IMMmi plačana v
Leto LXXTV., št. S)
LJoM]
1941
Cena Din L—
Iznaja nak dan popoktoa hrrzemftl nedelj In praznika. _        In do g$ petU
rrst a Din 2, do 100 mt k Din 2.50. od 100 do 300 vrat A Din 3, tnseratl pettt
Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 14*—» am Inn— nail in Din W.     Rokopisi as
UREDNIŠTVO Df UPBATNISTVO LJUBLJANA. Knafljm oBca WL 5 u-a, si-n, »-»i, a« m u-st
Podninltt: MARIBOR, Grajski trg it, T — HOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. &5g podružnica uprave: Kocenova oL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRADEC Slomškov trg & — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10-35JU
Dokončni prelom med Anglijo in Bolgarijo
Angleški veleposlanik v Sofiji je danes dopoldne sporočil ministrskemu predsedniku Filovu prekinitev odnosov med Anglijo in Bolgarijo — Zaščito angleških interesov v Bolgariji prevzamejo Zedinjene države
SOFIJA, 5. marca s. (Columbia B S.) Angleški poslanec pri bolgarski vladi Rendell se je za danes ob 10- dopoldne bolgarskega časa (ob 9. srednjeevropskega časa) prijavil v avdienco k bolgarskemu ministr skemu predsedniku Filovu ter ga obvestil, da se je Anglija odločila prekiniti diplomatske odnošaje z Bolgarijo.
Po tem obvestilu se je podal Rendell v angleško poslaništvo, da pripravi vse potrebno za odhod. Kolikor je znano, bo Rendell zapustil Sofijo, čim bodo opravljene vse potrebne formalnosti ter končane priprave za odhod vsega članstva poslaništva. Računajo, da bo Rendell odšel iz Sofije v naslednjih dveh ali treh dneh. Verjetno bo Rendell odpotoval čez Carigrad v Anglijo, vendar to še ni končno odločeno.
LONDON, 5. marca j. (Reuter) Na merodajnem mestu službeno potrjujejo vest iz Sofije, da so bili diplomatski odnošaji med Veliko Britanijo in Bolgarijo prekinjeni. Kolikor je bilo znano do 10. ure dopoldne, angleški poslanik Rendell še ni zapustil Sofije.
SOFIJA, 5. marca AA. (Štefani) Angleški poslanik v Sofiji Rendell je danes dopoldne predsedniku bolgarske vlade Filovu sporočil prekinitev diplomatskih vezi med Bolgarijo in Anglijo. Preden je izročil to obvestilo, je Rende1! sprejel zastopnike angleškega in ameriškega tiska in jim podal izjavo o tem sklepu.
Rendell je snoči poklical k sebi grškega poslanika v Sofiji in zastopnike Belgije, Nizozemske in Poljske, da bi z njimi določil način izvedbe tega dejanja. Najbrž bo Rendell z osebjem poslaništva odpotoval s posebnim vlakom iz Bolgarije v ponedeljek. Zaščito angleških koristi v Bolgariji bo prevzelo ameriško poslaništvo.
Sofija, 5. marca AA. (Štefani) Bolgarske oblasti pripravljajo poseben vlak, s katerim se bo danes odpeljalo osebje angleškega poslaništva. Angleški poslanik Rendell bo ostal v Sofiji še nekaj dni po prekinitvi diplomatskih odnošajev.
Zunanji minister Popov namerava odstopiti
Ne\v Y°rKf 5 marca. a. (Ass. Press) Po informacijah iz dobro poučenih krogov v Sofiji namerava bolgarski zunanji minister  Popov  prihodnje  dni  podati ostavko.
Portfelj zunanjega ministrstva bo najbrže prevzel ministrski predsednik Filov,
Prva angleška letala nad Bolgarijo
Sofija, 5. marca, L Angleška izvidniška letala so se včeraj prvič pojavila v precejšnji višini nad bolgarskim ozemljem. Kolikor so mgole ugotoviti oblasti je bilo nad Bolgarijo vsega skupaj 12 BJlgleMdh letal-
rlfnski odgcuor IHoskui
V Berlinu izjavljajo, da sovjetska vlada pazljivo zasleduje dogodke na Balkanu — Temeljna elementa nemške politike v južnovzhodni Evropi — Vsi nemški ukrepi so v znamenju vojne preti Angliji
Berlin. 5. marca AA. (Štefani) V zvezi z izjavo Moskve o pristopu Bo'ga rije k trojni  vezi  in o prihodu nemških  čet t
Bolgarijo pripominjajo na pristojnih mestih, da se izjava Moskve tiče odnošajev med SSSR in Bolgarijo.
