14. številka.
Ljubljana, nedeljo 18. januarja.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold . za pol leta 8 golil, za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejoraan za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-Btopno petit-vrste 6 kr,, čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štoinpeij m 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colovski cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Kvropa". Opravništvo, na katoro naj se blagovolijo pošiljati naročnino, roklamacije, oznanil*, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni'' v Tavčarjevi hiši.
V IJiibljiinl 17. jan.
Prejeli smo sledeče pismo: Gospod urednik!
Kateremu  pravemu slovenskemu rodoljuba se nij milo storilo, ko je v 299. štov. „Slovenskega Naroda"  od lanskega leta in 4. štev. od letos čital dva tcuilletona, v katerih se nam pripoveduje, koliko dobrega sta storila   dva   blaga   moža,   župuik Luka Knaffl   in   advokat  dr.   Župančič, za tisto kranjskoaiovcnake mladeniče, ki obiskujejo dunajske visoke solo,  da so ondi izobrazijo  in potem  svoje  vednosti porabijo slovenski domovini v slavo in čast. Knafll, ki je živel v dobi, ko so človeštvo pretresala samo verska vprašanja, svojih kranjskih ro jakov na smrtni  postelji  nij  pozabil, nego zapustil je vso svojo imoviuo, da so iz njo oBnuje velikanska ustanova za kranjsko Slovence ;   dr.  Župančič,   o   katerem *c nam pravi, ka nij bil poseben slovensk domoljub, žrtvuje velik del svojega živenja in zastavi celo svoje premoženje  v ta namen,   da bi KnafFlovi ustanovi koristil in tako slovenskim studentom  na  D ima ji   vsakdanji  kruh pre skrbel.
Res, dva blaga, dva plemenita moža sta bila KnatVl in Župančič!
In  kar sta ta dva  vrla moža Lama storila za kranjske Slovence,  zakaj  bi mi slovenski rodoljubi in <odkritosrčni prijatelji slovenske mladiue v*i *liii|»aj  no storili za mladeniče sč spodnjega Štajerskega, Ko roškega, Goriškega in iz Istre V  Koliko vr lih, bistroumnih, talentiranih mladih ljudij iz teh Blovenskih dežel bi rado šlo na dnnaj Bko uli gradsko  universiteto,   od  koder bi po dovršenih študijah vračali se v slovensko
domovino kot hrabri razsirjevalci prave kulture in slovenski narod osrečujoČih novih idej, pa nemajo nobenega upanja do materijalne podpore na Dunaji ali v Gradci, da, večkrat niti toliko denarja nc, da bi mogli na universiteto priti in so ondi med redno slušatelje vpisati! Koliko bistroumnih mlade-ničev, ki bi bili Iehko ponos naši mali in na vrlih učenih možeh nc prebogati domovini, bi hc u© pogubilo med Samotnim bojem za vsakdanji kruh, ko bi le nekoliko podporo in ž njo poguma najli, da bi se na visokih šolah izšolali!
Zatorej mislim, ka jo zadnji čas, da so združijo tudi slovenski domoljubi, ki imajo kaj premoženja, kaj dobre voljo in kaj srca za slovensko mladino, ter slože zaklad in osnujejo ustanovo, iz katero bi so podpirali izvrstni abiturijentje iti podpora potrebni študentje na duuajski in gradbki universiteti.
V Ljubljani bi se moral osnovati začasni odbor veljavnih domoljubov, ki bi zbi ral denarje v ta nameu, dokler se s časom ne oživi „društvo v podporo slovenskim studentom", ki bi moralo po vseh slovenskih pokrajinah imeti svoje podružnice in pri vsaki priliki pobirati denar v ta blagi namen. Koliko nepotrebnega denarja potrosimo za nerodne slavuosti in narodne voseli ce, zakaj hi tega denarja raji ne obrnili v podporo naše vrle, ukažolno mladine? Začnimo ročno delati in hvaležna nam ne bode samo sedanja slovenska mladina, nego blagrovali bodo naš spomin naši potomci, živeči v sreč nejši dobi, nego je naša.
Na delo, domoljubi t
V Celji, 12. jan. 1874.
Fr. Kapus.
Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor.
[Izv. dop.)
19. seja. (Konec.) Na dalj ova nje debate o občinski postavi.
Dr. Sernac: „Ogla^il sem kc k besedi, prvič, da se ustavim t-*mu, kar jo rekel poslanec si: spodnjega Stajcrja, g. Herman. Nij vse tako črno, kakor je on natnalal, nij res, da Seli naš kmet „vladan biti1' kakor j<n rekel. Najmanje bi bilo remično to, če bi se moralo razumeti: „naš kmet želi vladan biti, kakor do leta I848u. Takrat po občinah nij bilo odbora, le predstojnik (llickter) ino župan (Auitmann) sta gospodarila doma, pvdložua sta pa bila tudi onadva, kakor kmetje vsi v.-o mogoSnl gtaščiui; do pravice je bila daleka pot.
