j^^^^j^^^^ ^^H^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^ ^^^^^^ |^^^^ ^^J^^^^^^l ^^l^^^^B^I glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto _ Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma štiri ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnic; v Novem mestu, številka 606-11/3-24 Štev. 30 (592) Leto XII. NOVO MESTO, 27. JULIJA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje -Delo« v LiubMani Naš nepozabni praznik Bil je in ostal bo naš veliki, nepozabni dan: dvajseta obletnica vstaje slovenskega ljudstva. V Ljubljani se nas je zbralo nad 300.000 Slovencev; vse jugoslovanske republike so nam prisrčno čestitale, z domov smo ponesli pozdrave in cvetje srcu naše revolucije, naši herojski Ljubljani. Mogočno je donela Internaclonala v slavnostno okrašenem Tivolskem parku, kjer je s tritisočglavo množico v tistem trenutku zadihal sleherni Slovenec. Nekdanji partizani in aktivisti, prvi borci ln začetniki revolucije, mladina v brigadah in mladi rod med starejšimi* na ogromnem travniku, delegacije iz vse Jugoslavije, bratje z onstran meje iz Primorske in Koroške, pa predsedniki delavskih svetov vseh naših pomembnejših podjetij, na deset in sto tisoče proizvajalcev in graditeljev socializma iz mest in vasi — vsa ta pisana, v eno misel zlita množica je vzvalovala, ko je začel govoriti prvi komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek-Luka. Obudili smo spomine na začetek revolucije. Spet smo se spomnili, da je delavski razred pod vodstvom Komunistične Prisrčno srečanje na Bazi 20 Iz leta v leto je več obiskovalcev na Rogu. Partizanski objekti, zlasti Baza 20. bolnišnice, bunkerji in grobišča se uvrščajo med najbolj obiskane točke na Dolenjskem. Takih obiskov, kot je bil 22. julija popoldne, pa Rog še ni doživel. Po šestnajstih letih so se zbrali na Bazi 20 nekdanji prebivalci te zgodovinske postojanke, član; Glavnega štaba NOV in POS, Centralnega komiteja ZKS, Glavnega odbora Osvobodilne fronte in člani AVNOJ, borci in aktivisti, kurirji, stražarji in drugi. Tem so se pridružili še številni udeleženci proslave v Žužemberku, ki so izkoristili izlet rudi za obisk postojank na Rogu. Nekaj sto ljudi, ki se je zbralo 22. julija popoldne na Bazi 20, je navdušeno pozdravilo številne predstavnike javnega in političnega življenja, kj so prišli na to partizansko srečanje. Med skalami in mogočnimi smrekami je odmevalo ploskanje in skandiranje -Marko, Marko ..ko je po stezi prispel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Aleksandar Ran-kovič z ženo. Malo predtem sta se prisrčno objela pred barako prvi komandant Partizanskih čet v Sloveniji in se danji podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Le-6košek-Luka in dr. Ivan Ribar. Ta je ob prihodi) na Bazo 20, kjer je delal nekaj časa med vojno, vzkliknil: -Evo. pa sem spet pred svojim domom!- Med udeleženci pa so bili prav tako predsednik Iz- vršnega sveta LRS Boris Kraigher, predsednica Glavnega odbora SZDL Vida Tomšič, predstavniki bratskih republik Vlado Simič, Todor Vu-jaslnović, Lepa Pijade, Vicko Krstulovic in Eliseje Popovski, dalje stari znanci iz te baze, aktivisti in borci, člani Glavnega odbora SZDL in drugih' organov, med katerimi smo videli dr. Marijana Breclja, Staneta Kavčiča, Josipa Vidmarja, Toneta Faj-farja, Jožeta Rusa, Toma Brejca in še druge, večino njih z družinami. Razumljivo, da 60 bili med njimi tudi predstavniki našega okraja, Okrajnega komiteja ZKS in SZDL ter drugih organizacij. Mogočno so donele pod visokimi drevesi partizanske pesmi: Na juriš... Na oknu glej ... Moja mitraljeza ... in druge, ki jih je ubrano pel Invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca. Kmalu so pritegnili še drugi. Srečanje se je spremenilo v pravo partizansko svidenje, prežeto s starim tovariškim vzdušjem. Priznani kvintet Ljudske milice iz Ljubljane »■Škripači« je poskrbel za poskočne viže in razvedrilo. Vse točke kulturnega sporeda so udeleženci toplo pozdravili, zlasti pa pesem -Na oknu glej...", pri kateri je pela solo Vanda Ziherlova. Skoda, da je dež skrajšal ta del nad vse prijetnega praznovanja dneva vstaje .na okrašeni in osvetljeni Bazi20. Bilo je lepo, vsem bo ostalo v prijetnem spominu. partije Jugoslavije stopil na čelo naših narodov za nacionalno in socialno osvoboditev. Pod vodstvom svoje Partije je bil slovenski narod organiziran v enotno, vsenarodno, množično borbeno gibanje, ki je za ceno največjih žrtev in neomajno verujoč v nepremagljivost ljudskih sil izbojevalo zmago in svobodo v trdni enotnosti narodov Jugoslavije. Nadaljnja graditev socialistične domovine, v kateri smo v šestnajstih letih po osvoboditvi dosegli ogromne uspehe, temelji na programu razvoja, v katerem bomo še bolj utrdili komunalni sistem ter delavsko in družbeno upravljanje. Pri vsem tem pa smo in ostajamo v prvih vrstah borcev za svetovni mir in še posebno smo ponosni, da bo zgodovinska konferenca neblokovskih držav letos septembra prav v naši državi. Znova je dolgotrajno pritrjevanje množice prekinilo tovariša Luko, ko je spregovoril o načelnosti in iskrenosti naše zunanje politike, ki jo tako odločno predstavlja tovariš Tito. Se dolgotrajnejše je bilo navdušeno ploskanje, ki je sledilo zaključnim besedam govornika, ko je dejal: Tovarišice in tovariši! 22. julij, dan slovenske vstaje naj spominja vsakega državljana in vsa bodoča pokolenja na veliki dan, ko je slovenski narod vzel orožje v svoje roke. na veličastno narodnoosvobodilno borbo in socialno revolucijo, na veliko trpljenje slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije, na velike žrtve, ki jih je moral dati slovenski in ostali narodi Jugoslavije za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Spominja naj mladino in bodoča pokolenja, kako so se njihovi predniki hrabr0 borili in umi- Zboii volivcev v novomeški občini bodo od 15. julija do 15. avgusta. Volivci bodo pretresli problematiko šolstva in vse, kar se tiče reorganizacije šolstva, izvolili bodo nove šolske odbore in se* temeljito pogovorili o negospodarskih investicijah, predvidenih z letošnjim družbenim planom. Volivci v Novem mestu bodo razpravljali o tem, koliko komunalnih del je že opravljenih v mestu, volivci po vaseh pa bodo razpravljali o načrtu za razdelitev sredstev za popravilo cest In poti in potrdili načrt. Odborniki bodo volivcem dali pojasnila glede njihovih predlogov na zadnjih zborih, razen tega pa bodo volivci lahko načeli vsa vprašanja, ki jih zanimajo. VREME OD 27. VII. DO 6. VIII. 1961 Okrog 28. julija dvodnevno izboljšanje vremena, drugače bo do 1. avgusta prevladovalo deževno in hladno vreme. Po 1 avgustu izboljšanje, le okrog 5. avgusta bodo krajevne nevihte. Dr. V. M. rali, da bi oni bolje in sreč-neje živeli. Spominja jih naj na vse žrtve, ki so padle za svobodo. Opozarja jih naj, da bodo gojili bratstvo in enotnost med narodi, da ne bo več vojne, da bo vladal mir v svetu. Vsem tistim osvajalcem, ki so nas hoteli zasužnjiti in ki zopet rožljajo z orožjem in se pripravljajo na vojno, naj o-o 22. julij opozorilo, da živi aa tej zemlji miroljubni narod in ljudje, ki se znajo takrat, kadar je njihova svoboda v nevarnosti tudi boriti za svojo svobodo in pravice, ne glede na žrtve. Slava padlim herojem in borcem za našo svobodo! Naj živi socialistična Slovenija v socialistični Jugoslaviji! Naj .»živi tovariš Tito! »Na terenu Žužemberka so se borili borci od vsepovsod na Slovenskem: Ljubljančani, Gorenjci, Štajerci, Primorci in ostali. Na teh položajih so prelili kri borci ostalih narodov Jugoslavije: Crnogorci, Srbi, Hrvati in drugi. Tudi na tem koščku naše zemlje se je v skupnem boja ustvarjalo nepremagljivo bratstvo jugoslovanskih narodov. Tudi tukaj so največje žrtve, človeška življenja, kot visoka cena za svobodo vgrajene v temelje naše socialistične domovine« je med drugim dejal pred novim spomenikom v Žužemberku tovariš Janko Ruđolf. V prvi vrsti pred spomenikom stoje: Franc Leskošek-Luka, Franc Pirkovič, Aleksandar Ranković, Miha Marinka« Vida Tomšič in Ivan Maček Žužemberk: v svetal spomin na najslavnejše dni naše zgodovine 22. julija, na dan vstaje, je sprejel Žužemberk približno 30 tisoč delovnih ljudi, ki so prihiteli Iz vse Slovenije na veliko slavje. Ob petih zjutraj so zadoneli zvoki prešernih partizanskih koračnic, ki so jih za budnico igrale godbe. Nato je sledil program z vedro partizansko in narodno pesmijo, z nastopom godb in obeh pevskih zborov Svobode Dušan Jereb. Napovedovalec je med kratkimi odmori bral spomine na boje in zmage partizanskih odredov, brigad in divizij v Suhi krajini. Bojni tovariši se že vrsto let niso videli, so se srečavali, objemali in poljubljali. Srečanja na trgu, pri paviljonih, pri plesiščih, srečanja v soncu in v senci ... »Tone, kaj si res ti?« Prešeren smeh, krepak stisk in objem ... Nekdanji partizani, borci revolucije, se na dan 20. obletnice vstaje srečujejo v svojem Žužemberku. Težko so ga prepoznali. Sprejel jih je odet v zastave, v zelenje in cvekje, z zvoki glasbe, s prenovljenimi stavbam!, vodovodom, asfaltirano cesto, sprejel jih je novi Žužemberk. Novi Žužemberk, za katerega je v letih revolucije steklo mnogo krvi. V ozadju s Cviblja kipi v nebo veličasten spomenik, Ki nosi na podstavku imena 1200 padlih junakov. Okoli spomenika se je ob pol desetih zbrala množica ljudi, ki je prihitela na proslavo. Prekrila ie pobočje Cviblja. Borci juriš-nih bataljonov XV. in XVIII. divizije stoje postrojeni ob spomeniku. Prišli s<> mnogi predstavniki političnega :n kulturnega življenja, med njimi podpredsednik Izvršnega sveta FLRJ Aleksandar Ranković, predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček-Matija, Predsednica Glavnega odbora SZDL Vida Tomšič, podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj-Rudi. Član Izvršnega sveta FLR) Zoran Polič, predstavniki bratskih republik Vlado Simič, Todor Vujasinovič, Le. pa Pijade, Vicko Krstulovic Srečanje umetnikov s štirih ceiin v Kostanjevici na Krki Prihodnjo nedeljo ob pol desetih dopoldne bodo obiskali kostanjeviške udeležence mednarodnega kiparskega simpozija umetniki jz Portoroža. Tako se bo zbralo pred kostanjeviško šolo okoli dvajset umetnikov iz kakih petnajstih držav in štirih celin. Sprejem bo med pol deseto in deseto uro in so povabljeni nanj tudi prebivalci Kostanjevice in okolice, zlasti pa mladina. Pred kratkim je bi- lo tako srečanje umetnikov v Portorožu. Umetniki so si medtem izmenjali misli in delovne izkušnje, hkrati pa so si ogledali lepote Slovenskega Primorja, kulturne spomenike in se seznanjali z našo državno ureditvijo. Zdaj si bodo ogledali razen Kostanjevice in okolice tudi sedež občine Vi-dem-Krško, Novo mesto, Bazo 20 in celotno dolino Krke, nakar bodo šli na ogled zbirke grafičnega Bienala in Baroka na Slovenskem. in Eliseje Popovski, delegaciji