Rusija iz i*eč razlogov rte more razumeti potreb, ki popolnoma opravičujejo ravnanje \-Iade v Sofiji, ter ukrepov, ki jih je pod\-zela os. Italija in Nemčija hočeta v prvi vrsti zagotoviti red in miT na Balkanu in na ta način preprečiti Angliji, da bi na tem področju izvedla svoj načrt za razširitev vojne. Na drugi strani pa moTuta državi osi pripraviti politični in vojaški teren za dosego končne zmage m reda. Cisto naravno in razumljivo je. da druge vlade ne vedo za ves načrt m cilje in se zato njihovo stališče morda razlikuje od stališča tistih držav, ki so pristtjpile k trojni zvezi.
Izjava Mosk\*e dokazuje, da sovjetska vlada pazljivo zasleduje dogodke na Balkanu in da želi s\*oje mnenje odkrito izraziti.
Končno ponovno zatrjujejo, da so nemške čete prišle v Bolgarijo same zato, da zajamčijo svobodo in varnost dr-žave, ki bi bila gotovo potegnjena zaradi angleške politike v katastrofo.
HAl?o sovjetsKa vlada odkrito in brez omejitev izraža svoje stališče> je to stvar njene politike44
Berlin. 5. marca i. V zvezi z izjavo sovjetske vlade o stališču Rusije glede prehoda nemške vojske v Bolgarijo, je včeraj uradni predstavnik zunanjega mrnistr-stva podal zastopnikom tujega tiska izjavo, v kateri med drugim naglasa, da so vzroki za prihod nemške vojske v Bolga-mjo znani, in da se nemški ukrepi in politika na jugovzhodu Evrope ravnajo po naslednjih  dveh točkah.
1. Nemčija hoče  zgraditi  in zagotoviti
trajen mir ter stabilen red za vse čase na
jugovzhodu Evrope.
2, Vsi ukrepi N"eir,<r-ije so Izdajajo v znaku vojne proti Angliji, ki bo napadena po-
vsod. kakor je izjavil vodja nemške države, kjerkoli se bo pojavila In ki se ji bodo preprečili vsaki  poizkusi v tej smeri.
To sto dva elementa naše politike napram jugovzhodni Evropi. Na teh dveh točkah snuje vlada Nemčije svoja prijateljstva in organizacijo teh prijateljstev. Ako drugje vlade nimajo v svoji politnci teh dveh   izhodnih   točk.   imajo  druga mnenja
glede rešitve južnovzhodnega problema. Ta problem je treba razmotrivati s stališča, da zakoni nemške politike ne trpe nobenega, omejevanja v borhi z Anglijo. Ce ima sovjetska vlada drusračno mnenje o odločitvi Bolgarije, sprejema Bolgarija to na znanje. Če vlada Sovjetske zveze odkrito in brez omejitev izraža svoje stališče, je to zadeva njene politike. Naša politika ob-stop v tem, da upošteva vse ukrepe in da pokrene politične akcije ter prevzema posledice, ki iz tega izvirajo.
Ta izjava je izzvala pravo senzacijo, ker se je z njo prvič odkrito priznala razlika mod rusko in nemško politiko na Balkanu.
Rusija in Dardanele
Berlin, 5. marca s. (Columbia B. S.) V svoji oddaji za Ameriko je nemški radio dejal ponoči v komentarju k Tassovi izjavi o ruskem stališču do prihoda nemške vojske v Bolgarijo, da ta izjava dejansko ničesar ne spremeni v zadržanju Rusije v sedanji vojni. Za Rusijo predstavljajo še vedno Dardanele temeljno točko zanimanja Rusija vsekakor ne bo intervenirala, dokler Dardanele ne bodo ogro-žene.
Japonski glas
Tokio., 5. marca s. (Reuter) Agencija Doni cj citira neki japonski list, ki piše v zvezi s Tassovo izjavo- o ruskem stališču do prihoda nemške vojske v Bolgarijo:
Dejstvo je, da Rusija ne odobrava prihoda nemške vojske v Bolgarijo, kar pomeni, da se mora Nemčija še bolj pripraviti in podvzeti še večje ukrepe.
Angleško tolmačenje
London. 5. marca o. (United Press) Uradno izjavo ruske vlade o prihodu nemških čot v Bolgarijo tolmačijo v Londonu kot
odkrito neod obra van je tega dogodka, pri čemer izjavljajo, da pomeni ta objava naj-ostrejše stališče, ki ga je Moskva izrazila doslej proti slični akciji. V londonskih političnih krogih izražajo prepričanje, da pomeni ta izjava nezadovoljstvo Moskve zaradi možn -ti razširjenja vojnih operacij v bližino Dardancl in da je zaradi tega bodici indirektno opozorilo ali pa napoved možnosti revizije ruske zunanje politike.