„Odkar pa ima zbore in odbore po občinah, cenimo to kot najdražje blago novega časa. Lev shodih so razširijo zdrave misli, nezrelo misli dozorijo, misli se spreminjajo v dejanje. Ali kako dolgo pa je, kar imamo občinske odbore? Od leta 1849 do 1801 nij bilo novih volitev, pa jako malo sej. če tedaj še nij vse dobro po deželi, reči smemo, da je cola naprava še premlada, da se njej ljudstvo de nij popolnem privadilo. Ali vzeti si jo ne damo. Ne trpim pri tem tudi nobenega postranskega pikanja na „kmočko zbore" (Dorfparlament). Na kmetih je zborovanje ravno tako potrebno, kakor po mestih i trgih. Tudi ne damo, da se delokrog občinam manjša. G. Herman je sicer prav imel, rekoč, da občine ne morejo za vse skrbeti, n. pr. za Bodnijo, za diplomacijo.   Ali ravno tako je resnično, da so
Drugi mož.
(Daljo.)
Pazi na to , kar ti zdaj povem: ta le epitat bodeš tudi našel v svojem gospodarstvu , ta bvalepolna nagrobnica se ti bode ponavljala kot pravilo, po katerem so bodeš moral ravnati, ako nečeš zbuditi taruajočega žalovanja, ako ne želiš svojo drago soprugo videti spremenjeno v neutolažljivo vdovo.
Mesto kacega odgovora maje Ljuboslav z ramama.
„Mi-li ne veruješ?" povzame Miroslav besedo.
„Kako bi ti verjel? Nijsem-li najsrečnejši soprog ?"
„To so tiče samo dneva tvojega žcuit-vanjskega pisma. Ti boš, kakor vsak, imel svoj meden mesec."
„Ttesnično!"
„Samo je ta pri vdovah vČasi prikrčen in traja samo štiruajst dnij, k večjemu tri tedne."
„Če bi to ne imel tako zelo rad, Miroslav, bi se sedaj s teho spreti moral."
-To sem pričakoval." —
Še istega dne jo Ljuboslav sam obedoval sč svojo soprogo. Ko jej je gledal v oči ter jo poslušal, pridejo mu razgovori sč svojim prijateljem na misel.
„Ubogi Miroslav, pravi sam pri sebi, brez dvoma je mislil odkritosrčno, a moti sc vendar jako!"
„Baš mi prihaja na misel," ogovori ga gospa de Mersaint, „ti Bi bil denes jutro odjezdil na sprehod?"
„Da, draga moja, tačas ko si bila ti pri svojej materi."
„Eden tvojih prijateljev, čo so no motim, te je spremljal."
„Da, Miroslav Derville, šarmanten go-8podič."
..šarmanten. tega ti nečem ometati; a slišala sem govoriti o tem gospodu, in med namo rečeno, mislim, da je ta še eden onih zaveznikov, ki sc sedaj za to ne prilegajo več."
„Zakaj vendar?"
„Ali ne vidiš, da ima neoženjen mož lohko prijatelje, katerih "se mora oženjen ogibati Vu
„A Miroslav . . . ." —
„Jc posebnež, čuden čk.vck, in vrhu tega brezmislcn srečolovec. On jo užo več gospe kom promitiral."
„To se pravi več gospo, ki nij imelo ničesar izgubiti, kompromitiralo so je njemu na ljubo iu iz lastnega nagiba. Sicer je pak Miroslav pošten, odkritosrčen, nadepoln mladenič:"
,.Svet se ne briga za skrite kreposti, le očitne napake bude pozornost in določujejo njih obsodbo. Gospod Miroslav Derville bi bil najinemu prijateljstvu odveč, ti ne smeš
zadeve,  za katero   živa duia do mara, Se
ne Bkrbi občina za nje. Take so pa navadno truli v krajni policiji. Kdo bo skrbel, da se brv popravlja, kdo ima prvo skrb zastran varnosti, n. pr. če je tepež v krčmi, ali da se postavi ponočni ali poljski čnvaj ? Država tega nikoli ne bo storila, dragi organ tudi ne.
„Če je pa to res, da se take zadeve naj-pred tičejo občine, vprašati moramo, zakaj ie ne dosežejo nameni ? Odgovor je lehek : ker so občine navadno premajhene, nijso dosti premožne. To je po postavah našega zbora dokazano. Zakaj je bilo treba ustanoviti krajne šolske svete? Ker je bila jednota naših občin premajhena. Zakaj imamo cerkvene konkurenčne odbore, takiste za odganjanje (Schub) i. t. d.? Ker ste imeli premajhene občine. Kavno zavoljo tega je tndi policija naših občin preslaba. Majhena sredstva naših majhenih občin pri tem nijso nič dosegla, zapravila so se. To se sme reči, ker namen se ž njimi nij dosegel. Ako pa ustanovite'po predlogu odborovem npravne občine, združito večja sredstva, in dosežete namen.
„Reč nij tako strašna, kakor se Vara zdi. Odbor neče nobene občino ugonobiti, v*aka naj obstoji še naprej. Le na delo policije naj se združijo. V upravnem odboru naj sede prvič vsi župani združenih občin — to je njih poklic, da upravljajo. Nadalje naj bo v tem odboru še nekoliko več odbor nikov. Ali ne, da bi ljudstvo moralo zopet voliti; občinski odbori bodo volili izmed sebe šo nekoliko odbornikov v upravni odbor. To jo vso, takisto delamo uže sedaj v drugih zadevah, to se godi brez težave. Tedaj smemo reči, da postopamo varno, in ozira joči se na vsako individualnost.