zamejskih Slovencev iz Koroške in Trsta, predstavnik zavezniške vojaške misije pn Glavnem štabu NOV in POS major Jones, predstavniki ia našega okraja in mnogi drugi. Slavnost je s kratkimi, izbranimi besedami otvori! predsednik Okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič ter predal besedo podpredsedniku Glavnega odbora ZB narodnemu heroju tov. Janku Rudolfu, ki je v svojem govoru med drugim poudaril: 22. julij v letošnjem letu je dan, ko praznujemo 20. obletnico vstaje in ljudske revolucije, hkrati pa smo ga izbrali, da dostojno počastimo spomin na 1200 padlih borcev in aktivistov, k; so v Žužemberku m bližnji okolici v letih revolucije darovali svoja, življenja. Postavili smo jim veličasten spomenik kot izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti za to njihovo največjo žrte.v. Postavili smo ga, da bo nas in prihodnje rodove spominjaj na najtežje in naslavnejše dni naše zgodovine. Dvajset let je, kar so jugoslovanski .narodi na poziv Partije prijeli za orožje in pod njenim in Titovim vodstvom pričeli neenak boj, v katerem so s krvjo pisali svojo resnično zgodovino. V boju, ki je zahteva] mnogo življenj, je zrasla osvobodilna vojska, ki je razbila vse sovražnike in osvobodila domovino. Tov. Janko Rudolf je natn orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Žužemberku in v Suhi krajini in posebej poudaril to, da so bili v odredih, brigadah in divizijah NOV, k; so se borili v Suhi krajini, borci iz vseh delov Jugoslavije. Ko se danes oddolžujemo padlim za njihove žrtve, delamo to s ponosom in zavestjo, da smo izpolnili svetle ideale, za katere so darovali življenje. Resnični humanizem naše revolucije in graditev takega družbenega sistema, kt razvija človeka v popolno ustvarjalno osebnost, je bil in ostane osrednji smoter vsefti naših žrtev in prizadevanj. Boja nismo bojevali zaradi nas samih, bil je pomemben prispevek v skupnem boju vsega človeštva proti fašizmu in zatiranju. Dali smo toliko žrtev, da upravičeno zahtevamo, naj se nikdar več ne ponove strahote vojne, taborišč in mučenj, ki jih je povzročil črni fašizem.' Po govoru Janka Rudolfa so ob zvokih žalne koračnice predstavniki organizacij ln svojci padlih položili vence, častna četa JLA je izstrelila salvo, nato pa je ob spremljavi godbe LM zadonela pesem Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane. Po svečanosti na Cviblju se je v Žužemberku razvilo sproščeno ljudsko veselje in partizansko srečanje. Obvestilo naročnikom in bralcem Vsem naročnikom in bralcem našega tednika sporočamo, da bomo zaradi poletnih mesecev, dopustov v tiskarni in zaradi dejstva, da večina bralcev na deželi zdaj nima toliko časa za branje, izdali nekaj številk Dolenjskega lista v zmanjšanem obsegu. Zdaj prihranjeni papir bomo porabili v jeseni in pozimi, ko bo zlasti v vaseh veliko več časa za branje in izobraževanje. Prosimo vas, da vzamete naš ukrep z razumevanjem na znanje. UREDNIŠTVO IN UPRAVA Množica ljudstva se je zgrnila krog novega spomenika, ki so ga odkrili v soboto dopoldne na Cviblju nad starodavnim 2užemberkom. Nad 30.000 ljudi je počastilo 1200 borcev, padlih-za svobodo v okolici središča Suhe krajino Tako so začeli v Novem mestu Stanovanjske skupnosti v Novem mestu so zaživele -Njihovi servisi so gospodinjstvom in hišnim svetom brei nevšečnega čakanja opravili že kopico uslug - Dobra volja in iznajdljivost pogosto zalezeta več kot denar - Nekaj besed o tem, kar še pogrešamo — Je pač tako, da se vam lonec preluknja tudi poleti, ko imajo kleparji največ dela. Strah in groza, če vam na primer popusti tesnilo v vodovodni pipi ali pa v izpiralniku na stranišču! Pravočasno dobiti vodovodnega instalaterja, to so sanje! In razne obrtne usluge, predvsem popravila! Koliko čakanja! O žehti in pa o bolniku v hiši sploh ni, da bi človek govoril! Vrhu vsega pa še otroci, tisti prav majhni! S kakšno muko stakneš kje starejšo ženo, ki ti ga bo pazila, medtem ko si v službi! Tako so še pred letom dni tarnale novomeške gospodinje, saj so takšne težave takrat dušile nje in družine. Zdaj Jo že bolje. Mnoge nevšečnosti je že odpravila in jih vedno uspešneje odpravlja STANOVANJSKA SKUPNOST. Začetni saldo: 0 Minilo je nekaj časa, preden smo doumeli, kaj je stanovanjska skupnost. Nič čudnega, saj je bila popolna novost. Ko smo slišali, kaj vse so ponekod že naredili na tem področju, so črnoglede! ugotavljali: pri nas ni denarja, ne bo šlo'- Slo pa je navzlic temu! Začeli smo s stanovanjsko skupnostjo, ki je obsegala področje vsega Novega mesta. Ker nikakor ni mogla zaživeti, smo jo razdelili na tri manjše skupnosti: na Center, Kandijo in Bršlin. Počasi so začele ubirati prve, negotove korake. Sredstev res ni bilo, mnogi prizadevni državljani pa so jih nadomestili z dobro voljo, s požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo. Najprej smo preživeli obdobje posvetovanj in razprav, ki niso nič škodila, nato pa pričeli delati. V Centru in v Kan-diji imamo po letu dni že devet servisov in vsi imajo čez glavo dela. Le v Bršlinu se še vedno samo posvetujejo ... Najprej največja: Center To je najstarejša stanovanjska skupnost v Novem mestu in hkrati naslednica prve, ki je obsegala vse mesto. Poslovati je pričela že lani. Krovsko-zidarski in vodovodni servis sla bila prvo "sodobno čudo«, ki je ponudilo skromne usluge Novo-meščanom in hišnim svetom. Potreb jc bilo dovolj, zato se jima je pridružil lani novembra še clcklroscr-vis, letos pa so ustanovili tudi kleparskega. Ko sem vprašal, kolikšen promet so ustvarili lani, so najprej rekli, da ne vedo. S knjigovodstvom je bilo lani nekaj težav. No, nazadnje smo le našli bilanco za leto 1960 in ugotovili, da je promet dosegel zavidljivo številko 2 milijona 700 tisoč dinarjev (v vseh servisih je zaposlenih vsega 8 delavcev!). Režijske ure so kaj različne, vendar ne previsoke: v elektroservisu 2*0 din, v vodovodnem 230 din; v kleparskem mojstrova ura 265, pomoćnikova 240 dinarjev, v krovno-zidarskem pa 190 dinarjev. V Germovi ulici je na dvorišču pri kemični čistilnici v prizidkih, v baraki in v majhnih prostorih, ki so nekoč morda služili za hleve ali shrambe orodja, »svet servisov«. Pogovor je potekal največ v temnem prostoru, kjer sta pisarna in skladišče hkrati. V preteklem stoletju je najbrž bila tam spalnica stare, spoštovane novomeške družine. V tem starinskem okolju se trudi, diha (Nadaljevanje na 3. strani) Stran t DOLENJSKI LIST Stev, 30 (592) Videm-n: upošfeuaimo ponika! Če želimo pogledati resnici v oč*i, potem lahko mirno trdimo, da preskrba z zelenjavo, sadjem in mlekom v mestu nazaduje. Prav tako je znano, da še zdavnaj niso izčrpane vse možnosti za večji razmah preskrbe prebivalstva. Kmetijska zadruga je sicer primorana nabavljati zelenjavo v Zagrebu in jo potrošniku prodajati po visoki ceni. Gospodinje kritizirajo zaradi slabe kvalitete zelenjave in sadja. Ta kritika je po vsem upravičena. Zelenjavo bi morali uvrstiti v kategorije in določiti dejansko vrednost. Ljudje menijo, da bi bila ta rešitev najbolj pravična. V mlekarni na Vidmu so nedavno prodajali breskve po 30 dinarjev kilogram, čeprav so bile že večinoma gnile. Nekdo je vrgel salamo v Savo, ki jo je kupil v trgovini z zelenjavo v Krškem, ker si prodajalka ni umlla umazanin rok, ko mu jO je narezala. Prodajalna ne bi smela služiti hkrati za shrambo umazanega dvokoleša in druge ropotije. In vse to se dogaja sredi mesta, v neposredni bližini občinske sanitarne inšpekcije. Nedavno smo obiskali upravnika kmetijske zadruge Maksa Babica in mu zastavili nekaj vprašanj: Kaj pravite o nekaterih ne-rednosiih v naših prodajalnah? >Tudl naša uprava obsoja vse tiste prodajalke, ki z malomarnim odnosom v službi in brez spoštovanja do potrošnika kvarijo ugled naših prodajaln. Take nepravilnosti se zlasti doga- Delovni posvet V torek so se zbrali na okrajnem odboru SZDL na posvet predsedniki in sekretarji občinskih odborov SZDL. V temeljiti razpravi so predelali zaključke nedavnih občinskih konferenc in se pogovorili predvsem o tem, kaj je storjenega in kaj še bo, da bi zaključke konferenc čim hitreje uresničili. Tudi o jesenskih konferencah žena po občinah so govorili. Na teh naj bi pregledali problematiko žena in izvršitev nalog s pomladanskih konferenc. Na posvetu so obdelali tudi nekatera druga organizacijska vprašanja. jajo zadnje čase. Proti kršiteljem smo že in še bomo odločno ukrepali. Prepričan sem, da bomo naredili red. Le žal, da nam primanjkuje kvalificiranih prodajalcev.« BI nam pojasnili, zakaj v mlekarnah primanjkuje mleka? »Mlekarni sta bili redno in zadostno oskrbovani s kvalitetnim mlekom iz našega kmetijskega posestva v 2adovinku. Ker pa so zbolele štiri krave mlekarice, trenutno ne moremo zadostiti potrebam, vendar bo mleka čez en mesec dovolj. Vsekakor bi bila najbolj idealna rešitev trajne preskrbe prebivalstva z mlekom, če bi uredili in opremili mlekarno. Potrebe po gradnji sodobne mlekarne so za kraj že neodložljive. To potrebo pa kmetijska zadruga brez družbenih sredstev ni sposobna izvesti.« Kakšne so možnost! za izboljšanje preskrbe prebivalstva z zelenjavo in sadjem? »Ker nismo imeli lastnega prevoznega sredstva, je bila nabava zelenjave in sadja zelo otežkočena. Sedaj smo končno kupili tovorni avto, s katerim bomo nemoteno nabavljali vse potrebno. SIcer pa bomo pričeli prodajalne oskrbovati iz lastne vrtnarije.« Znano je, da je vsa leta močno šepala organizacija odkupa kmetijskih pridelkov. Kako bo to urejeno letos? »Redni odkup sadja in ostalih kmetijskih pridelkov bo trikrat na teden v Vel. Trnu, na Raki, v Leskovcu in 'Zdolah. Zato bomo v kratkem kupili še en tovorni avto s prikolico. Tudi skladišči v Krškem in Vidmu sta dnevno odprti in prevzameta vse pridelke« Ali ste že pomislili na to, da bi bilo morda koristno uvesti v vaših prodajalnah neprekinjen delovni čas? »Priznam, da o tem še nismo razmišljali, vendar je naša iskrena želja, potrošnika čimbolj zadovoljiti. Zaenkrat bomo uvedli enomesečno poizkušnjo in, če bodo potrebe pokazale, bomo izpolnili tudi to željo naših potrošnikov. Drago Kastelio zuiMJJEPGLiTićm mm%:\\ mm še več dobrih traktoristov v sevniški občini Proti koncu junija so se v Sevnici zbrali traktoristi — kmetijski strojniki iz Sevnice na ustanovni občn; zbor sekcije kmetijskih strojnikov. Sekcija, ki ima že določene naloge in program dela, bo razvila svojo dejavnost v okviru kmetijskih zadrug, k; bodo letos nabavile za okrog 27 milijonov raznih kmetijskih strojev. Prav zato bodo morale Trije slovenski filmi v Pulju Od 28. julija do 5. avgusta bo v Pulju 8. festival jugoslovanskega filma. Predvajali bodo 16 filmov, ki jih je žirija ocenila kot primerne za konkurenco. Od slovenskih filmov bodo letos predvajali kar tri: režiserja Franceta Štiglica »Balado o trobenti in oblaku«, Jožeta Babica »Veselico« in Boštjana Hladnika »Ples v dežju«. