LETO XVII. — Številka 77 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je senJce, Kranj, Radovljica. Skofja Loke in Tržič. — Izdaja Časopisno pod-tetje »Corenjsk* tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, sobota, 8. 10. 1966 Lena 4t> pai ali 4t) starih dlnai tev -ist lzha>« od oktobra 1947 kot tednik. )d 1. (anuarji »938 kot poltednlk. Od 1. lanuarti 1960 trikrat tedensko. Od 1. fanuarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob tt'dab in sobotab GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO vsak dan od 8-19;ob sobotah do 14 MALOPRODAJA KVALITETNEGA POHIŠTVA V NAJVEČJEM SKLADIŠČU SL07EKUALES VIŽMARJE 168 Peta seja CK ZK Jugoslavije Josip Broz Tito predsednik ZKJ V Beogradu je bila pretekli torek, 4. oktobra, V. seja CKZKJ. Na seji so razpravljali o reorganizaciji Zveze komunistov in sprejeli nekatere pomembne sklepe. Izvolili so nove organe ZKJ. Za predsednika ZKJ so soglasno izvolili Josipa Broza-Tita, za sekretarja izvršnega komiteja CK ZKJ pa Mijalka Todoro-viča. Izvolili so predsedstvo CKZKJ, v katerem je 35 članov in nov izvršni komite z 11 člani ter ustanovili komisije CK. Z izvolitvijo novih organov je storil peti plenum prvi nujni korak v spreminjanju odnosov v vodilnih organih ZKJ. To ni konec, temveč šele začetek temeljite reorganizacije, ki naj usposobi Zvezo komunistov za samostojno ustvarjalno idejno in politično akcijo v razmerah samoupravljanja. Za temeljito reorganizacijo ZKJ je potreben daljši čas. zato je plenum soglašal, da ne bi sklicevali izrednega kongresa, marveč naj bi redni kongres, ki bo sklican čez poldrugo leto, največ dve leti, zaključil proces reorganizacije in s statutom uzakonil novo organizacijo in delovanje vodilnih teles ZKJ. Kongres o embalaži in izvozu na Bledu Kranj proti Izoli Ekipe so pripravljene Kot smo že pisali, bo jutri, v nedeljo, ob pol devetih zvečer na Titovem trgu v Kranju velika zabavno glasbena oddaja s tekmovanjem. Podobne oddaje je imela na programu že italijanska televizija. Zanimivo pri tej oddaji je, da bo pretežni del programa potekal na prostem. Spored je sestavljen z dveh delov, ki pa nista strogo ločena. Bistvo oddaje je, da v obliki tekmovanja iz glasbeno zabavnih ter kulturnih vložkov prikaže utrip in značaj posameznih mest. V prvi oddaji, katere organizator je Radio televizija Ljubljana in jo bodo gledalci lahko spremljali na svojih televizorjih, se bosta pomerila Kranj in Izola. V drugi pa Maribor in Novo mesto. Obe mesti, Kranj in Izola, sta že setavili tekmovalne ekipe, ki se bodo pomerile med seboj v najrazličnejših »disciplinah«. V tekmovanju pa bodo lahko sodelovali tudi prebivalci obeh mest, posebno tisti, ki bodo odajo spremljali na trgu. Da ti ne bi bili kakorkoli prikrajšani pri programu, bo zato na Titovem trgu na vidnih mestih postavljenih več televizijskih sprejemnikov. Tekmovanje sestavljajo različne oblike. Predvidena so skupna vprašnja in naloge obema mestoma. Vanj bodo vključeni tudi fotoamaterji ali poklicni fotografi. Razen tega pa so predvidene še razne tekmovalne igre: spretnostna vožnja z mopedi, streljanje z lokom v tarčo z gibljivega podnožja, tekmovanje oslov, tekmovanje v spretnosti, zanimvo tekmovanje gasilcev iz obeh mest itd. V studiu RTV Ljubljana pa bosta predstavnika obeh mest odgovarjala na vprašanja. V kulturno zabavnem programu bodo v Kranju sodelovali še: Franc Trefalt - Lipe, kranjski narodni zabavni kvintet, folklorni skupina iz Preddvora, pihalna godba in Berta Ambrož (na filmskem posnetku). Sodeč po programu in pripravah bo oddaja »TEKMUJTE Z NAMI« zanimiva posebno še, ker so v Kranju podobne prireditve precej redke. A. žalar mešanicakape Na Bledu v Festivalni dvorani se je v četrtek, 6. oktobra, zičel drugi kongres za embalažo in izvoz, ki ga je organizral Center za napredek trgovine In embalaže. Kongres, na katerem se je v četrtek in petek zvrstilo pre:ej zanimivh predavanj npr. o stanju in perspektivah našega izvoza, o novih aspektih embalaže za izvoz, o rporabi valovitega kartona, o pravnih normah in običajih za embalažo itd., bo zaključen d;.nes, 8. oktobra, s sprejemom sklepov in s svečano podelitvijo »Jugoslovanskega Cr.^arja za embalažo 1966.« V četrtek in petek so bile na sporedu tudi demonstracije domačih In tujih podjetij s predavanji in predvajanjem poučnih filmov. — Na sliki: udeleženci si ogledujejo razstavo embalaže, ki so jo pripravili ob kongresu — Foto Perdan KVALITETA Zakaj? Zadnje seje skupščine občine Kranj, napovedane za četrtek, 6. oktobra, ni bilo. Premalo odbornikov je prišlo, seja ni bila sklepčna. V zadnjem času je velika sejna dvorana kranjske občinske skupščine pogostokrat napol prazna. Pogosto jih pride ravno toliko, da so komaj sklepčni. Predsednik je le večkrat opozarjal člane skupščine na svojo dolžnost in odgovornost do volivcev, vendar vse to ne zaleže kaj prida. Zadnja seja radovljiške občinske skupščine, ki je bila 30. septembra, je bila sklepčna tudi šele pol ure po četrti uri, ko naj bi se začela. Prav za to sejo je predsednik skupščine priložil odbornikom h gradivu opozorilo, v katerem jih poziva, da svoj odnos do skupščine in do odbornikov spremene in se v prihodnje redno udeležujejo sej. Priložen pregled udeležbe na sejah v času od 4. aprila 1965 do'2. septembra letos kaže namreč precej porazno sliko — skoraj več minusov kot plusov. »Zaradi tega opozarjam vse odbornike na določilo 97. in 99. člena statuta občine Radovljica, ki govorita o pravicah in dolžnostih odbornikov. Če je nekdo pristal na kandidaturo za odbornika, je istočasno prevzel tudi določene obveznosti do skupščine in do volivcev. Ena izmed obvez je, da se odbornik udeležuje sej občinske skupščine.« Tako je predsednik Jere zapisal v opozorilu. To pa nista osamljena primera med našimi občinskimi skupščinami glede slabih udeležb na sejah. Zakaj tako? Ne gre preprosto obsojati, ampak /c treba ugotoviti, zakaj! Zaradi predolgih dnevnih redov, preveč natrpanih? Zaradi pre- (Nadalj. na 16. str.). NOTRANJA POLITIKA 8. OKTOBER 1966 * GLAS Dom Jelka na Pokljuki se je »rodil« v času reforme Obisk na »pozabljeni Pokljuki« »Pokljuko so vsi pozabili. Ni omenjena v prospektih, v poročilih o prostih prenočitvenih zmogljivostih... V zadnjem času je zraslo precej turističnih središč, o katerih se veliko piše in govori, tako, da smo na Pokljuki kar malo pozabljeni.« Tako je pripovedoval upravnik doma Jelka na Pokljuki. Dom Jelko, ki leži le nekaj metrov naprej od športnotela smo obiskali, da bi nam povedali, kako so se znašli v novih pogojih gospodarjenja. Zanimivo je, da zanje »novi pogoji« ne pomenijo časa gospodarske reforme. Ti novi pogoji so nastali z novim letom, ko sb postali samostojna gospodarska organizacija. Pravzaprav bi lahko rekli, da so »otrok reforme«, prav zaradi tega nas je najbolj zanimalo kako gospodarijo. »Bi/i smo brez dinarja obratnih sredstev« je nadaljeval upravnik Štefan Kobal. Počitniški dom republiških družbenopolitičnih organizacij, ki ga je dotiral Izvršni svet, je postal samostojen. K sreči so postali samostojni prav ob novem letu, ko so zaradi večjega prometa le prišli do nekaj denarja. Vendar bi bilo vse to premalo za samostojno gospodarjenje, če... Ne bi zadostovalo, Če ne bi vseh 11 zaposlenih živelo kot ena družina. Zavedajo se, da denar ustvarjajo zase in zaradi tega se nihče ne pritožuje in ne pomisli na 8-urni delavnik. V enem delovnem mestu je združenih več zadolžitev. Pravzaprav sploh nimajo točno določeno, kaj in samo kaj naj kdo dela. V mrtvi sezoni (aprila in maja) je kolektiv urejeval okolico. V času ko ni bilo gostov, so naredili v vrednosti 3 milijonov dinarjev! Večina podjetij najame za takšna dela zunanje delavce (uredili so okolico hiše, terase, nanosili ruševje, uredili drenažo, itd.). Pravijo, da pri njih niso iskali »skritih rezerv«, ker jih pač niso imeli. Vsakdo je pripravljen prijeti za vsako delo. Ponosni so, da se odlikujejo v prvi vrsti po dobri kuhinji in postrežbi. Pravijo, da jim je to najboljša reklama. Na primer: slučajen obisk dveh Italijanov jim je do sedaj zagotovil že 50 rednih gostov iz Italije. Pravijo, da to ni osamljen primer. Ker nimajo de- narja, se za sedaj poslužujejo »osebne reklame«. Upajo pa, da "bodo kmalu imeli toliko denarja, da bi lahko namenili za to okoli 2 milijona starih dinarjev. Za sedaj še nimajo tesnejših vezi s športhotelom, vendar želijo, da bi skupno reklamirali Pokljuko, ker reklama res ne more biti le za hotelske sobe. Prepričali smo se, da »otrok reforme« na »pozabljeni Pokljuki« dobro raste in odločili smo se, da bomo kot turisti tudi sami obiskali vilo Jelka z depandansama Vesna in Anica na Pokljuki. P. Čolnar Živahna politična dejavnost v Loki V dobrem mesecu dni na programu šest posvetovanj komunistov Občinski komite ZK v škof ji Loki bo od 10 oktobra do konca novembra organiziral številna posvetovanja komunistov v svoji občini. Zanimivo je, da bo do posvetovanj prišlo predvsem zaradi iniciative komunistov v osnovnih organizacijah. Vodilna razprava na vseh posvetovanjih naj bi bila »Kaj se dogaja v Zvezi komunistov«. Prvo posvetovainje bo imel občinski komite s študenti in kmalu za tem posvet s komunisti — borci. Zahtevali so posvetovanje. V razgovoru s študenti bodo razpravljali predvsem o dogodkih med četrtim in petim plenumom Smrtnost novorojenčkov Za uspešnost zdravstvene službe in splošnega standarda je merilo smrtnost novorojenčkov. V nekaterih predelih države je umrljivost pet-krat večja ' kot na Gorenjskem. Tudi pri nas bi še lahko zmanjšalii umrljivost, vendar je treba najprej spoznati še precej skritih vzrokov umrljivosti. Kot članica svetovne zdravstvene organizacije je tudi naša država dolžna iskati vzroke umrljivosti dojenčkov. Zvezni zavod za zdravstveno varstvo v Beogradu je prevzel to študijo o smrtnosti novorojenčkov in je za vsako območje posebej izšolal po 25 oseb, ki bodo zbirale zaupne podatke. Posamezni kraji v kranjski občini so bili izžrebani iz volilnih območij. Delo na terenu se je začelo 1. oktobra in bo verjetno končano konec novembra. Po točnih študijah so bili določeni kraji, kjer bodo an- ketirali po 2000 mestnih in 2000 podeželskih gospodinjstev. Ti kraji so Prizren, Dja-kovo, Nikšič in Kranj. Obiskana bodo vsa gospodinjstva, kjer so bile žene noseče in so rodile živega otroka v poslednjih dveh letih. Vrednost študije je odvisna predvsem od kakovosti podatkov, katere bodo zbrali. Zbiranje in ocena vzrokov smrti novorojenčkov v Jugoslaviji bo osnova, da bomo zagotovili primerne in učinkovite ukrepe za zmanjšanje smrtnosti novorojenčkov. Tiste, ki bodo anketirali, prosimo, da z razumevanjem sprejmejo sodelavce Zveznega zavoda za zdravstveno varstvo, da bi tako po svoji moči pomagali v teh naporiji zdravstveni službi. Upamo, da bodo dobili sodelavci zavoda za zdravstveno varstvo čimbolj točne podatke in da njihovi napori ne bodo zaman. Dr. Ana Kraker CK ZKJ, borci pa se bodo pogovorili še o nekaterih stvareh, ki jih srečujejo v svoji organizaciji. ' Tem posvetovanjem bodo sledila tri posvetovanja komunistov po področjih, in sicer v Selški, Poljanski dolini in nazadnje v samem mesta. Pogovorili se bodo o problemih, ki nastajajo na njihovem področju, istočasno pa bo to služila za pripravo na skupen sestanek vseh komunistov v občini (okoli 710). V teh ndeh že vse osnovne organizacije razpravljajo o najnovejših dogajanjih v zve-zi. Komiteju bodo posredovali vprašanja, ta pa bo poizkušal dobiti enega od članov CK ZKS, ki naj bi na po. stavljena vprašanja odgovarjal. Politična aktivnost v občinj je te dni še posebno živahna. Sekretariat se sestaja redno vsak teden ter sproti obravnava vse probleme in vodi eno izmed naj živahnejših političnih razprav kar jih j« bilo v občini. -pc MAJHNA GOSTILNA za vse ljudi JOŽE MALLE St. Lenart v Brodeh Loibltal Ob gostilni tudi trgovina Kaj je krajevna skupnost? Odvadili smo se pometati pred svojim Trditev, podkrepljena s številnimi dokazi, ki jih vsak dan lahko srečujemo na vsakem koraku, je simptomična Za naše razmere: razvadili smo naši občane, odvadili smo jih, da sami kaj naredijo, da sami organizirajo neko delo, ki je koristno predvsem zanje same. Vsi čakajo, da od občine kaj dobijo, da jim neka namišljena »družba« ali »država« ali »občina«, ki da je nad njimi in izven njih, uredi njihove probleme, da od nje dobijo denar ali da jim celo naredi tisto, kar potrebujejo. Odvadili smo se pometati pred svojim pragom, da nam »občina« ali pač nekdo pomete. Odvadili smo se skrbeti zase, narediti karkoli za zadovoljevanje tistih naših malce širših po- treb, ki ne zadevajo le posameznika ali družine, ampak, širšo skupnost. To —' tako smo prepričani — ni več v pristojnosti vseh članov te skupnosti, to je naloga »občine« ali celo »drŽave«. Kot da bi bila občina višja sila z neomejenimi možnostmi, , kot da bi bila nad njimi, kot da občani ne bi bili de{ nje, del te skupnosti! Takšno prakso, menda bolj ali manj nujno v dosedanjem povojnem