„Oponašalo so je nam, da eksperimentiramo. To je res, ali vsak govornik ekspe rimentira, vsak ima drug predlog, ali vsak hoče kaj  novega.   Naš  velečastiti deželni glavar želi n. pr. izdatno pomnožeoje cesarske žandarmerije in okrajnih poglavarstev Ne vem, ali so to da izvesti; koliko novih žandarmov  bi  potrebovali!   Ali  bo vlada kedaj privolila,   da žandarm   služi našemu županu, ali se bo strinjalo to z njegovim vojaškim stanom? Nadalje vprašam, ali moremo želeti, da se vlada zopet meša v vse občinske zadeve?
,. Pri tem opominjam visoki zbor na raz oček med predlogoma našega deželnega, in našega občinskega odbora. Deželni odbor predlaga v §. 33, naj pri preslabih občinah kr. namestnija in deželni odbor ustanovita konkurence, — molči pa o osobah, zastran organov, ki bodo potrebno izvedeli. Kdo bode taj organ? Ali neki župan — ali neki odbor — ali, i to navadno, neki uradnik? Gospoda, taj predlog je kuratela nad občinami! Občinski odbor vam predlaga, da ostanete pri lastnih, izvoljenih organih, in zato ga živo priporočujem.
Dr. Vošnjak: „V naših občinah nij vse dobro, pa tudi ne vse tako slabo in črno, kakor so nekateri govorniki popisavali. Da mnoge občine svojih opravil no morejo redno opravljati, je istina , a temu je najbolj kriv premah obBeg teh občin. Kjer so občine večje, kjer obsegajo 2000 do 5000 duš, tam so tudi kos svojim nalogam. Zato sem za združenje manjših občin v večje, ko bi se to druženje tudi moralo posilno goditi. Nova postava bi to morala naravnost izreči, vendar kot prestopna doba zadostuje tudi upravna občina.
pTudi na Štajerskem so se nekatere občine združile prostovoljno in te večjo občino dohro shajajo ter nikakor ne žele, da bi so zopet razdelile. Prošnje za razdelitev so prišle skoraj izjemno samo od takih občin, v katerih so trgi in mesta s kmetsko okolico združeni. V teh slučajih je ločitev naravna
„liaztrganjo dozdanjih občin vkatastralne bi šo le napravilo oni kaos in ono zmedenost, od katere je govoril g. Herman. To bi bil eksperiment, kateri bi imel najhujše nasledke za občinsko življenje, za samostal nost občine in za javno vernost. Katastralne občino nijso nikakor one zgodovinske indi vidualitčte, kakor je Herman trdil;  one so stoprv   1820. leta pri napravi katastralnih map nastale.   In kdo more reči, da bo baš katastralne občine take velikosti ali malosti da nc bode morebiti tudi v teh se našel en del posestnikov, ki bi hotel za-se imeti svojo občino? Kam pridemo,  čo so izrečemo za načelo, da se naj občine razdele v prvotne katastralne?   Mesto 1300 občin dobimo na Štajerskem črez 5000 tako malih, da niti ena ne bode mogla svojih opravil opravljati.
„Tudi jaz priznavam, da so okrajna gla varstva prevelika in da bi moral pri vsaki
okrajni sodni j i političen komisar nastavljen biti. Glavna stvar za občinsko upravo pa so zadosti velike občino, ne pa da bi dozdajno uže tako premale občine raztrgali v drobne kose. Vlada pa bi ne smela samo dela na-agati občinam , ampak jim tudi dati neko povračilo.
Politični razgled.
\<»!        II )<> «|4»>,<>|«v
V Ljubljani 17. januarja. ivtti'ij*k<i r I ml ti, kakor se uradni Kohemiji" z Dunaja piše, jo baje izrekla, da ne bo nobenega papeža priznala, katerega bi izvolil nesvoboden konklave. Ta vest se opira na ono papeževo konstitucijo, o kateri smo uže govorili.
Št urit. i «•/##" so zmagali tudi pri volitvah v mestih povsod.
Boj med starimi in mladimi Ćelii neprestano traje. MladoČoški listi piš6, dajo izid volitev vspeh takoimenovano pravne tranke. „Nar. Lislv" pravijo, da je češka stranka nehala eksistirati , da se je stopila s pravno stranko in je njena resorva za vstop " državni zbor.
V inomvskem deželnem zboru je češki poslanec Srom stavil silen predlog, naj se deželni zbor zavaruje zoper vse sklepe državnega zbora, ki bi prejudicirali samostalnost in državopravno stanje moravske. Silnost pa se jo odnikala, in se je predlog določil v obravnavanje po opravilnem redu.
Na tivolMliv ultramontance, ki so (sicer v prav boječi obliki pisma, ki je k protokolu priloženo, torej brez debate in sklepa) protestirali, jezć se jako „N. fr. Pr." in drugi nstavoverni nemški listi. — Stara „Presse" pa je izvedela , da vlada ne bode s Tirolci zavolja šolskih postav podala se, kakor so jo nameravalo.
