iA«j« va***» in pi toutf daily except Sunday» and Holiday« PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote .year xxxvn Cana llata i« $6.00 Entered m second -elm matter January m ium * »k ™ »t chief o. nunou. under the Act ot'c^Zl 'qIm.^5 CHICAOO 23. ILL. ČETRTEK, 80. DECEMBRA (DEC. M). IMS Acceptance for mailing at special rate of pcta^ provided for in ^llon |MB| Act „ ^ s> gft ^^ Qn Uredniški in upravniikl proatorl: 1887 South Lawndale Ava. Offioa of Publication: 2887 South Lawndala Ava. Telephon«, Rockwall 4804 Subscription 16.00 Yearly ÖTEV.—NUMBER 147 inglija se odločila za socializacijo iremogovnikov v nemškem Porurju une 4. 1918. :rt v soglasju s pro-tom delavske vlade ia zavezniškega sveta London. 19. dec.—Doznava se, bo hritska delaveka vlada lu odredila socializacijo pre-icvnikov v nemškem Porur-, kar pomeni, da bodo prišli javno lastništvo. Nemški piati, ki posedujejo premo-like, ne bodo dobili odškodr Veliko število magnatov bilo aretiranih in postavljeni jo pred sodišče kot vojni zlo-jci. Načrt socializacije premogov-dv je v soglasju s progra-om britske delavske vlade, ki je odločila tudi za podržavljene premogovnikov v Angli-i. Zadevni načrt bo predlo-parlamentu jutri. Ta je najfinejši izmed vseh, ki so bili iredlozeni parlamentu, odkar je delavska stranka zmagala pri Jošnih volitvah pred petimi i in prevzela vlado. Pričakuje se, da bodo imeli o pri formiranju nove ad-istracije v Porurju, ki je v itski okupacijski coni, Ameri-Rusija, Francija, Belgija, olandija in Luksemburška. ¡ritska akcija je velik korak na-rej v izvajanju smernic. Brtt-e avtoritete so razpravljale o menici nemških magnatov, premogovna in jeklarska in* trija ostaneta po.1 njihovo ntrolo, čeprav so podpirali cijski ter ino. Avtoritete so zavrgle spo-enico in se odločilo za sociali-cijo premogovnikov v Porur-u. Zavzele so stališče, da so iremogovniki glavni vir reparacij. Ako bi premogovniki osta-i pod kontrolo nemških magna-ov, bi ti lahko ponovno izvajali konomsko in vojaško oblast. ializacija premogovnikov je istven korak v zvezi s kontrolo boroževanja, da se prepreči ova nemška agresija. Drugi detajli načrta britske lavske vlade glede socializa-je premogovnikov v Porurju o objavljeni ta teden. Za-uga za osvojitev nove politikfe jre predvsem Johnu Hyndu, bivšemu unijskemu uradniku, " ima važno pozicijo v delavci vladi. On oblikuje britsko Politiko v Nemčiji. Naznanilo pravi, da bo socializacija premogovnikov v Pc rur)u odrejena po seji članov zavezniškega sveta za kontrolo Nemčije. Ti so se že izrekli za Jkvidacijo nemškega trusta F C. Farbenindustrie in zasego njegove lastnine. Veliko število «varn tega trusta je pod *kon-¡rol° zavezniškega sveU. Ta je zalagal nemško vojno J^ino 7. orožjem, strelivom in fl'J«im vojnim materialom. Število nemških rudarjev, u-Mlenih v porurskih premogovnih. je zdaj 212,000. Pred iz-vojne je produkcija Prernofea znašala čez 140,000,000 z letn'J. sedaj pa znaša 96,000,- W t'»n. ie za Nemčijo isto, ¡¡r s" Premogovniki v Pennsyl-*»n'J» m jeklarne v Pittsburghu, ^fvju, Chicagu in Birming-wmu /a Ameriko. V prvi in vetovni vojni je bilo Po- ar*enal nemške oborožene ■aiim- Amerika naj nastopi proti Francu Pretrga naj odnosa je z ^njegovo vlado Chicago. 19. dec.—Na zborovanju reprezentantov delavskih unij je bila sprejeta resolucija s pozivom na ameriško vlado, naj prizna špansko vlado, ki je bila ustanovljena v Mehiki, kongres pa naj sprejme načrt kongresni-ka Coffeeja, ki zahteva prelom diplomatičnih odnošajev med Ameriko in režimom španskega diktatorja Franca. Pred zborovanjem se je vršila seja zastopnikov organizacij, ki vodijo kampanjo za prelom odnošajev s Francovo vlado, v hotelu Midland. Sejo je aranžiral Odbor za svobodo Španije. Ta je naznanil serijo shodov proti fešističnemu režimu v Španiji prihodnje leto. Na zborovanju reprezentantov unij je bila sprejeta tudi resolucija za takojšnjo osvoboditev Alvareza Zapiraina in drugih španskih republikancev, ki se nahajajo v španskih ječah. Na zborovanju so govorili rev. Paul J. Folino, načelnik akcijskega odbora protestantovske cerkve; John T. Bernard, bivši kongresnik iz Minnesote; Luiz Perez, bivši konzul španske re- , „r._. _ _____publike; Saqtftsl N. Bergman, imperializem in .milita- načelnik Odbora za svobodo Špa- hama Lincolna. Waahlngton. D. C« 19. dec.— Državni department je naznanil, "da so odnošaji med Ameriko in Francovo Španijo v tekočem stanju." Mnfenje prevladuje, da bo Amerika kmalu pretrgala odno-šaje s Francovo vlado. Dr. Juan Negrin, zadnji predsednik vlade španske republike, je včeraj konferiral z pomožnim državnim tajnikom Deanom Achesonom. Predmet razgovora hi znan. Negrin že dolgo časa pritiska na Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo, naj pretrgajo diplomatične odnošaje z režimom diktatorja Franca. Domače vesti Smrt tajnika Dunlo, Pa,—Dne 15. dec. je u-mrl Martin Volcjak, tajnik društva 274 SN P J in član jednote od 1906. Star je bil 66 let in rojen v Brezjah, fara Brusnice, okraj Novo mesto. Zapušča tri poročene hčere—Rose Kunstek, Ann Micko, Frances Mehall—in tri sinove—Tonyja, Ludwiga in Willlama, Carl pa je bil ubit pri invaziji Francije. Tukaj zapušča tudi brata Josepha. Is Clevelanda Cleveland. — V nedeljo je v bolnišnici umrla Julia Mencin, rojena Žitnik, stara 75 let, doma iz Fužine pri Zagradcu, Dolenjsko, v Ameriki 43 let in članica društva Carniola Hive TM. Prej je živela na E. 61 st. in bila v plinski eksploziji zelo opečena ter bila od tedaj rahlega zdravja. Zapušča moža, dva sinova, dve poročeni hčeri, šest vnukov in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa tudi poročeno hčer.—V soboto je v Eu-clidu umrla Josephine Brancelj, rojena Perhne v Forest Cityju, Pa., in itara 32 let. Tukaj zapušča moža, dva mala sinova in poročeno sestro, v Forest Cityju starše in sestro, v Chicagu dve sestri—Mary Baškovič in Rose Ray—v Bostonu sestro, v Sus-quehanni, Pa., brata in polbrata, drugje pa štiri polsestre in dva polbrata.—Po kratki bolezni je umrl Tom Milich, star 56 'et In ¿oma ij fcumberaka na HrvilECfti.Ttier zapušča mater in sestro, tukaj ženo in hčer, v Kanadi pa brata. Bil je Član društva Eagles.—John Sorc iz Collinwooda je prejel brzojav iz Slavne pri Postojni, da so doma prejeli paket in da mu je umrl oče, kakor tudi bratranec Frank Bizjak. Stavka telegrafistov v Jonuarju bije iti v •'Ji Ik .ngton, D. C., 19. dec — ' kaekutivnega odbora u-' ^rafistov so naznanili Kot ki bo pričela 7. janu-n,ja. včlinjena v Ameriški federaciji, «e Je od-"klic stavke, ko je bi-' a glede zvišanja plače 'Motkov zavrnjena Unl-T" W m članov. Kaišek preprečil dosego sporazuma Odredil je zatiranje komunizma Jenan. Kitajska. 19. dec.—Ge-neralisimo Ciang Kaišek je tor-pediral načrt, na čigar podlagi bi bil dosežen sporazum med nacionalisti in komunisti in preprečil izbrUh civilne vojne. To obdolžitev je izrekel genersl Jeh Čienjing, šef komunističnega generalnega štaba. Čienjing je prečital kopijo nujne poslanice, katero je Kaišek naslovil svojim pristašem. Ta uključuje odredbo glede zatiranja komunističnegs gibanja v severni Kitajski. Ksišek je označil komuniste za bandite, katere je treba uničiti. "Izdajalci in komunistični bsnditi so prodrli v mests, ds uničijo komunikacijske zveze, preprečijo zedinjenje in dosežejo svoje namene." pravi poslanica. "Glavni namen je okupacija pokrajin. Ako ne bodo komunistični bloditi uničeni, bodo vse pridobitve. Izvojevsne v osmih letih, izgubljene Iz tegs razloga moramo mobilizirati v«e sile in sredatva za uničenje ko-munističnegs gibanja. Čienjing je dejal, da je komunistična osma armada dobila kopijo Kaišekove po«lanlce, ko je kitajsko-smeriško transportno Zavezniki odobrili r avstrijsko olado h j Izvolitev piedi nika republike sed- Avstrija je ratičnih dr-ezniški svet odobril listo Dunaj. 19. prišla v krog žav zdaj, ko j za kontrolo dežel članov nove vladf« Listo je predložil svetu v odobritev kan-celar Leopold Figi Figi je predaadbik katoliške ljudske stranke, ki je dobila večino sedežev v parlamentu pri splošnih volitvah, fci so se vršile pred nekaj tedni. J)asi ima Avstrija reg ilarno net tehnično volitvi preusedni Na podlagi mora predsednik formirati vlado. Novi avstrijski parlament se bo sestal v svojem zasedanju jutri in odobril Imenovanje Članov Figlove vlada. Naslednji dan bo parlament izvolil predsednika republike. ¡ Pričakuje se, da bo za predsednika izvoljen dr. Kari Ren-ner, vodja sociallstfčne stranke in predsednik bivl4 začasne avstrijske vlade. Amerika v svetovni • •• organizaciji Načrt sprejet v nižji zbornici letalo treščilo na tla in se razbilo v «evemem delu pnrvlnce I cija Honan. I nja plače za 30 odstotkov. Avtna unija zavrnila ponudbo Pogajanja s Ford Motor Co. se nadaljujejo Detroli, Mick., 19. dec.