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V današnjem tedenskem notranjepolitičnem pregledu bomo bežno preleteli tele pomembne dogodke in pojave: priprave na občinske konference za družbeno aktivnost žena, ukrepe proti monopolističnim težnjam na trgu, pouk za prihodnjo turistično sezono in novo ureditev prometa z lesom. Na aprilski konferenci žena Jugoslavije v Zagrebu so ustanovili Zvezno konferenco za družbeno aktivnost žena, dobile pa jo bodo tudi komune in republike. Namen konference kot oblike dela ni, da bi krepili škodljive težnje po posebni ženski organizaciji. Njena naloga bo, da bo postavila najvažnejše probleme na dnevni red in jih obravnavala z vsemi, ki te probleme rešujejo, oziroma so jih dolžni reševati. Seznanjala bo javnost s problemi družbene aktivnosti žena, spodbujala JESENI OBČINSKE KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA k skupnim dogovorom, ki jih bo vsak organ uresničeval na svojem torišču. K sodelovanju bo vabila posameznike, ustanove, organe in organizacije, ki bodo lahko kakorkoli prispevale k hitrejšemu reševanju perečih vprašanj. Konferenca bo imela svoje vodstvo, v katerem bodo morali biti razgledani družbeno-politlčni delavci. — V občinah bodo ustanovili konference jeseni. Na jesenskih konferencah, ki jih bodo sklicale organizacije Socialistične zveze, bodo obravnavali tiste probleme, ki so v posameznih občinah najbolj pereči. Ko bodo ustanovili konference v komunah, bo ustanovna konferenca za Slovenijo. S tem bo prenehala delovati Zveza ženskih društev, prav tako pa tudi komisije za družbeno dejavnost žiena pri vodstvih Socialistične z\eze. Omembe vredno je novo besedilo 67. člena uredbe o trgovanju, ki gospodarskim organizacijam prepoveduje, da bi se med seboj sporazumevale o cenah na notranjem trgu, o kupnih in prodajnih pogojih, ki vplivajo nanje, o razdelitvi trga ter o drugih oblikah In pogojih poslovanja, če vodi tako sporazumevanje k ustvarjanju monopolističnih teženj oziroma položaja na trgu. Izjema velja za sporazume, ki vplivajo na znižanje cen ali preprečujejo zviševanje cen, oziroma ki pripomorejo k ustalitvi cen in k boljši organizaciji blagovnega prometa — Organi tržne inšpekcije morajo razen drugih ukrepov vložiti prijavo za razveljavitev škodljivih sporazumov in izdati odločbo, s katero se do sodne odločbe ustavi njihova izvršitev. TJredba o trgovanju določa v takih primerih denarne kazni do 2 milijonov din za gospodarsko organizacijo in do 100.000 din za odgovorno osebo v tej organizaciji, zakon o združevanju pa za vsako udeleženo gospodarsko organizacijo do 4 milijone din, če se v okviru poslovnega tehničnega sodelovanja dogovarjajo o cenah, o razdelitvi tržišča ali o omejitvi proste konkurence. Na sestanku z novinarji v Državnem sekretariatu za blagovni promet so ugotovili, da je turistični promet po predhodnih podatkih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta v zastoju in znaten del gostinskih zmogljivosti neizkoriščen. To je v glavnem posledica visokih cen gostinskih storitev. Sedanje cene za tuje turiste so namreč previsoke. Tujci letujejo predvsem v manjših krajih, kjer so pogoji ugodnejši. Letošnje izkušnje so potemtakem pouk za prihodnjo turistično sezono. Cene bodo morali objaviti že v avgustu, da bi se tuji turisti lahko pripravili. Novost v letu 1962 bo tudi ta, da bodo gostinske organizacije lahko sklepale dogovore brez posredovanja turističnih agencij. Ta oblika svobodnejšega poslovanja bo omogočila gostinskim organizacijam stvarnejše planiranje in boljše uporabljanje zmogljivosti za nastanitev tujih turistov. Mimogrede naj omenimo priporočilo Zvezne gradbene zbornice gradbenim podjetjem in Investitorjem, naj se pri prevzemu gradbenih del dogovorijo o predplačilu. Gradbena podjetja namreč ne bodo več dobivala kreditov za obratna sredstva to si bodo s predplačili zagotavljala obratna sredstva. Sodeč po dosedanjih razpravah o delu poravnalnih svetov lahko pričakujemo poseben zakon, kj bo določil delovno področje teh ustanov in njihova pooblastila. Novi zakon bi imel samo značaj okvirnega predpisa In ne bi oviral razvoja teh institucij kot družbenih pravosodnih organov. Na koncu naj še omenimo, da je izvedena nova ureditev prometa z lesom, s katero želijo doseči stabilizacijo na lesnem trgu in vskladitl medsebojne odnose cen z nedavnimi spremembami v gospodarskem sistemu. Z novim odlokom Zveznega Izvršnega sveta, ki velja od 12. julija, je za najvažnejše gozdne sortimente uveden režim predpisanih najvišjih prodajnih cen. Z uredbo o spremembi tarife prometnega davka se je znižal |t davek za rezan les iglavcev od 23 na 15 odstotkov. kmetijske proizvajalne enote imeti veliko več dobrih in izšolanih traktoristov. Te bo vzgajala sekcija. Poseben sklep sekcije tudi določa, da je treba v to organizacijo vključit: kmetijske strojnike vseh kmetijskih zadrug sevniške občine. 9. julija so priredili prvo tekmovanje traktoristov, kj so se Doskusili v oranju. V jeseni in pozimi bo sekcija pripravila tri enodnevne seminarje, na katerih se bodo njen; član: podrobneje spoznali z upravljanjem s kmetijskimi stroji in poslušali več predavanj o kmetijstvu. Sevniška sekcija kmetijskih strojnikov je torej nrva sestavila delovni program in začela z raznimi tekmovanji. -trm- »Najnovejši razvoj mednarodnega položaja kaže, da smo snet na najbolj nevarnem robu vojne...« — »-Tisti, ki danes razpolagajo z vojaško silo, ne govore več o miru, temveč o vojni.. — »Vodijo jalove razgovore, obenem pa brusijo nože in kujejo orožje za obračunavanje z vojaško sito...« — »Nedavni tak vojaški podvig zaradi oporišča v Bizerti proti tunizijskemu ljudstvu opozarja, kakšna nevarnost se skriva ne samo v nebrzdanosti vojaških krogov, temveč tudi v nekaterih daljnosežnih načrtih proti neodvisnosti Tunizije in nekaterih drugih afriških držav..,« Te misli so vzete iz izjave predsednika Tita o mednardnem položaju in sporu med Francijo in Tunizijo zaradi Bizerte. Zakaj splošni mednarodni položaj in biziertska kriza sta tesno povezana. »Pri tem ravnajo nekatere države tako,« pravi Tito. »kot da bi hotele napetost zaradi Berlina izkoristiti za uresničitev svojih kolonialističnlh in Imperialističnih ciljev.-" Boji v Bizerti so sicer prenehali, toda s tem je bila izpolnjena samo prva točka resolucije Varnostnega sveta OZN. O drugi točki, ki govori o umiku vseh čet na izhodiščne položaje, nočejo Francozi nič slišati. Nasprotno, pri Cap Blancu jn Nadoru so začeli izkrcavati čete z vojnih ladij. To je ozemlje, kjer prej Francozi sploh niso imeli čet. Tunizijski predsednik Habib Burgiba je na pogrebu žrtev francoske agresije izjavil, da se tunizijsko ljudstvo ne bo nikoli sprijaznilo s sedanjim položajem in ne bo sklepalo nikakršnih kompromisov s kolonializmom. »Boj za umik francoskih čet se bo nadaljeval,« je izjavil Burgiba. Bilanca žrtev francoske agresije je zares žalostna: v štiridnevnih bojih v Bizerti je padlo 670, ranjenih pa je bilo 1155 vojakov, prostovoljcev in civilistov. Med francoskimi izgubami je samo nekaj mrtvih in 35 ranjenih. Seveda pa še niso znane vse tunizijske izgube. Kriza zaradi Berlina in Nemčije se I' zi z Berlinom so nekoliko zasenčili tako imenovano kmvaitsko krizo, ki še vedno traja. Naposled je svet Arabske lige — organizacije, ki precej rahlo povezuje vse arabske države — sprejel v članstvo Lige Kuuait. S tem je priznal Kuwait za neodvisno državo v nasprotju s trditvijo iraške vlade, da je Kuvvait samo del iraškega ozemlja. Iz protesta proti sprejemu Kmvaita v članstvo Lige je iraški delegat demonstrativno zapustil dvorano po glasovanju. Francoska agresija je še bolj zaostrila. Po vseh znamenjih sodeč ni še nobena stran voljna popustiti ali vsaj skleniti kak kompromisni predlog. Nasprotno, ZDA pozivajo vse svoje zaveznike na pospešeno oboroževanje, med njimj tudi Zahodno Nemčijo, čeprav je znano, da Nemcem takšen poziv ni prav nič potreben, saj izrabljajo vse možnosti, da bi se čim bolj oborožili. Ameriški obrambni minister McNamara potuje zdaj po Evropi in je že obiskal London. Toda prišel je v nepravem času, zakaj britanska vlada še zmerom daje prednost političnodiplo-matskemu reševanju berlinske in nemške krize, hkrati pa ni voljna večati izdatke za oborožitev, ker je trenutno britansko gospodarstvo samo v krizj in bi novi izdatki za obrambo to krizo samo še zaostrili. Najnovejši dogodki v Bizerti in v zve- Osvobodllni boj angolskega ljudstva proti portugalskim kolonizatorjem se nadaljuje. Kakor poroča dopisnik britanskega tednika »Obscrver« iz glavnega mesta Angole Luanda, portugalska vojska še ni dosegla nobenega pomembnega uspeha, čez mesce dni se začne deževno obdobje in takrat bodo vse vezje vojaške aperacije onemogočene. Gospodarsko pa doživlja kolonija globoko krizo. Upornikom sc je namreč posrečilo doseči, da bo Portugalska obrala samo kakih 20 odstotkov običajnega pridelka kave. Lastniki kavnih plantaž pa pravijo, da bodo srečni, če bi lahko rešili vsaj tretjino pridelka. V Canberrj v Avstraliji se je končala konferenca o Antarktiki. Vsaj tukaj so države udeleženke, med katerimi so tudi vse velesile, dosegle sporazum o sodelovanju v tem delu sveta. Obsojeni tatovi bencina in gum 1 Ko je Emest Kožar iz Velikih Malene pri Brežicah prišel zelo poceni do maziva in goriva za svoje vozilo, se mu je porodila zamisel, da bi ta način »oskrbe« s tem blagom lahko postal do-bičkanosen posel. Nagovoril je zaposlene v garažah v Cerkljah, kjer je bil tudi sam uslužben. da so pričeli krasti motorno olje, bencin, zatem pa še avtomobilske gume; vse to so s posredovanjem Kožarja prodajali, izkupiček pa spravljali v žep. Ko- žar je poskrbel tudi za odjemalca, ki ga je menda zlahka dobil v osebi privatnega avto-prevoznika Štefana Popelar-ja iz Brežic. Ta je očividno imei dober posluh za ceneno oskrbo s tem potrošnim blagom, čeprav je dobro vedel, od kod prihaja. To dokazuje tudi dejstvo, da so skušali »trgovanje« in posredništvo napraviti čimbolj taijno. Tudi prevzem blaga je bil organiziran in izpeljan v takem času, ko je bilo najmanj verjetnosti. Se o reformi na novomeški ESS Na skupni seji obeh zberov ob-inskega ljudskega odbora Novo mesto, ki Je bila 3«. maja, je bilo .sklenjeno, da bo Imela ESS v Novem mestu specializacijo v komercialno ln upravno smer. Studij bo dvostopenjski. Po prvi stopnji bo možen vpis v drugo stopnjo, odnosno prva stopnja bo dala zaokroženo znanje za blagajnike, likvidatorje, za materialne In blagovne knjigovodje, inventa-riste, fakturiste in slično. Po prvi stopnji bo možen tudi vpis v šestmesečni tečaj, v katerem bo slavni poudarek na predmetih: stenografija, strojepisje, pisarniško poslovanje in upravni postopek. Prva stopnja ESS in omenjeni tečaj bo v celoti ustrezal prvi stopnji administrativne šole. Absolventi bodo usposobljeni poleg