ViimiJ«* ttrištavc.
Sfhslen skupščina je sprejela pred-lago o podpiranji domovinske obrtnije. SliBi se, da bo je konvencija z Ogersko o spojen ji železnic podpisala.
#<V*fntA-4t vlada bo vsakega, ki bo razpovedaval, da zna Francoska z Italiio v konflikt priti, sodnijsko preganjala. Du Tcm-plova interpelacija baje ne bo zagledala belega dur.
O nent.ikih volitvah imamo končno oficijelna poročila. Volitve v velikih mestih sploh nijso kaj slavno izpale. V Monakovcm so ultramontanci bč svojim župnikom We-stermaverjom prodrli. Na Bavarskem bo izmed 48 poslancev, 27 klerikalcev, ali z drugimi besedami: liberalci so sedežev izgubili. V Draždanih bo ožja volitev med socijalnim demokratom Jakobvjem in narod-
biti v zvezi z mladim Človekom, ki pri meni vstopa nema."
„A, ti bodeš Miroslava videla in Čo si izpoznavala njegove redke sposobnosti, bodeš osvobojena Rvojik očividnih predsodkov."
,..Iaz ga ne sprejmem, to ti zagotavljani".
,.AIi. Amalija,prijatelja mladostnih let!..."
„Obrani mu ta naslov, nadaljuj ž njim prijateljstvo, proti temu nemam ničesa; a ne predstavljaj mi prijatelja, čegar glas mi nij pogodu !a
„Kako! razpor med nama? . . . Uže.
,.kdo jo kriv? Moram ti priznati, da taoega ugovora nijsem pričakovala. Meni nc dozdeva, da prosim za nekaj, kar je popol nem razumno in pravično.   Preteklost me je varala."
„Kaj hočeš reči s tem?"
„Hotela sem reči, da se je gospod Do linji, ko se je bil z menoj oženil na prvi moj pomislek takoj brez težav odpovedal vsem Bvojini prejšnjim družnikom in  takoj vse
svoje prijatelje popustil,  ki nijso mogli biti tudi moji, in ki mi nijso bili po volji."
Ljubosl av nij imel več poguma prepirati sc ž njo. Ime gospod Dolinjijevo je ravnokar uresničilo Miroslavovo moralo. In medeni mesec je bil skoro proč. —
Med tem se je ta oblak  kmalu izgubil, ker ie ta zvezdica kaj prijetno nanj vpljivala.) Kmalu jo bilo  v«e. pozabljeno in mladi za-j konski mož no je v kratkem utopil  v svoje I prijetne   a nje, o sreči.   Ko ga   njegova soproga nakr;.t zopet nagovori:   „Glej, zimski čas je zopet preti dvermi, sili tudi uže miBlil na najino ložo v ..pen in pri Italijanih? „Na katero ložo, draga soproga?" „Ti veš, da ljubim godbo." „Da, ti poješ, kakor angel!" „No, dobro! in ali ne bodo angel tudi enkrat v tednu svojo  ložo imel v operi in pri komedijah?"
„Ah! ... ne vem, čo bode najino premoženje dovolilo takovo potrato ..."
„Gospod Dolinji je imel isto toliko dohodkov, kolikor ti, in ko je še živel, imela sem vsak teden ložo v operi, in pri Italijanih vsako soboto." Drugikrat torej seje prikazala pošast prvega moža, ter vzburila „tete-a-tćte"; drugokrat se je pri k ral a kot tretja osoba med zakonsko kalit mir in spravo. A Ljuboslav ni hotel menj velikodušen biti nego njegov prednik. Vzel je v najem obe loži Tudi Miroslava jo le redko kedaj videl in šo takrat lo skrivaj; uzor mu je postal gospod Dolinji.
„Ne vabim to," se je pri njem opravičeval, „ker bi ti moja hiša le malo prijetnosti ponudila. Lo malokedaj nas kdo obišče, tako živiva sama za-se! Ti bi se pri nas le dolgočasil! —
„Ne da bi na tebe zavoljo tega jezen bil, odgovori mu Miroslav smehljaje se, nego na nekega druzega." —
Gospa de Moraaint je bila ena najele-
nim liberalcem. Sploh so kandidati izmed dozdaj izvoljenih 3G0 poslancev tako le razdeljeni : Na nacijonalno-liberalno stranko jih pride 130, na centrom 83, na napred-njaško stranko 35 , na nemško državno ■tranko 30, na konservativno 17, na liberalno narodno stranko H, na Poljake 11, na bo-cijaldemokratično stranko «5, na vvllrttemberž-ko ljudsko stranko 1, na dansko 1, na par-tikulariste 2. — Ožje volitve so v 36 volilnih krajih potrebne. Od ministrov sta dozdaj voljena Falk in Achenbach. V ožje volitve pride 24 narod, liberalcev, 17 konservativcev, 4 iz centra, 8 naprednjakov, 6 od nemško državne stranke, H socialdemokratov, 1 Danec, 1 partiknlarist.
Za Turčiji* ho Sadik-Paša v Londonn 10 milij. funtov sterlingov na posodo vzel.
Domače stvari.