—Unija združenih avtnlh delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je zsvmils ponudbo Ford Motor Co. glede zvišanja plače za 12.4'/i. Voditelji unije so iljavili, da ne bodo umaknili zahtive za zvišanje plače za 30 odstotkov za vse delavce, ki so uposleni v svtni industriji. Ponudbo je predložil uniji John S. Bugas, dfrektor Ford Motor Co. On je izjavil, da v bistvu predvideva zvišanje plače za 15 odstotkov na uro, zaeno pa je dostavil, da zvišanje plače ne bi stopilo v veljavo, dokler se produkcijs svtomobilov ln tovornih avtov ne poveča na »0,000 na mesec. Tovarne Ford Motor Co. producirajo sedsj 46,000 motornih vozil mesečno. FHchard T. Leonard. direktor divizije* avtne unije, je zavrnil ponudbo, obenem pa je naznanil, da se pogajanja z reprezenUnti Ford Motor Co. nadaljujejo Bugas je dejsl, ds bi zvišanje plače za 124'^ povečalo stroške kom penije za $33,000,000 v prihodnjem letu. Danes so «e sestali vo. • avtne uHije z reprezenUnti poracije General Motor« v %.a-shingtonu Konferlrali bodo s člani posebnega odbora, katerega Je imenoval predsednik Tru-man, da Izravna konflikt med unijo in korporecijo Stavko proti korporariji «e nadaljuje Oklicana je bila, ko je korpor«. odbila zahtevo gledr rvlša- Waahlngton. D. C.. 19. dec.— Nižja kongresna zbornica je s 344 proti 15 glasovom sprejela zakonski načrt, da Amerika postane članica svetovne organi-sactje Združenih" ndfodov. Sva-rilo peščice izolacioniatov, da bo Amerika zavrgla svoje stare tradicije s sprejetjem načrta, je naletelo na gluha ušess. Načrt, da se Amerika pridruži svetovni organizaciji, je bil že prej sprejet v senatu s 65 proti sedmim glasovom. Amerika bo imela pet delegatov v svetovni organizaciji. Načrt daje predsedniku Zdruienlh držav oblsst uporabljanja ameriških čet za vzdrlevanje ln zaščito miru. Proti načrtu »o glasovali samo republiksnei. Kongre«nik O'Konski, republlksnec lz Wis-consins, se je vzdržal glasova-nja. Vodja podpornikov načrta je bil kongrevnlk Bloom, demokrat iz New Yorka ln načelnik od«e-ka za zunanje zadeve. On je argumentiral, da bo kongresns zbornica « »prejetjem nsčrta le potrdila zagotovila ameriške delegacije, ki se je udeležils kon-| ference Združenih nsrodov v San Franclscu. Kongresnica Jessie Sumner, republikanka iz Illinoisa. je v svojem govoru pobijala načrt. Izjavila je, "da bodo ameriške čete lahko poslane v vsaki krsj «vet« ln pomagale pri zaaužne-vanju ljudstev v prilog imperls-lizmu Velike Britsnije ln komunizmu sovjetske Ru»ije." Kongresni k Smith, republikanec iz Ohia, je dejal, "da načrt daje predsedniku Združenih dr- SVETOVNI MIR ' POD KONTROLO TREH VELESIL Diskumije o med narod-niA problemih na konferenci v Moskvi STALIN SE VRNIL V KREMLIN Moskva, 19. dec.—Agenda na konferenci zunanjih ministrov treh velesil—Rusije, Amerike in Velike Britanije—v Moskvi je bila revidirana. Vprašanje kontrole atomske energije je bilo potisnjeno na stran ln diskusije «e nsnašajo na mednarodne probleme, situacijo na Balkanu, Ja-ponakem in v Perziji. Doznava «e, da se je ruski su-nanjl komisar Molotov Izrekel sa kontrolo svetovnega miru po treh velesilah. Ameriški državni tajnik James F. Byrne« in britskt zunanji minister Ernest Bevin skušata pridobiti Rusijo za načrt, da atomska energija pride pod kontrolo organizacije Združenih narodov. Molotov je zavzel stališče, da atomska bomba sploh nI problem sa Ruaijo. To ne pomeni, da je on proti načrtu, da prideta atenska bomba in energija pod kontrolo organlsacija Združenih narodov. Mnenje prevladuje, da bo skupščina Združenih narodov v januarju Imenovala posebno komisijo sa kontrolo atomske energije v vojaških In nevojaških zadevah. - Ruski zunanji komisar polaga večjo vašnost političnim ratli-kam, ki ao itivale trenje mad tremi velesilami. Te se nanašajo *lLj_TVM.,a.'-ioglavjo v naš! zgodovini." Kejl je prod«odov«l (Jrover Clevfland, predaednlk organizacijo Odpuščeni vojaki se ne morejo vrniti domov San Kranclsco. Ca»., 19 doc — Če* 62,000 odpuščenih vojakov s«* nahaja v tem m«^itu, l/* An-KiflMU, S«*«ttlu in Portlandu, a a«f ne morejo vrnili do doseglo svoj namen, nI gotovo. Dvom je iirasll sodnik Jeffrey Lawrence, kl predseduje obr v navi proti 20 vodilnim nacistom, Id so obtoAenl vojnih sločinov. Britsko toliteljitvo je aavselo stališče, da savesnlškl tribunal ne more poaeči na dno nacij«ke politične hierarhije. Robert G. Storey, pomožni ameriški pro«ekutor, je odprl novo fazo v prosekuciji nemških vojnih zločincev. Dobil je oporo pri Robertu H. Jacksonu, glavnemu ameriškemu prosoku-torju. Jackson bo navedel ras-loge, sakaj je treba člane šestih nacij«klh organizacij potianlti v seznam vojnih sločlncev. On je zav8ol stališče, da je včlanjenje v teh organUacljah zločin. Mnogo lamed 600,000 voditeljev nacljsklh krajevnih organi-Eaclj ja v ječah. Poatavljenl bodo pred sodišča, ko bo sedanja obravnava proti vodilnim nacistom v Nuernbergu zaključena. Storey ja dejal, da ja 600,000 nU-HovUo. Znašati bi moralo najmanj dva milijona. Storey je dalja rekel, da so voditelji krajevnih nacijakih organizacij odgovorni sa storjene zločine. Na vesti imajo mučenja in umore milijonov ljudi v koncentracijskih taboriščih. Storey je citiral vsebino pi-sma Martina Bormanna, Hitlerjevega pomočnika, ki le nI bil prijet In «e obravnava proti nJemu vrši v odsotnosti. Ptamo uključuje detajl« nacljske zarote proti človeštvu In clvillsactji, Ako bo poteza ameriškega to-žiteljstva uspešna, bo omogočena akcija proti vsem voditeljem krajevnih «tr«nke. organizacij ^nacljske Admiral Haleey proti enotnemu poveljstvu Wa«hlngton, D. C., 19. dec.— Admiral Halsey jo dejal, da Je sigtunent v prilog enotnemu poveljstvu aimade in mornarice, ki naj bi povečalo učinkovitoat oborožen J h sil, poln lukenj. Knotno poveljstvo bi le povečalo konfusijo. H«bey je na«topll pred senatnim odsekom za vojaške zadeve, ki vodi zaslišanja o 'družitvi grmade In mornarice. On Je predlagal, naj poveljstvo ostane v rokah članov štabov armade In mornarice. Angleški izdajalec Amery obe is n London, 19 doc,—John Amery, sin bivšega državnega tajnika za Indijo, Je bil obešen na dvorišču jetmšnlco Wanda-worth ' Sodišče ga je obsodilo v smrt no obtožbo velelzdajatva. Amerv je bil v «lužbl n«cij«ke ptop«tf«nde v teku vojne In je i hi radiu poziv«! hritake vojn« ujetnike, naj «topijo v nemško «rm«do ln so bore proti Ru«om Produkcija atomskih bomb se nadaljuje Waahlngton, D C* 19 dec -Dr. John Simpson, uradnik fe-derocije xn«n«tventkov, Je dele 1, d« tiiv«me, ki izdelujejo a-tomakr borrilie, io vedno obratujejo 24 ur na dan. On jo profesor na čikaškl univerzi, ki Jo pomagata pri razvoju atomsko energije. PR08VETA PROSV ÉTA THE EMUGHTCipCEirr ILMÉ Cook Co. VtM sa colo loto, St.7* sa pol leta> for the United fletes (« '•«-r-ir8- mmbI ltd.) to vrnejo peéiljalelje I« v atašaf«. és fe 4 , * i . f* ',»' A . . . . .. .-----. ■ ensarno*. tMeamcripfcel -ad unaolMtad article« will net be returned. 0 si*** .torteé, *oyC Will be returned te render enlf when eocoipeeted by ntfiibliirf K itmpil flbn Moslev a« »«e, ka* kne stik ■ Mam PROBYETA SSA7II Se. Ltwtdtk Am. Chlofo A Olaab NtMStS OT THE TSDCRATED FREN k?^ —r 'v*' w" ,. ¿ asovi iz haselbin Datum v oklepaju na primes (December 91, 1945), poleg vsiega Imena ae neeieVu pernata, da vest je « tem ^atiimom poteaia oarorfmn« Pon», vtte jo pravo^aabo. da «e vfro list ne "fori__' Stanovanjska kriza—lil Strokovnjaki ao izračunali, ako hote Amerika rešiti svoj stanovanjski problem, tedaj bi nr.orala izdelati program, po katerem bi vsako leto skozi deset let zgracjjla tnajmsnj poldrug milijon novih ctanevan j—nekateri ekonomi postavljajo *> Število na i,750,«JO novih stanovanj na leto. Le a takim gradbenim programom bi bik) mogoče odpraviti slumske predele po mestih in tudi tlrfba ttano-vanja po deželi. — -r i . Yes, tudi po deieii in po majhnih mestih ali vaseh je milijone starih, napol razbitih hiš, Iti potrebujejo bodisi velikega popravila in modernlsirsnjs ali ps totalno poruienje in zgrsdnjo novih hiš, ki bi odgovsrjsle tsko zvanomu smeriikerou standardu. Ta standard uključuje električno raisvetljsvo in sanitarne naprave s tekočo ivodo, kopalnico in moderno kurjavo. Faktično je v deieii milijone družin, ki ie danes žive v enakih stanovanjih kot so živeli njih predniki pred 50 Sli JOO leti—brez vsakih udobnosti; in to ne sanio pO deieii ali po majnsrskih naselbinah« marveč tudi po mestih. Tutfi v Chicagu bóste »e dpbilf "stanovanje" brez notranjega stranišča ali celo brez elektrike! To je sicer redkost, niso ps redka stanovanja brez kopalnice. Teh je tukaj ie na tisoče, kakor tudi po drugih mestih. Roosevelt je včasih omenjal, da živi v