tega, kar so si pridobili v prvi slopnji ESS, še za pisarniške stenografe, pomožna pisarniška dela, za vodje notranjih enot. za arhivarje v manjših ustanovah, za vodenle ekonomata. za strojepisna dela. V drugo stopnjo ESS bo možen vpis tudi lz drugih šol. upoštevala se bo praksa. Kandidati pa bodo morali delati sprejemni izpit. Podatki, ki Jih prejemamo na našo ankste. se zelu prlbli>uje;o omenjeni rftfon.ii. Vsekakor kaže, da je najnujnejša specializacija v komercialno ln upravno smer, čeprav Je tudi veliko pomanjkanje računovodij. V komerciali pa je zaposlenih veliko starejših oseb, ki so tik pred upokojitvijo. Iz anket tudi sledi, da je več potreb po srednjem, manj pa po nižjem' strokovnem kadru. Vse to sledi tudi iz »Resolucije o strokovnem izobraževanju«. Odprto je še vprašanje, kdaj se bo začelo delo na reformirani ESS. Menimo, da smo že dovoli odlašali in dr. bi bilo nujno začeti že z novim šolskim letom v jeseni; tedaj naj bi bilo možno že vpisovanje v prvo in drugo stopnjo ESS. upoštevati bi pa morali pogoje, to Je razpoložljiva sredstva in učilnice. Najpopolnejše podatke od vseh anketiranih je doslej dala Okrajna trgovinska zbornica v Novem mestu s temeljito analizo potreb po kadru ln po usmeritvi v specializacijo ter z dovršenim opisom profila kadra OTZ bi vpisala V drugo stopnjo ESS i oddelek, ki bi imel le popoldanski pouk in sicer za kader, ki Je v službi. — Tako bi deloma premestila svoj center izobraževanja iz Brežic v Novo mesto, za specializacijo v komercialno sm*r. Nerešeno Je tudi vprašanje, ali bomo vpisali v jeseni 1 ali 2 oddelka prvega razreda na ESS. Menimo, da bomo le morali upoštevati tudi potrebe okraja ln ne le občine, saj Je ESS v Novem mestu edina na Dolenjskem. Drugo pa je seveda vprašanje razpoložljivih sredstev, ki jih Ima novomeška občina. Menimo, da tudi ni v skladu z »Resolucijo« in s celotno politiko razvoja šolstva, če na primer vpišemo v srednje izobraževalne šole v okraju 5 oddelkov, a v našo strokovno šolo le enega. da bi bila zadeva odkrita. Sicer pa ob takih srečanjih n šlo samo za prevzem, marveč tudi za zamenjavo. Popelar je namreč pripeljal iztrošene gume in jih zamenjal za nove. da je število gum v garaži u-strezalo inventarnemu popisu. Seveda je Popelar dobil enako kot Kožar to blago po izredno ugodnih cenah. Količine pokradenega blaga niso bile majhne, saj je prava vrednost presegala milijon dinanjev. Nič ni tako skrito ... Tudi ta organizirana tatvina velikega obsega je prišla na dan. Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu se je pred kratkim znašlo osem ljudi, obtoženih sodelovanja v tej tatvini. Na razpravi sta bila dva oproščena, ostali pa so bili obsojeni: Štefan Popelar na 4 leta strogega zapora, Emest Kožar na 3 leta in en mesec stropega zapora, Djordje Zakič na 2 leti in 6 mesece« strogega zapora, Mirko Moncič na 2 leti strogega zapora, Tomislav Crujić na eno leto strogega zapora in Jovioi Kcstič na deset mesecev zapora. Povrniti morajo tudi povzročeno škodo. Zadnja združitev zadrug v sevniški občini Morda bi pa le šlo tudi kako drugače? »Čimprej moramo dobiti k nam v jamo črnomaljske peke, da Jih vendar že prepričamo o našem izredno težkem ln napornem delu!- so si želeli 5. Julija kanižar-ski rudarji, ki so zopet prejeli v menzi nekaj dni star kruh. Upravnik menze je sicer tolažil nezadovoljne abonente, vendar jih ni uspel prepričati, da Je po izjavi črnomeljskih pekov star kruh zdravilnejši od svežega. Rekli so: -Kar vrnite star kruh ln povejte pekom, da jim želimo najboljšega zdravja ter naj pridno ln redno jedo namesto svežega star kruh! Mi se moramo vsak dan spuščati globoko v jamo ln dnevno kooati svež premog, peki pa naj nam dajo vsaj to priznanje, da bomo lahko dobili za težko zasluženi denar svež kruh!« Težko je namreč delovnim ljudem dopovpdati. da so pri obsež- Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: rmana s peclj i do 1 cm, rdeče deteljice, bele deteljice. List: beladone, rdeče maline, breze, šmarnice, gozdne jagode, vinogradniškega lapuha, jetrnl-ka, melise, borovnice, ozkolist-nega trpotca, pekoče koprive. Rastlino: pelina, gladišni-ka, kopitnika s korenino, beto-nike, krvavega mlečka, grenku-ljice, melise, vodne kreše, dobre misli, škržolice, črnobine, ženik-lja, zlate rozge, jetičnika. Korenine: arnike, krvavega mlečka, sladkih koreninic, malega divjega janeža, velikega divjega janeža, regrata (samo rumenega), pekočih kopriv, srčne moči. Lubje: češminovih korenin, krhlike. Plodove: suhe borovnice. Rastlino zlate rozge nabirajte, predno se cveti popolnoma odprejo. Navodila in cene dobite v vaši zadrugi aH pri GOSAD skladiiče Novo mesto, Slakova ulica 8. nlh pripravah za proslavo 20. obletnice revolucije v Črnomlju peki napekli večje količine kruha; ker ni šel ves v promet, bi ga morali pojesti prebivalci v naslednjih dneh. To naj bi bilo prizadetim pekom ponovno opozorilo, da si ne kaže delati ob prazničnih dneh prevelikih zalog kruha. V kolikor ga spečejo po naročilu za posamezne organizacije, podjetja in društva, moralo vztrajati, da naročniki naročeno količino tuđi prevzamejo! Smotrneje pa bi bilo ob Izrednih praznovanjih organizirati dežurno službo ln sproti peči kruh da bi zadostili potrebam ln željam organizatorjev prireditev ter gostov! -pb- V Zumeškem — prodajalna Trgovsko podjetje Gorjanci iz Šentjerneja je julij« odprlo v Zameškem trgovino, kjer bodo prebivalci lahko kupovali špecerijsko blago in marsikaj za vsakodnevne potrebe. Gradbena dela v nekdanji šolski stavbi se že približujejo koncu. Potrošniki iz Za-meškega in okolice so morali doslej po blago v Šentjernej dobro uro daleč, največkrat tudi peš. Nova prodajalna je potrebna tudi zato. ker gradi v bližini Zameškega na Gmajni podjetje Kremen pralnico peska in se bo zaradi zaposlenih kupna moč še bolj povečala. Kajuhove nagrade Ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda so v Ljubljani razdelili Kajuhove nagrade za književna dela, ki zajemajo vsebino iz NOB. Natečaj je letos prvič razpisal Knjižni zavod Borec. Dobil je 27 prispevkov, izmed njih pa je bilo Izbranih ln nagrajenih 6 del. Prvo nagrado je dobil Stane Terček za dokumentarno dalo »Ukradeni otroci«, V četrtek, 29. junija 1961, sta se na Malkovcu sestala sveta zadružnikov bivše tržiške in šentjanške zadruge. Razen sklepa o združitvi obeh zadrug v večjo in gospodarsko močnejšo, ki se bo imenovala Kmetijska zadruga Tržišče - Šentjanž s sedežem v Krmelju, sta zbora izvolila tudi novega predsednika sveta. Za predsednika sveta nove zadruge je izvoljen Jože Gorenc iz Gabre, dosedanji predsednik zadružnega sveta v Šentjanžu. Podpredsednik sveta bo Bruno Vidmar, dosedanji predsednik v Tržišču. Za predsednika upravnega odbora pa je izvoljen Ciril Knez, ljudski poslanec za to območje. Nova uprava zadruge je pričela poslovati prvega julija, ko se je preselila v dosedanje ambulantne prostore v Krmelju. Operni pevci v Kostanjevici Udeleženci mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici vabijo na prireditev, ki bo v soboto, 29. julija, ob pol deveti url zvečer v kostanjevi-škem domu kulture. Sodelovali bodo priznani umetniki: Josip Gostič, Ksenija Vidalijeva ln Demetrij 2ebre. Član; obeh zadružnih svetov so si ogledali tudi vinogradniško posestvo na Malkovcu in v Bojniku. L. Z. »TEHN0GRADNJE« podjetje za inženirsko tehn. gradnje — z gradbišči HE Ožbalt, HE Senj, Maribor, Dravograd in Rovinj izvršuje in projektira gradbena dela vseh vrat 1 ■ Na povabilo sovjetskega premiera Hruščeva bo italijanski ministrski predsednik Amintore Fanfani prispel dne 2. avgusta na uradni obisk v ZSSR. Spremljal ga bo zunanji minister Antonlo Segni. ■ Prvi kozmonavt sveta Jurij Gagarin, ki so ga nedavno Londončanl slovesno sprejeli, J* prispel na Kubo. Na letališču so ga sprejele najvišje kubanske osebnosti, med njimi predsednik republike Dorticos to premier dr. Fidel Castro. H V Moskvi se je začel svetovni mladinski forum. Pri delu foruma sodeluje kakih 700 delegatov, zastopnikov 350 mladinskih organizacij, od komunističnih do katoliških iz 91 držav z vseh celin. ■ Britanski filozof Bertrand Russel je izjavil, da se zahodne in vzhodne države »»pospešeno pripravljajo na medsebojno uničevanje«« in da pripravljajo svetovno javnost na atomsko vojno. Pozval je vse ljudi na množično, svetovno protestno kampanjo, zakaj -časa morda ni veliko—. ■ S Cape Canaverala na Floridi so uspešno izstrelili v vesolje drugega ameriškega koz-monavta. Ta uspeh pa Je pokvarilo dejstvo, da je posoda z dragocenimi filmi ln aparati z znanstvenimi podatki padla v morje in se potopila. ■ Na Južnem Tirolskem so aretirali še trideset oseb v zvezi z nedavnimi atentati. Iz uradnih italijanskih virov se je Izvedelo, da so zdaj pod ključem vsi krivci. Avstrijski tisk pa piše, da italijanska policija z aretiranimi slabo ravna. ■ Alfred Norden, član CK Enotne socialistične stranke Nemčije, Je zanikal trditev zahodnega tiska, da vlada v DR Nemčiji huda prehranbena kriza. B Ta teden so se začeli v Južni Koreji procesi proti prejšnjim oblastnikom, ki so obtoženi -protidržavne dejavnosti«. Med obtoženimi je tudi prejšnji ministrske predsednik Jon Cang, ki so ga obtožili, da je -naklonjen komunizmu«. V resnici pa gre za obračune med vojaškimi krogi v Južni Koreji. mm m. ZA 20. OBLETNICO VSTAJE iskreno čestita vsem borcem ln aktivistom narodnoosvobodilne borbe kolektiv TOVARNE ZDRAVIL »KRKA« NOVO MESTO »DANA« destilacija alkoholnih pijač — MIRNA priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje izdelke: O naravna žganja, 0 likerje in vse vrste 0 brezalkoholnih pijač. Poverite nam cenjena naročila, ki jih bomo izvršili v vaše popolno zadovoljstvo! I M EX EXP0RT - IMPORT KOPER - Jugoslavijo EKSPORT: vseh prehrambenih proizvodov - kmetijskih produktov - živine ln divjačine - proizvodov ribje industrije - Izdelkov domače obrti — lesa ln lesnih proizvodov — kuriva In goriva — gradbenega materiala — proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale Industrije. IMPORT: vseh artiklov Široke potrošnja - rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev, ladijskih motorjev in za vse ostale stroje, naprave in opremo — tehničnega materiala — strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo — reprodukcijskega materiala — ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov. OBVESTILO 0 REGISTRACIJI MOTORNIH KOLES Odd .ek z: notranje zadeve pri'oLO Novo mesto obvešča vse lastnik' t upravitelje motornih koles, da se bo po pravilniku o regi tracili motornih vozil ln priklopnikov (Ur. list FLRJ št^ 22/61) letna registracija, Izdaja novih evidenčnih ubile I. rrometnih dov-ijenj pričela 1. avgusta 1961. RegistraCa bo na sedežih občin vsak dan od 7. do 12. ure ln oa 14. dr lo. ure Za občino irebnje: l. avgusta 1961 Z: občine Črnomelj: 2. avgusta 1961 Za