— (Posojilo ljubljanskega mesta). „VViener Handelsbank" (Sothen) se je pogodila z ljubljanskim mestom tako, da so loterijsko posojilo izda namestu 1. januarja 1874, stoprv 1. januarja 1875. Za sigurnost je „W. Handelsbank" vložila 100.000 gld. pri dunajski kreditni banki. Ako se posojilo ne izda 1. januarja 1875, zapade 100.000 gld. na korist mesta ljubljanskega; ako se realizira, velja ta svota kot prcdplača na posojilo. To so vo, da je treba, da deželni odbor v smislu postave, ki jo je lanskega leta sklenil deželni zbor, to pogodbo ljubljanskega mesta, z „\V. Handelsbank" odobri, da za-dobi postavno veljavo. S tem je dopolneno resp. popravljeno naše poročilo v Št. 12. „S1. Naroda".
— (Knez L, Met te mi ch), šef oddelka za trgovino pri deželni vladi v Ljubljani je izvoljen od velikega posestva na Češkem v deželni zbor in je 15. jan. uŽo v Pragi obljubo storil. — No, velike moči češki zbor s tem gospodom baš nij pridobil.
— (Goriški deželni z b o r) je imel še seji 13. in 14. zvečer. Spremembe v šolski postavi, akopram v prvi seji zavrženo, so bile v sredo sprejete, ker je dež. glavar konstatiral, da je mej navzočnimi poslanci vendar veČina za nje glasovala. Tako je zmodena štrena rešena. — Pri debati o združenji občin so zopet nekateri Italijani pokazali, kako znajo pravični biti.
gantnejših dam v Parizu ; veliko je potrošala za svojo obleko.
„Vedno novo odelo!" reče jej enkrat mož z na pol prijaznim obličjem.
„Jeli to poklon ali oponos?" vpraša gospa de Mersaint.
Mož ne odgovori, a ona pristavi: „Gospod Dolinji se je veselil, Če je videl, kako sem vse naše najslavnišc gizdalinko presegla. Mislil si je, da njegov bog nij nikoli dovolj bogato in krasno okinčan."
Malo pozneje se prinesti računi. Velikanski računi. Trgovec z lepotičjem jo poslal silen račun. Ljuboslav se je začudil. „Kako, vsklikne, toliko denarja za cvetico, peresa, trakove?"
„ Ali so ti to drago dozdeva V" odgovori mu.
„Za boga prosim te, sodi sama!"
„Ne vem, gospod Dclinji se zaradi tacih malenkosti nikoli nij pritožil. Prinesli so mu račune in plačal jih je. S tem je bila reč pri konci."
(Konec prihodnjič.)
— (Predpustni javni plesi v Ljubljani) bodo ne mara letos prepovedani zavoljo koz, kakor so te dni v Mona-kovem prepovedali vse javne veselico zavoljo kolere. Mi bi tako postopanje mestne in vladne gosposke samo hvaliti mogli, kajti osobito v nižjo krčme se shaja vsakovrstno ljudstvo in tako kužno bolezen raznaša. Sicer bodo mnogim mladim ljudem veselje skaženo, ali nsalus reipnblicac" je prva stvar. — Sicer pa Hklcneno o tem še nič nij.
— (P r e 1 e s n i k a), ki jo nšel iz ječe, zdaj gospodska išče po pismenih iskalnicab
(steckbrief)-
— (Nesreča.) Poštni voz seje 18. t. m. pri Grezupljem pod Ljubljano tako nesrečno preobernil, da si je kondukter roko zlomil, poslanec Kramarič pa sc je ob okno udaril in precej močno na glavi in po obrazu pobil.
— (Sneg) je predvčeranjem po noči pobelil hribe okoln Ljubljane. V Ljnbljaui pak je včeraj začelo po lahkem deževati in imamo vlažno vreme.
— (Volk) se klati tudi pri Lipljcnih blizu Turjaka. Nek lovec je šel oni teden s psom na lov. Volk psa popade in zaduši, lovec na volka strelja, ga ohstreli, vendar mu je ušel.
— (Iz Novega mesta) se nam piše: Kozo so jele zdaj strašno razsajati po No vem mestu in okolici. Po mestu leže po več hišah kar po štiri osobe na kozah bolne. Vsak se boji k soaedu v hišo, da ne bi koz dobil. Bolnišnica je nže polna bolnikov. Po bližnjih farali pa še litije razsajajo in tudi ljudje jako močno mro. Dozdaj so se le po malem prikazovale, a zdaj so so jele z vso silo širiti. Radovedni smo, bodo-li šolske praznike šo podaljšali, ker so se jelo koze tudi med šolsko mladino, kar jo je tukaj, prikazovati. Živinska kuga jo Bicer pri nas pojenjala in mesto nij več zavarovano, toliko silnejše pa so koze pritisnile.
— (V Sem p asu) je zgorel dečko, ka-teroga je njegov tovariš sč sirščico zažgal. Ko je bilo dete v največjem zublji, oblili so je z vodo in umrlo je na teh bolečinah.
—: (Doto mor). Iz Bovškega na Goriškem so poroča, da je neka tamošnja deklina na skrivnem porodila in potem dete umorila. Sramota in strah jo je neki bilo pred svojimi starši.