takih stanovanjih ena tretjina ameriškega prebivalstva—"HI clad, IU housed, ill fed," da rabimo njegov izraz. . * Ameriki bi se ne bilo treba tresti pred nobeno brespotelnostjo ako bi se vrgls v reševanje svojega ttanovanjakega problema le s Četrtino tiste energlgje kot se je vrgla v produkcijo za poraz ošiičs. Sredstev Ima dovolj—vsega gradbenega metérisla, dovolj delavcev in tudi kapitala ji ne manjka. Slednje faktično ni naj-vsfnejše. Vaften je gradbeni material, k* je faktično edini kapital trajne vrednosti, in pa delavstvo. To dvoje je tisto, ki grsdi vse vrednote, Vse bogastvo. In Ameriki ne msnjks ne prvega ne dru-«egs. ' Kes je, ds je danes ns primer veliko pomanjkanje lesa in tudi izvežbsnih gradbenih delavcev ni na izbiro. Ampak slednje ,ni noben problem, kajti delovne moči so tukaj in samo izveibatl jih je treba v gradbenih strokah. Tej potrebi bi se lahko zadostilo v par letih, samo prisiliti je trebs gradbene unije, ds odprejo svoja vrata potrebnemu številu novjh vajencev. Pomanjkanje teh delavcev je vsled tega, ker se v zadnjih 15 letih ni skoraj nihče učil za tassrja, mizarja, plumberja in druge stsvbinske stroke. In glsvni vzrok je bil v tem, ker je bilo skozi deset let pred vojno zelo malo dela v tej industriji in Je bils velika brezposelnost tudi rfied gradbenimi delavci. Bolj akuten je problem lesa, kajti dežela zelo naglo uničuje tvoje gozdove—v zadnjih vojnih letih skoraj polovico hitreje kot i ante les. AmpSk ta problem je akuten iz dsljšegs vidika. Začasno pomanjkanje lesa, zs ksr so razni vzroki, bo v bližnji bodočnosti odpravljeno—računajo, da do prihodnje jeseni. Tods les bodo v marsičem nadomestili plastični izdelki, kakor tudi razne lshke nove kovine, in to posebno pri izdelovsnju pohištva. Oboja: plastika in lahke kovine so šele na pragu avoje dobe; brez dvoma bodo tudi v gradbeni industriji igrale veliko vlogo in izpodri-njalo les. a* Drugsgs gradbenega materiala pa ne primanjkuje. Kar primanjkuje pri vsem tem, je voli a s strani ljudstva in s strani vlade. Nič drugega. Toda—yes, primanjkuje še nebsj: nove socialistično orientirane masne stranke, ki bi narodu in vladi dala to voljo, kakor tudi kpnstruktiven program «n cilj. za katerega bi se bilo ljudstvo pripravljeno boriti, Dokilr ne pride do nove politične regrupaclje v obliki nove matije oelsvtke stranke t programom demokratičnega tocialitma, je v resnici zelo malo upanja, da se bo dežela resno lotila ne tamo gradnje stanovanj v masnem obsegu, marveč še kaj drugega. Od starih kapitalističnih strank ni mogoče pričakovati ničesar kon-sUuktlvnegs. ksjti obe živita v preteklosti in cilj obeh je ststus quo m politične službe, ne pa blagostanje naroda. To pride v poitev le tolijco, kolikor ni v konfliktu z etablirantmi kapitalističnimi interesi in proflti. Kjer koli imajo slednji trpeti, tam se vse končs. Zsto jc zastoj tudi v gradbeni industriji—v gradnji dclavtklh stanovanj. Ne samo zdaj, marveč 15 let. * Drugo dejstvo je tudi, da dokler se ta industrija ne bo temeljito reformirala in modernizirala, toliko casa tudi nI upanja, da bo prišlo do kakšne masne gradnje domov ln prenavljanja mest iz slu-mov v čedne sttnovanitke oredele. Prva potreba Jc znižanje gradbenih stroškov na uko stopnjo, da si bodo ljudje lahko gradili domove. Ampak o tem danes ni nobenega sluha. Gradbeni stroški so danea vasi za eno tretjino višji kot to bili pted Pearl Hsrborjem, in to kljub temu, ds se plsče grsdbenlh delsvcev v tem čssu niso dosti zvišsle. Zvlšsle so se predvsem cene materislu rad» velikega profitarstvs, katerega omogoča mo-nopolstvo med tovarnar!« in kontraktoril. kakor tud« med slednjimi in nekaterimi ktavbimkiml unijami. Na drugi strani gredo tem monopolističnim oderuhom naravnost na roke mestne stavbinake leguladje Tretji faktor an draga StavMšča. četrti arhaične gradbene metode V zadnjih 50 let*h se Je v vseh Industrijah produkcija temeljito sptementla in modernizirala v smer» č»m nižjih produkcijskih stroškov od kosa Danes na orimer dob'te stokrat boljši tvtomobll za trikrat ali petkrst nižjo ceno kot pred 30 leti: kljub temu pa avtnl magnati ie delajo velike ali naravno«t gigantlčne profite ln tudi delavci ao na «plošno bolje plačani kot povprečno v drugih industrijah. Toda če si Mete «gradili hišo, vss bo stsls vsaj trikrat več kot pred 30 leti. (Konec jutri.) '¿BIHAKTE OBLEKE IN OBtJTVE IEA STARO DOMOMSKO Cleveland*. O^Naši slovenski javnosti: Je bjle ie sporočeno; dp je pričela organizacija SAN8 po vsej Ameriki t kampanjo za zbiranje ponoisne obleke, obuvsla, konservlranega mleka itd. za naše trpeti» io v pomanjkanju živeče rojake v Sloveniji Vse to delo v Cleveland u vrše podružnice it 3t, 48 in 106 SAN-$a s sodelovanjem naših vrlih Progresivnih Slovenk. Vsaka podružnica*v svojem delokrogu, tp je v naših narodnih domovih, vrši to delo in ima določene pro-Store za neobhodno potrebne potrebščine. * Kampanja je v teku tp mesec. Torej* ali ste ie kaj pripomogli oz. storili v prid tej nabiralni akciji? Ali ste ie pregledali, 4e Imate kje kaj, kar bi lahko odda-. U in t tam pomagali našim nagim in bosim rojakom v Sloveniji? Oni bodo zelo trpeli to zimo vsled pomanjkanj« in raar-fikateri bo umrl, ko ne to dovolj oblačila. Piama, ki prihajajo iz »tare domovine, dovolj jasno pričajo o stanju slovenskega naroda. V zadnjem pismu, ki mi ga je pisal moj brat, me proti, naj mu pošljem vtaj eno srajco, ker nima nobene, prav tako ne čevljev. S» pred vojno so bili oblečeni siromašno, po Štirih-letih pa Je še toliko slabše in so celo /se cunje ponoaili. Tako mi piše brat» U iko vem pišejo vali sorodniki. Res, da je potrebno, da pomagamo najjarej svojim, toda vsi nimajo sorodnikov v Ameriki in ti prav tako ali pa še bolj potrebujejo naše pomoči. . Is pisem lahko razvidite, da tam ne morejo kupiti obleke in drugih, potrebščin, ker Jih ni, ker je bila driava skoro vsa opu-stošena. Predno bodo zopet vse to popravili in te izvlekli iz bednega stanja, bo vzelo leta. Ako jim ne bomo mi, njihovi krvni bratje« in tettre, pomagali, kdo jim bo? Torej zavedajmo se t» ga vsi brez izjeme, pa če nam ugaja tedanja vlada v Jugoslaviji ali pa ne! Tu ne gre za vprašanje, kdo je danes v vladi, temveč v koliko moramo pomagati in olajšati trpljenje nedolžnih otrok, ttarčkov in žena. Slovenski naro4 je Še doprine-hcI dovolj žrtev za tvojo otvobo-ditev, zato ne smemo dopustiti, da bi bilo ie več žrtev. Rojak prispevaj, dsj sestra, žrtvuj brat za brata! Zavedajmo se svojih dolžnosti! Hvale vredno kampanjo vodi» jo tudi naše požrtvovalne žene in dekleta od Progresivnih Slovenk, ki bodo priredile tako zva-ni "Children Shower". Apeliram, da pomagamo Progresivnim Slovenkam, da bi vtakdo skušal obleči v tej zimi vtaj eno slovensko siroto. Zato so ,poslale apel na vsa društva in slovensko jsvnost, da pri tem sodeluje. V ts namen bodo imele 28. dec. posebno prireditev,, in sicer v SND ns St. Clair ave.; pričetek ob osmih zvečer v spodnji dvortni. Tudi pri tem sodelujejo vse podružnice SANSs. . V U nsmen Ishko kupite kar te vam zdi primerno in obleČite nedolžnega otroka, tloventko siroto v Sloveniji. če pa tega nočete, lahko prispevate v gotovini, nakar bodo naše vrle Progresivne Slovenke same nabavile primerne stvari. Ne pdlašajte,, ne odrečite prošnji, kajti v Jugoslaviji je danes 80,000 tlrot, ki nimajo tvoj-cev. Kar bomo zbrali Slovenci, bo razdeljeno med tlovenske sirote. Torej bodimo humanitarni in storimo svojo dolžnost v tej kampanji! Znano mi je, da je krožek l Progresivnih Slovenk daroval lt svoje blagajne 1200 v ta namen. Vsa čast našim zavednim ienakara! Tudi društva ao se deloma odzvsls temu spelu, tists, ki ps se še niso. upsmo, ds te bodo in tsko storils svojo brst-sko dolžnost. Ako ne morete obleke sami prinesti, pokličite tegs ali oneg* uradnika katere koli podružnice in bo prišel iakat. Seveda, če le morete, prinesite t sami, bodisi v SND na St. Clair ave., ali Društveni dom v Euclid. Okrožje ne Waterloo rd pe ima tvoj proitor no Calcutta ave. Tisti, ki ieU darovati prispevke za božične prsznike, to je v tej kampanji, lahko to stori, da prinese in izroči enemu izmed tajnikov podružnic SANSa. Spomnite se s kakim darilom tudi sirot v opustošeni Sloveniji. Vsak dar Je dobrodošel. Naj bo ta kampanja res uspešna! Odvisno je od nas vseh. Slovenski Cleveland, pomagaj, sodeluj 1 Doprinosi svoj delež! Neši rojaki v stari domovini neredi prosijo, toda silno so potrebni in ne morejo si drugače pomagati kot da qe obrnejo do nas. Pomagajmo jim, da ne bodo omagali! Društvene tajnike bi prosil, da pravočasno pošljejo naslove izvoljenih zastopnikov za podružnico 48 SANSa. Prav tako apeliram, da spregovorite dobro besedo na letnih sejah in darujete y ta namen in izročite denar ob