razdobju, pa je začela lomiti gospodarska reforma, ki je z lanskim letom začela uvajati v vse naše življenje jn delo ekonomske odnose. Vendar šele začela, Berača lahko navadiš na bel kruh, bogataša ne na črnega. Še vedno se — v proizvodnji in povsod drugje — ne za-% vedamo povsem, da je le od nas odvisno, kaj bomo naredili in imeli. Gremo se krajevne skupnosti, v katerih v številnih — če ne največ — primerih ne vemo kaj početi! Če so nam doslej vse »od Zgoraj« povedali, si mislimo, če od zgoraj dobivamo navodila, o čem naj razpravljamo na slabo obiskanih zborih volivcev, če »od zgoraj« dobimo denar in če je odločitev o teritorialnem obsegu skupnosti v glavnem rezultat presoje nekoga drugega, potem naj še naredijo, kar potrebujemo, oni »od, zgoraj«! Krajevne skupnosti še vedno niso realne skupnosti. Kjer so, gre delo v največ primerih dobro, kjer niso, tam je aktivnost slaba. Krajevne skup- pragom nosti bodo morale postati realne skupnosti, o njih pa bodo morali odločati izključno ljudje sami, občani po svoji najboljši presoji. Ob tem pa se bo nujno treba navaditi na malce drugačen odnos do krajevnih problemov. Zadovoljevanje krajevnih potreb bodo morali urediti prebivalci tistega kraja in morda še okoliških krajev sami. Če bodo enkrat spoznali to nujnost, ki jo prinaša prihodnje razdobje in če bodo krajevne skupnosti res realne skupnosti, formirane po volji občanov in po potrebah, ne administrativno od zgoraj, potem ne bo več vprašanja, kdo bo kaj naredil, kdo bo pometel , r^d svojim pragom in kdo -red sosedovim. In tudi zbori vo- i livcev ne bodo več le medic slika tistega, kar naj bi bili, ampak potrebna tribuna občanov, kjer se bodo konkretno pogovorili o konkretni stvari, ki je za vse pomembna. Dokler pa ne bo tako, bodo npr. blejski hoteli še vedno zahtevali od »nevemko-ga«, naj jim uredi okolico (v Podvinu si jo lahko sami uredijo, in sicer zelo dobro, ker nimajo od koga pričako-vati, da jim bo prišel saa\\ rožice in pometat dvorišče). Strahinjci bodo na zborih volivcev še naprej nekaj le. kot doslej tarnali, da bi bilo nujno potrebno asfaltirati cesto, za samoprispevek, ta asfaltiranje pa se niso izrekli, itn. Kaj pa bi še radi!? Zlato uro in pečene piske, kajne.Ot pravijo ponekod po Gorenjskem stari ljudje na kmetih. A. Triler 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 Iskra na razstavi elektronike v Ljubljani Precej novih izdelkov Na letošnji razstavi elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo razstavišče v Ljubljani Iskra že osmič zapored razstavlja skupno s podjetjema »Radioindustrija« Zagreb in »Rudi Cajavec« Banja Luka. Ta tri renomirana podjetja predstavljajo glavnino elektronske industrije v Jugoslaviji s skupno letno bruto proizvodnjo nad ono milijardo novih dinarjev in z več kot 20.000 zaposlenimi. Ta tri podjetja so se namreč pred tremi leti domenila, da bodo uveljavila tesno po-slovno-tehnično sodelovanje; ta dogovor manifestirajo med drugim tudi z enotnim konceptom razstavljanja in nastopanja na sejmih. Skupni interesi, ki jih vežejo, določajo program sodelovanja zlasti v tem, da usklajujejo proizvodni program, imajo skupne akcije konstrukcijskih in znanstveno-raziskovalnih del, skupne posle inženiringa in montaže, skupno uporabljajo industrijske prodajalne in sestavljajo prodajne pogoje, organizirajo 6kupne servise in druge dejavnosti itd. Na teh področjih so v treh lotih dosegla vsa tri podjetja že lepe uspehe. Na razstavi elektronike v Ljubljani Iskra letos raz-natov. Prikazujejo predpro-izvodne, dalje elektronske razstavne dele kot bistvene elemente za razvoj elekronike nasploh, prikazala pa je tudi nekaj izdelkov splošne rabe. Na kratko poglejmo kaj razstavljajo gorenjske tovarne Združenega podjetja Iskra. Tovarna malih elektromotorjev Železniki razstavlja približno 30 vrst mikro motorjev — v glavnem tistih, ki jih dela za izvoz. Tovarna merilnih instrumentov v Oto-čah prikazuje komplet kazal čn i h instrumentov novih oblik, kot so volitmetri, ampermetri, ohmmetri, vat-metri in termometru Vsi ti instrumenti ustrezajo tako imenovanemu hišnemu stilu industrijskega oblikovanja Iskre. Obrat avtomatskih telefonskih naprav kranjske tovar- ne razstavlja novo direk-torsko«ekretarsko napravo, novo zasebno telefonsko avtomatsko centralo s štirimi zunanjimi in 30 notranjimi telefonskimi priključki, nadalje kabinski telefonski posrednik in telefonske aparate v različnih modnih barvah. S področja kinoakusti-ke kranjska tovarna razstavlja kinoprojektor za 16 mm film KO 7 z okrovom iz umetnih snovi, stereosonski transistorizirani ojačevalnik 2x6 vatov in tudi nov 8 mm kinoprojektor K A 11. Razen tega razstavlja tudi izpopolnjen tip registrofona — aparature, ki jo uporabljajo na železniških postajah, in aparaturo z dvema interfon-skima govornima mestoma. Obrat stikal kranjske tovarne pa razstavlja pomembnejše proizvode industrijske, instalacijske in žerjavne stikalne tehnike. — a Izvoz v Alpini Žiri Preusmeritev na lažjo obutev V tovarni čevljev Alpima v Zireh sicer upajo, da bodo dosegli letošnji plan izvoza (1,026.000 dolarjev), vendar s precejšnjimi prizadevanji in predvsem s preusmeritvijo proizvodnje v izvoz od težje na lažjo obutev. Ob sestavljanju letnega plana so namreč predvidevali, da bo glavni del izvoznega blaga še vedno pomenila tradicionalna težka smučarska obutev, vendar so že v prvih letošnjih mesecih ugotovili, da prav s temi naročili ni nekaj v redu. Kupci namreč niso naročali obljubljenih količin. Pozneje, že v drugi polovici leta, pa so kupci na obisku povedali, kakšno je stanje. Po teh izjavah je smučarske obutve zaradi lanske mile zime ostalo precej na zalogi, razen tega pa se pojavljajo nove tendence v izdelavi smučarskih čevljev; vse več je Vabilo k javni razpravi Skupščina občine Radovljica je v sobotni številki Glasa 1.10. 1966 objavila urbanistični program radovljiške ravni in osnutek urbanističnega programa Bleda s pozivom k javni razpravi. Hkrati je bil objavljen tudi razpored podrobnejših razprav o posameznih temah za Radovljico in Bled. Iz tehničnih razlogov pa razprave o osnutku blejskega urbanističnega programa ne bo v dneh od 11. do 13. oktobra, marveč teden dni kasneje, in sicer od 18. do 20. oktobra po naslednje razporedu: 18. oktobra ob 18. uri o proizvodnji (industrija, obrt, gozdarstvo, kmetijstvo), 19. oktobra ob 18. uri o družbenih službah, šolstvu, komunalni dejavnosti, trgovini, 20. oktobra ob 18. uri o turizmu, gostinstvu in prometu. Razprava bo v Festivalni dvorani na Bledu. Skupščina občine Radovljica prosi občane, da spremembo upoštevajo in se razprav polnoštevilno udeleže. namreč v svetu vulkanizacije in kalupne izdelave z umetnimi masami. Klasični način izdelave pa izgublja svoje mesto in vrednost. Da ne bi zaradi tega ostale izvozne zadolžitve neizpolnjene, so bspad smučarske obutve nadomestili z izdelavo navadne, lažje obutve za izvoz. Izvozni asortiment so s tem razširili in upajo, da bodo izpolnili planske izvozne obveznosti, posebno še, ker so z navadno obutvijo posegli tudi na zahodni trg. Ob tem pa seveda razmišljajo, kako bo prihodnja leta. Vejo, da bo kvalitetna smučarska obutev potrebna v vse večjih količinah, ne vejo pa še, katera podplatna izdelava bo po svoji boljši uporabnosti pritegnila kupce. Potrebno bo posvetiti vso pozornost študiju tržišča in ugotavljanju, kaj se bo najbolj izplačalo; morebitne nove investicije bi bile namreč velike, zato se jih brez vsestranskega študija tržišča ne gre lotevati. Po vsem svetu so poslali veliko vzorcev in sedaj čaka- jo na obvestila in seveda naročila. Vse bolj pa se v Alpini zavedajo, da s sedanjimi cenami vse težje uspevajo. Zavedajo se, da je rešitev le v pocenitvi proizvodnje* da bodo vse vrste obutve lahko dobro prodajali, če bodo delali kvalitetno in ceneje. —at Od 8. do 16. oktobra na sejmu »Moda v svetu« v Beogradu. TEKSTILINDUS KRANJ Jabolka za ozimnico Dobra letina - slaba kvaliteta Grenjska ima dovolj sadovnjakov in tudi dovolj jabolk, kadar dobro obrodijo, le kvaliteta — sadovnjakov in jabolk —• je zelo slaba. Novih plantažnih sadovnjakov je zelo malo, večina kmečkih sadovnjakov pa ima staro drevje, ki ga kljub predpisom le malo škropijo proti boleznim in škodljivcem, zato" je kvaliteta jabolk temu primerno slaba in gredo — vsaj v trgovinah — slabo v promet. Značilno za oskrbo z jabolki za ozimnico na Gorenjskem je, da ljudje zelo veliko sami kupujejo jabolka pri kmetih, in se z njimi ne oskr bujejo v trgovinah. Pogosto tudi sindikati večjih podjetij organizirajo skupinski nakup. Na neposredno oskrbo potrošnikov računajo tudi v kranjski Agrariji, posebno še letos, ko je jabolk dovolj. PREDVOLILNI BON - TON — ali priročnik z naslovom: Kako ne smeš sedeti! (Ekonom, politika) Kljub temu pa Agraria v svojih poslovalnicah tudi prodaja jabolka, vendar jih ljudje v trgovinah kupujejo v giav-nem za sproti, za ozimnico ne. Za prodajo v lastnih trgovskih poslovalnicah in za prodajo drugim gorenjskim trgovskim podjetjem bo Ag-raria letos nabavila in prodala — planirano po dosedanjih izgledih na tržišču — približno 100 ton jabolk. Zvedeli smo, da bo cena različna, od 180 do 280 dinarjev, odvisno seveda od sorte in kvalitete. Le manjšo količino jabolk pa v Agrariji vsako leto kupijo na Gorenjskem, in sicer prav zaradi slabe kvalitete. V Besnici, ki daleč okoli slovi po besniških voščenkah in kjer je sadje letos zelo dobro obrodilo, jih vsako leto kupijo nekaj, a tudi tam ni kvaliteta taka, da bi šla v promet v trgovinah in da bi ustrezala jugoslovanskim normam JUS. Največ jabolk bodo nabavili iz plantažnih sadovnjakov s Štajerske in iz Vo vođine, kjer je kvaliteta dobra. - at Sodoben način pouka — ključ do uspeha Gimnazija v Škof j i Loki je lahko za vzor vsem šolam srednje stopnje Pred leti je Zavod za šolstvo SRS objavil odlok, ki je številnim vodstvom gimnazij v naši republiki povzročal sive lase. Odlok je določal pogoje za verifikacijo gimnazij. Rok, v katerem naj bi posamezni zavodi izpolnili stroge zahteve,, je bil približno tri leta. Vsaka gimnazija, ki v tem času ne bi odpravila pomanjkljivosti — tako glede kadrov koj tudi glede opreme — bo ukinjena. Večina prizadetih drugostopenjskih šol ni izpolnjevala postavljenih pogojev. Tako je bilo tudi s škofjeloško gimnazijo. Kvaliteta kadrov je sicer povsem ustrezala, toda prostori in zlasti oprema so bili zastareli. Dijaki pri pouku fizike in kemije praktičnih poskusov skoro niso poznali. Pedagoško vodstvo se je pri skupščini občine Skofja Loka že tedaj večkrat potegovalo za nakup nove opreme, ki bi omogočila sodobnejši, času primeren način pouka. Zal je ostalo le pri obljubah. Sele novi odlok je postavil odgovorne pred odločitev: ali omogočiti gimnaziji popravila, nabavo opreme, modernizacijo pouka ali pa jo ukiniti. Skupščina občine Skofja Loka je pravilno ocenila ta problem in se odločila za prvo. Leta 1963 je bil i2delan elaborat. Izračunali so, da bi stroški za izpolnitev vorifikacijskih pogojev znašali 19 milijonov S dinarjev. Med delom pa se je pokazalo, da predvidena vsota me zadošča. Stroški so narasli za 4 milijone S din. Razen tega je bil.delovni načrt izdelan na domnevi, da bo gimnazija z verifikacijo dobila nekaj dodatnih prostorov. Ker le-ti niso bili na razpolago, je adaptacija starih učilnic zahtevala še nadaljnjih 3,2 milijona S din. Te dodatne stroške je deloma krila občinska skupščina, deloma pa gimnazija — iz lastnih sredstev. Razen tega je Zavod za zaposlovanje delavcev prispeval 2,600.