— (Slabi izgledi). V „Soči" beremo sledeče pinnio: „Gospod posestnik na levem bregu Soče! Prav imate gospod, naša kurija je taka, da na pritožbe, ki zadevajo njeno Benjamine, se niti ne zmeni. Jaz sem se bil uže 2(i. junija pritožil po devinskem dekanatu pri nadškofijskem ordinarijatu, toda še denes nijmam rešenja svoje vlogo v rokah. — Stvar zaradi, katere sem se bil pritožil, je takale: Deklina Marija T. h. št. 52. postala je pri vikarji J. V. noseča in je tudi porodila. Na vprašanje, kdo je otrokov oče, odgovorila je jasuo, da nikdo drugi, nego čest. vikar g. Jak. V. Jaz bi o stvari čisto umiral, ko bi mi ne šla do srca. Jaz ljubim u/o dalje časa nesrečno dekle, in nameraval sem si je tudi v zakon vzeti, a kako hočem sedaj to storiti, ko je vikar še vedno v moji vasi ? Jaz bi bil potem njen mož, g. vikar Giacometo pa njen gospodar. Mislite si tedaj moj revni stan, in še žalost-ueji stan omenjenega dekleta. Kaj tacega se mora zgoditi le v velicih mestih, nikakor pa v majhni kraški vasi.   Ali kaj,  na vse
to se ne zmeni naša mlađa kurija Čisto nič, in daje še priložnost, da se demoralizacija povsod širi. Imel bi Vam, blagorodni posestnik, še mnogo povedati, nego to naj bo zadosti; če to ne bo pomagalo, vedela si bodeva g. Trampuž in jaz po drugem načinu pomagati. V Kostanjevici 24. decembra 1874.   Sebastjan Urdih 1. r.
— (Ljubljansko konstitucijo-nelno društvo) je imelo včeraj občni zbor. Kaj so ces. kralj, udje tega društva ugibali in sklenili neškodljivega, o tem bo-demo mogli prihodnjič poročati.
(„Katoliško-politično društvo") v Ljubljani, ki so napenja kakor žaba v fabuli in je uže bog ve kolikokrat sklenilo nas in naš list ugonobiti, nema, kakor njegov tiskan imenik kaže  nič več nego 70 udov. Med temi je   celih  eden in tri d ose t — duhovnov,  štirje Šuštarji, štirje krojači, en „hauskneelit", en kovač,  en bukvovez , en trafikant, en mizar, en kožuhar, en šolniašter, škofovsk pisar, en penzijoniran inžener, ki ima strašno dosti časa in bi rad Golgoto zidal, en troglodit, en brczposelski grof, dr. Costa, pa ena pest brczposclskih trcijalov. Razumljivo je, da večina teh rokodelcev in obrtnikov so udje zato, ker potlej razni gospodje rajši pri njih črevlje, suknje itd. naročajo. To je tista slavna garda „Virantovih humoristov." — V odbor pri zadnji seji nijso nič več volili dr. Coste. Predsednik jo zdaj Jaran, podpredsednik pa kaplan Flli,
Razne vesti.
* (Čudna operacija). Zadnji dan preteklega leta je doktor Billrot zdravniško operacijo izvršil, o kakoršni še nij biio nikdar slišati. Izrezal je namreč nekemu 40 let staremu možu goltanec. Ta mož, sicer popolno zdrav, je imol uže več časa v gol-tanci gobo, da ga je hotela zadušiti. Neki drugi doktor mu je zdaj pa zdaj dele gobe s pomočjo goltanskega zrkala izrezal; a ker so je goba preveč doli pomaknila mu to nij bilo več mogoče. Tu se odloči doktor Billrot, da bo poskusil, moža rešiti. Mož je imel užo vse glasovne vezi Rnedene, da nij mogel več govoriti. Doktor Billrot je izvršil gori omenjeno operacijo. Bolnik jo je dobro prestal in dobro diha, naravnost iz dušnika, v kateri je cev utakneua. Rana se je uže močno skrčila, in bo kmalu zaceljena. Billrot bo, kadar bo bolnik popolno zdrav, vso operacijo natanko popisal. Zdaj študira, ali bi ne bilo mogoče, da bi mož s pomočjo kavčukovega goltanca zopet govor dobil.
POMlttllO.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescičre du Barry
Izvrstna zdravilna hrana Kevalescicro da Harry odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sli/.nici, v duAujaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sulico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medli00 in bljevanje krvi tudi ob čaau nosečosti, scaluo silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledi00. — Izpisek iz 7f».0<)0 spričeval o ozdravljenji, ki no vsem lukom kljubovale.
8pricevalo št. 73.621.
Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam to vrstice pisati. Ril sem skozi štiri mesece od Strasne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja Važe izvrstno Bevaleaelere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C1 aro v.
Spričevalo št. 65.715.
PariB, 11. aprila 1866. Moj gospod!   Moja hči, ki jo izredno trpela, nij mogla prubavljati uiti epati; nespečnost, slabost
in nervozna razburjenost Jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kovalescicre, ki jo J« popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjeno živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobro volje.
II. de M on ti o u is. Spričevalo št. 7.5.soh.
Mohač, -'(>. decembra 1H71.