pravem času, da čim več zberemo skupaj v teku te nabiralne akcije. Posamezniki pa prinesite darove k spodaj pbdpisanerau v jrgovino, če ne bi mogli dobiti prostora na Calcutti ave., ali da bi bilo ob taki uri, ki ne bi bila za vas prikladna. Ža podružnico 48 SANSa: J. P. Durtf. tajnik. OLAS IZ ARGENTINE Cordoba. Argentina^—Že dolgo časa se pripravljam napisati kaj za dnevnik Prosveto, ki je delavski list in ima mnogo zanimivih dopisov za delavce in druš-tvenike. VeUka škoda, da nima-pio tu slovanskega lista. Imamo samo časopis Jugoslovanski izte-ljenički Vjettnik, toda v njem je samo nekaj kolon slovenskega Čtiva. Moje betfde so naslovljene vtem čitateljem Protvete, prijateljem in znancem, Iti iih imam precej v Severni Ameriki. Če se ne motim, imam tudi nekaj sorodnikov. Mnogokrat te t pomnim na našo .rodno .grudo, na ti-sto, majhno vasico, ki leži tik ob Kolpi za hrbtom Metlike, tam daleč na krasnem Dolenjtkem. Doma tem iz vasi Radoviče. Po domače so nam rekli Tončičevi. V to deželo sem prišla pred osmimi leti. To toplo deželo le bolj malo poznam, kajti kmalu po prihodu sem se omožils. Moj mož je Janez Movern iz Drago-mlje vasi od Suhorja. Kdo ga ne bi poznal. Kadar smo šli na žegnanje na dan sv. Jožefa, je bilo res lepo. Vsega tega ni tu« kaj. Ko tem bila Še doma in iakala potnega lista za to deželo, je dejal neki Amerikanec, naj se nikar ne podajam v to cigansko deželo, ker je zelo slabo. Toda tudi tttkaj se lahko lepo živi, če ima človek dosti "psičkov". Lahko de kupi, kar ti poželi tree. Danes lahko vtak delavec živi prilično udobno, ker plača je dobra. Res ds so živila draga, ven-dar pa če de pridno hrani, ima človek lepo življenje. Večina naseljencev ti je pottsvila svoje hiše in spravila skupsj neksj prlhrsnkov za deževne dni. Podplsans še nI občutila tu nič slabegs. Dobila sem pridnegs in delavnega moža in tudi spimo pod lastno streho. Tukaj nas je Slovenopv iz vseh lobi imamo svoje obstoja ie precej ij Je Wlo na enem u so bili krivi prejšnji odbori, ki se niso zanimali za drugo kot prepire. m ,-1 — ^.t .^.i l^di «trn pa ia aštipe nra nfiBj ifii pa sc jc bivbi obmOs. Res je bilo veliko dels, da so mladi ljudje pristopili v društvo oz. odbor. Stari odborniki so dvomili'v uspeh, če|, ksj bodo nsredili tisti mladiči, ki j* majo nobenih izkušenj. Nekako meseca februarje 1942 je prišel ns krmilo organizacije novi predsednik v osebi Antone Ste-pana. (On je doma vati Rav-nac od Suhofja, po domaČe pa to my rekli Orejhar.) S svojim no\ ja odborom je pričel delati in društvo je imelo že v mesecu decembru lasten dom, v katerem smo še istega meseca plesali. Seveda, majhno društvo ne more imeti velike stavbe, vendar pa nam ni bilo treba več najemati prostora za veselice in plačevat! najemnine.' Torej kar niso mogli stsri odborniki izvršiti v 15 letih, to mlajli spravili v kratkem času. Vzrok za to je pač ta, da so mladi bojj- energični in se ne ustrašijo nobenih zaprek. Predted-nik Stepan te ne boji trdega dela, zato z njim vsi kooperirajo in tako gre vte delo naprej kot po loju. Dne 25. avguata tmo protlav-ljali društvene obletnico in otvoritev novega prostora. Bilo je fes.; lepo, poleg taa smo imeli predvajanje filmov» katere ČETRTEK, 20; PBCEMrp a „ preskrbel naš tovariš Stepan. Videli smo, kaj vse Je " nemška pošast z našim narodom v stari domovini. Hvala odboru, U si tako prizadeva. Le naprej po začrtani poti, pa bo vse pravi Vsi moramo pridno delati za našo organizacijo, če hočemo, da bomo kaj dosegli. Upanje imam, da bomo imeli prihodnje leto sklad, iz katerega bomo izplačevali članom podporo v primeri netreče ali bolezni. Podpisana ima v Severni Ameriki strica, ki te piše Matija Tomšič. Pred leti te je naha jal v New Yorku. Ako bi čital te vrttipe, nsj se kaj oglasi. Moj mož pa ima strica v Pueblu, Colo. TAdi on se naj kaj oglasi. Imam tudi ses^rično v Zedinje nih državah in nleno ime je Marija Slane. V Kanadi živi sestrična Neža Petne. Obe sta doma iz Trnovca pri Metliki. Tudi one dve se naj kaj kmalu oglasita. Ob tej priliki se moramo zahvaliti rojakinjama Anne Strle in Katherini Krainz in več drugim, ki so nam priskočili na pomoč ter poslali le|>o Število knjig za našo društveno čitalnico.' Tukajšnjih razmer vam i ne morem Opisati, ker nisem politi-čarka. Reč} pa mpren^, da se tudi v tej deželi duhovniki vse preveč vtikajo v politiko. Za nje bi bilo bolje, da bi se držali oltarjev. Sedaj imamo veliko tu-Šo, dežjs nitmo imeli že od decembra meteca 1944. Polja so prazna in vse kaže, da bomo imeli še ve*jo draginjo. Rada čitam dopise v Prosveti, med njimi tudi od Kristine Ka~ stelic. Tudi tu smo čitali z zanimanjem Življsnjepis starega naseljsncf Vprttns. Povabila bi ga k nem, aamo tmc preveč od: daljeni. Naša n<8soda Marija Jonke (po možu te piše Stonič) je doma prav iz Doblič. Ona je bila ystltiyva soseda v Dobli-čab. Seveda^ona nI poznala tta- Sa naseljenca, pač njeni atarši. ■fen, df se bi rojak Vertin zo-pt kaj kmalu oglasil v Prosveti. Merila Mevern. VANJE A KRIŽA nt—Sorodniki iz jarope poizvedujejo za sledečimi Jugoslovani, ki soiekda j živeli v Chicagu: Mika ftlipovic, Ma-ria Lazitsch, Luka Peyovich In Vukasin Ristic. Ako. fci kdo vedel, kje se katere izmed zgoraj navedenih oseb nahaja, naj sporoči Ameriškemu rdečenpt križu, 5» South Wa- bash Ave., Chicago 5, IU., ali pa telefonira WABash 7850, Exten-tion 370. naect xriz. BOŽIČNA DRUŠTVA 590 O CA Društvo Loyw slites št. 590 SNPJ priredi svojo vse ko letno plesno veselico ne božični dsn, dne 25. dee. v Slovenskem domu na Holmes ave. Pričetek ob 8. zvečer. Igrsl bo fekonov orkester. .Vabljeni ste ysi, da se naše božične veselice udeležite. , Plačajte asesment dne 22. dec. v Slovenskem domu na Holmes {ve. med 8. in 8. uro zvečer. ¡0 velja za vse člane društva $90 SNPJ. i V nedeljo, dne 28. dec. zvečer pa ae bo v isti dvorani vršila Veselica v počast našim vetera hom, ki to se doslej vrnili v ci-ilvljenje. " Igrali bodo tri-e različni orkestri. Vttop bo ijen samo s povabili. (Pri-prepozno za uradno izdajo.«^ red.) ^aj Rose M. Ralnes, tajnica. l-BTNA SEJA DRUŠTVA 409 SNPJ * i Buflslo. H. Y. — Naznanjam Članstvu društva 405 SNPJ, da se bo vršila letna seja v nedeljo, 23. dec.; pričetek ob dveh popoldne: Zaeno prosim, da vsi plačate pravočasno asesment ob pravem času, da bom lahko pravilno zaključila računske knji-wm Na seji bom tudi razdelilr epe stenske koledarje SNPJ. deležite se! (Prišlo prepozno 8 do 10 mrtvih I» dntgih krajih paT^ cele va«, Oowbim Tudi Sv. pJST™1^^ fea sredo/—Úred.) Mary Kv usiich, tajnica. BOŽIČNE PRIREDITVE 1 Herminle. Pa,—Mladinski kro-"Junior KeystonUns" št. 52 J priredi božično veselico s ostrim programom v soboto, ln*'-2l dec. ob 8. zvečer v Slo-enski dvorani. Program vse-je 13 točk, med temi dva krSt-igrokaza, "Let There be ;htM in "Santa it Late.w Na sporedu bo več pesmic in deklaracij, Starši članov mladinskega oddelka društev it. 87 in 813 SNPJ so vabljeni, cla pripeljejo tvoje otroke v dvorano, kjer bodo dobili lepa darila takoj pp zaključen ju programa. V nedeljo, dne 23. dec. ob 6 zvečer te bodo v isti dvorani ipredvajali filmi o osvoboditvi Belgrada. Vstopnina je ntzks in vet prebitek bo šel v pomoč bednim v stari domovini. Po programu bo ples in protta zabava; igral ko Kubičev orkester. Na božični dan, dne 25. dec bo društvo "Keystonians" št. 613 SNPJ priredilo božično veselicc v isti dvorani. Za ples bo igrala Frankova trojica. Vabljeni ste val, da te gotovo udeležite. (Prišlo preoozno za tredino izdajo.—Ured.). - Joseph Balls. 613. PI^MO IZ BEGUNJ PRI LEBCiiA; I Zlsiko Bslokovté predsednik Slovanov, podpisuje peticijo. Id le bila ca. na) bree vaakth prldrlkovl 11.900.000.000 sa vojni rellf pod upravo UNRRA. mi je pisal moj brat iz Begunj pri Lescah. Na poti je bilo tri mesece. Brat piše: "Prejel sem Tvoje pitmo. Najlepša hvala! Kakor vam je že znano, tmo imeli tu hudo vojno, in obenem revolucijo, zato tmo preživljali zelo težke Čaae. Nemec je okupiral našo državo 1. 