lažje prenesemo posledice, izvirajoče iz svetovne vojne. To bodi tudi konec naše polemike, ki ne spada v javnost, kajti take stvari lahko sami doma poravnamo. — Županstvo občine Renče, dne 26. marca 1915. Podžupan: Jak. Rojic.
Pripomba uredništva: Dopis smo prejeli šele danes v ponedeljek, zato ga nisino mogli priobčiti v nedeljski številki. Oddan je bil v Renčali na pošto 28. t. m.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil vojak 4. stotnije 96. pešpolka, Franc Gorup, iz Krajne vasi pri Skopem na Krasu, uslužbenec državne železnice. Štiri mesece ni bilo nikakršnega glasu o njem.
Med bolniki v tujih bolnišnicah smo čitali tudi: dr. Anton Grusovin iz Gorice, rojen 1882, rezervni poročnik pešpolka 47., je bil bolan v vojaški bolnišnici v Budimpešti, v Kasi pa se je nahajal dr. Alfred Spitz iz Gorice, rojen 1866, zdravnik pri 91. pešpolku.
V ujetništvu v Rusiji se nahajajo dalje poleg seznama, došlega vojnoinforma-cijskemu uradu v Gorici, ti vojaki z Goriškega: Ivan Miljavec, 22 let star, 27. polka, je ujet v Krapivni, gubernija lula v evropski Rusiji, tam je tudi Alojzij Na-dalič, 33 let star, 20 lovskega bataljona, ujet je bil 8. novembra, potem Lucijan Pahor, 25 let star, 97. polka, Fran Puntar, star 18 let, 97. polka, je bil ujet v Karpatih 21. novembra, se nahaja v Susdalu, gubernija Vladimir, isti dan je bil ujet tudi Anton Rusič, 2i let star, nahaja se tudi v Susdalu, tam je tudi Valentin Rusjan, 25 let star, 97. polka, ki je bil ujet v Karpatih 10. oktobra, z Zemljansku v guberniji Voronež se nahaja Mihael Sosič, 24 let star, je bil ranjen 29. oktobra, v Putivlu, gubernije Kursk, se nahaja Fran Štaku I iz Gorice, rojen 1885, 20 lovskega batalio-na* v Susdalu je dalje Fran Škarabot, 22 let star, je bil ujet 21. septembra v Karpatih, Nikolaj Toroš, 32 let star, 20 lovskega bataljona, se nahaja v Lukojanom, gubernija Nižnjinovgorod, ujet je bil 5. novembra v Karpatih, Jernej Uršič s Tolminskega, vojak 17. pešpolka se nahaja v Bogučaru, gubernij aVoronež. — Premnogo priimkov je pisanih tako, da se ne more presoditi, koga se misli.
Tvrdka Jernay in Spieler. Pri okrožnem sodišču v Gorici se je izvršil izbris družabnika Alojzija Spielerja protokolira-ne tvrdke Jernay in Spieler. Lastnik je sedaj samo Ladislav Jernay. Tvrdka se peča s sedlarstvom.
Bitka ob mestnem vrtu v Gorici. Pretekli teden neko popoldne po četrti uri je šlo več šolskih dečkov slovenske in italijanske narodnosti namesto domov v spodnji mestni vrt. Na potu tja pa so si prišli navskriž in kmalu je letelo kamenje z jedne in druge strani. Nekaj fantičev, gosposko oblečenih, je preklinjalo tako grdo, da so se silno zgražali ljudje, ki so to čuli. Prišel je neki postaren mož na biciklju in jih je hotel razgnati, ali to se mu ni posrečilo, marveč so se hipoma razpršili, ko se jim je približal, se zopet zbrali, ko se je odstranil oni mož. Prosimo učitelje jedne in druge narodnosti, naj dečke v šolah poučijo, kako grdo je narodno sovraštvo in ako bi se še kaj takega ponovilo, naj dotičnike strogo kaznujejo.
Nekaj obleke ie pokradel Henrik Stanič Lucijanu Stoku. Obsojen je radi te tatvine na dva meseca zapora._
Vest! iz Istre.