občlnn Metlika: 3. avgusta 1961 Za občin < <-ovo mesto bo registracija po abecednem redu priimkov lastnikov: 4. avgusta od A do G, 7. avgusta od H do K, 8 avgust od 1» do N, 9. avgusta od O do R, 10. avgusta od r do Z in 11 avgusta za vse zamudnike lz občin TTebnje, Črnomelj, Me ika ln Novo mesto. Registracija bo pri SGP Pionir v Nov ti mestu. Za občino S-mica: I, avgusta 1961 pri Domu AMD v Sevnici. Za občino Vit em-Krško bo registracija po abecednem redu priimkov lastni. jim načelnikom! Občinska voč stva DPM naj po Iskusi j o dobf sredstva za takšne izlete pri kn lektivih in pri SZDL. »Tabor 9f letnice vstaje« naj postane cii številnih pohodov in Izletov p; onirjev iz vsega okraja. i List »Kurlrček« spremlja d, javnost pionirjev v Sloveniji ■■. okviru Jugoslovanskih pionk skih Iger. Odbori DPM naj om gočijo vsem šolam, da bodo J list naročjle. Soli v Tržišču v Šentrupertu sta list odkloni kar gotovo ni prav! Vse delo in vso skrb DPs za pionirske Igre v letošnjei letu lahko smatramo kot pripn vo na teden otroka. Še posrbi-pa naj pripravijo vse organ, zacije DPM v okraju redne le< ne občne zbore, ki bodo v tedi otroka. Ze zdaj naj zbirajo grč d Ivo, ki ga bodo občni zbcr. pretresli, predvsem na naj p skrbe, da bo skrb za mladb postala skrb vseh družbenih o ganizacij in vso družbe. Obči i ska vodstva SZDL naj v tedr otroka skllčejo p<>*n\>on- posu vseh organizacij, ki se ukva jain - t— sta najbolj zanimali toč-viganje uteži in judo, če-• Metliki še ni bilo. Nastoje železničarje je pozdra-odpredsednik ObLO tova-lr. Gojko Jug. Ob tej prisil so -železničarji tudi tli darila mladinskemu u v Metliki. unija je bila v Metliki in ci kratka, toda huda ne-. Pri avtobusni postaji v ki je nastala manjša po-, ker niso odtočni kanali v tako kratkem času ti vse vode. Zaradi strele, udarila v transformator-ostajo na Jugorju, je zgo-treha na transformatorju, aslednji dan so okvaro vili in prebivalci teh kra-iso ostali dalj časa brez električnega toka. Med neurjem je padala tudi toča, ki pa ni posebno škodovala kmetijskim pridelkom. V nekaterih sadovnjakih pa je vendarle veliko škode. S Gradnja pekarne dobro napreduje. Zgradili so že kletne prostore ln pritličje, kjer bo pekarna ln prodajalna kruha; zgradili bodo še dve nadstropji, kjer bodo štiri družinska stanovanja. V letošnjem letu bo zgradba v surovem stanju končana. Gradi jo gradbeno podjetje -Pionir- iz Novega mesta. H Metlika je staro mestece. V zadnjem času so se prebivalci sami malo zanimali za lepši videz Metlike. Na ta račun je bila že večkrat Izrečena ostra kritika, toda prebivalci se vseeno prav malo zanimajo, kaj raste okoli njihovih hiš. Vendar je opaziti pri nekaterih ljudeh dobro voljo: pred kratkim so hiše na novo prebarvali, kar bo vsekakor olepšalo mesto. Posebno pohvalo zasluži v tem pogledu tov. Martin CRNUGELJ, ki Je zelo lepo uredil okolico okrog hiše. Tu se namreč marsikateremu potniku ustavi pogled na cvetličnih gredah pred hišo. Ako bi se vsi tako potrudili, bi Metlika postala cn sam cvetlični nasad. Ni dvoma, da Je za slabo stanje krivo dejstvo, da turistlčno-olepše-valnega društva, ki je bilo pred leti zelo aktivno, sploh ni. H 19. julija Je bila pri tovarni Beti registracija tovornih ln osebnih avtomobilov. Registriranih je bilo okoli 30 avtomobilov, ki so dobili nove tablice. ■ Ze pred- dnevi so začeli pri tovarni -Beti- urejati nov vhod. Hkrati so začeli s pripravami za gradnjo novega cestišča do tovarne. ■ Prebivalci Gradca že dve leti nimajo filmskih predstav. Pred kratkim je kino podjetje iz Metlike montiralo aparaturo v prosvetnem domu. Kmalu bodo začeli predvajati filme. Parkirni prostor za avtomobile pri Gospodični Zaradi vse večjega obiska lepih in vabljivih Gorjancev se je pri Gospodični zelo povo-čal promet z avtomobili vsen vrst. Zato je sklenilo Planinsko društvo urediti parkirni prostor v bližini koče »Vinka Paderšiča« za približno 20 osebnih avtomobilov. K temu je pripomoglo turistično društvo z denarjem, a tovarna zdravil »KRKA« bo posodila kamion za prevoz peska, s katerim bomo prostor nasuli. Upamo, da bo prostor urejen že v kratkem, najpozneje pa do srede avgusta. -bil Na mnoga leta! 90 let Kodričeve mame ■dija je V Podbočju praz-i 90-letnico življenja ita Kodrič, partizanska '.Ta dan jo je obiskala icija, ki so jo sestavljili i-SZDL, ZK, RK in ZB, }' so se pridružili tudi zaiti zdravstvene postaje. Marjete Kođrič je bil ftOša in je umrl že 1937. jjžtTtt po je bilo petero ntri hčere in dva sina, $2-rih je eden umrl s ^fi leti. Njeno življenje, y/'e Marjeta povedala, ni tfko. Zdaj, v visoki sfa-aživi Kodričeva mama isrki Pepci. ki so ji 1941 ^ustrelili moža. t/led okupacijo je bila Kodričeva družina zelo zavednz in je, kolikor je mogla, ponvi-gala partizanom. 1944 je Ko-dričeva mama igubila drugega sina. Padci je v partizanih. — Mama Marjeta in hčerka Pepca sta članici OF oziroma SZDL od 1942. Delegacija je mami Marjeti, ki je še prečki razpoložena, čeprau že bolehna, zaželela 100 — letnico in jo obdarila. —SKI Včeraj je Ana Florjančič iz Otočca pri Novem mestu praznovala petdesetletnico. Rodila se je v Rupenovi hiši v Mirni peči in ostala vse življenje prava hči Ru-penove mame. V letih revolucije je kot organizator in aktivist OF delala na šentpetrskem področju. Organizirala je, pomagala, delala in ni odnehala niti takrat, ko se je leta , 1943 v Sentpetru naselila posadka nemških okupatorjev ln domačih Izdajalcev. Nešteto pisem, pošt. obvestil ln raznega materiala za partizane je šlo skozi njene roke. Po osvoboditvi je nadaljevala z delom. Bila je pobudnik za ustanovitev Kmetijske delovne zadruge »Dan zmage- v Sentpetru. Z vsem svojim imetjem Je kot prva postala njen član. Premalo Je prostora, da bi našteli množico akcij, v katerih je sodelovala. Dolga leta je bila članica Okrajnega odbora AFZ v Novem mestu, predsednica Okrajnega odbora žena zadružnic in članica Glavnega odbora zadružnic Slovenije. Vsa leta po vojni smo Jo poznali kot neutrudno. delavko v organizaciji OF in pozneje SZDL ter v organizaciji RK. Kot delegatka se je udeležila mnogih republiških posvetovanj in konferenc žena, z našo delegacijo zadružnic pa je potovala tudi na Dansko. Ana Florjančič je lik preproste, delovne, pa tudi odločne kmečke žene, ki noče zaostali za razvojem. Hkrati z vsem tem Je bila tudi žena ln vzorna mati številne družine. Sest otrok je vzgojila v zavedne državljane. S svojo razgledanostjo in visoko politično zavestjo je mnogo pripomogla k razvoju socialistične misli ln naprednega kmetijstva v svoji okolici. Bila je organizator mnogih gospodinjskih in drugih tečajev ter številnih predavanj in hkrati najboljša svetovalka vaških žena. Včerai je v krogu svojih hčera in sinov ter vnukov praznovala petdesetletnico življenja. Pridružujemo se čestitkam njenih dragih tor mnogih, s katerimi je sodelovala, in ji želimo vsega dobrega, predvsem pa počitka, ki ga je gotovo zaslužila. Na mnoga leta! V nedeljo nas vabi Semič V Semiču se vneto pripravljajo na komemoracijo ob odkritju spominskega kamna in skupnega grobišča na pokopališču Duh-Sela pri Semiču, ki bo v nedeljo, 30. julija, ob 9. uri dopoldne. Spominski kamen je po načrtu inž. Hanzljevc izoblikovalo podjetje Marmor iz Gradca. Na kamnu je nad imeni vklesano posvetilo: BORILI STE SE PROTI SMRTI, NASILJU, KRIVICI IN LAZI ZA MIR, ZA RESNICO IN LUC — OSTANITE, MRTVI, NA STRAŽI! Posvetilo Je sestavil pesnik Lojze Krakar, semiški rojak. Kolektiv IEV Je pomagal urejati pokopališče in pripravljati teren za skupno grobišče, vaščanl Kašče pa so s prostovoljnim delom uredili pot iz Kašče do pokopališča. Delali so od jutra do noči, dokler niso v četrtek, 20. julija, poti popolnoma popravili. Zato zaslužijo vso pohvalo. Na dan komemoracije bo pel pevski zbor »Tine Rožanc« Iz Ljubljane, ki ga vodi Belokranjec znani pevovodja I Dobrniču smo zvedeli iđo je dobiniško doli-;adela ukinitev avtobu-k.ze s Trebnjem in No-estom. Podjetje »Gor-•naj bi progo obnovilo iko, da bi avtobus vo-irat na teden, levizor, ki so ga kra-»rgaruzacije s pomočjo iavile proti koncu preleta, ima vedno dovoli alcev. Najbolj so obi-ipddaie »Spoznavajmo ' domovino«. Nedavno je na taki oddaji nastopil in zmagal mladinec domačin Stanko Novak. Ta je zmagal že na dveh takšnih oddajah. O Množične organizacije se že pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika v oktobru, ki bo hkrati praznovanje 20. obletnice vstaje. Pripravljajo pa se tudi na proslavo dneva vstaje v Žužemberku. Za ta dan bodo posebno poskrbeli za olepšanje kraja in izobešanje zastav, ker bo mnogo udeležencev te proslave potovalo skozi njihov kraj. • Svojevrstno reklamo &S dela tukajšnja gostilna z odpadlimi zamaški od steklenic kokt in piva. Le teh je vedno polno na cesti pred gostilno. To kazi podobo gostilne 'n kraja. Nič kaj koristni niso ti zamaški za bosonogo mladež ln za pnevmatike motornih vozil, ki vedno v večjem številu vozijo skozi Dobrnič. Kako bi bilo, če bi svoje odpadke metali na cesto še ostali obrtniki, kot mizar, čevljar, krojač itd.? D. C. Frane Milek-Branko, direktor glasbene šole v Ljubljani. Krajevni odbor ZB v Semiču se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri urejanju grobišča in poti, zlasti pa koletlvu IEV v Vrtači .obratovodji LOVKU, delovodji Jožetu KOCEVARJU, vaščanom Kašče, vaščanom Sel pri Semiču, vsem, ki so se udeležiti prostovoljnih akcij. Zahvaljujemo se obratovodji elek-tro obrata v Črnomlju in rajonskemu monterju Elektra v Semiču in vsem, ki so si prizadevali, da bi se kar najprimerneje oddolžili padlim borcem. D Na zadnji sej, turističnega društva v Dolenjskih Toplicah so se zavzeli za popravilo cestne škarpe, zaradi katere se Je porušila tudi ograja. Cesto proti Podturnu bi bilo treba asfaltirati, ker se dviga prah okrog zdravilišča. Gospodarje bodo še enkral opozorili, naj očistijo hišna pročelja in hiše okrasijo s cvetjem. Kdor bo najlepše uredil svoj dom, ga bodo nagradili. Nastavili so delavca, ki bo odstranjeval odpadke, ki jih zapuščajo kopalci ob svojih avtomobilih. Na sploh pa urejajo poti in steze okrog kopališča. Popraviti bi morali most čez Sušico, ki vodi v park in prepovedati vožnjo z dvokolesi po stezah v njem. Otvoritev muzejske zbirke v Kostanjevici iksovi lzdclkigredo v No-[U dobro v promet. Ze pr-f v po/i ,f-Uniči na Cesti ,ta Staneta v dobrih dveh t1ali 34 kosov različnega ikega blaga. Ljudje so ipovall suknjiče, ženska a in kompletne obleke, 'ejo pa še po drugih iz-to bo novomeška poslo-lje nakupovalcev upošte-prihodnjih dneh in naba-želijo. Skratka: blaga je :dje pa izbirajo in kupu- gusta bo vseljiv četrti 24-Kkl blok na Znančevih 2iprav je grajen popolno- ■ kot ostali trije, je vide-"ker je zunanja rumena ''''So prijetnejša očem kot )P ostalih treh blokov. p tamkajšnjega naselja tišine in miru. saj se trii stanovalci tudi število 2no povečalo, .