1941 in začel uganjati ttrahovit teror. NaJ-prvo je pričel izseljevsti izobražence in bogatejše sloje, ob istem času pa je tudi izpraznil ksznilnico, da je potem v njo zapiral politične ljudi. Seveda, nekaj Jih je pobelilo v hribe in tako se je pričela borba. Pričeli so nspedsti Nemce, Nemci pe so za vsakega svojega vojaka ubili 10 do 20 Slovencev In tako je v Grašini pokopanih do 1000 naših ljudi in v Dragi okrog 200 Okrog in okrog imamo vss polno grobov. V letu 1944 pa so pobegnili v hribe mnogi drugi in pričela se je borbe na vseh straneh. Kate-rin sin je bil tudi v hribih, bil je rsnjen in Izgubil deSno Sedaj je bil izvoljen za tajni v občini Begunje^da bo laže Živel, kajti za težko delo ni spo-V vasi Begunje Je kakih nogo jniks Jaz sem imel precej ^e krst so mi vzeli sina, pa ^JT takoj rešil. Morah L ns obe strani. Partizanom ^ dajali hrano, za Nemce pa ^ morali delati in dajati, uko nam ni dosti ostalo, posebno zT nja zima je bila huda. StraS so nas in tmo morali večkrat! veliki nevarnosti nesti hrano v hribe. Neke noči so ubili Nemci ia pertizanov v Vasorjevi hiši. £ tem pa so partizani pobili mS go Nemcev. In ubijanje se je ^ daljevalo dan za dnevom. QJ 4. maja pa so partizani zahtev* U, da se mora posadka kaznilni. ce podati. In res so zavzeli kaz. nilnico, ampak komaj smo j> izpraznili, že je prišla pomoč i> pričelo se je hudo streljanje, d» tmo imel' Vse hiše prestreljen^ Reči moram, da sem imel srečj kajti poleg mene so nekoga ubi ii, jaz pa sem srečno ušel. Tako je bilo pri nas. Ljudje tp zelo osiveli od samega strahu, prav tako so zelo živčno izčrpp, ni. Sedaj pa imamo nov režin^ toda vsi niso zadovoljni r njim. Naj končam, drugič pa Ti bo« pisal kaj več. Pozdravlja vse skupaj brat France." Anionia Morelt. I . ■ : • • * mkimmmU ' BOŽJČNICA SLOVENSKE ftOLE SND Clpveland. O.—Učenci in u-čenke Slovenske šole S. N. D. bodo podali v nedeljo, 23. decembra, ob 3 uri popoldne v avditoriju, 6417 St. Clair ave., krasen boiični program z i^ro "Vrabci," v dveh dejanjih, spi-sal Joteph Ribičič, petjem, de-klamacijami in drugim vari-jantnem programom, pod režijo učiteljice mrs. Antoinette Sim-čič. Po programu nastopi kot običajno tudi letos Miklavž, ki bo razdelil darove naslovljenem, mladim in starim. Zato apeliram na vse, ki želite koga obdarovati, da prinesete zavoje pravočasno v urad tajnika S. N. D;, 6409 St. Clair ave. Miklavž bo] z veseljem razdelil v§e dostavljene darove naslovljencem. To je običajna letna božicnJ» ca, -od- katere je šole doberšen del odvisna. Ima dvojen ni-men, in sicer: da okrepi blagajno Slovenske šole SND in pa da učenci pokažejo javnosti, da so se nekaj naučili, kar bo njim in nam prav prišlo v bodočnosti. Slovenska šola je temelj vie-mu slovenskemu gibanju tukaj, ^ko ne bomo negovali šole in vzgojili naraščaja, ki bo znal .iaš jezik, bomo mnogo prej ,'iniii, kot pa če imamo vsaj ne-raj izvežbane mladine med se-jo j, ki bo za nami prevzela dru-•tvene urade, vodila naše narod-; ie domove in druge ustanove, ¿a,to je zelo važno, da z vto esnostjo negujemo Slovensko >olo SND in ji pridobirryD še vec učencev, čim več mogoče, tem bolje za vse. Pouk ee vrli vsako soboto, in sicer dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 1. do 3., v dvorani št. 2, vhod na 6417 St. Clair ave. Oba razreda poučuje mrs. Aritinette Simčic. V imenu Slovenske šole SND, naše mladine, vas vse vljudno vabimo na božično predstavo. Obenem pa se želimo zahvaliti društvom, ki so jim bila poslane vstopnice, ki so se tako lepo potrudili in razprodali večinoma vse dostavljene listke. Prav lepa vam hvala za vašo na klanje lost. Ostajam za Slovensko šolo SND, Vaš Erasem Gorshe. tajnik. zvana USPELA PRIREDITEV flprlagfteldL IIK-Tak«» božična prireditev, katero je priredil gospodinjski klub SDDJ nedeljo večer, dne 0. decemW| t L, zs člane ali delničarje «I prijatelje doma, je bila neksj * rednega in prikupljivegr spričeval ves potek prireditve. Prvotno se le nam deti v zgornji dvorani razne U1* premikajoče slike nsravnr icp^ te kot na primer Nia^kr ^ dopade v poletnem in zin^J» času Nsdslje so sjike ljsle skalnato hribovje i/ Hrtsw Colorsds in tudi Jsko »P^ veslsče na den>či rek, Color^ tem smo videli rsrnr gtoznr prizore it sedsnje vojne tn f» hrabrost smeriških .n ro^h » med ob čssu pedc. Berlin» drugih mest v Nemčiji JEadnJs sliks je ps ^d, n-si (DnUa ea 1 'treei > PROSVETA ióta popoldne v uradu za r jugoslovansko pomoč |atoli« p. krona o.. ur*du za jugoslovansko pomoč (American Commit-Woslav Relief) so obvezani delati ob sobotah le nekaj ur I*ior ^ prostor okrog ene ure popoldne zajfo&čen in tih. Tak o^tp. 8. decembra. Vse je odšlo, le mene je delo hiti, da se kar Uiluibenci v f? okrog ene ure popoldne zajfaščen in tih. u tUdI v soboto, 8. decembra. Vse je odšlo, le mene j« F bl . in k© človek ostane na delu sam, hiti. . . B izpod tipk. »Um torej, kraju> B ^ ki da se članstvo bolj zanima z« f društvene seje in prihaja v več- \LitllQ jem številu na nje kot do sedaj. I Ako bodo društvene seje dobro obiskane, je gotovo, da se bodo pričele tudi druge aktivnosti za društvo. Torej bratje in sestre, pričnimo delovati z večjim zanimanjem za društvo takoj ob za-četku novega leta 1946. John Goriek. st. seja i relifnega odbora zazvoni teiefon-^Amenkanka bi rada vede-BSii bi prišli iskat nabrano P?%abrali srno veliko," je JJu "ie pridite iskat. In pred decembrom bomo nabrali še j» Zahvalim se ji, zabeležim, Jr potrebno in sedem spet J ¡u. P» brm tele" To pot se oglasi mlada žena _New Jerseyjs. "Čitala sem v Silv Workerju' o vaši kampa-ii » zbiranje obleke, pa sem polotila zbirati in zdaj imam U kup stvari. Ali bi prišli L*» v kratkem razgovoru | je povedala, da ima dva ,ihna otroka in ji je nemogo-na kak drug način pomagati inbremu ljudstvu Jugoslavije .»to pa je skušala zbrati ko-kor mogoče več obleke in dru-ih stvari. "Vsakdo izmed nas dolžan nekaj storiti za jugo-ivansko ljudstvo, ki se je ta-¡o vztrajno in s tolikimi žrtva-ni borilo proti nacifašizmu,' je tkla čisto preprosto, bree go-rorniškega zanosa, brez pretira-mm^m iljenc nja, brez umetne pisiljeriosti mpatiziranja. Tudi njej sem se »hvalila in zabeležila njen na- dov in drugo. In spet nazaj k ¡trojčku ... ■ fljraSfl Zdaj je vladal mir toliko časa. da sem mirno prevedla naslad' ije pismo: "Cenjeni; To je težka, topla obleka in zelo rad bi videl, da bi jo dobil kak parti-nski borec, ki znabiti sedaj jela kje zunaj na prostem ali r kaki mrzli stavbi. Zelo bi mi tregli, če bi k obleki priložili noto za onega, ki jo bo prejel beležki povejte, da pošilja ts iar ameriški profesor, ki želi s Iem odplačati majčken del dol-ameriškega ljudstva ljudstvu Jugoslavije za njegovo borbe roti fašizmu. "Jako bi me tudi veselilo, akc ristavite, da bi rid prejel plimo od prejemnika mojega da: ru—ne pisma zahvale, pač pa lavadno prijateljsko 1 pismo, tom sam poskrbel za prevod. "Vsekakor mi sporočite, če st« >rejeli zavoj, kakor tudi, če je rečno dospel Še en drug zavarovan zavoj, ki sem ga poslal >red par tedni. S pozdravi, Joyd E. Thomas, University of Missouri, Department of Biochemistry, Columbia, Missouri." Hotela sem takoj ustreči profesorjevi želji in napisati noto a neznanega borca, ki bo morda kmalu dobil in nosil lepo rjavo obleko, katero je poslal imeriški profesor. Sredi stavka j« spet klical k pozornosti tele-®n •.. Spet neka ameriška žeto. ki bi rada vedela, če bi mo-[la "posinoviti" ali "pohčeriti" »ko jugoslovansko siroto. Ne ^ bi jo napačno razumela—želi le oskrbovati otroka z vsem totrebnim /a obleko in slično od tukaj—saj pač vem, da otroka ne more dobiti, čeprav bl ¡¡j takega z veseljem storila. ji kolikor mi je mogoče Pojasnila o tem in ji obljubim, ■ jo obvestimo natančneje pi-■neno, Zopet je nekaj minut mir, po-pa nenadno potrka na pri-Jrta vrata mlad človek in vpra-^ <* sme vstopiti. Objasni mi * krotkih besedah namen svojca obiska. Pravi, da ima ne-■J l<'Pih klasičnih dal v angle-*lni 'n bi jih rad daroval za Noslovanske študente, ki se tte angleščine. Drugega ne mo- * dali, a to bi rad dal. Ob-^ pa bi rad navezal stike mladim jugoslovanskim «nekom—z naobražencem na-PHncya rjuha . . . Med pogovorom sem šele o-* 'la je mladi človek pred 'iHno pohabljen, najbrž Jv*»"*ke paralize. Čudila pa M "J' tfovemu razglabljanju »v*«ivnih problemih. V neka d J" P°"*el *nazaj d0 tal zna angleško. Ena briga več, pa se bo že kako uredilo. Nazaj k delu, ponovno prekinjenem s telefonskimi klici in z obiski. Slovenka iz Brooklyna kliče in pravi, da je v svojem "Beauty Parlor ju" nabrala nekaj oblake, naj pride kdo iskat in lahko ji tudi pošljemo kake letake in slično, pa tudi nabiralnik za pomoč jugoslovanski deci . . . Pridni naši Brooklyn-čanii. Ravno pred poldnem so pripeljali več kot 1500 funtov nabranih stvari. Seveda naši stari znanci: Musich, mladi Jerry Corel, Bertok, pa mali Ber-tok, ki se je tudi mučil in pomagal nositi manjše zavoje na kup. H temu znatnemu kupu je bilo tekom popoldneva dodanih še nekaj zavojev obleke in čevljev. Iz Welfare Islands je prišla poštama ženska in prinesla sveženj obleke. "Morda ni prav vse v čisto dobrem stanju," je dejala, "pa ljudje, ki so dali, sami nimajo veliko, pomagati pa želijo." Dve brhki mladi Američanki sta pustili tri precejšnje svežnje obleke in več parov čeveljčkov za malčke. Imeli sta v avtu še nekaj blaga in sta pojasnili, da peljeta to v skladišče za španske . lojaliste. Visok človek slovanskegs izgleda je kar tiho prišel po veži in spu-itil ns kup sveženj