Tri mesece sem Vašo slavno/.nano „Ilevale-Heiere" u/i\al in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter »eni to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Trosim torej, da MagOVO lite takoj poslati 2 funtno škatlico za mojega prijatelja pod' mojim Vam že znanim napisom po poštnem pi>i(\ zetji.
/. vsem spošto vanjetn
Jož. U 11 e i n stavitelj.
Tecuejai kot uieso, pnhraui Bevaleseiore pri odrascenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdrat da.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 g'dd. 5o kr., 2 funta i gold. 50 kr., B funtov 10 gold., 19 funtov 20 gold., '24 funtov 3t> foUL,
— Bevalesciere-Hiscuiteu v pušicah a 2 gold. BO Itr. in 4 gold. 50 kr. — Revaleuciere-Choeolate.u v prahu in v plofičicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 2HH tas 20 gold., — za 576 tas 'M gold.
— Prodaje: Uarry d u Harrv 4 Comp. na Du-uh|I, WMlJilMuliK"t*Ne št. b, v LJut>ljMiii Ed. Mahr, v GrftdeJ bratjo 0 l> a ra n zmey r, v bruku Diochtl 4 Frank, v 4'elov«l P. Iliru bachor, v Louil Ludvig -Vluller, v Jfarlboru F. Kolettiik & M. Moru1., v .Iferuuii J. Ji Stockiiausen, kakor v vseh uieslih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska htft na vno krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
(Jiiirll ▼ IJ«il»IJ»iit&
od 9. do 12. januarja. Marija Tušnjak, delavska vdova,  71 1., na pljuč. bol. — Mart. Turk, čevljar, 76 I., na slabosti
— Mar. Anžič tesarsk otrok, SI*/« 01 angini. — Toni. Alič, hlapec, M I., in Mar. Magister, delavska vdova, 48 1., oba na griži. — Mar. Jerina, delavska vdova, na vodenici. — Jak. Jerančič, gostilničar in mesar, 42L, na pljuč, vodenici —G. OtO Lintschin-ger, bivši trgovec, 56 1., na kozah — Mar. Eržen, soproga urad. slugo, 54 1., najetiki. — Neznan mož, okolo 50 let star, na mrtudu. —Jan. Kaniti, berač, 61 1., na oslabljenji. — G. Josefa llrodinann, steklarska vdova, 65 I., na ko/ah. — G. Jan. Hoger, fabrišk uradnik, 80 1., na oslabljenji. — Fr. Puhar, delavco, 24 1., in Maks .Steska, * otrok davkarskega nadzornika, 2 I,, oba na kozah. — Mar. Curin, bo-račica, 80 I., na poškodovanji. — Urša Arhar, ko-čarsk otrok, 4 1., na kašji. — G. Ant. Herman, jub. tajnik stavb, direkcije, 90 ]., na slabost i. — Fr. Guastia. delavec, 65 1., na sušici. — Mar. Dacar, prebivalka, 45 !., na krvnem toku. — Matej Grc-gorin, davkar, 60 1., na pljučni vodenici. — EliB. .Ihan, strežajaka žena, 72 1., na jetrnem spridenji,
— Jan. Hodnik, nicsarsk otrok, ti mes., na vodeni glavi. — U š Sover, ubožica v zavodu, 81 I., na želodčnem raku.
Opomenica.
Konknrslt   V Kamniku mesto jinrigoztlarja,
600 gold., 5 sežijov drv, do 15. febr. — Pri c. kr. okr. komisiji Kamnik in Litija mesti ekonomičnih rofrreutov I 4 gold. na dan, do konec t. m. pri dež komisiji za zemlj. davke v Ljubljani. — Meato ekonomičnega referenta v Ornomu i s 4 gohi. na dan, do
26. januarja pri zgorajšnji del, komisiji. — Učiteljske službo: v Ribnici, 400 gld., v Sodražici, 600 gl., v Loškem potoku, 500 gold., v Morovci. 450 gold., v Polomu, 4f>0 gold., v Logu, 450 gold. in v Htal-carjih, 500 gold., do 17. fobr. t. 1. pri dotičnih kraj-nih svetih.
Dunajaka borza 17. januarja.
(Izvirno telegralićno porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 65
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „ 50
1 SlJO drž. posojilo.....105   „ —
Akcije narodne banko   .   .    1026   „ —
Kreditne akcije ...       .     241   „ —
London........113   „ 70
Napol...... ...   '.)   „ 7
('. k. cekini.......— —
Srebro.........lo7   . 50
B. Mayr-j8Y vesoljni čaj
zoper
puliko in rišrpiijc krvi.
Priznano izvrstno pomaga ta čaj zoper pulili«*. »rutin š 11 trganj«'. /.o|itr krooico.j • .«:i i»• J » ua Koži. odpHe liuie itd., in j« zarad izvanrednih vspehov kakor tudi zbog make cene vhc enake pred-meto daleč prekosil, tako da jo v kratkem času ne le na Štajerskem, ampak tudi v sosednjih deželah na posebno dobrem glasu.
R. Mayr-jBY balzam
za ude mazati.