(.je Obrtnik v Novem nit-zadnjem času postreže ^ijo po meri. Iz skoraj ih konfekcijskih oblek j, primerno, čez štiri ure t popolnoma izdelano ' 'govina na Glavnem tr-llVas tako postrežejo, je odprta dopoldne in popoldne. Cena obleki lz najboljšega kamgarna jc 24 do 25 tisoč dinarjev. □ Ponedeljski živilski trg je bil kot običajno zadnje čase prav dobro založen. Vse stojnice so bile zasedene, nekatere ženske pa so imele košare kar na tleh. Dobiti je bilo Jajca po 22 din, kumare po 60 din, paradižnike po 80 din, zelje po 3p din, jabolka po 43 din, hruške po 50—70 din. borovnice po 70 din, ringlo po 50 din, slive po 80 din, krompir po 25 din, marelice po 100 din, fižol po 120 din, solato po 120 din. čebulo po 110 din, peso po 50 din, ohrovt po 30 din in koren po 50 din.. Naprodaj je bil tudi nekaj voz drv, vendar niso šla v promet, ker so bila mokra in draga. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so Ivanka Govctlnik iz Partizanske 14 - dečka in Amalija Kranjc iz Kristanove 2 — deklico.. Poročili so se: Franc Kolenc, invalid iz Bučne vasi, in Jožefa Staniša, delavka iz Novega stadiona. Emilijan Korče, elektromonter z Glavnega trga 1. in Marija Praznik, delavka iz Skrabćeve 2. Umrl je Anton Kušljan, kmet e Partizanske 17, star 77 let. Preteklo nedeljo je bila v Kostanjevici na Krki majhna slovesnost, na kateri so odprli lokalno muzejsko zbirko. Predmeti so za zdaj razstavljeni v šolskem poslopju. Zbiranje gradiva je trajalo več let. Marsikaj je spravljenega, ker zaradi pomanjkanja prostorov in vitrin ni bilo mogoče vsega razstaviti. Zbranega je posebno veliko dokumentarnega gradiva. Med razstavljenim; predmeti je seveda mnogo izposojenega, kar so Kostanjevičani nalašč za to priložnost posodili ter tako dopolnili zbrano gradivo. Lokalna zbirka se bo dopolnjevala in za zdaj niti ni nujno, da bi se predmeti preveč kopičili. Važno je, da so stvari na razpolago in da se ob priložnosti lahko vsakomur pokažejo. Med temeljnimi eksponati so predmeti nekdanje mestne skupnosti, kake sodniško žezlo, železni pečatnik in listine raznih cesarjev, ki so Kostanjevici potrjeval, mestne pravice. Posebno me- sto je posvečeno pesniku Cvel-barju, slikarju Gorjupu, dr. Oražnu in dr. Ivanišcviču. Lepo dopolnitev predstavljajo posnetki Franceta Rabuseja, ki je s svojo kamero skozi dolga desetletja posnel marsikatero podobo Kostanjevice. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 27. Julija: Dan vstaje Hrvatske. Petek, 28. Julija: Zmago Sobota, 29. julija: Marta. Nedelja, 30. julija: Kri lan. Ponedeljek, 31. julija: Ignac. Torek, 1. avgusta, Ljubica. Sreda, 2. avgusta: Bojan. Čestitka Jožetu Roškimi, podpredsedniku ObLO na Jesenicah, želijo za 50. rojstni dan še veliko zdravih ln srečnih let prijatelji kegljači in čvir.karji iz Novega mesta. Črnomelj: 28. in 30. julija: nemški film -Jazz, ljubezen in ples-, 1. In 2. avgusta: ameriški barvni film -Beni Goodman-. Kostanjevica: 30. Julija: ameriški barvni film »Jahali so na Zahod-. Metlika: 29. lr. 30. julija: italijanski barvni film -Benetke, mesečina ln ti«, 2. avgusta: mehiški film ••Glasba ponoči-. Mokronog: 29. in 30. julija: Jugoslovanski film »Vojna«, 2. avgusta: umer. film »Detektivska zgodba«. Novo mesto »Krka«: od 28. do 31. julija: italijansko-francosko-nemški film »Skandal na plaži«. Semič: 30. julija: ruski barvni film »Don Kihot«. Trebnj«: 29. in 30. julija: ameriški barvni film »Izgubljeni avtobus«. Predstava v soboto ob 20 ln v nedeljo ob 14, 16 in 18.30, 2. avgusta: francoski film »Zakon je zakon«. Predstava v sredo ob 20. STRESNO OPEKO, rabljeno, prodam. Naslov v npr. lista (836-611,- STANOVANJSKO HISO, 700 kV. m (tri sobe, kuhinja, veranda, zgoraj dve sobi, balkon '.klet) prodam na Dolenjskem, 15 mir.ut od postaje v bližini industrije. Primerno za obrtnika. Ponudbe pod »Ugodno« 811-61. ZELEZOBETONSKA OKNA, betonske cevi, kabelske bloke ima na zalogi Anton Cihlar, Ljubljana, Titova 252 (tel. -073). USLUŽBENKA - tekstilni tehnik -išče v Novem mestu neopremljeno šobo. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Tehnik« 842-61. NALIVNO PERO, boljše, jc bilo najdeno na poti od Lcskovca do Videm-Krškega. Lastnik ga dobi pri P. Z., Leskovec 1. IZGUBIL sem 19. julija dežni plašč in volneno jopo od Bršlina do Žabje vasi. Poštenega najditelja prosim, r.aj oboje proti nagradi vrne v upravo Dol. lista ali Antonu Vidmarju, Sela pri'Hatežu. FIAT 600, odličen, proda Božo Hof-bauer, Trebnje na Dolenjskem. GOSPODINJSKO POMOČNICO, čisto, pridno in poš-teno, ki ima veselje do otrok, sprejmem. Naslov v upravi lista (840-61). Informacije popoldne na domu. PRODAM 5-tonski gumi voz, dobro ohranjen. Cena 140.000 din. Tone Mušie. Bistrica 4 pn Črnomlju. MIZARSKO PODJETJE LIPA V Prekopi pri Kostanjevici sprejme računovodjo s petletno prakso in administratorko. Samsko stanovanje priskrbljeno. GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini iščem. Nastop službe po možnosti takoj. Pogoji ugodni. — Novo mesto, Ragov-ska 18. KOMPLETNO kuhinjsko pohištvo, kopalno kad in umivalnik, vse v najboljšem stanju, prodam. Naslov v upravi lista (728-61). MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Ge-lee Royale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Mel-brocoop (Zavod za čebelarstvo, Kalnik), dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofar-maciji«. NOVO MESTO Od 17. do 24. julija je bilo rojenih 18 dečkov in 16 deklic. Umrla sta: Miroslav Barle, ?tu-der.t iz Roj, star 30 let, in Anton Lipar, delavec iz Ptuja, star 36 let. OPOZORILO Opozarjam prebivalce Suhe krajine do Muljave, da naj ne plačujejo dimnikarskih uslug pomočniku Marijanu Vrečku, ki šušmari. Angela Cajnko, dimnikarstvo. Dvor pri 2užemberku. Obvestilo Geodetskega zavoda Geodetski zavod, Ljubljana, Sa-ranovičeva 12, izvršuje vse meritve, ki so v zvezi z ureditvijo katastra zemljišč in zemljiške knjige, to je: delitve parcel, izmera novih stavb, cest in potokov, meritve, potrebne zaradi razlastitve zemljišč. Naročila pošljite na naslov: Geodetski zavod, Ljubljana, Saranovi-čeva 12, tel. 33-238, 30-448. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marta Umek s Polja — dečka, Alojzija Cvelbar lz Grmovelj — dečka, Marija Ncma-nič iz Metlike — dečka, Martina Počervina iz Birčne vasi — dečka, Marija 2upevc iz Boršta — deklico, Pavla Lekše iz Povišja — deklico, Julka Drganc iz Gor. Straže — dečka, Terezija Furdi iz Starega loga — dečka. Jelka Golobic iz Got-ne vasi — deklico, Marija Vovko z Rateža — deklico, Nada Papež s Kamne gore — dečka, Štefanija Zi-berna le Smolenje vasi — deklico, Ana Knez iz Videm-Krškega — deklico, Hedvika Kovač iz Videm-Krškega — deklico', "Jožefa Anžlovar lz Male Bučne vasi — dečka, Marija Bukovec iz Vel. Podljubna — dečka, Pavlina Hribar iz Krmclja — dečka, Jožefa Mužar iz Rosalnic - dečka in Martina Gričar iz Ru-manje vasi — dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški bolnišnici rodile: Ivanka Vogrinc iz Cundrovca — dečka, Ljudmila Cr-talič iz Studenca — deklico, Marij« Kerin iz Leskovca — deklico, Marija Drstvenšek iz Sevnice — dečka, Vera Bogovič iz Gornje Po-har.ee — deklico, Olga Martini lz Brezovice — dečka. Angela Jager iz Orehovega — dečka. Ružica Kar-dej z Okljukove gore - dečka, Marija Černelič iz Zdol — dečka, Ro» zalija Zupan iz Kremene — dečka, Marija Urek iz Jereslavc — dečka, Jožica Gerjevič iz Brezine — dečka, Neža Rozman iz Cundrovca — deklico, Fanika Račečič iz Skopic — deklico, Slavka Valenčak iz Bra-zine — dečka, Ljudmila Grame lz Loč — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Jazbinšek, kmet iz Brezine, si je pri padcu z veza poškodoval glavo in levo nogo. Martin Glas, rudar iz Dol. Leskovca, si je pri delu v rudniku Senovo poškodoval desno roko. Jože Fer-lan, kmet iz .Vrhov, si je pri padcu s kolesa zlomil levo nogo. Franc rctriMč, delavec iz Srebrnika, si je na cirkularju poškodoval desno roko. SPORED RADIO LJUBLJANA GELftE ROYALE - matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata se rurnajo, r.aj ga nabavijo pri »Kemofar-macijl« v Ljubljani. PRODAM novo tridelno okno, pripravljeno za rolete (168X154). ln pomivalno dvodelno korito, obi-to z aluminijasto pločevino. Naslov v upravi lista (844-61). HISO, tri minute od avtobusne postaje takoj vseljivo proda Ver-ščaj, Ratež 16, p. Brusnice pri Novem mestu. PRIMO III NSU, prevoženih 6300 kilometrov, ugodno prodam. — Ogled v soboto irj nedeljo pri Robiču. Smihel 37. MLINARJI, POZOR! Prodam kompletno mlinsko opremo. — Stane Rozman, Novo mesto, Partizanska 23, Trpinčev mlin. vziDLjrv ŠTEDILNIK, rabljen, poceni prodam. Naslov v upravi lista (836-61). SOBOTA, 29. JULIJA 5.00-8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.10-5.30 Nekaj domačih — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik — 8.50 Klavir v ritmu - 9.00 Od tu in tam - 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Pojo Fantje na vasi — 12.15 Kmetijski- nasveti - 12.23 Od Splita do Dubrovnika — 12.40 Pevci Frankie Laine, Dalida in Bruno Rosetani — 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Za razvedrilo in oddih — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Suita kajkavskih pesmi - 16.00 Humoreska - 16.20 Ritmi Latinske Amerike — 16.40 Moški zbor iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Orgle in orglice — 17.30 Po kinu se dobimo - 18.00 Trije odlomki iz Hoffmannovih pripovedk — 18.20 Vrtimo ploščo za ploščo — 18.45 Okno v svet - 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Začnimo sobotni večer.z domačimi melodijami — 20.20 Radijska komedija n 21.20 Melodije za prijeten konec tedna - 22.15 Oddaja za nal-e izseljence - 23.03 Plesna glasba - 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA, 30. JULIJA 6.00-6.30 Jutranji pozdrav — 6.40 V vedrem ritmu — 7.15 Koračnice igra Pihalni orkester JLA - 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Med-igra na kitaro. — 9.03 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.46 Pesem — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Nove in stare skladbice Boruta Lesjaka - 10.50 Nedeljska matineja - 11.40 Mitja Kreft: Legenda in resnica — 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 13.30 Za našo vas - 13.50 Lepe melodije z orkestrom Mantovani — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate — 16.00 igramo za vas -17.00 Športno popoldne — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila - 21.10 Simfonija v E-molu - 22.15 Plesna glasba — 23.05 Iz operne zakladnice Georga Friedricha Haen-dla. To in ono z Velikega Trna □ Z gradnjo stavbe, v kateri bi imeli prosvetni delavci stanovanja, družbene organizacije klubski prostor in ostali prebivalci dvorano za kul-turno-prosvetno dejavnost, Se ne sme več odlagati. Pričetek gradnje je bil sicer predviden Bevčeve mame iz Vavte vasi