dobre obleke. Dejal je, da je njegovo ime že podpisano v knjigi, čemu bi ga spet beležili, saj ni taka reč, nekaj ponošene obleke . . . Tako se je nadaljevalo do o-krog pol petih popoldne. Namenjena sem bila v trgovine, ds nakupim to in ono za božič, pa je minil popoldan .v uradu in kar vesela sem bila, da sem i-mela priliko videti toliko dobre volje in simpatije do našega ljudstva v starem kraju—za božič se lahko nakupi kadsr je . . «Iaj je pomoč našim tamkaj prva. O tem so me še trdneje prepričali vsi ti ljudje, ki sem Hh opisala zgoraj. Naj bodo v vzgled tudi tebi, rojak in rojakinja, ki lahko kaj žrtvuješ za naše od vojne obubožane brate n sestre v stari domovini. VSESLOVANSKA PROSLAVA ZMAGE V SAN FRANCIiCU San Franciaco. Cal__Vseslo- vanski svet v San Franciscu bo priredil v pondeljek, dne 31. decembra 1945, Silvestrov večer v proslavo zmage v Civic Audito-riumu; pričetek ob 8. uri. Pokrovitelji te proslave so Earl Warren, governer, Robert W. Kenny, državni pravdnik, in mnogo drugih odličnih državljanov Caiifomije. Na programu bo nastopila glasovita operna pevka Rudolphine Radii, ruski orkester "balalajka", tamburaški zbor, plesalke hrvaškega kola, češke narodne plesalke in veliko drugih točk. Orkester 30 članov bo igral za ples, mr. J. Cizkov-sky, upravitelj. Program bo vodil popularnii radio-komentator mr. Sidney Roger. Qpvorniki bodo: mr. Jerome Politzer, zastopnik zveznega zakladničarja, mr. V. Vavilov, gen. konzul USSR, mr. Bohuš Beneš, gen. konzul Čehoslovaške, in dr. P. P. Marinovič, Jugoslovan iz Watsonvilla. Prebitek od te prireditve je namenjen vojnim sirotam v Rusiji, Jugoslaviji in Čehoslovaški. Na proslavi bo prodaja zveznih bondov; ker bo to zadnji dan za prodajo teh bondov, naznanjamo vsem tistim, kateri želijo kupiti bonde, da jih kupijo na tej proslavi. Južni Slovani v San Franciscu in okolici, pridite na to proslavo! Za publicijski odbor: Matt Spoler. poročevalec Stojan Prlbičevlč,1 ki aa je pred kratkem vrnil is Jugoslavije, dalje g. Beno Hab-1 janič, trgovski ata^e pri aaaba-sadi v Washingtonu, tet Sftr m mrs. Fastau od UNRRA, ki sta se tudi vrnila Iz Jugoslavija. Vsi so imelt mnogo zanimivih poročil o Jugoslaviji in zlasti! naglašali veliko revščino in po-| manjkanje ter potežkoče, ki jih ima s transportacijo UNRRA. j Ta bo ob zaključku decembra v skupnem razdelila po Jugoslaviji za 500 milijonov dolarjev vrednosti žita, hrane, obleke, to- j vornlh avtomobilov, poljedelskih strojev, Živine za rejo itd.] Mirko O. Kuhal, tajnik SANS. Dne 8. decembra se je vršila v New Yorku letna seja naše re-lifne akcije, ki jo je pred dobrim letom ustanovil Združeni odbor. Poalovaia je pod imenom War Relief Fund of Americans of South-Slavic Deacent, njen pod odsek, ki je imel namen in nalogo delovati med ostalimi Amerikanci, pa American Committee for Yugoslav Relief. Izkušnje enoletnega poslovanja so pokazale, da je bil tudi U ameriški pododsek v veliki meri odvisen od pomo&, ki jo je prejemal od Amerikatuev južno-slovanskega porekla. Dve različni imeni pa sta napravili precej konfuzije med našimi ljudmi in v mnogih slučajih je bilo delo z njegovim resultstom vred duplicirano. Da se te nspake odpravijo in vse delo koordinira, je bil na seji soglasno sprejet predlog, da se staro ime o-pusti in se vse naie relifno delo v bodoče vrši pod imenom AMERICAN COMMITTEE FOR YUGOSLAV REUEF. okrajšano ACYR. Odbornikom je bilo na seji p predstavila Miklavža, kar je bi-o v veselje za navzočo mladino. Potem smo se podali v spodnjo dvorano, v kateri je bilo pripravljeno in na mizah naloženo obilo različnih okusnih jedil in drugih dobrot, med ksteriml je bila potica, o kateri so se mnogi delničarji pohvalno izražali. Ko smo se dovolj naužili vseh dobrot, je pa začela igrati naša poznana godba, kalera je nas vse % veseljem navduiils in pričele se je pristns SWv*nsk« zabsva. Vsakdo se je počutil veselegs in zadovoljnega in itraz našega so-druga Jožeta je bil popolnoma na mestu: "Kdor ne bo nocoj vesel in plesal, ts gotovo nlms življenja v sebi!" In v resnici smo se vsi, stari in mladi, pošteno zabavali in se vrteli ob zvokih slovenskih valčkov ln polk. Prepričsn sem, ako bi vsi tisti delničarji, kateri niso bili ns-vzoči, vedeli, kohko lepe in pri jetne zabave so zamudili, bi jim bilo gotovo žal. Resnica je, da ob času takih priredb in veselic človek pozabi vsaj začasno na vse neprijetnosti in poštene vesel v delokrogu bratov ln sester ln prijateljev. Kot že omenjeno, za to izvrstno prireditev gre za-slugs ln priznanje člsnicsm go-spodlnjskegs klubs Pripomnim naj še to, da bi prav nič ne ikodovalo, peč p« koristilo, ako bi društvo št. 47 SNPJ priredilo eno sli več takih veselic vsako leto ln brez dvoma bi pri društvu nastalo več živahnosti in zanimsnjs za društveno življenje. Vsaka naša usUnovs potrebuje našega delovanja in zanimanja zanjo, tako tud» društvo it. 47 SNPJ nI Izvzeto. Prvo. kar društvo potrebuje od nas, je, Nuerenberg. — ONA. — Goering je prepričan, da druga sve-toyna vojna še daleč ni zadnj« vojna, ter da bo tretja svetovna vojna kmalu izbruhnila. To svoje mnenje je izrazil dr. G. M. Gilbertu, psihologu univerze Columbia, ki je zdaj pri deljen ameriški armadi in je preživel mnogo svojega časa obtoženci. Goering se je izrazil napram dr. Gilbertu, da Mje treba priznstl veljsvnost vojsš« kih komnad in njihovih ukazov ker sicer ne bo nobene discipll ne v prihodnji vojni ..." nakar mu je dr. Gilbert segel > besedo, češ, nsmen nuerenBer tke sodne obrsvnsve Je, ds se prepreči izbruh novih oboroženih spopsdov. Goering se je nsto nssmejsl in odgovoril: "Prevelik Idealist ste. Nove vojne so neizogibne kajti vsak narod pozns le svoja egoistične koristi. Radi tega je popolnoma nemogoče preprečit nove vojne. Prva bo kmalu sledila." _I Dr. Gilbert je nato opozori Goeringa, da 'Je atomska bomba Strahotno orožja, ds je nemogoče upoštevsti možnost novih oboroženih spopadov. Goering priznsl, ds Je mogoče, ds bl se ljudje bali uporabiti atomsko bombo, ako bi bila vsem na raz polago. "Ml nismo uporsblll strupenih plinov, ker nsm bilo znsno, ds Jih imsjo nsš nssprotniki tudi. Dokler boste Imeli vi Amerikanci atomske bombe, bodo drugI narodi skrivno delali svoje največje predaadntatvo našega odbere. Sestav celokupnega odbora Je sledeč: Častna predsednica — mrs. Eleanor Roosevelt; Sopredsednlka — Zlatko Balo-kovič in Louis Adamič; Podpredsedniki— Mihael Ms-rinkovlč, Joseph M. Msrtinac in Michael Evenoff; Tajnik—Hsrry Justič; Blagajnik—Mirkp G. Kuhel; Pomožna blagajnlčarka — Anne S. Traven; Odborniki: Geofte Kovsče-vich, Anthony LucM. Fred A. Tren je med francosko levico Parit.—ONA—Dne 7. dec. je prišlo v francoski ustavodajni skupščini do prvega načelnega spopada med aocialistl in komu< nisti. Socialisti, katere ja podpirala ljudska republikanaka stranka, ao porazili komunista v /.adevi državne kontrole političnih strank. Vprašanje samo po sebi je malo znano in se tiie statusa političnih strank, ki naj postane „ del drisvne ustave. Dejansko pomeni tmaga sdru ženih socialistov ln ljudskih republikancev, da bo Imel v bodoče urad, ki bo odvisen od države ln ki na bo pod nepoerad no kontrolo parlamenta, vplivno besedo ned političnimi stranka mL Socialisti so postavili 4 m lo takrat že vse mogoče, je bilo tudi to. Ne Bazovici so nas obiskovale nemške granate, kjer je bilo telo težko likvidirati eno itmed obrežnih nemških baterij in mornarico, ki jo je bilo v zalivu še mnogo, na Opčtnah pa se velika ln nadvse zagrlžena sovražna skupina ni ln ni hotela predati. A Orapšin in diljego-vlč (poveljnika) ata se samo smejala in nikdar vsa Uri leta nisem videl veselejšega komandanta ln komisarje. Vei smo vedeli eno aamd: Trat h naš la osvobodili ga bomo e avojlml lastnimi silami. Dalmatine!, Hercegovcl, Bosanci, Srbi, Makedonci in naš slavni IX. korpus so sa pripravljeli s pesmijo na tadnjl in odločilni jurlš. Trst je padel ln po nJem se je kadilo, da je jemelo sapo In vid, a se ml je sdelo vse to lep-«« kot te bl bil pri veliki maši. Stali in obetali smo na svobodnem obrežju sinjega Jadrana, ki ja bil miren ln tih. Prav živo sam se tekret spomnil dobro o-pisanega prisora v FinžgarJe-vem "Pod svobodnim soncem,1 kako naši prtdedl začudeno o-gledujejo ln prisluškujejo mogočnemu blsantlnskemu morju. Ta prlaor ja bil sllčen našemu, raslika ja bila le v letih, kraju ln orotju.l Tudi prad nemi sa ja odpiral« velika ln široka votns pot, osvobojene ln sato sposobna prine-lati najlaple ln na)bolJle dni Nihče od ns« se takrat nI spra Olg«? j« Trst T Kajt Pirlnsky, Stojan Prlblčevlč; Finančni odbor: Joseph Z«-vertnik, Joyce Belokovič, Geo. Pirlnsky, 2 Imenuje predsednik, ter Mirko G. Kuhel In Anne S. Tre ven. Direktorice poslovenja g«. Joyce Cempbell