(JP0 S din. Prenovitev telovadnice doma Partizan je skupščina občine Skofja Loka stala 6 milijonov dinarjev. Tudi to vsoto velja prišteti k že omenjenim stroškom, kajti telovadnica je sedaj pod upravo gimnazije. Vse skupaj je veljalo torej 30 milijonov S dinarjev. Danes ima zavod med vsemi gimnazijami v Sloveniji menda najmoderneje opremljeni kabinet za teoretični in praktični pouk kemije. Uredili so tudi poseben kemijski laboratorij z vsemi potrebnimi napravami. Popolnoma nov fizikalni kabinet omogoča dijakom praktični preizkus teoretičnega znanja. Poglavje zase je kabinet za elektrotehniko, saj je pravi ponos šole. Njegova sodobna oprema verjetno prekaša opremo na elektrotehniški fakulteti. Ne gre spregledati (novih kabinetov za zgodovino, geografijo, obogateno knjižnico (stroški za nakup novih' knjig so znašali 2 milijona S din), kabinet za telesno in predvo-jaško vzgojo in pa seveda prenovljeno telovadnico. Vse učilnice so dobile novo opremo. V kratkem nameravajo modernizirati tudi pouk geografije, družboslovnih ved in tujih jezikov, predvsem pa urediti moderen kabinet za biologijo. Oktobra lani so gimnazijo verificirali. Tedaj so bile dokončane že skoraj vse naštete pridobitve in izboljšave. Lansko šolsko leto so že uvedli kabinetni pouk za kemijo, fiziko, biologijo, za telesno, glasbeno in tehnično vzgojo. V prihodnosti bodo skušali uveljaviti ta način pouka tudi pri drugih predmetih. Rezultati vseh teh pozitivnih sprememb seveda niso izostali. Številne dejavnosti v ekviru šole, ki so bile živahne tudi že v preteklih letih (nastopi in gostovanja pevskega zbora, delovanje dramske sekcije, uispehi članov SSD »Janez Peternelj«, klub OZN, marksistični krožek itd.), so še bolj zaživele. Dvig kvalitete pouka je povzročil dvig učnega uspeha. Dokaz za to so rezultati letošnjega zaključnega izpita. Od 49 maturantov jih je 9 (!) opravilo izpit z odličnim, kar 14 pa s prav dobrim uspehom. Število dijakov na gimna-ziji se že nekaj let giblje med 210 in 220. Letos so sprejeli na zavod 60 novih dijakov. Pogoji, v kakršnih se bodo v naslednjih štirih letih ti mladi ljudje šolali, verjetno prav nič ne zaostajajo za pogoji v najsodobnejših tovrstnih šolah v tujini. I. Guzclj ZADNJI KOPALCI — Letošnji lepi in topil jeienski dnevi privabljajo grajsko kopališče na Bledu v zadnjih dneh še vedno precej kopalcev. Zadnje tople dni je še treba izkoristiti! Foto Franc Perdan Vertikale na Zbiljskcm jezeru — Foto Franc Perdan V nekaj stavkih RADOVLJICA: začetek gledališke sezone — V ponedeljek 10. oktobra, bo v kino dvorani v Radovljici gostovala ljubljanska Drama s sodobno komedijo »Kdo se boji Virginije Woolf«. To bo gostovanje poklicnega gledališča v letošnji sezoni in hkrati otvoritev letošnje gledališke dejavnosti. KRANJ: imena osnovnih šol v Cerkljah in Preddvoru — Svet za vzgojo in izobraževanje kranjske občinske skupščine soglaša s predlogom, naj bi se osnovna šola v Cerkljah imenovala po skladatelju Davorinu Jenku, nova šola v Preddvoru pa po pripovednem pesniku in jezikoslovcu Matiju Valjavcu. Taki imeni sta predlagala Učiteljska kolektiva in sveta osnovnih šol Cerklje in Preddvor, s tem pa soglašajo tudi družbe-no-politične organizacije obeh krajev. O teh imenih mora razpravljati in sklepati še občinska skupščina Kranj, ki mora zaradi tega spremeniti odlok o imenovanj^ nekaterih javnih objektov in zavodov v občini. Nova razstava na Jesenicah Albin Polajnar »Menim, da je za moje delo značilno to, da se izražam v izpovednem načinu, ki mu v slikarstvu pravimo fuvu-izem, medtem ko je v zadnjem obdobju občutiti v mojem delu Botranje izžarevanje materije. Nekaj podobnega je ugotovila kritika, s katero precej soglašam,* je dejal slikar nekaj dni pred otvoritvijo razstave na Jesenicah. J. B. V mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah bodo v soboto, 8. oktobra, odprli novo razstavo umetniških del. To pot bo tukaj razstavljal bohinjski rojak akademski slikan- Albin Polajnar. Slikar jeseniškemu občinstvu ni neznan, saj je pred leti na Jesenicah že razstavljal. Tokrat se bo predstavil z 21 deli (olji in akvareli) s tematiko iz kmečkega življenja in z vrsto alpskih motivov. Doslej je že razstavljal v vseh večjih mestih Jugoslavije, in sicer samostojno ter skupaj s člani društva likovnih umetnikov. Tako so njegova dela videli v Beogradu, Novem Sadu, Subotici, Ljubljani, Kranju in na Bledu. Sedanja jeseniška razstava, kot pravi avtor sam, »je nekakšen prerez desetletne ustvarjalnosti v razdobju 1956/1966 in ima retrospektiven značaj.-« SLIKE ZA LEGITIMACIJO v 24 urah izdela FOTO MILAN KOSI Kranj, Jenkova 10 Ivan PINTAR je predsednik komisije za komunalne zadeve pri krajevni skupnosti Zfato polje. Postavil nam je pet vprašanj, na katere odgovarja predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir. NEKATERE .ULICE NA ZLATEM POUU SE NEUREJENE VPRAŠANJE: Zanima me, kdaj bodo urejene Levstikova, Stošičeva in Gosposvet-ska ulica, ki so kamen spotike, posebno neprimeren pa J« vogal Gosposvetske in Stošičeve ulice, ker zapira pregled iz ene v drugo ulico? ODGOVOR: Ureditev Stošičeve in Gosposvetske ulice je bila predvidena že v letošnjem predlogu družbenega plana, vendar ju letos, razen del, ki so bila že opravljena, ne bomo mogli v celoti urediti. Nujna bi bila tudi rekonstrukcija dela Kidričeve ceste od odcepa na vrtnarijo in do dijaškega doma, nadalje ureditev Krožne ulice itd. Vsekakor bo pri tem potrebno temeljiteje proučiti, kako urediti Levstikovo ulico; ali jo spojiti s sedanjo Stošičevo aH pa zgraditi nov odcep na ulico JLA. V tem primeru bi Stošičeva in Go-sposvetska ulica dobili čisto drugačen pomen, kot ga imata sedaj. Pred skupščino je pravkar razprava o srednjeročnem programu modernizacije in rekonstrukcije nekaterih mestnih in izvcnmestnih prometnih žil, o katerem bo tudi javna razprava. Sele nato bo odločeno, katere prometne žile bo potrebno nrvenstveno urediti do leta 1970. NEUREJENE ZELENICE V KIDRIČEVI ULICI VPRAŠANJE: Ko so gradili bloke ob Gosposvetski ulici, je izvajalec Gradiš navozil odvisno zemljo na urejene zelenice pri blokih Kidričeve ulice št. 24 in 32. Navožena zemlja je povzročila umetni hrib, s katerega se odteka voda po cestišču, ki pelje k bloku Kidričeva ulica št. 22 in 24. Voda razdira cestišče in maši jašek na Levstikovi ulici. Kdaj bo nepotrebni hrib odstranjen? ODGOVOR: Glede na ča- Težave na Brezovici pri Kropi Kamenje dežuje Vaščani Brezovice, majhne vasice s komaj 6 hišnimi številkami in 40 prebivalci blizu tovarne Iskra v Lipnici, so zaskrbljeni. To velja predvsem za štiri hiše, ki tvorijo jedro vasi (ostali dve hiši sta ob cesti iz Lipnlce v Kropo). V bližini, nekaj sto metrov stran v pobočju, je namreč kamnolom, v katerem v glavnem za potrebe plavžarjev v jeseniški železarni razstreljuje apnenec Komunalno podjetje iz Radovljice. Iz dneva v dan poka v bližini vasi in iz dneva v dan so ljudje v nevarnosti, kdaj bodo dobili na glavo kamen iz kamnoloma. Naročnica Glasa Bronislava Pire z Brezovice nam je pisala pred dnevi med drugim tudi tole: Vaščani se močno pritožujemo nad minerji. Prcmnogokrat prileti kamen-nje po strehah in po vasi sploh. Nobene naše pritožbe v Radovljici ne zaležejo. V imenu Brczovčanov vabim vabim vašega novinarja, da se oglasi pri nas in da se bomo še njemu pritožili.« Bil sem na Brezovici in Pirčeva mi je pripovedovala: Pokanja in kamenja smo se že nekako navadili; ne vem kolikokrat smo bili že na občini, v Komunalnem podjetju in na postaji milice, obljubili so nam, da bodo* prišli pogledat, pa' nič. V smrtni nevarnosti smo posebno otroci. Lojze Šinkovec, Brezovica 5, je v tem prinesel polno naročje kamenja, ki leti po hišah in vrtovih; kamni so tudi taki z deset centimetri premera. »Veliko strešne opeke je to kamenje že pobilo, pa tudi nekaj zidov je že popokalo. Pred nedavnim je v kamnolomu, ki je odprt že nekaj let, prišel nov minerec, ki včasih uporabi toliko eksploziva, da je nekoč počila šipa celo v^Lipnici pri Roku. Na Brezovici je nekomu celo okno premaknilo. To postaja neznosno.« Na številne prošnje in pritožbe je Komunalno podjetje Radovljica, 30. septembra letos poslalo Jakobu Koželju na Brezovico dopis, v katerem ga na koncu prosijo, naj o vsebini obvesti tudi sosede. Takole pišejo: »V ponedeljek, 3. 10. 1966 ob 7. uri zjutraj bo na območju .kamnoloma Brezovica in sosednjih objektov ogled škode, ki je bila napravljena pred časom ob priliki miniranja v kamnolomu Brezovica. Pozivamo vas, da obvestite prizadete, naj bodo ob tem času na svojih domovih, ker si bomo škodo ogledali in se pogovorili o morebitni odpravi te škode.« Na Brezovici sem bil pred ponedeljkom, torej pred napovedanim prihodom komisije iz Radovljice. Pirčeva in Šinkovec sta • mi zatrjevala, da dvomita, če bo sploh kdo prišel, češ večkrat so že obljubili, pa jih ni bilo. V sredo sem dobil dopisnico od Pirčeve, ki piše: Sporočam, da sta zastopnika Komunalnega podjetja Radovljica prišla 3. 10. ob 8. uri na Brezovico. Popisala sta škodo, ki jo povzroča komno-lom vaščanom. Obljubila sta jo vso povrniti v denarju ali materialu. Mi pa si predvsem želimo, da bi bili varni pred kamenjem, ki je do sedaj letelo po naših strehah in po vasi. Zato nameravajo s sireno dvakrat dnevno opozarjati ob določenih urah, da bodo minirali in da se bod« ljudje lahko umaknili na varno.*« Kamenje bo torej 3e vedno deževalo po Brezovici in razbijalo strešno opeko in šipe. le Komunalno podjetje bo odslej — če bodo s sireno opozarjali na miniranje — pravno brez skrbi, če bo kakšen kamen priletel komu na glavo. Kam bodo šli ljudje, ki bodo na polju, ko bo zatulila sirena? Domov, pod streho! In čez deset minut spet na polje, pa potem spet domov! Na Brezovici bo še vedno deževalo kamenje, ki je težko in trše od kosti, posebno če pade visoko iz zraka! A. Triler sovno odmaknjenost gradnje nismo uspeli ugotoviti, kdo je bil dolžan odstraniti od-vinšo zemljo, ki je ostala pri gradnji petih stolpičev ob Gosposvetski ulici; ali izvajalec GIP Gracfte ali investitor Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bo poskrbelo, da bo zemlja najkasneje do spomladi prihodnjega leta odstranjena. KJE NAJ BO PROSTOR ZA VZGOJNO VARSTVENO USTANOVO? VPRAŠANJE: Osnovna šola na Zlatem polju je v gradnji. Zanima me, če je v šoli predviden tudi prostor za vzgojno-varstveno ustitnevo? Sedanja je namreč premajhna, da bi lahko sprejela vse otroke, ki so potrebni varstva. ODGOVOR: Nova osnovna šola na Zlatem polju- bo imela 20 učilnic in bodo s tem prostorom pokrite potrebe v mestu tako, da bo mogoče uvesti cnoinpolizmenski pouk na tej šoli in dnevno varstvo šoloobveznih otrok. Ni pa predvideno, da bi imeli v šoli prostore za vzgojno varstveni zav6d. Kot je bilo v letošnjem letu večkrat ugotovljeno, je velik problem prostora za vzgojno varstveno dejavnost. Zato bo" potrebno v prihodnjih letih zbrati sredstva za gradnjo novega t vrtca na območju krajevne skupnosti Vodovodni stolp in morda še kje drugje. PRISTOJNOST HIŠNIH SVETOV NI OKRNJENA VPRAŠANJE: Ob ustanovitvi stanovanjskega podjetja je krajevna skupnost izgubila prepotrebnl stik s hišnimi sveti. Po mojem je to škodljivo za uspešno delovanje krajevnih skupnosti. Sodelovanje je potrebno zaradi vzdrževanja zelenic, kakor tudi za varstvo -obstoječih otroških igrišč za predšolsko mladino. ODGOVOR: Z ustanovitvijo stanovanjskih podjetij ni bi?-la okrnjena pristojnost hišnih svetov. Razen številnih pristojnosti razpolagajo hišni sveti tudi s sredstvi za tekoče vzdrževanje hiš v višini 93 do 16,8% polne stanarine. Preko skupščine stanovalcev in ustanoviteljev, pa imajo vpliv na porabo sredstev za investicijsko vzdrževanje in upravljanje, kar pomeni 19,6% do 64,6% polne stanarine (polna stanarina vključuje tudi subvencijo na stanarine). Krajevne skupnosti so pre-i nehale opravljati finančni servis za hišne svete že s 1. januarjem 1965, torej leto dni pred ustanovitvijo stanovanjskih podjetij. Del stanarine, s katero razpolaga hišni svet samostojno, je po odloku o minimalnih tehničnih normativih itd., ki ga jo sprejela skupščina občino Kranj, možno porabiti tudi za vzdrževanje dostopnih poti, ograj, zelenih površin itd. Delavskemu svetu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bomo ob obravnavanju programa porabe sredstev za leto 1%7 predlagali, da odobri del sredstev tudi za' vzrževanjo zelenic in urejanje zelen;a v stanovanjskih naseljih. Ca bo delavski svet odobril denar za ta namen, bomo program urejanja zelenja v naseljih izdelali skupno s krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti. Nobenega razloga ni za trditev, da so stanovanjska podjetja povzročitelj, da med hišnimi sveti* in krajevno skupnostjo ni prepotrebnega stika. V občini Kranj uspešno deluje 37 krajevnih skupnosti, od teh pa kar pri 26 ni hišnih svetov, pa je njihovo delo kljub temu uspešno. Posebno vprašanje pa je odnos nas vseh do urejenih zelenic in zelenja sploh. Veliko denarja je bilo že porabljenega, rezultati pa so minimalni, ker nimamo pravega odnosa in ne interesa, da bi bil videz naselja čim lepši. PREHOD ZA PEŠCE DA ALI NE VPRAŠANJE: Kljub številnim predlogom komisije za varnost v prometu pri naši krajevni skupnosti, naj bi se ob glavni cesti pri Dijaškem domu postavili potrebni znaki za prečkanje ceste pešcev iz naselja Zlato polje, doslej ni bilo še ničesar storjenega. Kdaj bo urejen bolj varen prehod čez glavno cesto? ODGOVOR: Potrebni znaki za varnejše prečkanje glavno ceste pri Dijaškem domu na Zlatem polju bodo postavljeni brž ko bodo začeli ureje-» vati križišča ceste I/l (proti Bledu) in Kidričeve ceste. Komisijski ogled zaradi ureditve tega križišča je bil 19. avgusta letos, načrti zanj pa so že v izdelavi. če sredstev za dokončno ureditev tega križišča na bo, bodo pristojni organi vprašanje prehoda za pešc* ponovno proučili. Priredila: Sonja Šolar i 5504899 ^^945+/:.7^./:+496//:/2..^.+::./+.