Hitro potolaži često jako hude protina sto, revmatično in nervozno bolečine, za trganje v sklepih in mišicah navadno znano pod imeni : bol v križu, zvinenjo sklepnih kosti, trganje pO udih, bolečina v bedru, tresenje, splošna slabost živcev, hroiuota, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se je že mnogokrat »kazal in se no da dovolj cenit«.
Cena enega zavitka Čaja z navodom je Ho Ki*, in 45 Kr.: eklcnica balzama za ude mazati *0 Kr. a. v. Manj nego en vi liki zavitek čaja ali 2 sklcuici balzama se po pošli no pošilja.
Med mnogimi stotinam »-»malnih pisem, ki mi v teku časa dohajajo, naj tu samo tole dvoj« prostor najde:
Vašo blagorodje!
.....s tem, da ste te dvo  zdravili v
javnost spravili, pridobili sto si mnogih za-
Zobi in zobovje
sc brez bolečino uahtavljajo, ne da bi ne korenine odstranile, zobohol se po usmrtenji živcev odpravi, vse zobne operacije, kot: plombiranje v zlatu, srebrn in drugih masah, pijenje, snaženje in izdiranje zob opravlja zobozdravnik (14—1)
A. Paichel,
Klediiene ulice itev. »o, vi.
hvalnost. Prosto naznanilo je vzbudilo moje zaupanje in od tedaj nijsem samo jaz, nego tudi mnogi drugi so rabili Vaš čaj in balzam
in zagotavljam Vas, da je učinek v vseh slučajih bil ugoden in izvrsten. Zdi se mi torej dolinoet, izreči Vam nas vseh srčno zahvalo in rad bi opozoril vse, ki za protin in revmatizem trpijo, na to dobro zdravilo.
Končno se prosim za b' velikih paketov čaja in ti steklenic balzama in ostajam Vašemu blagorodju mnogo zahvale dolžni
W i Id al p e, 6. .avgusta 1872.
JI*It. SvhnvvhuhvM** sen. posestnik.
Gospodoma Pezold & Sdss ua Dunaji!
Ker mi je moj doktor v mojem hudem protinu in bolečinah v sklepih resno na.^ve-toval, naj brž »loveči K. Mayr-jev vesoljni čaj za putiko in čiščenje krvi in balzam za ude rabim, prošcui ste uljudno, da mi pošljete imenovanega čaja 2 velika paketa in i\ steklenico balzama za poštni povzetek kar najhitreje mogočo — gotovo pa še v tem tednu.
Judenau, 2. julija 1872. (-286—4) Jat*,   IBV/cV. župnik.
Glavna zaloga in razpošiljatev za oba predmeta pri
Richardu Mayr-ji, lekarničarju v Gleichsdorfu pri Gradcu.
Zaloga za Maribor: J. W. Kduig, lekarničar v Tcgettholi-ovih ulicah, in llaukalari's Kbcn; Celje: Haumbach-ova iekarnica; Gradec: Hratje Obcrrauzmover Drog, in J. Purglcitner, lekarn. „Pri Jelenu1'5 Dunaj: Pezold6 Stttffl« Celovec: A. Belnits, lekarna ua starem trgu, iu Frc. Ervvcin, lekar; Ptuj: Kari Gitod, lekar; Ljubljana: Peter Lassuik, trgovec.
NAZNANILO.
i
Podpisana si Čestita ndano naznanjati čestitomu občinstvu, da je v MKolJHoKi odprla
špecerijsko, materijalno, spirituozno, manufakturno in vinsko kupčijo,
z opombo, da more posebno v vinu iu  *|iiri<itozili,  bodisi kupčija na / debelo ali na drobno, vsaki konkurenci protistaviti se. Priporočcvaje so za prav obilno obiskovanje
Z viicrn spoštovanjem
Ivana Gorjanc.
)
) )
ižiia in
a
pri „Mački",
na tjtavnem trt/n štev, 203 ris-a-ris sretoraftiici,
priporoča novo sortirano zalogo svilenih iu volnenih Crepplno'1 - spon. volnenih in svilenih »r«»i» (franž); rops. tiii'<|iioi*. allas. talletas iu noldosse. svileni *..-ii»«'* in iz drevesne volne, črna iu pisana uoKIcmmc. taill, atlas, moire in žametni IraKi, črni, beli, drcvesnovolncni c*i|»Ki iz sukanca in svile, črn, bel, gladek in faconirau tii II. I ion frou v vseh barvah, bel Jikll anglai* v vseh širok« stih, pleteni in vezani moul bati** in piteni t rabi. m^anim poolo^e. sag riu|a 11»i6j eopoi iu za ponoćne muKiiJc. perteuih iu petkajlastih irakor. Kuuib vsake vrste, črne iu pisano vrveo, roltci za robi jen jc iu za suh uje, petka jlasti in pitoni /aebnii. Mvila. it;Iv. sukance, razen tega velika zaloga lf'lM»tic*ift<>Ka iu pa>»ai'slićya blaga za kramarje. Najecnejši iu solidneja postrežba se zagotavlja.
Naročila na druge kraje se izvršujejo po pošti, iu reči, ki nijso v zalogi, ko dobrovoljno preskrbč. (5—2)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan bemen.
:XXXX
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".