je obenem po-| ročala, da se kampanje ra zbi- nedelo demokratične organizad* je političnih strank, četrUč, «kl^veT ......... mor«jo vse «tr«nke predložiti nii w korakale trum« svoje knjigovodstvo ln poroč«tl ntmAklh ^ fašističnih ujetnl o svojih denernth «red«tvlh. kov iV0bodoljubno tržaško Vs« to «o zdrava načela—noben 1JudBtVo p« na« ja po«dravlJe« resničen demokrat jim na bo oporekal. Važnost zadeve nI v teh n«Č«l!h ««mlh, temveč v] tem, d« morajo priti v u«tavo. Komunisti in večin« neodvisnih opazovalcev se strlnj« v tem, da diši itv«r po drž«vnl kontroli) političnih atr«nkJt«r Ja «amo pol vebt največje negacija vsake I prava demokracija. Komunisti «o v svoji r«slagl,|«mo pokopali do o«am tl«oč n» /ukal glasujejo proti, obJ«enill, I ših borcev. Kot t«kr«t, t«ko d« nos dovolj glasno pričajo, kdo j« mesto osvobodil. Osvobojenje o«t«l« Primorske Je šlo laftj«.4 Četnlkl «0 nudil» povprečen odpor le v Brdlh, od koder «o se prebili ns «ap«d ln se t «m predali, ed Nemcev p« j« skupin« Vač de««Ul«oč moi ki se je ikuiel« rešiti od Raka proti severotapsdu. v naših ki» tčah pri Ilirski Bistrici k«pitu II. ala. H^l Vsak pošten in zaveden Slo- Vider, T. O. Llsleeen, dr. Kingsbury, dr. J. Freeman, Jacob Po- _______ w . . . tofski, dr. DeWitt Stettin, Oeo. d« ee popolnome «trlnjajo b vía- lo. Trudni Mno polegli po tleh ln drugi in tretji dan ae j« ponavljalo lito, nato šala, ko. ao padle tudi Obline, ko ao naš vaej «a eilo ža prešteli ogromn vojni plen, v maetu la trdno vipoaUvill red ln obla«t, ao pri IU v Trat tudi prvi tav«tnlšk Izvldnlški tanki. Za temi Jih je prišlo la več. V vaah teh dneh ko poeametno točko, ter da ao le proti temu, da ae ta njih na-1 pravi državna zakone. , Socialistični prvaki, a kateri-ml ae Je retgovarjal val kore-«pondent, pravijo, da Ja Franci-J« prill« tako daleč na evojem potu do socitllsm«, d« smo vključili politične «tr«nke v u- dr. Milko Kos, priznani evropski znanstvenlk-tgodovinar, je 23. septembre v "Slovenskem pnročevaleu" povedal tgodovln-sko resnico o Trstu. In Primorski. Berlmo ga in uvideli borno, kako je vae Itelljansko Imperialistično pisanje o zgodovinskih pravicah in upravičenosti talije do teh krajev veUka zgodovinska laž in potvorbe*. 8 ta* to lažnivim pleanjem bi vee te treje lehko potemetkem zahtevali tudi narodi, ki so ee preglasili ta potomce Keltov, Japodov, Gotov ln Longoberdov, vseh ti-■Un narodov torej, ki ao ae nekdaj u nekaj čeu mudili v teh trejlh. Teh denee ni več, prav tako ne, kot ne more noben resen Italijan trditi, da Je direktni n čistokrvni potomec tietth Rimljanov, ki da «o le 1000 lat orebiv«lci Primorske ln Treta. Če torej velje v «vetu danee le tdrav retum in obče vel javne človeška spodobnost, ta semlja «odi k nam, ker amo Uaoč tri sto let ne njej živeli, delali, trpeli, umireli in obetali. Drugo, kar moramo poudarlU pred vtem svetom, je naia sa-veaniška Ukrene in dosledna borba a fašizmom, ki ja po alo* mu Jugoelgvtje preprevil slovenske in jugoelovanake dežele. Ko ja tedaj uradno ranje obleke, obuvala, odej itd. itroj drževe— kar ja atar aoelall-uspešno razvija ter da bo naj- gtični ideel. Komunletl pa so brž prekosila kampehjo, ki smo mntnJit de je Frenclja lele ta- itH, ifiiim in na(llrD. jo vodili lansko zimo ln pomlad. \Mu d,lat| svoja prve torake ne venec z tanlmen »m to nartrp ' ... noatjo prebira v teh dneh poro* Aktivnosti ni opsžsti samo med potu tocislizma, ter da je dr Jugoslovani, temveč tudi med ¿«vna kontrola strank radi teg« drugimi Amerikencl, slasti med je velika nevernost ra demokrs unijami, igralskimi skuplnsml t^n9 IVobode, itd. V vidiku je sedsj velike ■ kempanja sredi jsnuerje ln feb- DretmU ruarja Izključno za jugo«lovtn- C^ItU? ske otroke, obenem pe sa org«- odnolljl • jpinijai nizirs posebni odbor, ki bo vodil ksmpsnje te re«Uvrlr»nJ« gledališke opreme, knjižnic ln šol umetnosti, ki so utrpele ve-] Uko škodo in uničenj« za čas« okupacija ln osvobodilne borbe j v Jugoslaviji. Sejo |e obiskal tudi poznani napore, da si Jih preskrbe, ln U ko bo prišel d«n, ko lih bo eden narodov uporabil. Zato pa Je tudi nemogoče preprečiti novo Jasno je. de ee bo našel Paria^-ONA—U dobrih virov prihaja veet, da bo Pranelja v najkrajšem času pretrgala di-nlometlčne odnoleje a Franoovo ftpenijo. Istočasno Ja iavedele Ovenčaš N«ws Agency, da sta prispela tajno v Paria mlnleterl ta vojno in minister ta notranje zadeve nove špenske republikanske vlade, ki Je bila nedavno osnovana v Mehiki. Cilj njunega potovanja Je, de se pogajat« vojno. Jasno Je. de ee oo nsseiis frsneosklm zun«njlm mlni«tr. narod, ki bo hotel prehiteti vse «tvom v tsdevl prisnanja špan-druee narode ln udariti prvi " I «ke vl«d« •» i^a, : j ' - oar lagpf stiar ÉÉ0 Vi//*/9 V%5Vr f*mmu iimiii u»»»i»ii I !«<•••<< minili Volaa b bila aalo šihlf kna ifs- «a kerperaclja. I armarle, »udi se delavce, kar lahko vidite v profilih la dakedklk. t^ka prTL aa račun čUvoška km la rssdrfaale. be eolno laško odprevlit. bUalamana la deloma, daal nai Dokler be kdo koval profila ¿éla o delu v Londonu, od kate raga naj bl bila odviana uaodi* Prlmoreka In Trata. SprMSo na-•«podbitnega dej«tva, éigav d» <« ves te svei ln kdo je vae to oivobodll, bl ne bila potrebnr Ofev nobene skrb, ¿e bl ne bilr iaanejle od sonca. da falisem Ir ||vi, da je bll v Mllanu oboler ns ogled ssmo ustreljenl Mu««o-llnl ln na va« lUllj«n«kl fallaerr tn de Italljanaki zun«njl mlnl «ta» de Oaeperl (eedaj premier -op HANHe) la ved no brenkr elare Impariellstléne strune Aa «fifielo zakrknlenl Imnerla-llstl, de bl po nell femlll are-dlll votalke casta ln votalntec v katerlh bl hila imnerlellatidne armada, tleta ermede, bl se le 4« danés nekatnovana dril aK vaneka krl. dlm na||h noaorlV ln slotlacera orokletstva poní 9enlh «lovensklh «re. Ne rahtavamo ♦« yiHnhe. V WhII mmIÉIIn ekr««e haai» da "atla." s ello na JemIJe le tl-•♦1. kl ni v «jravlel Tn remlV danim rahOvaln nooovnn la tl*tf TialMenl kl ae llh le •'•dn* dr. •I dnh Mu«"*'ln|la MI Wot rmee/walel rv#^l| |n doa'od. al /av^nlkl velik'h revosnlk«" ••» «» tffti al ivmrdf»* ** f*m »1 krlwiM 1»««nl»»»l' nravlrr rfn té '»¿«Mi rnnv^mf Test V fW» ra«!*—I -lawna 'w •rmmA+ «•» «• eeaia |a#»*e a«»' it«tM«l Marije Dagarinke, kamor ga ja profesor Dagarin Kam vabil. Temu vabilu se je moral mladi tonsuratus pokoriti, kar ja baš samo ob sebi umevno. Vdova pa je pri tem silno previdno postopala. Ni se mu vsiljevala, če je prišel na obisk, pač pa je imela vse polno priganjačev, ki so zanjo ledino orali. Mednje je spadal v prvi vrsti Erbežnik Ciril, penzionist pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Navzlic duhovniški halji, katero je nosil, ni dostikrat imel, da bi se bil dositega najedel, ln odkar je bil -jtopll v pokoj, si ni mogel več omisliti nove suknje, niti novega cilindra. 'Njegov cilinder je bil imeniten po Ljubljani/tei njegova suknja je bila odrgnjena, da ae je na vseh mestih svetila. Če je imel kaj denarja, je tudi rad vino srkal, ker je pa le malokrat imel denar, je vohal za prilikami, kjer se ga je nasrkal na tuje stroške. Bil je ta cerkveni penzionist kup revščine in zapuičenosti ln živel je dostikrat kakor mačka na strehi, ki nima nikamor iti. Zadnje čase se je ugnezdil pri Dagarinki, in kadar je bil Vincencij Lukman na obisku, vselej se je znašel na mestu tudi gospod Ciril Erbežnik. Tako sta bila tudi v nedeljo pred pepelnično sredo zvečer ob Šestih oba prišla, in hl|na gospodinja ju je spravila v svoje stanovanje v zgornjem nadstropju. V mali, nizki sobici je bila velika miza z belim prtom pregrnjena ln videlo se je, da ae pripravlja večerja za več oseb. "Sem Čul," je izpregovoril gospod Ciril, "sem čul, da ste klali, mati Micka, in dobro je in krščansko je, da nekaj kolin tudi drugim ljudem privoščite!" To rekši, je vrgel svoj ogoljeni cilinder na peč, stari svoj plašč pa na tla tik pri peči. "Med potjo sem srečal to mlado klsllco—tu Je pokazal na teologa—pa sem ga privlekel s sabo. He, ali je prav, Micka?" (Dalja prihodnjič.) y Črtice in povesti Spisal F. S. Flnšgar (Nadaljevanje) "Se nikoli nisem sliial o Vas." kad ko je jezno stisnil ustince. Samo t n trenutek Nato se je pa zasmejal s tako bridkim smehom, da me je VKCga presunilo. "Sedaj me |x»/nate. Z oči Vam berem!" "Ne |M)/n*m Vas, tod;i verjamem Vam. Zato prav tskoj pi-hem očetu da Vam ..." "Očetu ne boste pisali'" me j< naglo prekinil. Zakaj nc?" "Pustiva to" "Ali Vam ;»mem jaz ponuditi, vsaj. nekaj*". "Zato nisem prišel k Vam,— T jto m i cigareto'" Prosim'" " t uui <>pnja nlm,,r.i " Piii^ila na t- ' Dlu^j mol, i i'odet ite mi v"JO-- " "ŽaloMm» poveM, jeli*" Mcrda ;<. I »i /aninuva k«.t : u }<• i p tirnim ' ara k*.i ptluli.t me, Val 'v i-ll na za prav smo se. Jaz sem bil prvi. Mydlo so spominjam, da sem bil prvi dve leti bogec nase družine. Ko sem do dobra khotlil, ro me starši vznemirjeno opazovali. Oče je grbančil čelo, ko sem tekal po sobi. Z materjo .sta se spogledovala: jaz sem namreč šepal, česar se sam nisem zavedal. Starši so čakali, očetov pogled je postajal čez-tialje bolj njrk, materino oko je zrlo plaho vame. Nekega dne pa so me zavili v ogrinjal ko, posadili na koleselj in me odpeljali v bolnico. Bridko sem jokal, ko smo se ločili. Takrat s» m zadnjič Jokal v življenju. Od toge bi me bilo konec, da nt prihajala k postelji časih usmlljenka, ki sem jo i-mel za angela. Vse druge sem vvnuil. ^Tudl zdravnike, ki so .