^^ 6 REPORTAŽA 8. OKTOBER 1966 * GLAS Kropa je Plamen Včasih, ko še ni bilo ceste na Jamnik, je bila Kropa na koncu sveta. Nikamor več se iz tega kraja pod strmimi severnimi in vzhodnimi pobočji Jelovice ni prišlo. Ozka dolina je bila dom žebljarjev in žbičarjev, ki so od zgodnjega jutra do pozne noči v vigenjcih vihteli težka kladiva, čisto na koncu doline je bil plavž, kjer so topili železno rudo. V prenovljenem poslopju, pred katerim makadamska cesta v prvem ostrem ovinku zavije proti Jamniku, je muzej, »slovenska peč«, najpomembnejši spomenik nekdanje Krope. Sicer je pa pretežni del Krope en sam muzej, spomenik preteklosti, ki na zunaj še skuša ohranjati nekdanjo podobo, življenje pa se spreminja, v starih prostorih so televizijski sprejemniki, pralni stroji in hladilniki našli svoje mesto. Lupina je ostala, notranjost se je spremenila, življenje gre nezadržno svojo pot tudi v hišah, ki od zunaj svetu še kažejo staro podobo; ljudje bolje živijo kot včas.h in stanujejo v lepših prostorih, nadaljujejo pa tradicijo žebljarske obrti. Izdelki kroparskega umetnega kovaštva so znani daleč po svetu in prav tako Izdelki tovarne Plamen, največjega in najpomembnejšega (pa pravzaprav edinega) industrijskega podjetja v Kropi. Mirno lahko rečemo, da pomeni Plamen za Kropo tisto, kar Železarna za Jeseni-nice. Kropa, to je Plamen. Skoraj 500 ljudi je zaposlenih v tem kovinskem industrijskem podjetju, Kropa pa ima vsega 822 prebivalcev. Prav zaradi rekonstrukcije Plamena se je število prebivalstva v Kropi od leta 1953 do 1961 povečalo za 21,3% (od 657 na 797), v zadnjih petih letih pa še za 25 ljudi. Razlog za povečanje torej ni naravni, ampak migracijski Kropa, nova stanovanjska soseska dvojčkov, trojčkov in individualnih hiš. Razen enega bloka Iskre Lipnica s 6 stanovanji, so vse zgradili delavci Plamena, ki so delno domačini — Kroparji, v pretežni večini pa priseljenci iz okoliških vasi. Enajst blokov je že vseljenih, v gradnji pa je devet dvojčkov, en trojček in dve individualni hiši. Novo naselje je zavzelo že skoraj vse ravno zemljišče na Stočju. prostora je le še malo, treba, bo zgraditi še otro- prirastek. Za prihodnja leta l ško ustanovo, družbeni pro- in desetletja pa se Kropi ne obetajo najboljši časi. Po demografskih predvidevanjih v urbanisičnem programu radovljiške ravni in kroparsko-dobravskega področja, ki je prav zdaj v javni razpravi, bo v Kropi leta 1995 le 630 prebivalcev, torej 192 manj kot letos. Koliko so ta predvidevanja realna, bo pokazal čas; nedvomno je vse največ odvisno od nadaljnjega razvoja Plamena. V tem podjetju pa ne računajo s kakšno omejitvijo proizvodnje, (nasprotno: z boljšo produktivnostjo in nižjimi cenami poskušajo biti konkurenčni ostalim podjetjem za izdelavo vijačnega blaga v Jugoslaviji, pospešeno pa v zadnjem letu iščejo tudi zunanja tržišča na Zahodu in Vzhodu. Ker računajo, da bodo tudi v prihodnjih letih potrebovali okrog 500 zaposlenih in ker skušajo te ljudi čimbolj navezati na podjetje in jih zainteresirati za večjo produktivnost, jim nudijo ob relativno zelo visokih povprečnih osebnih dohodkih (do konca avgusta letos 936 N din) tudi ugodna in visoka posojila za gradnjo stanovanjskih hiš. ♦Plamen ima ugodne perspektive za nadaljnji razvoj, delavce bomo zato potrebovali, moramo pa jim nuditi stanovanja!« mi je v razgovoru ob kavi pripovedoval direktor inž. Jaka Sartori. Pred leti so zato v Kropi ustanovili stanovanjsko zadrugo, ki ima tudi ime Plamen, čeprav je samostojna. Na Stočju, ravni terasi na levom bregu Kroparice, kmalu po vhodu V ozko k roparsko dolino, je zrasla nova S tor, trgovino itd., delavci v Plamenu pa se še vedno zanimajo za zidavo hiš. Ker tod ni več prostora in ker tudi drugje v Kropi ni ne predvidenih in ne možnih zazidalnih področij, nameravajo v prihodnjih letih — če jim bo občinska skupščina v Radovljici ugodila — nadaljevati z zidanjem v Kamni gorici. Stanovanjska zadruga Plamen v Kropi je — tako kaže — odlično organizirana in daje — v sodelovanju s tovarno Plamen — delavcem možnost, da sorazmerno hitro in ne s prevelikimi napori urejajo svoje stanovanjske probleme. »Lani so delavci Plamena dobili iz občinskega stanovanjskega sklada po 3,200.000 din posojila za zidanje hiše, odslej naprej pa ga bodo iz stanovanjskega sklada podjetja dobili po 4 milijone din!« mi je pripovedoval predsednik krajevne skupnosti Kropa Avgust Mi-Ijavec. »Tisti, ki vloži prošnjo za posojilo, plača delež 20.0P0 din in 2000 din za pristojbine, da ga sprejmemo v zadrugo. Za posojilo ma zadruga oskrbi ves gradbeni material, pa tudi zidarja navadno dobi zadruga; ni pa to nujno, lahko ga dobi tudi vsak sam, posebno Če ima kakšnega znanca ali prijatelja, ki mu pride delat. Kvalificirano delovno silo plača vsak graditelj sam, veliko pa ljudje tudi sami delajo in pomagajo drug drugemu zlasti pri delih, kier je potrebno več ljudi. Pri betoniranju plošče ali nr=l Dostavljanju estreš*5» svpdel'ue'o vsi graditelji zda! nri enem in zdai pri drugem, to delo se ne plačuje; pridejo tudi svojci, znanci in prijatelji. Velika solidarnost se kaže pri teh delih. Gradnja, ki je tako organizirana, ima svoje dobre strani posebno v tem, da se ne vleče leta in leta; skoraj ni sezone, da tisti, ki so spomladi začeli graditi, hiše do ! zime ne bi spravili pod streho.« Ko sem bil prejšnjo soboto v Kropi, je bilo nekaj hiš že pripravljenih za prekrivanje; na šperovcih so bili že remeljni. Verjetno so tiste : hiše zdaj že prekrite. Gledal sem to novo Kropo s poboč-| ja pri smučarski skakalnici: levo — stara žebljarska Kropa, slikovita, s poznorene-sančnimi hišami, nastalimi od 16. do 18. stoletja, v dobi največjega razcveta proizvodnje železa; fasade, ki so se v dobršni meri ohranile takšne, kot so bile, zato je celotna stara Kropa od leta 1955 tudi zaščitena kot kul-turno-zgodovinski spomenik; in desno — nova Kropa, stanovanjska soseska na Stočju, j bela in dolgočasna in nedo-j grajena, slika povojne stano-! vanjske kulture, ki je (bila) i odraz hitrih sprememb v so-• cilani strukturi prebivalstva, j hitre industrializacije, migra-i cij ljudi s kmetij in iz va-! si v industrijo, velikih potreb po novih stanovanjih ob sorazmerno skromnih možnostih za stanovanjsko izgradnjo. Toda čeprav so hiše puste in enolične od zunaj, so znotraj lepo, moderno opremljene, čeprav je pot do stanovanjske soseske še slaba, imajo delavci le kje stanovati, imajo streho nad glaivo, svoj dom. To pa je bistveno. Za luksus ta kategorija prebivalstva, ki stanuje na Stočju, doslej ni imela možnosti. Zato so zadovoljni. Marsikje podjetje še slabše skrbi za stanovanjske potrebe delavcev. In zato so delavci radi v Plamenu, zato je fluktuacija delovne sile majhna. Delavci so prepričani, da je v Plamenu njihova perspektiva, njihov kruh. Vsi so zainteresirani za boljšo proizvodnjo tovarne kot celote, ker so že prepričani, da od skupnega boljšega dela tudi več zaslužijo, vsak posameznik in vsi skupaj imajo več. Bil sem na njihovi seji delavskega sveta preteklo soboto. Moram reči: ustvarjalen dialog, ki potrjuje, kar sem zgoraj zapisal. Komercialni airektor Andrej Vidic je poročal o uspehih gospodarjenja v osimih letošnjih mesecih, o izvoznih ttpehih in težavah in posebno o težavah z reprodukcijskim materialom in zalogami. Zalog imajo za dobro mesečno proizvodnjo, vendar to še ni tako hudo, saj bodo Obisk v jkraju,kije j (bil včasih) na koncu sveta v oktobru predvidoma precej tega blaga prodali. Hujši dnevi se jim šele obetajo, čeprav letošnji dosedanji uspehi in dogovori s kupci do konca leta kažejo, da bodo leto uspešno zaključili. Gre namreč za večje naročilo s Poljske za vijake za telefone, zanje pa potrebujejo valjano žico premera 22 mm. železarna v Zenici jim jo je obljubila, pošiljala pa naj bi jo postopoma. Dogovora se ni držala, čakali so in obenem iskali možnosti drugje (v Ravnah), vendar žice ni in ni. In zdaj? Večjo količino bo Zenica kočno le dobavila konec oktobra, zanjo pa bo seveda zahtevala takoj plačilo. »Majhna možnost je«, je povedal direktor, »da nam bo banka zaradi tako velike količine, ki jo bomo morali takoj plačati, blokirala žiro račun in da v novembru ne bomo v celoti mogli izplačati osebnih dohodkov, ampak le približno dve tretjini. V rezervnem skladu imamo namreč okrog 40 milijonov din, za enomesečno izplačilo osebnih dohodkov pa potrebujemo več kot 60 milijonov din. Do tega torej lahko pride zaradi nesolidnih dobav Zenice. Kaže, da bomo morali v prihodnjem letu še več denarja kot letos vložiti t obratna sredstva.« Ob tem se je razvila živahna razaprava, ki pa ni prav nič dišala po kritizerstvu, prav nič ni bila pesimistična, ampak ustvarjalna. Veliko članov delavskega sveta je govorilo: o zalogah, o problemih obratnih sredstev, o nevarnosti rjavenja, o skladiščih, ki jih adaptirajo in ki jih bo še pred zimo treba zastekliti, o prodiranju na tuja težišča, o konkurenci doma, ki je precejšnja in ki terja velike napore za prodajo blaga. Plamen je znižal cene, da blago doma lažje prodaja. Člani delavskega sveta so soglašali s. tako politiko. »Bolje je, da imamo delo, tudi zaloge, da ceneje prodajamo, da poskušamo z zunanjim tržišči, da si prizadevamo za povečanje produktivnosti — kot pa, da bi zmanjševali proizvodnjo in odpuščali ljudi. Pravilna je taka politika!« Tako sta poudarila Jože Rešek in Jože Solce in tudi vsi drugi so soglašali z njima. Kropa danes — to je Plamen. V to sem zdaj prepričan. A. Triler NOVA KROPA — Stanovanjska soseska na Stočju je še vedno veliko gradbišče !. OKTOBER 1966 * GLAS L. j ud je in dogodki V četrtek ob 13.30 je prispel na beograjsko letališče predsednik revolucionarnega sveta Demokratične republike Alžirije Huari Bumedien. Gost iz Alžirije bo ostal na obisku v Jugoslaviji do li, oktobra; v tem času bo obiskal Sarajevo, Ljubljano in Brione. Zunanji ministri Indije, Jugoslavije in ZAR so v New Yorku pred kratkim končali posvetovanje o trojnem sestanku Tita, Naserja in Indi-re Gandhi, ki se bo začel 21. oktobra v New Delhiju. Pričakujejo, da bodo predsedniki treh držav na sestanku izmenjali mnenja o mednarodnem položaju, o mednarodnih gospodarskih odnosih in problemih nerazvitih držav ter o nadaljnji krepitvi odnosov med tremi državami. Newyorški demokratski senator Robert Kcnnedv je izjavil, da na volitvah leta 1968 ne bo kandidiral za predsednika ali podpredsednika ZDA. Pravi, da ne želi biti John-sonov udeleženec kot podpredsedniški kandidat, tudi če bi ga predsednik k temu nagovarjal. V Italiji je 6. oktobra stavkalo milijon kovinarskih delavcev privatnih podjetij. Stavko so organizirali, ker se delodajalci niso hoteli pogajati o zvišanju mezd. Iz podobnih razlogov so napovedali stavke tudi sindikati drugih kategorij. Sodišče na Dunaju je v četrtek oprostilo kapetana SS Franza Novaka. Novak je bil med vojno glavni transportni oficir Eichmanovega štaba za končno rešitev židovskega vprašanja. Nad Kubo se je že drugič razbesnel ciklon Inez. Zato so v območju Havane morali preseliti 19 tisoč ljudi iz njihovih domov. Življenje so izgubili trije ljudje. Barvni prospekt Kranja in Tržiča Na zadnji seji Turističnega društva v Kranju so navzoči člani obširneje razpravljali o tem, da bi prihodnje leto izdali barvni prospekt mesta Kranja. Enak prospekt naj bi izdalo tudi Turistično društvo Tržič. Po dogovoru obeh društev naj bi prospekt imel skupno turistično karto za območje kranjske in tržiške občine, ostalo gradivo pa bi vsako društvo objavilo zase. Omenimo naj, da Kranj doslej še ni izdal barvnega prospekta. Naklada novega prospekta bo 100 tisoč izvodov. Kolikor bodo zbrali potrebna sredstva, bo prospekt v prodaji že konec meseca aprila prihodnjega leta. — č V britanskem obmorskem letovišču Brightonu, kjer britanski laburisti radi prirejajo konference strankinega vodstva, so sestavili Wilsonov načrt za tekočo politiko na otoku in za odnose Britanije z zunanjim svetom. Letošnji strankin sejem v Brightonu, je pomenil za VVilsonovo vlado precej ostro kritiko, ki je dajati bianco podporo ameriški politiki v Vietnamu in da naj svoj politični odnos do Vietnama izraža s svojimi lastnimi možgani. Poleg nekaterih posameznih ugovorov zoper gospodarsko politiko, ki jo vodi sedanja laburistična vlada, je brez dvoma, stališče laburistov do Vietnama pomenilo naj-ostrejšo kritiko vlade. VVil- Laburistični sejem na takšnih srečanjih laburistov prisotna ne glede na to, kje je laburistična stranka, v Downing Strcetu št. 10, ali pa v senci. VVilson je dobil na shodu svojih strankinih tovarišev grenka odvajalna sredstva., Že pred shodom v Brightonu, je bilo v laburističnih vrstah politično vzdušje izraženo v močni zahtevi, da mora laburistična vlada prenehati son se je tega zavedal in ni slučajno, da se je takoj po brightonskem shodu pojavil nov britanski načrt o zagotovitvi miru v jugovzhodni Aziji. Najprej besedo o tem, kako so VVilsonu v Brightonu odirali kožo z gospodarskimi dokaznimi sredstvi. V plačilni uniji desetorice, je britanski funt še vedno najbolj ogrožena valuta na za- hodni polobli. Sanacijski postopek v britanskem gospodarstvu je počasen, rezultati VVilsonovih ukrepov niso takšni, da bi laburisti lahko mirno čakali naslednje parlamentarne volitve. Ce sedanji ukrepi ne uspejo, laburisti nimajo na prihodnjih volitvah kaj pričakovati. Da ne bi imel v ognju dveh težkih želez, nerešenega britanskega gospodarstva in splošnega nezadovoljstva britanskih vo-lilcev z njegovo oceno vietnamske vojne in