Angleški ti^k se podrobno bavi z ruskim svTali^čcm. Diplomatrki dopisnik »Dailv Ex-prcs&a« pi.:e. da ruska izjava z nobeno besedo ne omenja napadalca. Po njegovem mnenju ni izključeno, da skuša Rusija s to najnovejšo izjavo pridobiti simpatije Turčije.
Paselme fcoigarske ©dča;c
New Ycrkt 5 marca. s. (Ass. Press). Tako moskovski kakor angle ki radio sfa priredila včerai zo;^et t>o=ebne bolgarske cddaje, o katerih sta ponav ja'a besedilo Tasjovesa komunikeja n stališču ruske vlade do prihccLa nemške \ , ke v Bolgarijo.
Po izročitvi Hitlerjevega sporočila v Ankari
Vsebina poslanice, o kateri je razpravljala turška vlada pozno v noč, še ni znana — Turčija bo izpolnila svoje
dolžnosti
Turški narod zre mirno v bodočnost
Ankara. 5. marca. AA. (Anatoiska agencija): Predsednik republike I smet Ineni je sprejel včeraj opoldne nemškesa veleposlanika v. Papena. ki mu je izročil osebno sporočilo voditelja Nemčiie in državne" a kanclerja Hitlerja. I-rmet Ineni ,e , apresii nemškega veleposlanika, nai oofflavariu nemške države sporoči njegovo zahvalo za to pozornost in vljudnost.   Izročitvi :e;a
pisma je prisostvoval tudi turški zunanji minister Saradzoglu.
Ankara, 5. marca. s. (Reuter). G vsebini poslanice kan cel ar ia Hitlerja nred edniku Ineni i 11 krožijo tu najrazličnejše govorice Uradnega sporočila o vsebini poslanice se nI
London, 5. marca. s.    (Columbia B. S.)
Današnji -Dailv Mail« po reč a iz Ankare, da je kancelar Hitler v posebni poslanici
pre<Isedrulku turške republike Izmetu Ineni ju podal zagotovilo, da namerava Nemčija speštovati nedotakljivost turškega ozemlja.
Ankara, 5. marca. s. (Columbia B. S.) Seja turške vlade, na kateri se je razprav-lajaln o posebni poslanici kanceiarJa Hitlerja predsedniku turške republike Ine-nUu, je trajala skoraj do polnoči. Do jutra ni bilo izdano o seli nobeno uradno sporočilo, pač pa poročajo, da bo najbrže danes govoril turški .ministrski predsednik Saidam po radiu. Ob tej priliki bo sporočil prebivalstvu vsebino poslanice kanee-laria Hitlerja in tudi turški odgovor nanj.
Ankara.  5. marca.
(Reuter) Uradii
turški radio ie vč?rai takole kcme*fxil dogodke v Bolgariji:
S .SvoJo  lastno odločitvijo 2e   Boljci rija
spremenila svoje Ozcmlie v vojno pedroč-je. TurčiJa je na taki sprememb^ zel" tu-
tercs'rana. ker se .ie s tem vojna pr bi žala njenim  me^am.    Toda    turški    narod grr*i
z mirnim dostojanstvom v bodočnost in Je edločen izpolniti svoje obveznosti in obljube. •
Vojni raiffrster v evropski Turčiji
Carigrad. 5. marca. s. (Rente:> Turški notranji in vojni minister sta včerai do-sr>ela v Carisrad. Oba odhaiata nr: insr>ek-ciisko potovrje no evropskem dslu Turčije.
Ankara. 5. marca. s. (Reuter). Turška vlada ie oozvala vsa industriiska oodjetia v državi, da takoi iaviio. s knkšnimi zalogami surovin rn^ae io in kakšno maksimalno rjrrvrv^dnin ^ '-p dosežejo.
Curih. 5. marca. Beoerrad 10.—. Pariz 7.375. London 16.70. New York 431.—, Bruselj 69.—. Milan 21.70. Madrid 40.—, Amsterdam 229.—. Berlin 172.50, Stock-holm 102.60. Oslo 98.50. Kopenhagen 83.50, Sofija 425.—, Lisabona 1726.—, Budimpešta 85.—, Atene 300.—. CarigTad 337.50. Bukarešta 212.50, Helsingfors 875.—, Buenos Aires 99.75.
Beograd motri z orlovskim očesom preteče vode Save in Dunava
Važne besede našega zunanjega ministra o položaja
in ciljih Jugoslavije
Bern, 5. marca. AA. »Journal d s Genove : prinaša pod naslovom »Položaj Jugoslavije« in podnaslovom »Razgovor z jugoslavenskim zunanjim ministrom Cincar-Markovićem« telefonsko poročilo iz Beograda obenem s sliko zunanjega ministra Cincar-Markovića. Perečilo se gasi:
Jugoslavija od začetka vojne ni nehala zbujati pezornesti mednarodnih diplomatskih krogov. Z vso pravico namreč, kajti nien zemljepisni poležaj in njena voj-'š'-a sila. ji določata v tem trenutku posebnu pomen. ker bi zadržanie te države moglo zelo vplivati na p^tek dogodkov v Podu-navju.