*v ukvarjtiUj," mojo nogo in me mučili. Njo nem pa ljubil. Pri-h^inla je k< maj vsak drugi dan. 1. t< k obrazek ji Je medici pod r.A ni, belim )M»krivalom. Sa-4 «ii. velike, sinje oči so je hilt*. In v cčeh Je gorela IJube-. k om jo tuko grozno po-■re*sl. Danes vem. da je bila «'..Vmtr. Bog ve, kdaj Je že u-'isnil*. K!rib vse nu je bilo tudi bol-r ter kom c in spet smo pridr-■ ko lesi Jem dAMor. Nc verjamete, kako sem se postaral. Pet let mi je bilo tedaj, pa bi jih ne bilo petnajst zad .sti za moje srce. "Skaži se in hodi," ml je velel oče. Sprehodil sam se po Izbi. Starejša sestra se ml je zasmejala, mlajšo je mati tesneje stisnila na prsi, oče se je pa obrnil stran, sedal za mizo, si podprl glavo ln bobnal s prsti po poličici ob okna. Jaz se nisem zasmejal in nisem zajokal. Zlezel sem na 'klop k peči in bled obsedel ob vreči žita, ki je stala tamkaj. Mraz me je spreletel ln zaželel sem sinjih oči sestre usmiljenke iz bolnice. K meni je prlsedla babica, pobožala me po laseh in rekla: "Bog ga je dal. On že ve, zakaj takega." "Pokora," je zagodrnjal oče in šel iz hiše. Nisem razumel tedaj niti ba-bičine vere niti očetovega napuha. Toda srce je občutilo obe besedi, ki sta se zapičili kot dva trna v dušo in Jih nihče ni več izruval. Danes razumem očetov napuh bolje kot babičino vero. Zakaj vero sem skoro vso zapravil. Edino na Boga še verujem, pa Je tudi ta vera bržkone malo prida. Zakaj njena kal poganja Iz maščevalnosti "Udari jih. krivičnike!" taka Je moja molitev. • Bolje pa razumem očetov napuh Veljak je bil, bahač Njegovi konji—najboljši, njegova floved—najbolj rej ene, njegova listnica—kakor blazina, negova politika—edino prava, njegova vera—za ogledalo: nebes Je nosil na Tclovo. Zato vem. če bi bil 1U45 Razni mali oglasi TOOL & DIE MAKERS TOP MEN TOP WAGES WM. D. GIBSON CO. (DIV.) 1800 Clyboura Avenue Victory is here shown with the ideal filler for the Christ-Victory "E" Bead. He and Mrs. Pranaes Mangoe. 4883 W. Quincy are holding a huge enlargement el the cover el the attractive Christmas folder prepared for the many who will give flnsids for Christmas. These folders are available free wherever Victory "E" Bonds are sold. njegov prvorojenec, kakor si ga je želel, bi bil bogec v hiši; tako pa je bilo drugače. Že v prvi razred me je poslal oče v mestne šole. Ni trpel, da bi mu očital bajtar: "Kaj tvoji konji, kaj tvoja goved in še trebušna listnica po vrhu—krulje-vaga sina imaš!" Vem, da bi mu v vsej vasi ne bil nihče podrobil te sirovo-sti. A tak je bil oče. To pa sem spoznal na tale način. Ko sem se vrnil na počitnice, so neke nedelje pričakovali gostov iz mesta. Vse .je bilo razburjeno zaradi priprav za sprejem. Otroke so nas preobleleli v najlepša oblači-Oče je postajal pri oknu in gledal na casto. "Že gredo," je vzkliknil, ponosen na svoje goste. (Dalja prihodnjič) Razni mali oglasi llazni mali oglasi TAILORS Busheling in our uniform division. Experience required. Permanent positions. Pleasant working condi-tions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIE.LD & CO. SUte-Washington 8POTTERS-PRE88ER8 Women's slteratlons department. Permanent positions. Pleasant work-ng conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD le CO. State-Washington ■ TEA ROOM WORKERS Assistant cook, apprentice baker, dishwashers, porters, storeroom clerk. Permsnent positions. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor.—MJUtSHALL FIELD It CO.. State-Washington. FLATWORK IRONERS— PRES8ERS Experience in laundry work required. Permanent positions. Good working conditions. Employment office Srd floor —MARSHALL FIELD k CO.. State-Washington. TAILORS Busheling in our uniform division. Experience required. Permanent positions. Pleasant working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD * CO. State-Washington CHOCOLATE DIPPERS Expert. Permanent positions. Good working conditions. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD k CO. State-Washington GIRL OR WOMAN for light housekeeping. No laundry. Adult family. Good Home 8t pleasant working conditions. NORMAL 4500 Ask for Miss AHerman WOMAN for general housework. Assist with baby. Stay. Own room. Plain cooking. Personal laundry. References SOUTH SHORE 0071 ORDER FILLERS . Company Cafeteria Merchandise at wholesale BUTLER BROS. 426 W. Randolph WOMAN for cleaning and ironing every * Thursday $5 and carfate SHELDRAKE 5792 WOMAN White, young or old, help take care of home & children. Name your price.—Mrs. Erler. BAYPORT 5393 HOUSEKEEPING DEPT. Maids and housemen »> 1 i Ask for housekeeper CONGRESS HOTEL 500 S. Michigan Ave. YOUNG WOMAN for Mailing Room and general Office work PRICE WATERHOUSE & CO. 33 N. La Salle Street FRANKLIN 8080 AUTO WANTED Moving out of town Desperate need for a good car Pay very high price VINCENNES 3901 men NEEDED FOR 1ST AND 2ND SHIFTS Hourly rata 80c plua Sc par hour —2nd Shift premium No Experience necessary— We Train You Plenty of overtime APPLY NOW UNITED WALLPAPER CO., Inc. 3330 FILLMORE 8T. Nevada 7806 women ASSEMBLERS Starting Rate tOe Per Hour BOLDERER8 . ^ ,* Starting Rate Me Par Hour PERMANENT JOBS OVERTIME AVAILABLE D. Gottlieb & Co. 1140 N. KOSTNER Kazni mali o^U^ GIRLS & WOMElT Feeders . Folders - Shirt Finiihm ALSO MEN ^ Sorters & Packer« NATIONAL LAUNDRY on 759 So. Cicero ženske ki ata bila «poslene v voJm induatriji Ali gledate sa delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vseh delih mesta od 8:30 pop. do 12. ure ponoči Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se ▼ uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY V pritličju 909 W. Washington Si. CHICAGO Ali ata naročeni na dnevnik "Proaveto"? Podpirajte svoj listi MACHINE OPERATORS - A8SEMBLY LINE OPERATORS LABORERS MANUFACTURING STEEL CONTAINERS Apply—Employment Office, between I k 4 Monday thru Friday INLAND STEEL CONTAINER CO. _8592 SO. MENARD AVE.__ WOMEN BENCH SORTING—1ST AND 2ND SHIFTS 10% BONUS FOR NIGHT WORK PERMANENT JOB a PLEASANT WORKING CONDITIONS PHEOLL MFG. CO. 5700 W. ROOSEVELT RD. MOLDERS Floor and Bench Molders for Braaa and Aluminum Foundry 44 HOURB PER WEEK a .PAY UP TO $1.50 PER HOUR HUNTER FOUNDRY - 8524 VINCENNES EXPERIENCED OPERATQRS WANTED SORTERS and DRAPERS • STEADY WORK a HIGHEST PAY EXCELLENT WORKING CONDITIONS FRANKLIN DRESS CO. 325 W. JACKSON RLVD—10th Floor WOMEN FOR LIGHT CLEANUP WORK IN GOOD PAY a APPLY • BURNY BROS 2747 WEST VAN BUREN LARGE BAKERY STEADY JOB Kadar šalite dobre rasnovrstne pijače, oglasita se pri: METROPOLITAN LIQUOR CO., INC. Exclusive Distributors for 8CHENLEY and MAJOR BRANDS EDWIN L. TOSCH. 8809 Milwaukee Ave,—Bluemound 8001 Phone Daly 1812 a 338-338 E. Erie St.. Milwsukee I. Wu. -T1»ls w«»S«rfy( MmNHm «till é—nt m«.» w. c«» I« urn mn> fat ük: t '•t?» • z ¡TïsîLïr^S! C*"U: .Cam# «•<•• Iß Arthur pr*S*c«s ê*é Mecttim« rinswSK äs *,m ,#wth ^ naroČite a dnevnik prosveto Pa sklepu U. redne kenvcacitc se lahke narodi na list prišteje edea. dva. tsl« štiri aH pet članov ia ena dnsšine k eelesj*' ninL List Prasvata stane se vee enak«, sa člane ali nečlane M 00 ss ena letne naročnino. Kes ea «Jani «a pUčafc» pri asasmentu suo tednik, se iias te prišteje k naročnini. Torej seda) ni vsrok«. rso. da Ja list predrag sa člana 8NPJ. L* Prosveta Je vaša la.tnln. n gotovo Ja v vsaki druilni nekdo, ki M rad «tal Ust vsak dan. Pejasnllei VsalrJ kakor hitre kateri teh članov preneha biti i up SNPJ, ali če se preseli proč/»d drutine In bo sahtevsl sam svoj tednik, bode moral tisti član is dotlčne družina, ki Je tako skupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprs*niityu in« in obenem doplača j dotično Ustu ProsveU. Ako tegs ik stori, tedaj mora vprevntitvo «niftatl datum sa U> vsoto naroiniuu 88J8 Sa Chicago ln okolico Je Ispolntle spodnji kupon, prileti to denerjs sll Meswy Order v In si Prosveto. UsL ki Je vaše leâtnl»^ PROSVETA BMP J. Ml» So. Lewndale Avo. Chicago 23. OL PriloAono pošiljam •a Ust Presvoto __ČL Naslov . Ustavita članov mojo 8.___ In ga pripišite k meji od sled** 8. C k Čl aruštva št CL dnsštve ŠL ,ČL društvo tL „ČL droštve ši.