podpore, ki jo v tej vojni pustolovščini daje Američanom, je Wilson kot dober kovač sklenil izvleči iz ognja vsaj eno železo. Britanska vlada je iz Brightona prišla osveščena, da njeni volilci od nje zahtevajo, da svoj odnos do Vietnama spremeni. Na vietnamsko stopnišče je stopil britanski zunanji minister George Brovvn, ki naj v tem peklu odsluži britanski delež. Iz Brightona bo britanski zunanji minister odletel naravnost v Ameriko, kjer bo poiskal stik z Gromikom in Johnsonom. Kaj prinaša Brovvn iz letne konference britanskih laburistov v Ameriko? Nov načrt za ureditev vietnamskega ' problema, ki vsebuje šest točk. Ta načrt je Urown najprej obrazložil v brightonskem letovišču svojim strankinim odposlancem. Britanska vlada predlaga: sklicanje konference udeležencev vietnamske vojne in držav, ki so zainteresirane za ureditev spora. Med njimi bi bila zastopana tudi narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnafha. Ko bi bila konferenca sklicana bi opustili sovražnosti. V južni Vietnam bi poslali »modre čelade«, mednarodne sile po vzgledu na Cipru in Sinaju. Načrt obsega tudi smernice za ureditev odnosov v Vietnamu: razpis svobodnih volitev v obeh delih države, amnestijo za vse državljane, ki so sodelovali v vietnamski vojni in nevtrajizacijo dežele. Načrt Grsorge Browna je hkrati najvrednejša zapuščina letošnjega Brightona J Slovesnost ob spomeniku na Praprotnem Venci na grob partizana Toma Po cesti se je pomikala kolona osebnih avtomobilov, pa nekaj avtobusov, polnih brezskrbne, vesele mladine. Asfaltni trak vodi po Selški dolini, ki se, z obeh strani stisnjena med gozdnata pobočja, zožuje, pa čez čas spet razširja in odpira v travnato ravan. Na levi ob cesti vijuga Sora. Na nekem ovinku, kjer se dolina spet zoži, je kolona obstala. Resni obrazi starejših mož v civilu in v brezhibnih sivo-rumenih uniformah so se pomešali med množico mladih ljudi, ki se je vsipala iz avtobusov. Vsa ta pisana množica je krenila proti leseni brvi, ki vodi preko reke. Sredi goste, mehke trave na obronku gozda čepi velik kamen, na katerem so vklesana imena treh padlih partizanov. Ljudje so prihajali, strmeli v napise na kamnu in se razvrščali v spoštljiv polkrog. Še trenutek in vso zbrano množico je zajel molk. Zdelo se je, da je grobna tišina zajela tudi ptice bližnjega, v tisočerih jesenskih barvah prelivajočega se gozda. Hip za tem je množica oživela. Na grbb so položili vence, četa vojakov je kot en mož otrpnila v položaju mirno. Sledile so pesmi, recitacije. Pred 22 leti na tem mestu še ni bilo kamna z vklesanimi imeni. Bila je samo gosta trava, gozd, odet v raz-| koŠno paleto jesenskih barv, ! reka, ptice. In bila je vojna. j Spokojnost utrujene jesenske narave so neke oktobr- ske noči presekali streli. Partizan, ki je po opravljeni borbeni nalogi hitel proti gozdu, v varno zavetje stoletnih debel, je omahnil, zadet od sovražnikove krogle. Še dva strela, še dve trupli sta obležali na mehki travnati preprogi blizu reke. Nov zločin v celi vrsti podobnih, ki jih je zagrešil okupator. Tadeusz Szadevsky je bil eden od tisoč Poljakov, ki so se z ramo ob rami z našimi partizani borili proti okupatorju. Mož je, preoblečen v nemško uniformo, ušel iz delovnega taborišča v Beljaku na Koroškem. Pridružil se je partizanom. Kmalu se je izkazal kot izreden borec. Zaradi svoje drznosti in preka-njenosti j.e napredoval in postal obveščevalni oficir 31. divizije. Tisti, ki so ga poznali, vedo povedati, da je bil sicer tih, vase zaprt fant. Venomer je mislil na svojo domovino, na rojake, ki jim ne more pomagati. Tomo — takšno je bilo njegovo partizansko ime — je bil v boju neprekosljiv. Kljub temu, da mu kot obveščevalnemu oficirju ne bi bilo treba, je bil vedno med prvimi, vedno tem, kjer je bilo najbolj vroče. V noči med 14. in 15. oktobrom je po uspešno opravljeni diverzantski akciji na bunker pri mostu v Praprotnem padel skupaj še z dvema tovarišema. Pokopani.so v skupnem grobu ob robu gozda. Po vojni so jim postavili skromen spomenik, na katerem so vklesana, njihova imena. Žalni komemoraciji, ki je vsako leto ob njihovem gro- bu, redno prisostvujejo tudi poljski predstavniki. Letos, ko Poljaki slavijo tisoč let obstoja svoje države, sd se svečanosti udeležili tudi visoki poljski politični in vojaški predstavniki. Proslava je bila odraz tradicionalnega jugoslovansko-poljskega prijateljstva. Poljske goste — I Tadeusza Hankiewicza, vojnega atašeja, Alojza^V/alaszeka, konzula poljskega veleposlaništva in njihove soproge, razen tega pa še polkovnika JLA Milorada Draškoviča — i so najprej sprejeli v prosto- I rili občinske skupščine škof- \ ja Loka. Ob 9. uri dopoldan j sta oba visoka gosta v dvora- i ni kina »Sora« v Škof ji Loki ( v krajših govorih (govorila sta v slovenščini) orisala slavno preteklost poljskega ljudstva, ki je tako podobna borbi za svobodo naših narodov. Poljski konzul je poudaril vedno večje sodelovanje Jugoslavije in Poljske na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Na koncu je predstavnikom škofjeloške gimnazije v zahvalo za večletno sodelovanje na ko-memoracijah ob grobu partizana Toma podaril zbirko knjig. Potem so prisotnim zavrteli tri filme podjetja za proizvodnjo filmov poljske armade. Proslave so se končale s komemoracijo na grobu poljskega partizana Toma, kamor so poljski gostje in predstavniki združenja ZB občine Skofja Loka položili vence, gimnazijski pevski zbor in recitatorji pa izvedli krajši kulturni program. I. Guzelj Krajevni praznik v Cerkljah V Cerkljah in okoliških va»-seh bodo v soboto (3. oktobra) začeli praznovati svoj krajevni praznik. Vsako leto se ob njem spomnijo dogodkov, ki so se odigrali v oktobru 1944. leta, ko je Grad-nikova brigada uničila 16-članski štab črne roke, za Gorenjsko, ki se je mudil ▼ Bolkovi hiši v Zalogu. Tedaj je padel tudi komisar bataljona tov. Juda in nekaj partizanov. j Praznovanje se bo pričelo s 1 slavnostno sejo sveta krajev-I nc skupnosti, na katero bodo povabili tudi predstavnice j družbeno-političnih orgam.za-cij. Na grobove padlih bodo položili vence, mladina pn bo zakurila kresove' po okoliških hribih. V nedeljo, 10. oktobra* dopoldne bo krajevna orgiuii-zacija RK priredila vo.iko proslavo v kino dvorani, na kateri bodo prostovoljnim krvodajalcem podarili več sre-bnih in zlatih značk. Nato se bodo ves teden vrstile številne prireditve, ki jih bodo pripravili Športno društvo Krvavec, Šahovska sekcija, strelska družina, KUD Davorin Jenko, Gasilsko društvo, AMD in drugi. Za zaključek praznovanja pa bodo v soboto, 15. oktobra, popoldne na svečan način izročili svojemu namenu novo šolo. ki bo ena , najlepših podeželskih šol na Gorenjskem. — 8 Saša Dobrila M n G o H Ji V r TAKO 3E,MOC,OCNI KRAL3! 3EZA ,OV BO POTOLAZENA KO VRNE ZNAMEN3E 9T>RAVNfc ŽRTVE NAZA3 V >TARO DOMOVINO! TV03I ZEL3I IAHKO USTREZ£M,CE BOŠiZPOLNIL PREDPISANE NALOGE,, ĆE 31« PA NE IZVRŠIŠ, BOS PO PANORAI GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI Prilelovanje ajde v Mostah Kmetje so že udi žeti ajdo. Te poljske Uure j« vedno manj in got« je, da jo bodo čez neka; let povsem opustili. Včasi pa Je bilo drugače; ajde » veliko sejali. Oče mi je pp9*'edo-val, kako so ajdo -»delovali v Mostah včasih. kjer so poželi pjfco. pše" niča je bila postna kra" je in te je bUotoa P*", setvijo ajde obde> N»iPrej so kraje povlaci brano, razore pa preorjUJa lcr2.il niso bili tako delo so imenovajfrfak* 13 ajdo«. Ko so naredili praho, je bila njiva pripravljena za setev. Za setev ajde (in tudi za druga dela poleti) so vstajali zelo zgodaj, od dveh do pol treh, in vpregli vole v voz. Naložili so ajdo v vreče, na voz pa so dali še sejavno korbeo, »trugo«, vode v kang-li, vrečo z gnojilom in dva drevesa — toplarja in samca. Moj oče je bil takrat še otrok, dobro pa se spominja, kako neprijetno je bilo sredi noči vstati iz tople postelje in se premetavali na vozu. Ko se je pričelo daniti, so prišli do njive. Ajdo in gnojilo so zmešali v zaboju za zoba nje — trugi. Oboje so polili z vodo, tako da se je gnojilo (superfosfat) prijelo ajde. To umetno gnojilo je bilo edino, ki so ga takrat poznali. Dobili pa so ga samo tisti, ki so "bili člani Kmetijske družbe. Ajdo so posej-al po krajih, nato pa z drevesom samcem zoraji dve brazdi tako, da so razor pokrili. Rekli so, da ajdo zabrazdijo. S toplar- jem so potem razdelili osredek in v novo nastalih razorih posejali ajdo, ker bi bili drugače razori prazni. Nato so povlačili njivo z lesenima branama. Vsak kraj so povlačili 2 do 3-krat gor in dol. Z motiko so potem kraje popravili. Ker so včasih sejali veliko ajde — pri nas na srednji kmetiji 10 mernikov — je to delo trajalo tri do štiri dni; seveda so „ delali le zjutraj ali pa proti večeru, ker v vročini čez dan voli ne bi vzdržali; ti so v vročini popadali po tleh in ni bilo sile, ki bi jih spravila pokonci. Cez teden dni ajda ozeleni. Z njo ni do žetve nobenega dela več. Žanje se do konec septembra ali v začetku oktobra. Žeie so ženske s srpi. Snope so postavljale pokonci skupaj po kakih pet. Če je bila suša, je ajda slabo zrasla, nizka je bila. V lakih letinah je niso želi, ampak poruvali. Snope so naložili na voz in jih peljali domov, lu pa zložili v Jtozoice. štant so spodaj in zgoraj založili s pro- seno slamo, da ajdi niso mogli ptiči do živega. Ajda je ostala v kozolcu tri tedne do mesec dni, pa še potem ni bila vedno povsem suha, ker se jeseni zelo slabo suši. Mlatili so jo na podu tako kot pšenico — s cepci ali pa so jo tudi kosali. Če so jo kosali, je delo zgledalo takole: eden je prijel ajdov snop na nasprotnem koncu, ker je bilo zrnje, in z zrnjem tolkel ob koš. Pri tem se je zrnje izsulo. Če je bilo snop-je slabo posušeno, ni šlo zrnje ven, zato sta dva potem snope še zmlatila s cepci; navadno so to vedno delali. Zrnje ajde so očistili s pajkelnom (vejalnikom). Ajda, ki ni bila požeta, ampak poruvana, se je pri mlatvi zelo kadila. Ajdovo slamo (ki ji pravijo ajdovica) so porabili za steljo za prašiče, adjove pleve pa za dodatek h krmi prašičem kot otrobe. Zrnje so spravili v kašče in ga po potrebi vozili v mlin. Iz ajdove moke so kuhali žgance in pekli tudi kruh, ki je bil boljši kot koruzni. Pri nas so ajde včasih pridelali 40 do 50 mernikov. Danes se seje ajda drugače. Le malokdo jo še meša z gnojilom. Ajdo posejejo s sejalnico, umetno gnojilo pa posejejo pozneje ali pa ga že prej razmečejo na brazde. Tudi žanje se danes drugače — največ s strojem, mlati prav tako. Vendar sejejo kmetje ajde vedno manj. Imajo veliko živine, pa rajši posejejo njive z grašico ali koruzo za krmo. Paberki iz preteklosti Slaba dva tedna je več kot sto let, ko so Bleiweisove Novice objavile (26. septembra 1866) tole poročilo: »Iz Kranja 24. septembra — Kakor sem vam zadnjic pisal tako je tudi res bilo z našo »besedo«. Kakor v igrah, tako tudi v petji je vstregla prav izvrstno obilo zbranim poslušalcem. Kakor ste bile igri dobro izbrani in izpeljani (»Bob iz Kranja« in »Kljukec je od smrti vstal«), Blizu Most je vas Podgorje, ki je znana kot dober pridelovalec ajde. Tudi zdaj je še veliko sejejo, vendar pa pravijo, da ne uspeva tako kot nekdaj. Nekateri, posebno starejši, menijo, da je temu kriv vlak, ki z dimom in sajami zastruplja ozračje, ki ni primerno za ajdo. Ne vem, koliko je temu res tako. Ivan Sivec, Moste tako so tudi gospodje pevci lepa dva četverospeva izbrali in ju z zasluženo občno pohvalo dovršili... Mislim, da ne lažem. ako rečem, da je vsak zopet prav zadovoljin zapustil čitalnico. Hvala gospodičinjam in gospodom, ki so nam napravili vesel večer.