ni več Pred tremi tedni smo se za vedno poslovili od priljubljene in znane Terezije Kulovec, po domače Spremembe v novomeških srednjih šolah Pska srednja šola bo ehovim šolskim letom nenjski pou'k. V prvih bkih (pr. stopnji) se bo-ttučJH predvsem admini-leehnične predmete, v ii dveh letnikih (drugi [ra predmete ekonom-3vem šolskem letu ne čiisovala v prvi letnik, drosveto bo do začetka sveta še-'^aučil mož-/3 v drugi stopnji eko-ednje šole preusmeri 'ravno smer in v ra-o-komercialnr smer. Učiteljišče bo tudi postopno ukinjeno. Ze letos niso več vpisovali v prvi letnik. Kot nadomestilo za učiteljišče pa bo pri gimnaziji poseben oddelek (35 dijakov) pedagoške smeri. Sola za bolničarje bo z 31. avgustom letos ukinjena, ker ni potrebe po njenem kadru. Internati ekonomske srednje šole, administrativne šole, vajenske šole in internat za otroke padlih borcev ter žrtev fašističnega terorja se bodo z 31 avgustom združili v Internat strokovnih šol v Novem mestu. LOKA: zahvaljujemo se Rdečemu križu za pomoč! V Loki pri Zidanem mostu so že svoj čas zgradili večji vodovod za naselje Račica. Po priključitvi sevniške občine k novomeškemu okraju so lani gradil; vodovod tudi na Čelov-niku. ki leži na hribu, in ga kmalu dogradili. V načrtu je tudi gradnja vodovoda v hribovskem naselju Radež. Dejavnost RK je v loškem okolišu zelo razgibana. Članov RK je 250. Lani je uspela krvodajalska akcija. Letos je RK iz Loke zaprosil za pomoč pri gradnji vodovoda okrajni odbor RK v Novem mestu in dobil v ta namen 50.000 dinarjev. V imenu članov RK se za Domoč okrajnega odbora RK najlepše zahvaljujemo! Naj še omenimo, da se je letos članarina RK zvišala od 60 na 120 dinarjev. Upamo, da ne bo negodovanja, ko jo bo treba tam, kjer so jo plačal; po starem za vse leto, pobrati še za drugo polletje. Delo RK je vidno, zato ga upošteva tudi naša socialna ureditev. Bevčeve mame lz Vavte vasi. Rodila se je kot hči malega kmeta. Mladost je preživela v večji družini skromno, a je bila zadovoljna. Njeni bratje ln sestre so odšli v Ameriko, ona pa Je ostala doma, sc poročila in sta z možem živela skupaj 52 let. V zakonu se Jima |e rodilo osem otrok. Kljub temu, da so bili časi nenaklonjeni in je bilo težko preživljati osem otrok, ni klonila. Delala Je no* in dan ln ponos-r.o zrla v prihodnost. Svojim otrokom je že v rani mladosti vcepila ljubezen do domovine in poštenega življenja. Trdo življenje je iz nje oblikovalo lik slovenske matere — partizanske mamice. Ko Ji je le pretrdo življenje zrahljalo zdravje ln se Je še vsa slabotna vrnila lz bolnišnice, Je okupator že zasedel našo deželo.^ S ponosom je gledala sinove, ki "so odhajali v partizane. Za vsakim je potočila bodrilno solzo in želela: »Pojdi in /drav se vrni!« Zelja se ji je uresničila. Vseh pet sinov se je vrnilo lz partizanov. Bevčeva mama je bila tudi mati partizanom. Borcem je nudila, kar je imela. Cesto Je dala zadnjo skorjo kruha. Zato se je priljubila vsem, ki so prišli v njeno hišo. Vedno manj je partizanskih mater. Vsi, ki smo poznali njihovo dobroto in ljubezen, jih bomo ohranili v trajnem spominu! V BREŽICAH SPET FILMSKE Zaradi gradnje Prosvetnega doma v Brežicah so začasno odpadle filmske predstave. Vzrok za to Je bil nesporazum med Ktno-podjet-Jem in domom JLA, ki ima odgovarjajočo dvorano. Od nedelje dalje pa so spet redne predstave v domu JLA. Menimo, da Je bil sporazum nujen, saj tako velik kraj, kot so Brežice, ne more biti brez kulturnih prireditev. Številni obiskovalci kina upravičeno upajo, da se cene vstopnic ne bodo podražile. Čeprav je ros, da so na sporedu največ premiernl filmi, bi vendarle morali skrbeti, da bi bila eana vstopnic ustaljena. v juliju, vendar še ne kaže, da bi z delom pričeli. Ljudje so že prispevali okoli 25 kubičnih metrov lesa in so Pripravljeni s prostovoljnim delom sodelovati pri zemeljskih delih in odvozu zemlje. O Avtobusna zveza s Krškim bi bila nujna. Iz tega kraja hodi vsak dan na delo preko 30 delavcev in tudi v uradnih dneh imajo ljudje v Krškem veliko opravka. Transportno podjetje Krško naj bi upoštevalo potrebe tudi tega kraja. □ Podjetje »Meso« iz Kr. škega, ki je uvedlo prodajo mesa v tem kraju, je prebivalcem napravilo veliko uslugo. Ljudje so hvaležnost izrazili podjetju na zadnjem zboru volivcev. □ Prodaja kruha se je dobro obnesla, zadnjič pa so jo ukinili. Ljudje upravičeno sprašujejo, zakaj? □ Poravnalni svet, ki ga vodi Jože Pire, je lani obravnaval 77 primerov, od tega se jih samo 15 ni moglo sporazumeti. Do 31. maja letos je bilo 27 obravnav, od tega 15 poravnav. Največ sporov nastane zaradi zemlje in preužit-karstva. □ Predsednik krajevnega odbora Albin Debevc je povedal, da so ljudje hvaležni občinskemu1 ljudskemu odboru zaradi, velike pozornosti pri nadaljnjem razvoju kraja. Volivci so na zadnjem zboru sklenili sodelovati s prostovoljnimi deli povsod, kjer bo to potrebno. D. K. Gojenci vojaške akademije sestavljajo model mostu, ki so ga sami izdelali. Letos so zelo ugodni pogoji za sprejem v razne vojaške šole in akademije. Vse potrebne podatke dobite na najbližjem vojnem odseku oz. pri referentu za narodno obramb* na domačem občinskem ljudskem odboru! Stran 89. Tisti štirje, ki so preplezali ograjo, so jo udrli naravnost proti koči. Naši so streljali v naglici in slabo merili. Naš pnlnžaj se je docela spremenil. Trenutek poprej smo še streljali izza varnih sten; zdaj j»a so sovražniki vdrli v kočo. Koča je bila polna dima in to je bila sreča za nas. Kapitan je poveljeval: »Sablje v roke in vrzite se nanje!« Tudi jaz sem pograbil sabljo in planil skozi vrata. Ravno pred menoj je zdravnik podil svojega napadalca po griču navzdol ln videl sem, kako ga je lopnil s sabljo, da je ta padel po tleh ln pomolil vse štiri od sebe. 90. Preganjali smo roparje okoli hiše, toda tedaj sem opazil, kako plezajo novi uporniki čez ograjo. Eden je ihiel na glavi rdečo ruto in v zobeh je držal sabljo. Tedaj sem sc prekopienil po hribu navzdol in kn sem se spet skobacal na noge. je bil boj že končan. Pet roparjev je padlo. Na naši strani je padel Yoycc, Httnter in kapitan sta bila ranjena. Sedaj smo računali, da je ostalo še devet roparjev in na naši strani smo ostali šc zdravnik, Trclawncy, Grav, jaz in ranjeni kapitan. Iluntcr se ni več zavedel, umrl nam je ponoči. 91. Roparji, se niso več vrnili. Po kosilu sta sedela doktor in mr. Trela\vney nekaj časa pri kapltanovem ležišču in vsi trije so se živahno posvetovali. Ko so sc dogovorili, je zdravnik vzel klobuk, pišlole in si opasal sabljo. V žep si je vtaknil zemljevid in oborožen s puško je zlezel na severni strani čez ograjo ter jo urno mahnil v gozd. Ko je Grav to videl, ie bil prepričan, da je zdravnik znorel. Jaz tega nisem mislil. Vedel sem, da ima zdravnik svoj načrt in da gre zdajle iskat Ben Gunna. 92. V hiši me je dušilo. Povsod okrog mene je bilo polno krvi in kamor sem pogledal, so ležala trupla. Ves prostor me je navdajal s studom in tudi strah me je bilo. Čistil sem in pospravljal kočo. Ko sem prišel v bližino vreče s kruhom in sem videl, da me nihče ne opazuje, sem res napravil prvi korak za svoj pobeg. Na-tlačil sem si oba žepa suknje s prepečencem. Sloj načrt je bil. da poiščem belo skalo in se prepričam, ali ima res Ben Gunn tam svoj čoln. Ko me ni nihče videl, sem kot veverica preplezal ograjo in planil v goščavo. Čuden naslov, boste rekli! Gotovo je kaj zapletenega, kaj nenavadnega, kaj učenega, skratka: hieroglifi, porečete! No, stvar je dosti bolj preprosta. V naslovu je čisto navaden, toda za. nas topel in prisrčen pozdrav japonskega akademskega kiparja EISA-KU TANAKA, ki je v svoji domači pisavi napisal: POZDRAV DOLENJSKI! ■ Slovenski stavek, ki pa g=s je zapisal v svoji pisavi zato. da bi brale; Dolenjskega lista videlj vsaj utrip njegove domovine. Tanaka je najmlajši udeleženec mednarodnega kiparskega srečanja v Kostanjevici in Portorožu, saj je dopolnil šele sedemindvajset let. Če ga boste obiskali in videli, boste rekli, da je mlajši. Več kot dvajset let mu nihče ne prisodi. Je tipičen Japonec ter velja doma za enega najbolj nadarjenih kiparjev. Tako sporoča naša ambasada in to razodevajo tudi fotografije njegovih del. Se več: njegovo, dosedanje ustvarjanje v Kostanjevici izpričuje povezanost s tradicijo njegove domovine, nakazuje bogato orien talsko ornamentike ki pa jo Tanaka poenostavlja in ji daje sodoben izraz. Enajstih hrastov se je lotil. Odlikuje ga izvrstna delovna metoda. Dela nepretrgoma in kadar ne kleše, vzame v roko skicirko ter nabira motive iz naših m rt (p Elsaku Tanaka se podpiše takole: zgoraj po japonsko, spodaj: po »naše« krajev. To ponese v svojo domovino. Po postavi je visok in ne brez ponosa. Takole je poudaril svojo visoko raščenost: »Veste, Japonci so majhni, jaz sem pa visok!« Eisaku Tanaka se je rodil leta 1933 v Gunna Takasakiju. injekcija je pomagala medvedku Pred dnevi smo imeli v Črnomlju nenavadnega bolnika — medvedka. Na kmetijskem obratu v Lokvah, ki je od Črnomlja oddaljen kaka 2 km, bo delavci v gozdu zaslišali čudne glasove, podobne otroškemu joku. Bili so prepričani, da se je v gozdu izgubil otrok. Ko so prišli do mesta, od koder je prihajal glas, so te začudili, ker so namesto otroka našli medvedka. Lovca Božo Burazer in Tone Fabjan sta ugotovila, da je medvedka kača pičila v nogo. Žival se je rada dala ujeti. Dr. Derean. je medvedku dal injekcijo proti kačjemu piku, za žival Še 230.0D0 žrtev prvih atomskih bomb Mednarodna komisija strokovnjakov je objavila najnovejšo statistiko o posledicah atomskega bombardiranja Hi-rošime in Nagasakija pred 16 leti. Ob samem bombardiranju ali kasneje za posledicami radiacij je umrlo 180.000 ljudi. Se zmeraj pa živi okrog 230 tisoč žrtev teh eksplozij. Te osebe v večjem ali manjšem obsegu (od opeklin in raznih krvavitev do levkemije in drugih neozdravljivih bolezni) bolehajo zaradi posledic radijskega sevanja. Tako je število žrtev prvih dveh atomskih bomb okrog 400.000. — Vzemite, pa še malo potr- pa je poslej skrbel lovec Pre-lok. Sprva ji je teknil le med in morda še mleko. Zdaj je kosmatinček zaprt v leseni kolibici. Seveda se je žival kmalu naveličala dolgočasja, minilr jo je pohlcvnost in je zdaj pravi razgrajač. Kmalu bi prevrnila kolibico. Črnomaljski lovci meniji, da so se medvedi v zadnjih letih preveč razmnožili in jih bodo morali začeti iztrebljati. Skoda, ki jo te zveri napravi, io v kmetijstvu, je le prevelika. Malega medvedka bodo najbrž poslali v inozemstvo — za lepe denarce. Jože Skof Okrogle KOMPLIMENT »Ali mi morda lahko zme-njate bankovec za pet tisoč?« »Ne. res ne morem. Vendar hvala lepa, ker imate tako visoko mnenje o meni.*' DRUGA PLAT LJUBEZNI »Ti, kaj je mogoče, da si to ženo vzel iz ljubezni?« vpraša prijatelj svojega mršavega znanca, katerega žena je vsaj štirikrat težja od njega. »Saj je nisem vzel — vzela me je!