Žalostna obletnica. (I z K o p r a. Leta 191D dne 31. marca divjala je huda, neusmiljena burja na tržaškem ozemlju, osobito po bližnji Koperščini. Trajala in
divjala je le tri dni, pa vendar napravila toliko škode in gorja, ko je zahtevala tri človeške žrtve, med njimi nam Slovencem najbolj znanega in priljubljenega pok. Josipa Simčiča. Pet let je že od tedaj minulo in vendar imamo še v svežem spominu nesrečo, žalost, strah in tugo, ki nasje tedaj mučila. Dobrohotnosti blago-pokojnika ni mogoče nikdar pozabiti iu je ne pozabimo nikdar, dokler bo hodil slovenski rod po tej krasni naši zemlji, ki nam je bila po božji previdnosti namenjena in ki-jo je blagopokojnik tako vroče ljubil. In sedaj tudi počiva v njej. Blagor njemu, ker ne čuje in ne vidi kaj se dogaja okrog njega. — Ohranimo mu večen spomin.
Pri knjigovodstvu zdraviliške komisije v Opatiji baje ni vse v redu. Ker so se take govorice razširile, je dalo namestništvo po svojih računskih uradnikih izvesti revizijo vsega gospodarstva. Predno pritrdi imenovanju vladnega komisarja v. osebi predsednika zdraviliške komisije, profesorja Glaxa, je deželni odbor istrski naprosil namestništveno predsedstvo, naj mu pošlje poročilo o izvedenem pregledu knjig._
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi
mmj muLm
se računajo po -4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enVrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ;
Štsdilne družinske peči LMflo
Iv 7-20, medena obešala za zavese K 3-50, prodaja CESCA, Trst, ul. Casernia Ste v. 14.	29
Ausust Štulur,
znanja, daje zojet lastnoročno prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleke ter vsakovrstne uniforme po najzmernejših cenab Za naročilo zadostuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci.	127
Hririfi se sobe z eno ali dvema posteljama U11U U z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 0. pritličje.	300
Milinn burtn ali pa toooco, 300.000, 200.000,
nilJUU luUll 100.100 itd. more zadeti oni, ki si nabavi srečko f>. razreda avstrijske ra/.redne loterije pred G. aprilom. Žrebanje traja 22 dni, žreba se G4.000 dobitkov za 18,350.200 kron. Srečke stanejo : V, K 25, »/* K 50, Vt K 100, '/, K 200. — Razprodaja in razpošilja Podružnica Ljubljansko kreditne banke, Tr^t ulica Caserma št. 11. Zunanjim naročnikom so priporoča naročiti in poslati denar pr» poštni nakaznici.	158
Več tisoč lepih, vsen vrst, bilf Montikole
in Riparije proda po nizki ceni takoj Vinarsko in sadjarsko društvo. Rihenberk (Goriško).	163
ffrfoti imn številko „Edinosti4* od 11. EVUUr ima maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
Seme za sočivje.
Ponujam v svrho reklame, semena I. vrste. Zbirka 20 ilustrovanih zavitkov semena za največ potrebno sočivje. Pridelovanje zadostno za 1 letni potrošek družine od 4—6 oseb samo K 2 50, prosto stroškov; plačilo naprej.
Atlilio Depansher, Trst, Corso što. 5
Telefon štev. 18-95 (zvoniti 2-krat)
Natečaj.
Podpisano županstvo razpisuje tem potom službo
občinskega tojnifto
z letno plačo 456 kron.
Razun tega mu pritiče še posebej znesek 96 kron za sestavo letnega računa in proračuna.
Prosilci imajo vložiti prošnje opremljene s spričevali dosedanjih služb županstvu v Opatjemselu do 15. aprila 1915. OPATJESELO, 11. III. 1915.
Županstvo v Opatjemselu.
župan: Anton Pahor,
-----—------------^BHaMBaB
Narco Conforfi
Trst, ul. Campanile štv. 21.
Vsaki dan prihajajo novosti
za pomladansko In letno sezono.
Bluze, krila, kostimi, obleka in vsakovrstno drugo blago po zelo nizKlh cenaS.
^SlROLINMRoch?
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha^ influenca
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1 Vsak. ki trpi nm fra j nem kailju	|
Lažje ie obvarovat* sa boiasnintgo jo zdraviti. X Osebe s kroničnim katarom bronhijev, ^ ki s Sirolinom ozdrave.	'
\ Vaduslfivi ,katerifn Sirolin znatno olehča naduho.
S k r otužni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin z ugodnim vspehom na splošni počufek,
Se dob) v yseh fekarnaft 6 H. V.-