« Tako pred sto leti! In danes? Namesto iger pred kulisami, igra za njimi, namesto četverospevov prepir na vse konce! Kranjsko občin-sto pa še štirinajst dni po dnevu, ko so pred sto leti gledališčniki že razveseljevali publikum s svojimi igrami — čaka pred zaprlo dvorano! Kratke zanimivosti # Na Floridi se bojijo za Ptice. Zato so izdali poseben zakon, ki bo ptice ščitil predvsem pred mačkami. Odslej morajo vse domače mačke nositi za vratom zvonček, tako da mačka z zvončkiljanjem opozarja ptice na svojo prisotnost. # Na Švedskem imajo srce tudi za jetnike. Tistim, ki se dobro obnašajo med zaporno kaznijo, bo oblast dovolila, da jih njihove žene lahko obiščejo v celici in z njimi ©stanejo preko noči. # V Pensilvaniji nameravajo zajeziti reko Susquehan-no z gumijastim jezom. Sestavljalo ga bo sedem ogromnih napihnejnih žog, vgrajenih v betonske temelje. Gumijasto konstrukcijo pa bo Ščitilo več železnih pregrad. Pravijo, da bo- tak jez varnejši in vzdržljivejši pred skalami, ki jih vali reka. To bo prvi jez take vrste na svetu. # Mini-likalnik so si izmislili v ameriški firmi West-žnghouse Electric Cor. Tehta «i kilogram in ima velikost majhnega albuma. Tak likal-mk je predvsem primeren za tiste, ki veliko potujejo. # Divji zajci predstavljajo eno na večjih nevšečnosti avstralskim kmetovalcem. Na predlog znanstvenikov jih bodo odslej lovili v past z nenavadno vabo: z domačo kuhinjsko soljo. Ugotovili so namreč, da so divji zajci po- hlepni na sol. Pravijo pa, da se ji tudi domači zajci ne odrekajo. # V inštiitutu za raziskovanje srca v ZDA pravijo, da bodo do leta 1975 napravili 150.000 umetnih src, in sicer takih, ki bodo popolnoma nadomestili človeško srce. # Britanski znanstveniki so nedavno objavili, da so izdelali tako injekcijo, ki z enim samim ubodom imunizira človeški organizem proti petim boleznim hkrati: tetanusu, oslovskemu kašlju, vnetju slinovke, paralizi in difteriji. Injekcije bodo namenjene otrokom. Povzroče samo lahno vročico. Klavirski maraton Nemški pianist Heinz Arntz je vztrajno igral na klavir, ko je velika oceanska ladja United States pred nedavnim pristala v pristanišču Sou-thampton v južni Angliji. Svoj klavirski maraton bo nadaljeval vse do vrnitve ladje v New York. Ta 67-letni pianist se je dan poprej vkrcal na ladjo in pričel »naskakovati« 6voj lastni rekord v igranju na klavir — 1003 ure. Upa, da bo ta rekord izboljšal za 50 ur še preden se bo ladja vrnila v matično pristanišče. Počival bo dve uri na dan, ko bo spal in jedel, preostalih 22 ur pa bo porabil za igranje na enem od številnih klavirjev na tej luksuzni ladji. Cigarete s filtrom celo slabše od navadnih cigaret Filter ne pomaga Večina kadilcev, ki se zavedajo, da je cigareta nevarna za zdravje, se raje odloči za cigarete 6 filtrom kot pa da bi se kajenju povsem odrekla. Za to se odločajo, ker so prepričani, da odstranjuje filter smolo in nikotin — glavna povzročitelja raka na pljučih ter bolezni krvnih obtočil. Toda pred dnevi objavljeno poročilo nacionalnega centra za raziskovanje raka v°Buf-falu, vodilne ustanove te vrste v ZDA, vse to zanika. Raziskovanje v tem institutu z najbolj znanimi vrstami cigaret, ki jih izdelujejo v ZDA, je pokazalo, da mnoge cigarete s filtrom ne zadrži- jo smole in nikotina*, ampak da so glede tega celo slabše od nekaterh navadnih cigaret. Tako so rezultati raziskav pokazali, da znane cigarete pall mali prepuščajo največ smole in nikotina, celo več kot vse ostale raziskane cigarete, med njimi tudi navadne cigarete pall mali. Direktor nacionalnega centra za raziskovanje raka dr. George Moor je izjavil, da pravzaprav nobena od preizkušenih vrst cigaret ne zaščiti kadilca pred nevarnostjo bolezni srca in pljuč. »Zmanjšana količina? smole in nikotina sicer pomaga, toda to, kar smo napravili doslej, je še vse premalo.« MIHA KLINAR: MESTA, 5STE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN Kfi Shujšal za stodvajset kilogramov Avstralec Stanlev Peter je začel s shujševalno kuro in v desetih mesecih izgubil kar 120 kilogramov. Gotovo se bo našel kdo in vprašal, ali je Stanleva sploh še kaj ostalo, še posebej, če vemo, da je visok le 1,65 m. 22-1 etni Avstralec tehta kljub izgubljenim 120 kg Še vedno 96 kg. Ze od zgodnje mladosti je kazal Stanlev neverjeten tek. Za zajtrk je pospravil šest kotletov, dvanajst jajc, liter mleka in kilogram sadja. Drugi njegovi obroki so bili še obilnejši. Rezultat: 216 kilogramov in nesposobnost za kakršnokoli delo. Med desetmesečno shujše-vaBno kuro je užival Stanlev obroke, ki niso vsebovali več kot 500 kalorij. Major molči, led bi ustregel .*>• * kaj bodo rekli kolegi, ki jim je zatrjeval, da bo razkril HjJ vohunsko mrežo. Ali ni prav j zaradi tega rekel osumljenki, da v« zajeli nekega vohuna in mu ! zaplenili pisma, med njimi tudi nj^ v resnici pa mu je to pismo poslala poštna uradnica iz Penzbet^ oradnica, ki je zatrjevala, da j je naslov na osumljenkinega možato kamuflaža. Ce je to res, kar mu je rektj 'elge (in kar reče Helge, je ' čista resnica, o tem ne dvomi, ker * jO drugače nehal ljubiti), po- i tem razume, kaj je hotela uradnj.i s tem doseči; znebiti se je hotela tekmice in ji iztrgati moža. Naj da aretirati uradnico? Zasipa bi, da bi si zapomnila, kdaj se je igrala z oblastjo. Toda uradn;.' je hči oficirja, ki je žrtvoval svoje življenje za cesarja in domcv.v In tudi bogata je! Kaj neki potem vidi in išče v človeku, ki p navaden tiskarski slavec in povrhu vsega še reven kakor cerk\yoa miš. Major se ne more odločiti, kj. bi storil. Naslednje dni zopet zaslišuje Federlovo. Kljub temu. ;'e Helgi obljubil, da ne bo spraševal osumljenke o odnosih M njo in možem, jo previdno napelje tudi na ta pogovor. »Zakaj me mučite s tem,* |i Stefi noče ničesar povedati. Zato pa zve vse o Korgerju. Nič tjKga ni, kar bi lahko Kdrgerja obremenjevalo. Bil je samo čiovei u je ljubil svet in svobodo. »Potem je prav gotovo Jud« »Ne, Prus, gospod major.« »Človek, ki je pljunil na dotv/ino. Slabič, nediscipliniranec, izdajalec, ki mu vešala ne uidejo.* Potem zopet ukaže odvesti £V v celico. Dan pred božičem je, ko pri tingu kranjskega atletskega kluba, ki je bil v sredo na stadionu v športnem parku! so mlajši mladinci Triglava dosegli nov slovenski rekordi v šlafelne-m teku 800 x 400 x 200 x 100 m. V rekordni balkanski štafeti so tekli: Franci Hafner (800 m). Drago Zumer (400 m), Danilo Pori (200 m) in Dušan Prej-zelj (100 m). V isti disciplini pa so člani dosegli nov ab^ solutni gorenjski rekord. Pri-j etno sta presenetila tudi pionirja Kuhar in Snedic v. teku na 1500 metrov. REZULTATI — moški — 60 m: 1. — 3. Strojan, Kuralt in Kaštivnik 7,4. 110m ovire: 1. Kaštivnik 17,0, 2. Lašič 18,7, 3. Krelj 19,2. 1500 m: lil Kofler 4:12,7. 2. Cvirn 4:23,7(1 , 3. Kuhar 4:33,2. 4. Snadic1 I 4:33,4, daljina: 1. F. Fistul 591, 2. Kuralt 583, 3. Strojari 579, troskok: 1. Prezelj 12,55^ kladivo: 1. Vidic 33.21, 2. Ku-. kovica 28,64. 3. F. Fister, 24,96, balkanska štafeta: U Triglav člani (Koller. Kaštiv-: nik, F. Fister, Kuralt) 3:28,2/ 2. Triglav mlajši mladinci 3:30.0; pionirke — 60 m: H Vidovič 9,1, 2. Krpan 9,2, 3.' Kovic 10,3. Kot zanimivost lahko omeni mb, da so imeli dosedanji j rekord v balkanski Jitafeti zaN mlajše mladince pTedstavni^l ki atletskega kluba .Odred? iz\ Ljubljane z rezultatom 3:32,6.'j Ta rezu ;ia.t so dosegli 8. seip- i tombra 1956 v Ljubljani. To>- : rej je trajalo kar deteet let, da so rekord izboljšali. M, Kuralt j Obrtno podjetje DROGERIJA-OPTIKA, Kranj se je s 1. oktobrom 1966 pripojilo k trgovskemu podjetju ELITA, Kranj V prodajalnah DROGERIJA, Prešernova 19 FOTO-PARFUMERIJA, Titov trg 18 OPTIKA, Koroška 17 vam nudimo vse drogerijsko blago, kozmetiko, fotoaparate in material, očala in optične pripomočke. Prevzemamo razvijanje filmov, kopiranje in povečave. »Šipad« trgovina v Kranju nudi ;enjenim potrošnikom poleg ostalega modernega pohištva in parketa, tudi sodobne kuhinje, kompletne ali po delih prevlečene iz notranje in zunanje strani z ultrapasom. Renomirano podjetje ca izdelavo pohištva »STIX« Velenje »AURORA« ul. G. Galatti n. 8 Trst c/c Banco di Roma n. 848 OBVESTILO Pri drugem nagradnem žrebanju NAONIS je dobitek PEČ OMNIA mod. 6208, zadela gospa Stanisavljevič Silva iz Kostanjevice na Krasu. Kupujte pralne stroje NAONIS in sporočite svoj naslov tvrdki »AURORA« TRST kjer se žrebanje nadaljuje. Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE ) Vam nudi po izredno ugodnih cenah pralne stroje gorilnike na ma™t peči za centralno kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk! Dom na Jezerskem prireja v hotelu Kazina vsako soboto od 20—01 in nedeljo oc 18—22 glasbo s plesom Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 im Hotel Kazina Musik mit Tanz POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV: Volksvvagen 1300, letnik 1966. prevoženih 1800 km. Začetna cena ND 18.650,00. Ogled vozila je možen vsak dan pri lastniku tov. Vovku Metodu. čeSnjica 15 pri Podnartu. Zastava 750, # leto izdelave 1965, prevoženih 11.000 km. Začetna cena ND 10.000. Ogled vozila je možen vsak dan od 10.10. 1966 dalje od 8. — 12. ure pri Zavarovalnici Kranj v Kranju. Zastava 750, leto izdelave 1965, prevoženih 11.000 km. Začetna cena NDin 12.000 (nekaramboliran in v voznem stanju) Ogled vozila je možen vsak dan od 10.10. 1966 dalje od 8.,—12. ure pri Zavarovalnici Kranj v Kranju. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do 12. 10. 1966 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj UO podjetja »OBRTNIK« Skofja Loka, Blaževa ulica 3 razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. 3 mizarje 2. 1 pečarja 3. 1 parketarja 4. 3 slikopleskarje 5. 1 avtoličarja Pogoji: Pod št. 1 VK mizarji ali KV mizarji z večletno prakso Pod št. 2 KV pečar s prakso Pod št 3 KV parketar s prakso Pod št. 4 KV slikopleskar Pvd št. 5 KV avtoličar Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite upravi podjetja. m H trn- m Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje /^4vU-n novo nagradno žrebanje ve vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1. 1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Nagrade so: avto zastava 750, pralni stroj, moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa. Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane vloge so obrestovane po višjih obrestnih merah. t. OKTOBER 1966 * GLAS MALI OGLASI — OBJAVE 13 Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Vsako soboto šola modemih plesov od 19. do 23. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam NSU p rimo za 700 N din. Križnar, Zg. Bitnje 86, zabnica 4600 Prodam dve gozdni parceli, ena v Vodicah nad Ljubljano, druga Vasca pri Skaruč-ni. Eržen Julka, Slov. Javora ik, Javorniško nabrežje 17, Jesenice 4601 Prodam NSU primo 150 ccm. Naslov v oglasnem oddelku ' 4602 1500 kg krompirja prodam. Cena 60 S din za kg. Naslov v oglasnem odd. 4603 Prodam pol hiše z vrtom, pritiklinami, trosobno, pod-kleteno in takoj vseljivo. Ponudbe poslati pod »Takoj plačljivo« 4604 Prodam kravo pred telitvi-jo, dve telici (ena breja) in novo slamoreznico. Franc Sa-jovic, Olševek 44, Preddvor 4605 Prodam dvostanovanjsko hišo z večjim obrtnim lokalom in pritiklinami v Ptuju, Jadranska 3. Lokal in eno sta-novaje takoj vseljivo. Drago Trunkel, Koper, Muzejski trg 7. 4606 Prodam gorilec za centralno kurjavo na olje. Zorko Jerca, Zg. Besnica 98 4607 Prodam malo rabljeno kuhinjsko opravo (zaradi selitve). Naslov v oglasnem oddelku 4608 Prodam dobro ohranjen motor Jawa 175 ccm. Stular, Zg. Bela 18 4609 Prodam hruške za mošt. Ti-šler Franc, Kovor 3, Križe 4610 Prodam 10.000 kg cementa in salonit plošče za streho. Šenčur 228 4611 Prodam pralni stroj Maris rondo dobro ohranjen s centrifugo. Naslov v oglasnem oddelku 4612 Prodam moped na tri brzine. Znidar, Kranj, Jezerska c 64 4613' Prodam skoraj nov navaden voz. Pogačnik Lovro, Nemilje 13, Zg. Besnica 4614 Prodam nov, zadnji levi odbijač za Opel Rekord, model 1959. Hudomalj Franc, Jezerska c. 8, Kranj 4615 Prodam televizor RR Niš z omarico in radio. Dolenc, M. Pijade 3, Kranj 4616 Prodam konja, kosilnico, plug in kultivator. Voglje 41, Šenčur 4617 Prodam 500 kg hrušk mo-štaric. Bašelj 5, Preddvor 4618 Prodam 4-žiIni kabel za motor. Prcdoslje 81, Kranj 4619 Prodam dve postelji z vložki. Naslov v oglasnem oddelku 4620 Prodam opremo za samsko sobo. Šimenc, Smledniška 54, Kranj 4621 Ugodno prodam zazidljivo parcelo v Sp. Bitnju. Ponudbe pošljite pod Ob novem naselju'do 12. 10. 1966 4576 Prodam primo NSU 175 ccm za 1500 N din z novim »cilindrom«, batom in rodi-lico, zaradi odhoda v tujino. 4582 Ugodno _ prodam dobro ohranjen 'fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 4586 Prodam konja. Hrastje 17, Kranj 4630 Zelo ugodno prodam bakreno žico (kabel) 2x1,5 in 2 x 2.5. Naslov v oglasnem oddelku 4631 Prodam ali dam v najem skladišče 75 m2 v središču Kranja. Primerno za obrtnika ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku 4632 Superavtomatik Castor pralni stroj, 10 operacij — nov z garancijo prodam. Kranj, Kajuhova 11 4633 Prodam 6 tednov stare prašičke, brejo telico in bukova drva. Pšenična polica 6, Cerklje 4634 Prodam dobro ohranjeno krušno peč z vezmi in vratci. Britof 82, Kranj 4635 Pralni stroj Zopass, superavtomatik, nov, prodam za 3200 N din. Terčon Albin, C. Kokrškega odreda 10, Kranj, telefon 22-386 4636 Moped Tomos, rabljen, Ugodno prodam. Kranj, Tavčarjeva 4 . 4637 Prodam večjo količino grozdja, primernega za predelavo v mošt ali žganje Kranj, Koroška cesta 33 4638 Prodam 500 kom monta opeke, 200 kg betonskega železa prof. 6—8 In televizor RR-Niš, Šenčur 230 4639 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI KRANJ razpisuje prosto delovno mesto: 1. REFERENTA OBDELAVE MATERIALA — PRI OSREDNJI ENOTI V KRANJU Pogoji: Ekonomska srednja šola. Poskusna doba 1 mesec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo najkasneje do 24. 10. -1966 na naslov: GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ — komisija za delovna razmerja. Prodam garažo na Zl. polju, Kranj. Naslov v oglasnem oddelku . 