« TEZA VE »Sem slišal, da imaš avto. Kje pa dobiš rezervne dele?« »O, z njimi je velik križ — nikjer ne morem najti novega nosu in malo rabljene lakti...« TEŽKO VPRAŠANJE »Kaj mislite, tovariši: ali naj priredimo banket v počastitev našega novega blo/ca. al« naj za tisti denar zgradimo še dvoje stanovanj?« Vsak četrtek v vsaki hiši: DOLENJSKI USTI Akademske študije je končal v Tokiu, kjer zdaj stalno živi. Je član Zveze Japortskih umetnikov in pripada skupini KODO. S to skupino je tudi razstavljal, na trgu V Nigati pa ima dva metra visoko skulpturo v bronu. Tanaka Je v svojem bistvu silno skromen in preprost. Dela z entuziazmom in je do zadnjega vlakna predan umetnosti. Kot umetnik je tri mesece neprekinjeno ustvarjal, da je zaslužil denar za vožnju iz Tokia, saj stane ta vožnja milijon v našem denarju. To oriča, da pripisuje takim mednarodnim srečanjem, kot je .-.impozij, izredno velik pomen. S Tanako se pravzaprav težko pogovarjamo. Tu in tam se mu zablisne kaka angleška beseda, drugače govor; samo japonsko. Zato imamo v rokah slovarje in priročnike najrazličnejših založb. Tanaka si pomaga tudi na ta način, da riše in tako izpoveduje svoje misli. Sicer pa govori zelo malo, kar smo opazili tudi, ko se je srečal z Japonci. »Najbolj srečen sem. kadar delam!« nam je povedal. »Kadar delam, se zredim, če sem brez dela, hujšam!« Udeleženci simpozija mu ugajajo, ker tako vztrajno delajo, je rekel. »Zanima me zgodovina Jugoslavije in še posebej njena umetnostna preteklost. Vaše freske me posebej privlačijo in ne zaman, saj so me one v Hrastovljali popolnoma prevzele. Zanimajo me vaše cerkve, kapele in gradovi!« Res. njegova skicirka je polna teh motivov. »Poznam velika mesta — je nadaljeval — Hongkong. Istanbul, Rim, Milano, obiskal sem azijske in evropske prestolnice, vendar mi je Kostanjevica s svojimi ljudmi in pokrajino bolj pri srcu. Ono so velika mesta, z velikimi galerijami in spomeniki, s posebnim tempom življenja, toda meni je ljubši tak kraj tišine!« Pozno v noč smo sedeli v naši knjižnici. Pogovarjali smo se in razmišljali, kaj oi napisali za intervju s Tanako. Poleg slovenskega kiparja Cerneta so sedeli indijski ki- par Sankho, makedonski umetnik Boskov in drugi. Pogovor je tekel v štirih jezikih Razmišljali smo o najraz^ ličnejših rečeh. »Rad bi slišal glas svoje žene!« je rekel indijski kipat Sankho. »Telefoniral ji bom. toda prej bom moral poslat1 telegram, da me bo čakala kajti v moji domovini bo takrat, ko bom klical, globoka noč ...« i Medtem pa je Tanaka s pomočjo slovarjev napisal na listek, kj je bil pred njim: »Ne znam govoriti, toda tole bi rad povedal: Kostanjevi-ški prebivalci so dobri ljudje!« Hvala. Tanaka, za vaše besede! Iskreno vam želimo, da ponesete to svoje prepričanje neskaljeno, ko vas bo letak-poneslo proko madridskega Prada, Rima, Carigrada, Hongkonga v Tokio, osrednje mesto vaše domovine, domovino prelepega metuljčka Butterfly... LADO SMREKAR Medved v gosteh pri lovcu V Suhi krajini je iz leta v leto več medvedjih družin. Kosmatinci si že privoščijo bivališče v neposredni bližini Žužemberka. Tudi lovcem nagajajo. Nič novega ni, če povedo otroci iz Bližnjega Gra-denca, da na potd v šolo ali domov vidijo medvedko z mladiči. Kmet — lovec Janko Zaje iz Žužemberka je šel pred kratkim gledat, kdo mu dela škodo v detelji, pa je zagledal v njej kosmatinca ... Medved je obiskal tudi znanega sadjarja in lovca Antona Blatnika iz Zafare. Živali se je zahotelo sladkih češenj, pa hajd na drevo! Ko je medved polomil eno drevo, je šel na drugo. To lovca vznemirja, saj pravi: »Le kaj bi bilo, ce bi ga našel na drevesu in ga v temi ne bi spoznal?!« Milan S eni ca 52 klasov iz enega zrna! Martin Hrovat iz Konca 10 pri Stopičah je pred 14 dnevi doživel nevsakdanjo »žetev«: sredi detelje je na njivi, kjer je lani rasla pšenica »itali-janka«, naletel na 52 žitnih bilk, visokih 1,20 metra, na vsaki pa je bil dozorel klas pšenice. Ko je deteljo obkosil, je presenečen obstal: vse bilke so bile pri 'zemlji tako strnjene in goste, kakor da rastejo iz enega samega zrna. S koso je izkopal snop klasja iz zemlje ln presenečen ugotovil, da je vseh 52 bilk zares pognalo iz enega samega zrna! Po vasi je sosedom pokazal bogato klasje in nihče mu ni verjel zgolj na besede; šele ko so se ljudje prepričali, da rastejo vse bilke zares iz enega samega zrna, so Hrovatu verjeli, a še vedno zmajevali z glavo nad čudno igro narave. URAVN0VEŠEN0ST »Moja žena je najbolj uravnovešeno bitje, ki si ga moreš predstavljati,« je rekel mož po sedmih letih zakona. >Srečni človck!<, je odgovoril prijatelj. y>Ne bi rekel,* je oni skomignil. »Vsa; šest let je iz dne. va v dan enako slabe volje.« Za »tople poletne dni« (narekovaji veljajo letošnjemu poletju!!) nova oblika kasak-blu-ze: zanimiv |c ovalni iznez okrog vratu in pokončni pas z gumbi, pod katerimi s« bluza zr^enja. Angel bi bil rad doumel, zakaj hoče sodnik tvegati, da bo ubit. Vsekakor ne zgnij zaradi teh dvajset tisoč dolarjev. Res je to čedna vsota, vendar ne tolikšna, da bi razsoden človek zaradi nje tvegal smrt. Torej je le en vzrok; tisto, kar piše na listku, mora biti tako pomenljivo, da bi sodnik Dolldv raje tvegal življenje, kot pustil, da Angel prebere. Angel je videl, kako se Doldy pripravlja na skok . .. Kaj more on proti tej sodnikovi norosti ... Doldy bo pač umrl. OSMO POGLAVJE Vse to je trajalo komaj nekaj trenutkov. Angela je preblisnila misel, da je v hiši gotovo nekaj služabnikov. Slišali bodo strel, zato bo moral hitro pobrati iz koša zmečkan listek in pobegniti. Zdajci pa je zazvonil telefon in pretrgal tišino, Dolldy se je zdrznil. Zleknil se je v naslanjač in sopel od napora, na čelu pa so mu zasijale potne kaplje. Na sodnikovi pisalni mizi je stal telefon, drugi pa na mizici zraven, pol metra od sodnika. Gotovo je bil povezan s j.irvim. Angel je stegnil roko in vzel slušalko aparata z mizice. Hkrati je malo dvignil revolver in rekel sodniku: »Odgovorite. Morda vas kdo vabi na večerjo.« Sodnik je bil brez moči, da bj se uprl. Kot v sanjah je dvignil slušalko: »Halo. tukaj sodnik Dolldy.« »Tukaj Rake!« je odgovoril ženski glas. Angel, ki je poslušal na drugem aparatu, je vzdrhtel. Glas je bil tako jasen in muzikalen. da je Angel nehote pritisnil slušalko močneje na uho. ».Nevidni gospodar' ukazuje, da ostanete nocoj doma,« je nadaljeval ta čudoviti ženski glas. »Lahko se zgodi, da vas bo potreboval.« Dolld.vjev pogled je bil poln čudnega strahu. Ozrl se je v Angela, kakor da ga vprašuje, kaj naj odgovori. »Bom... bom doma!« je slednjič le zjreljal. In zveza je bila pretrgana. Angel je odložil slušalko in pozorno gledal Dolldj'ja. ki je z na po] odprtimi usti in kalnimi očmi strmel v prazno. »Zelo zanimivo!« je rekel Angel. »Klicala je ... neka sorodnica ...« jc zamrmral sodnik. »Zelo zanimivo.« je ponovil Angel. »Mora biti silno lepa, ko ima tako božanska g"«s. Tod*, ckw.Ti pr» t iDo'Idy. po vaših volovsko izbuljenih očeh vidim, da mi skrivate resnico .. .« »Doklej bo trajala ta bedasta šala?« je besno vprašal sodnik. »Hm, dokler se ne bom naveličal,« je odgovoril Angel. »Čujte, kdo pa je ta vrli gospod, ki mu pravijo .nevidni gospodar'?« »Tega vam ne povem!« je< odločno odgovoril sodnik. »Tem slabše za vas.« »Pojdite k hudiču!« »Saj ravno k njemu vas bom sedaj poslal.« Angel je vstal, obšel mizo in se ustavil pred Dolldj-jem: »Kaže, da se ne zavedate resnosti položaja, stari lopov. Prejle sem se šalil, ker se mi je vaša zadeva zdela smešna ... Zdaj postaja stvar resna. Kdo sem, veste. Povedati morate vse. kar vam je znano, če ne ... Če ne vas bom poslal tja, kamor sem danes poslal Drakeja.« je rekel Angel s pretečim glasom in naslonil cev revolverja sodniku na srce. Dolldyjeve ustnice so se spačile od strahu. ' »In nikar ne lažite!« je dodal Ange! Sodnik se je ugriznil v izsušeno ustnico. Bil je sodnik že dvajset let in je lahko spoznal človeka, ki je pripravljen na vse, od tistega, ki zgolj ' straši. Toda v trenutku, ko je hotel spregovoriti, je v hodniku pred njegovo sobo odjeknil korak. DEVETO POGLAVJE Angel je pozorno prisluhnil. To so bili enakomerni koraki, verjetno je prihajal služabnik. Sodnik je dvignil glavo in v očeh se mu je ukresalo upanje. Toda Angel je še zmeraj tiščal revolver v njegove prsi. Nekdo je rahlo potrkal. Sodnik je pogledal Angela in ta mu je pošepetal: »Vprašajte, kaj želi.« »Kaj je?« je vprašal sodnik. »Spodaj je inšpektor Brayan. gospod Govoril bi rad z vami!« se je' pred vrati oglasil služabnik. »Naj pride gor!« je pošepetal Ange! •odniku. Dolldv ga je osuplo pogledal, poterr. pa veselo ponovil na glas. »Naj pride k meni!« Koraki v hodniku so se oddalji' i Angel je umaknil revolver s\ sodnikovih prsi, vzel z levo roko iz žepa cigareto, jo prižgal in rekflfc »Kot nalašč! Prav želel sem spoznati inšpektorja Brayana« Kadil je z očitnim zadovoljstvom. Počasi je stopil k naslanjaču v kotu sobe in ga obrnil tako, da je visoki naslon bil obrnjen k vratom. Ko se Je vračal, je naglo brcnil v koš za papir, ga prevrnil, pobral zmečkan listek in ga vtaknil v žep še preden se je Dolldy utegnil zganiti. »Ko bo vaš služabnik najavil Braya-na, boste šli odpret vrata. Toda pazite-. ■« mu je pokazal revolvei. Sodnik očividno ni razumel položaja. Vendar je upal, da bo inšpektorjev prihod stvar zaobrnil. Takrat bo nekako že vzel listek iz Angelovega žepa, Bra-}*anu bo pa tudi uspelo premagati nevarnega pustolovca. Skrbelo ga je le to, da je Angel tako čudovito miren. Zdaj se je Angel oglasil, kakor bi prebral sodnikove misli: »Dolldy. inšpektor ne bo videl mojega revolverja. Vendar vi veste, da jaz imenitno streljam tudi skozi žep. V tem sem pravi mojster, še nikoli nisem zgrešil cilja. Torej, odpovejte se svojim bedastim zamislim, da se me boste z Brayanovo pomočjo otresli« Sodnik ga je s sovraštvom pogledal in rekel: »Lepega dne vas bom poiskal...« »Morda, če boste nocoj ostali živi.« mu je odgovoril Angel in slastno vdihnil dim cigarete. Pred vrati so odjeknili koraki in služabnik je potrkal: »Inšpektor Brayan, gospod sodnik!« Angel je z glavo pokazal vrata. Doll-dy je stopil k njim, vedoč, da mu je revolver uperjen v hrbet. Obrnil' je ključ in odprl. Na pragu je stal inšpektor Bravan. _ »Zakaj se Pa zaklepate, Dolldv?« je vprašal. »Vas je strah?« Sodnik je zaprl vrata, ne da bi odgovoril. »Jaz sem jih zaklenil!« se je oglasil Angel. Inšpektor se je zdrznil in obrnil. Angel je mirno sedel v naslanjaču. Desno roko je tiščal v žepu, v levici pa držal cigareto. »Dolldv. bodite tako prijazni, pa spet zaklenite,« je rekel. Sodnik je dve, trj sekunde pornišljai, nazadnje pa le obrnil ključ. Brayan )e debelo pogledal zdaj Dolldvja zdaj človeka, ki je sedel v naslanjaču. Potisnil je klobuk na tilnik in se počehljal m ušesom. Eisaku Tanaka (Japonska): KOSTANJEVIŠKI GRAD 1961