4640 Prodam nov superavtoma-tični pralni stroj, 5 kg, 10 operacij Candy za 295.000 S din. Ponudbe poslati pod 2950 N 4641 Pro lam kompletna kole ;a za motor, 19 coi. Kranj, Stia-žiška 15 4642 Prodam levi vzidljivi štedilnik na dve plošči. Naklo 51 Poceni prodam televizor RIZ z ga/ancijo in otroški voziček Jadran, modre barve. Sp. Duplje 85 4644 Prodam električni harmonij. Kranj, Jezerska c. 74, 4645 Prodam avto renault daup-hin. Ogled: Kranj, Koroška 33/1 4646 Kotel — peč, za centralno kurjavo r^EO - Vulkan I, 18 m2 ogrevalne površine, prodam za 5.000 N din. Magnetofon znamke Grundig TK 24 z mikrofonom tudi prodam za 960 N din. Ivo Kern, gostilničar; Cerklje 37 na Gor. 4647 Prodam 4 peči na žaganje in 3 sobne peči. Prednost nakupa ima družbeni sektor. Zavod za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov ZINOS, Mojstrana 4648 Prodam vec prašičkov po 7 tednov starih. Visoko 27, Šenčur 4649 Prodam pralni stroj Ribar in otroško posteljico z vložkom. Markove, Otoče 24, Podnart 4650 Prodam moped za 800 N din. Zlato polje 6, Kranj 4651 Prodam prašiča 70 do 80 kg težkega. Vopolje 7, Cerklje 4652. Prodam nov osebni avto škoda 1000 MB z prevoženimi 1900 km. Dolenc, Kranj, Moša Pijade 3 4653 Prodam zelje v glavah in krompir Cvetnik. Lahko dostavim tudi na dom. Straži-šče, škofjeloška 26 4654 Prodam večjo količino krmilne pese. Naklo 3 4655 Ugodno prodam nov pralni stroj Castor — tudi na ček in dve pokončni Lutzovi peči. Naslov v oglasnem oddelku 4656 Fiat 1100/103 D, letnik 1961/62 odlično ohranjen ugodno prodam. Ogled danes, 8. oktobra popoldne od 15. do 19. ure in jutri 9. tm od 10. do 17. ure. Mitja Udir, Kranj, Moša Pijade 6 4657 Zaradi selitve prodam spalnico z žimnicami in skoraj nov kavč. Skofja Loka, Partizanska, blok 9/1 4658 Fiat 600 (italijanski), negovan, 55.000 km, ugodno prodam. Bregar, Medvode 109 4659 Prodam konja, 4 leta starega. Cirče, Staretova 21 4660 Marmornate plošče za venecijanski tlak. več m2 prodam. Kranj, škofjeloška 56 4661 Mizarsko visoko peč na kolesih prodam. Drulovka 8, Triler 4462 Ugodno prodam dobro ohranjen pralni stroj AEG. Naslov v oglasnem oddelku m 4485 Poceni prodam motorno kosilnico. Ogled v nedeljo od 14. ure dalje. Kranj, Ljubljanska 15 4486 Fiat Topolino C, dobro ohranjen, ugodno prodam. Štirn, Kranj, Gosiposvetska 19 4487 Prodam nov pralni stroj superavtomatik REX — 5 kg. Britof 86, Kranj 4488 Prodam brejo svinjo, kravo in konja. Virmaše 42, šk. Loka 4489 Prodam otomano, okno 135 x 100 in pomivalno mizo. Kokrica 128, Kranj 4490 Prodam avto major 16, malo karamboliran, po ugodni ceni. Poizve se Kranj telefon 21-524 ali Jelenčeva 10 4491 Prodam gumi voz. Zg. Bela 24, Preddvor 4492 Ugodno prodam pralni stroj Candv, superavtomatik, 5 kg, 10 operacij, tovarniško nov. Naslov v oglasnem oddelku 4493 Kuoim Kupim spalnico na obroke. Naslov v oglasnem oddelku Ostalo Najboljši jedilni krompirj za ozimnico dostavim na dom. Velesovo 31, Cerklje 4622 Oddam sobo dvema tovarišema najraje (prijatelja). Ponudbe poslati pod Solidna 4623 Iščem opremljeno sobo v Kranju!" Ponudbe poslati pod Solidna ^ 4624 Enostamovanjsko hišo z garažo zamenjam za enako v okolici Ljubljane ali Bleda. Naslov v oglasnem oddelku 4625 Poročim dekle od 23 do 28 let, večje postave, pošteno, delno znanje šivanja, ter zaposlena na območju Kranja. Imam svojo hišo. Samo resne ponudbe poslati pod Tajnost zajamčena 4626 Zaradi remonta bo SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACI JA dne 11. oktobra 1966 ZAPRTA 4464 Izgubil sem sivo aktovko s tablicami AMD. Najditelja prosim naj jo odda v pisarno AMD Kranj — Cilki. RJ 4465 Za mlajšega upokojenca iščem prijetno — sončno sobo na Gorenjskem. Ponudbe poslati na naslov: Možina, Ljubljana, Poljanska c. 33 4466 Preklicu jem avtobusno izkaznico št. 6186, Britof — Kranj. Slavka Sekne 4467 Sprejmem dobrega krojaškega pomočnika-co. Čenčič, Kranj, Na skali 4 4468 Pomoč v gospodinjstvu potrebujem za 3 do 4 ure dnevno. Šimunac, Kranj, Zupančičeva 30 4469 Lepo dvosobno stanovanje v Kranju zamenjam za enako ali večje. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Sprememba okolja« 4470 OSKRBNICO KOČE, lahko tudi čvrst upokojenski par, išče za srednjegorsko posto- janko Turistično društvo skofja Loka 4471 Neopremljeno samsko so* bo za vzgojiteljico iščemo. Ponudbe pošljite na Vzgojno varstveni zavod Kranj, Trg revolucije 1 4472 KUD Voklo priredi PLES v nedeljo 8. 10. 1966 ob 15. uri. Igra Franceljnov kvintet. Vabljeni! 4473 Zamenjam VW za novejši fiat 1100. Oddati ponudbe pod »Dobro ohranjen a\to« 4474 Zakonca brez otrok zamenjata stanovanje v središču Radovljice (sobo, kuhinjo in večjo shrambo, obnovljeno v starejši hiši) za enako ali večje kjerkoli. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod Čimprej 4475 Iščem gospo srednjih let (lahko upokojenka) za pomoč enkrat tedensko. Zlalp Savnik, Kranj, Valjavčeva 28 4476 Hišni svet Nazorjeva 12* Kranj sprejme v honorarno zaposlitev kurjača za centralno ogrevanje. Pogoj: kvalificiran kurjač. Plača po dogovoru 4477 Nujno iščem garažo kjerkoli v Kranju. Marica Petne", Mladinska knjiga, Kranj 447S Mizarja za dela s furnirja, nekaj ur dnevno, sprejmem takoj. Naslov .v oglasnem oddelku 4479 GOSTILNA pri MILHARJU v Smartnem prireja v soboto 8. oktobra zabavo s plesom. Igra TRIO IZ NAKLE-GA. V nedeljo, 9. oktobra* pa prireja VINSKO TRGATEV. Za razvedrilo bodo poskrbeli VESELI TRGOVCI. Vabljeni! 4480 Našel sem moped plave barve na 3 brzine. Lastnik ga dobi v Kranju, Partizanska cesta 46 4481 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov mojega moža Pavla. Anica Uija, Kranj, Kokrški log 4 A - 4482 Za nekaj ur dnevno spreji mem pomožnega delavca. Stranke prosim, da vzamejo uokvirjene slike, ker po preteku pol leta zanje ne odgo* varjam. Čolnar Gtmar, steklar, Kranj 4483 Od Kokrite do Hrastja sem izgubil aktovko na zadrgo. Prosim proti nagradi vrniti. Hrastje 32 ali Kokrica 106 4484 Cenjene stranke obveščam, da FOTOATELJE Kosi Ma^ rija, Vodopivčeva 1, Kranj in fotograf Milan Kosi nimata nič skupnega. Kosi jeva 4627 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 9674 na ime Eržen Ivan, relacija Sp. Besnica—Tekstil i ndus, Kranj 4628 Dne 30. 9. 1966 je bilo vzeto kolo znamke Rog pri krojaču Pristave, Radovljica. Oseba je poznana. Vrne naj ga na isto mesto, drugače javimo LM. 4629 Avto-tapctništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerada za tovorne avtomobile. Izdela tudi zaščitne rokavice in ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po solidnih cenah 3515 14 OGLASI - KRONTKA 8. OKTOBER 1966 * GLAS OKOVJE Kamna gorica razpisuje javno licitacijo za 1. stružnica; stružne dolžine 1500 mm 2. rezkalni stroj 3. šivalni stroj — levo-ročni 4. varilni aparat za točkasto varenje v nedokončanem stanju 5. kompresor brez rezervoarja Licitacija bo 14. 10. 1966. ob 10. uri za družbeni sektor, ob 11. uri Za privatni sektor. Nesreča pred železniško postajo Pred železniško postajo na Jesenicah se je v sredo, nekaj po 17. uri, hudo ponesrečila 47-letna Marija Kovač, natakarica z Jesenic. Kovačeva je stopila s pločnika na prehod za pešce, nato pa prečkala cesto izven prehoda. Tedaj je pripeljal mimo z osebnim avtomobilom wolk-vagen LJ 469-15 Ferdo Jen-sterle, tehnik z Jesenic. Nameraval je zapeljati naprej za njo, toda v tem trenutku je Kovačeva stopila korak nazaj in jo je tako avtomobil zadel ter zbil po cesti. DMBERTO R0CC0 TRST — Via Roma 23, tel. 68-180 (USTANOVLJENO 1898. LETA) • električni pralni stroji • žarnice • hladilniki • hidravlični izdelki in • električne peči Brez vozniškega dovljenja V sredo ob 14.40 se je zgodila težja prometna nesreča med hotelom Pod Voglom in Zlatorog v Bohinju. Bojan Koren iz Ljubljane je vozil z osebnim avtomobilom alfa romeo 527-86 od hotela Zlatorog proti Bohinjski Bistrici. Na blagem ovinku ga je zaradi prevelike hitrosti in neobvladanja vozila zaneslo v obcestno škarpo. Voznik pri nesreči ni bil ranjen, na vozilu pa je škode za približno milijon starih dinarjev. Koren ni imel vozniškega dovoljenja, kazal pa je tudi znake vinjenosti. Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor raizpisuje prodajo naslednjega inventarja: 1 rezilnik za cevi 1 pionir za cevi in 1 paralelni primož Rapiđ Inventar je skoraj nov. Prodaja bo v četrtek, dne 17. 10. 1966 ob 10. uri v Domu oskrbovancev v Preddvoru. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razpisuje za šolsko leto 1966/67 naslednje štipendije: 1 štipendijo za 3. letnik predilskega odseka TšC Kranj — moški 3 štipendije za 1. letnik tkalskega odseka TšC Kranj — moški 2 štipendiji za 2. letnik tkalskega odseka TšC Kranj — moški 2 štipendiji za 1. letnik kemijskega odseka TŠC Kranj — moški 2 štipendiji za 2. letnik konfekcijskega odseka TšC Kranj — ženske 1 štipendijo za 1. letnik stroj, odseka Tehnične srednje šole 1 štipendijo za 1. letnik Ekonomske srednje šole — moški 1 štipendijo za 1. letnik Ekonomske srednje šole — ženska 1 štipendijo za 1. letnik Tekstilne fakultete — moški 1 štipendijo za 2. letnik Fakultete za kemijo — ženska 1 štipendijo za 1. letnik Ekonomske fakultete — moški Kandidati naj dostavijo lastnoročno napisane prošnje in prepis ra.enjewJS^Sć spričevala kadrovsko socialnemu sektorju »Tekstilindus« Kranj do 15. oKioora Obletnica Danes mineva tretje leto, odkar je ugasnilo mlado življenje mojega nenadomestljivega moža in skrbnega očeta DRAGA KRIŽNARJA iz Preddvora Ljubi Drago, zopet je tista čudovita barvana jesen, gore in gozdovi, ki danes ponosno zro na Tvoj prerani dom, pa v bolesti šepetajo Draga ni več. Ni in ne bo v nas zbledel spomin in ponos na Te. Vsem, ki se ga z nami ljubo spominjate, naša iskrena zahvala. Žalujoči: žena Urška, sinova Drago in Jožko Poneveril milijon starih dinarjev V sredo je Okrožno sodišče v Kranju obsodilo Cirila Luskovca iz Srednje vasi pri Šenčurju na eno leto in dva meseca zapora, ker je poneveril skoraj milijon starih dinarjev. Luskovec je bil zaposlen kot vodja zadružnega okoliša kranjske KZ -Sloga« na Visokem, kjer je opravljal tudi posle skladiščnika. Tam je precej denarja, ki ga je dobil pri prodaji raznega blaga, predvsem umetnih gnojil, obdržal zase, namesto, da bi ga odvedel v blagajno. Denar si je prisvajal približno dve leti, tako da se mu je nabralo skoraj milijon starih dinarjev. Da bi pokrival poneverbe, ^e potem napisal lažne dobavnice, na katerih je sam podpisal namišljene kupce, ki naj bi jim prodal umetna gnojila na kredit. Solata 2 do 2.50 N din, čebula 1.60 do 1.80 N din, krompir 0.75 do 0.80 N din, paradižnik 2 do 2.40 N din, paprika 1 do 1.60 N din, grozdje 2.50 do 3 N din, jabolka 1.20 do 2 N din, hruške 1.50 do 3 N din, korenje 1 do 1.20 N din, rdeča pesa 1 do 1.20 N din, zelje v glavah 0.80 do 1 N din, kislo zelje 1.50 do 1.80 N dini surovo maslo 14 do 15 N din, med 10 do 11 N din, gobe jurčki 12 do 15 N din, kumare 0.80 do 1 N din, kumarice za vlaganje 2.50 do 3 N din, stročji fižol 3.50 N din, cvetača 3.50 do 4 N din za kg; celi orehi 2.80 do 3 N din, fižol 2.80 do 3.50 N din, lisičke 1.50 do 1.80 N din, oves 1 do 1.20 N din, proso 1.80 do 2.20 N din, ajdova moka 2.60 do 2.80 N din, koruzna moka 1.40 do 1.60 N din, ješprenj 2.40 do 2.60 N din, kaša 4.50 do 5 N din, kostanj 1.50 N din za liter; živa perutnina 8 do 9 N din, zaklana perutnina 12 N din za kg; jajca 0.70 do 0.80. Poročilo o žrebanju srečk 40. kola, ki je bilo dne 6. oktobra 1966 OBVESTILO Obveščamo cenjene potrošnike, da imamo na zalogi do- ,% volj krompirja Cvetnika in Igorja ter sortnih jabolk za ozimnico. Zaželene količine lahko dobite v prodajalni na Koroški cesti (Pokojninski zavod) in »Pri mostu« Poštna ulica ali v skladišču na Koroški cesti (bivša pekama Kern). Rejci malih živali in kmetovalci pa lahko dobijo v skladišču na Koroški cesti vse vrste močnih krmil. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 10. ure, od te ure dalje pa vas postrežejo z močnimi krimili tudi v prodajalni na Koroški cesti. Priporočamo se! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Srečke s so zadele končnicami dobitke N din 00 8 40 6 90 6 30830 400 96140 406 1 4 24681 4 24681 604 53881 604 56551 404 091071 8.004 403601 10.004 22 8 22152 600 36542 400 93902 400 99772 600 541752 10.000 13 6 63 6 85653 400 34 10 69614 600 82834 2.008 159344 8.000 483464 30.000 857594 100.000 05 6 85 10 275 100 15745 1.000 17065 600 65 6 736 80 06406 600 10746 1.000 63746 1.000 79536 600 7 4 13627 404 41817 1.004 48 8 238 40 83368 600 84438 400 49 - 20 4839 200 30579 400 55459 600 92669 600 158449 50.020 RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Blagovnica Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti g. OKTOBER 1966 * GLAS SPOREDI 15 I lil I 1 1 I-1 1 SOBOTA — 8. oktobra 8.05 Glasbena matineja — $55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Pozdravi najmlajših — 9.40 Vedri zvoki —- 10.15 Iz .opor slovenskih skladateljev — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz baleta »Ohridska legenda« — 12J0 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Mihe Dovža-na m Henčkov trio — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz solistične in ansambel ske ■ustvarjalnosti slovenskih skladateljev — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni interme-zzo — 15.30 Pesmi in plesi SOBOTA — 8. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 1430 TV v šoli RTV Skopje 17.10 Poročila 17.15 Urni Peter — lutkovna oddaja RTV Beograd 1735 Kje je, kaj je 1730 Reportaža RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 1825 TV obzornik 18.45 S kamero po svetu 19.10 Operna scena 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Opatija 66 RTV Ljubljana 22.05 Hitchcock vam predstavlja RTV Zagreb 23.00 Opatija 66 — nadaljevanje 24.00 Poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 S kamero po svetu RTV Zagreb 19.10 Operna scena 19.40 TV prospekt RTV Skopje Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zanimivosti iz sveta jazzovske in zabavne glasbe — 18.50 S. knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert orkestralne glasbe — 20.30 Zabavna radijska igra — 20.55 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 9. okotobra 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mla- dinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skadb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 1330 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Večer s pihali in godali — 20.50 Športna poročila — 21.00 »Kličemo letovišče« — 22.00 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Današnja nemška glasba PONEDELJEK — 10. okt_ 8.05 Glaesbna matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otrokov svet v umet- nikovem delu — 9.25 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Klarinetist Miha Gunzek igra Webra — 10.35 Naš podlistek — 1035 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti ~— 12.05 Glasba za prijatelje — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Pol ure Chopina — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje zbor Slovenske filharmonije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 ^Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Nočni akordi — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesni zvoki TOREK — ll.^ktobra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo TELEVIZIJA 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Beograd 18.10 Oddaja narodne glasbe RTV Zagreb 2130 Propagandna oddaja 21.55 Stanlio in Olio — film 22.45 Informativna oddaja NEDELJA~— 9. okotobra RTV Zagreb 935 Poročila 930 Oddaja narodne glasbe 10.00 Kmetijska odaja RTV Beograd 10.45 Disnevev svet RTV Ljubljana 1130 Kapetan Tenkeš Nedeljsko popoldne RTV Zagreb 18.00 Poročila RTV Ljubljana 18.05 Ponavljamo za vas RTV Zagreb 19.05 Serijska mladinska igra RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik-cak 20.52 Tekmujte z nami 21.50 Serijski film — Golo mesto 22.40 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu 9 RTV Zagreb 11.30 Champion — film RTV Beograd 12.00 Disnevev svet 17.00 Ponovitev RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja RTV Boegrad 21.50 Disnevev svet RTV Zagreb 22.40 Informativna oddaja PONEDELJEK — 10. okt. RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 T V v šoli 12.05 Izdelajmo sami hidrogliser RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina RTV Zagreb 17.25 Risanke RTV Ljubljana 1735 Disnevev v svet 1835 TV obzornik 18.45 Znanost in tehnika 1905 Dr. Angela PiskernLk RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Aktualna tema RTV Boegrad 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 TV drama 21.30 Biseri glasbene literature RTV Ljubljana 21.45 Srečanje s pesnikom 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Znanost in mi 19.40 TV prospekt RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri —» 10.15 Odlomki iz opere »Ero z onoga sveta« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Lahka koncertna glasba — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Avsenik in ansambel Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ura glasbene romantike — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Brahmsove skladbe za klavir, petje in violončelo — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje pevsko društvo »Slavček« -z Trbovelj — 20.20 Radijska igra — 2132 Pesem godal — 2135 Iz f ono toke radia Kooer — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Po svetu jazza Ostale oddaje na kanalu;9 RTV Zagreb 17.40 Film za otroke RTV Beograd 17.55 Poljudoznc.nstvcni film RTV Zagreb 22.15 Informativna oddaja 22.30 Kulturni pregled 23.10 Poročila TOREK — 11. oktobra RTV Ljubljana 17.50 Torkov večer 18.10 TV novice RTV Skopje 19.00 Znanost in morje RTV Ljubljana 19.50 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 19 40 Obrazi naših mest RTV Skopje 1934 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje na kanalu t RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.15 Mlin na Padu — nadaljevanje 21.15 Dnevi vstaje 1941 -- ponovitev 22.15 Poročila Kranj »CENTER« 8. oktobra gug. ital. CS tjjm BOKOL V ČRNEM GOZDU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. filma PRE- GON JE KONČAN ob 22. GON JE KONČAN ob 16., 18. in 20. uri. Kranj »STORZlC« 8. oktobra amer. CS film HAZARDER ob 15.30 in 20. uri 9. oktobra franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI I. DEL ob 10. uri, franc. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL ob 14. uri, zap. nem. VV film ČAROVNIKOV OBRAČUN ob 16. in 20.30 \rri, amer. CS film HAZARDER ob 18. uri 9. oktobra amer. film PREGON JE KONČAN ob 13. uri, jug. ital. barv. CS film POKOL V ČRNEM GOZDU ob 15. in 17. uri, franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI I. DEL ob 19. uri, premiera franc. filma V PRIMERU NESREČE ob 21. uri 10. oktobra amer. film PREGON JE KONČAN ob 16., 18. in 20. uri 11. oktobra amer. film PRE- Cerklje »KRVAVEC-« 8. oktobra amer. barv. CS film ENAJST VETERANOV ob 20. uri 9. oktobra franc. CS film MEC IN PRAVICA ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. film ENAJST VETERANOV ob 17.30 uri KROPA 8. oktobra ital. barv. CS film OBLEGANJE SIRAKU-ZE ob 20. uri 9. oktobra jug. nem. CS film \VINETOU II. DEL ob 15., 17. in 19.30 uri Dovje-Mojstrana 8. oktobra češki film MAGDALENA, SLEPARKA IN. SARAN 9. oktobra angl. film 31* V SENCI i Kranjska gora 8. oktobra ital. barv. film ZLATA PUŠČICA Kamnik »DOM« 8. oktobra franc. film JO-^ JO ob 20. uri 9. oktobra franc. film JO-JO ob 17. in 20. uri 9995 -M 8. OKTOBER 1966 * GLAS Kupujte dobro - kupujte poceni - SANONIG VIL L A C H, ANI SAMONIG - ECK (Nadaljevanje s 1. strani) Zakaj? obilice gradiva (ki ga je na sejah treba brati, ker odborniki tega pred sejo ne zmorejo)? Na eni izmed septembrskih sej v Kranju je odbornik kritiziral poročilo o polletnem gospodarjenju, češ da je nepregledno, da ga ne razume, da ima preveč podatkov, odstavkov itd. Šele potem je zvedel, da to poročilo nima prave vrednosti, ker so primerjave zaradi reforme zelo nerealne; torej poročilo bolj zaradi poročila samega! Je nezanimanje za obiske sej posledica nasprotja v našem dosedanjem sistemu med zahtevo po samoupravljanju v podjetjih in ustanovah na eni strani in načelom demokratičnega centralizma v družbenopolitičnih organizacijah na drugi strani? Molk na sejah je nedvomno ! posledica tega nezdružljive-' ga nasprotja, prav tako abstinenca in prav, tako peščica profesionalnih diskutan-tov, ki z diskusijo, namenjeno samim sebi, prepričujejo sebe o nepogrešljivi potrebnosti, za navzven pa tako bolj ali manj spretno' vzdržujejo pri življenju demokratično načelo, ki naj (tudi v takih primerih) izraža mišljenje in voljo vseh (!) občanov. O teh stvareh bo treba razpravljati brez predsodkov in sentimentalnosti. Jasno je le eno: s pozivi o dolžnostih in pravicah odbornikov ne bomo odpravili slabih sej s slabo udeležbo ali nesklepčnih sej! A. Triler Nov most čez Savo Sredi avgusta so zaceli graditi nov most čez Savo pri tovarni Planika v Kranju. Stari most je neurje tako poškodovalo, da ni bil več uporaben. Nov most — ki ga gradi SGP Projekt iz Kranja, fi-nansira pa Zavod za izgrad- njo mesta Kranja — bo veljal okoli 36,5 milijona starih dinarjev. Dolg bo 96 metrov in širok dva metra. Namenjen bo za pešce. Kot smo zvedeli od vodstva na gradbišču, bodo z deli končali že do konca letošnjega leta. — ji Iz Alpine Žiri 17 let nista bolehala »Delo, življenje«, glasilo tovarne Alpina Ziri, je v zadnji številki objavilo v rubriki »Vprašanja — pripombe — odgovori« vprašanja, koliko je članov kolektiva, ki niso bolehali že 17 let (razen nezgode) ter si bolezni zdravijo z domačimi zdravili? ►►Ali bodo tudi ti člani kdaj zaslužili teden dni brezplačnega oddiha na morju ali v planinah?« Uredništvo odgovarja, da po podatkih, ki so jih dobili na ambulanti Zdravstvenega doma Ziri, nista bolehala 17 let samo dva člana kolektiva, 75 let žebljarne Pretekli teden so v jeseniški železarni proslavljali 75-letnico obstoja žebljarne. Na zborovanje, ki so ga imeli prejšnjo soboto, so povabili tudi upokojence. Zebljarna je eden najstarejših obratov v Železarni. Večkrat so jo obnavljali, največ pa se je v tem obratu spremenilo po osvoboditvi. Nabavili so nekaj novih strojev, z viličarji pa olajšali delo, predvsem pri odpravi polizdelkov. Po proslavi v obratu so iebljarjii skupaj z upokojenci odšli na izlet v Gozd Martuljk. in sieer Marija Mlinar, delavka sekalnice, in Ciril Bogataj, delavec v lahki montaži. »Pripomba o brezplačnem dopustu je po mnenju uredništva upravičena in upamo, da bo tega mnenja tudi sindikailna podružnica!« so še zapisali. Nedvomno zanimiv podatek, ki precej pove. Skoda da naša vrla statistična služba ne zbira in. ne objavlja tudi takih, malce manj vsakdanjih pa bolj zanimivih in tudi zgo-vornejših podatkov! -t Vprašanje brez odgovora Iz glasila tovarne Alpina Ziri »Delo, življenje« št. 5 povzamemo tole zanimivo vprašanje, naslovljeno na uredništvo in podpisano z »Moški«: Zakaj so naše delavke začele opuščati predpasnike? Ali zaradi praktičnosti, mode, kakšnih predpisov ali mogoče zaradi lepšega videza njihovih lepih oblik. Ce je zadnje vzrok, bi bilo boljše, da bi v letnem času opustile nošnjo dolgih hlač, posebno še »kavbojk«. Pa odgovor uredništva: »Naj odgovorijo delavke same!« Ali smo birokrati?! »Nihče ne sme biiti kaznovan za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno, in za katero ni predpisal, kako naj se kaznuje tisti, ki ga stori.« To je citat enega izmed členov iz kazenskega zakonika. Vendar pri. tem ne gre za prekršek. Gre samo za to, da v naši družbeni praksi včasih zasledimo, da nimamo predpisov za stvari, za katere bi včasih morali biti, in da imamo še vedno predpise za stvari, ki jih ni več. Nekaj podobnega je menda tudi pri tablah, ki označujejo imena naselij. Ena od teh je bila pred kratkim objavljena v Glasu. 4. člen pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Ur. list LRS, št. 35/59) piše, da je pristojni upravni organ (sedaj oddelek za občo upravo in družbene službe v občini) dolžan skrbeti za te table. V tem členu tudi piše, da mora na tabli biti označeno naselje, občina in okraj, pri čemer je predpisana tudi velikost table. Vendar pa v Sloveniji že dobro leto nimamo več okrajev. Ker pa ta člen v pravilniku še ni bil spremenjen, tudi »stane« table še vedno visijo...?! A. Z. V nedeljo geološka ekskurzija na Poljšico V nedeljo (9. oktobra) bo zadnja letošnja geološka ek-kurzija po Gorenjski, kamor je kar osemkrat popeljalo ljubitelje narave Slovensko geološko društvo. Obisk je namenjen Poljšici, kjer so tudi izven meja naše domovine znana nahajališča oligo-censke favne, to je kamenin in terciarne dobe ali starejšega dela novega zemeljskega veka. Pri Poljšici so našli zlasti veliko okamenelih koral, polžev, školjk in pra-živali. To živalstvo je živelo v nekdanjem oligocenskera morju, in sicer ne posebno daleč od obale. Niso pa pri Poljšici edina taka nahajališča. V zelo podobnih plasteh so našli veliko okamenin tudi v Kamniški Bistrici ter v okolici Gornjega Grada. Prav v zadnjem kraju imenujejo geologi vse te sedimente gornjegrajske plasti. Za to zadnjo geološko ekskurzijo in vrste izletov po Gorenjski se bodo zbrali ljubitelji narave ob 10. uri na železniški postaji pri Podnar-tu. Udeležence bo vodil geolog F. Cimerman. Vsekakor so letošnje ekskurzije po Gorenjski izredno uspele tako glede števila u-doležencev kot tudi glede strokovnosti. Prihodnje leto pa pripravlja Slovensko geološko društvo vrsto podobnih izletov po geološko najzanimivejših predelih Dolenjske. R. P. UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA (štiriletna) v Kranju bo vpisovala v III. letnik oddelka za odrasle. Vpišejo se lahko absolventi dvoletne administrativne šole (redno šolanje ali iz oddelkov za odrasle). Podrobnosti na oglasni deski v šoli, T6m-šičeva 7 ali po telefonu 21-560 IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — TekočI račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— io mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo 41