Beograd. jtigosloven-ka prestolnica ki z crlov^kim očeScm motri prelete vede Save in Dunava ter piš? strani miru in veselja,
živi v posebnem naspretju z mrzlim zadržanjem ostalih prestolnic kjer se ix»-tr.an<kanje in skrb v^eh vr5t tpažaio na obrazih Uudi. Beograjske kavarne zo prepolne. V vseh jezikih komentirajo vojaške opcruciie in diplomatska r>r:zadevanja vo-jujočih se držav, kakor tudi držav, ki jim je bila vojna prihranjena. Glavna beograjska žila. Teraziie. je zvečer še bolj živahna. rod:br.a ie reki. ki na:ašca. Sijajna bco£raUka mi a dir:a kaže svežost in veselje, ki navdušuje osamljenega opazovalca.
Ta ohrabrujoči prizor živlienia bi nas navdal z ootirnizmom. če Evropa ne bi bila v vejni m če tudi nad Balkanom ne bi bilo grožnje, oziroma nevarnosti pred zapletljaji, ki se Jim
Jugoslovenska diplomama skuša izogniti in jih odstraniti.
Zaradi tega smo giobo&o hvaležni Cin-cai-lvlarkoviću. odličnemu jugoslovenske-mu zunanjemu ministru, da nam ie na kratkem sestanku, s katerim nas ie počastil, podal nekaj pojasnil o temeljnih načelih iugoslovenske zunanje oolitike. Njegova ropLitacija diskretnega diplomata in državnika, ki pretehta vsako besedo, nas ni presenetila. Nasprotno soreiel nas ie v svoie-m kabinetu s priiaznostio mirnesa in ustrežljivega človeka, o katerarn ne bi rekli, da leže na njem težke odgovornosti.
Potem prinaša omeni eni list s kurzivnimi črkami  naslednjo iziavo ministra dr
Markovi ca;
Glavni cilj in nicali bi reči tudi edini cilj naše zunanje delavnosti je,
da ohranimo mu   m okrepimo var nosi naše države
s tem, da tudi v hodoce vzdržujemo najboljše odnošaje z vsemi državami, ki goje miroljubna čustva do nas. \aša prizadevanja so zlasti usmerjena k uredita dobrih SGsedstvenih odnošajev z našimi sosedi, odnošajev, ki že obstoje. Bil sem srečen, ko sem o priliki svojega nedavnega uradnega bivanja v Budimpešti mogel ugoto\'iti, da madžarske \-oditelje na\*dajajo ista miroljubna in stvar jalna čustva.
Naše politično načelo je: razumevanje in sodelo\'anje. Razumevanje težav, ki jih imajo države v vojni, razumevanje njihovih potreb in njihove občutljivosti, prizadevanje ob stalnih prizadevanjih z naše strani, da jim pojasnimo kočljiv položaj države, katere glavni cilj je odstraniti vojno z njenih meja. Sodelovanje z vsemi dr-
žavami, zlasti pa s tistimi, ki so naše .*oc»-de,
da  se  e\Topvkt jug(»vzhod obvaruje ponovne  razširitve \xyjnega področja
Poglobitev gospodarskega serdelovanja, težko prizadetega po \*ojnem stanju v E\to-pi, in spet sodelovanje, ki bi pripravilo j pot evropski pomiritvi, pc/miritvi, ki je edina rešitev naše ranjene celine m njene tisočletne civilizacije. Edino v znamenju iskrenega in resničnega sodehn'anja bo namreč E\~ropa mogla posta\iti temelje novemu redu, ki bo mogel odstraniti zastarele predsodke in umetne o\'ire, moralne in materialne, zaradi katerih danes \-si v Evropi trpimo.
Naša skrb, da ohranimo mir in varno-d, ne prihaja nikakor iz kakšnega občutka bo jazljivosti, pač pa iz globokega prepričanja, da se naša drža\'a mora v svojem imenu in v imenu Evrope boriti do konca, da odstrani vse vzroke nesoglasij na balkan sko-podunavskem področju in da tu povečamo izglede za mir. Naša vztrajnost v tej smeri je vedno budna in mi ne bomo zamudili niti ene priložnosti, da sv ne bi zavzeli za to, da se začne miroljubno reše-x~an je.
Kakor zr.arto, je /u^Ptfanenifca politika miru v popolnem soglasju z življenjskimi koristmi in z globokimi čustri našega naroda.
Mi tudi od nikogar ničesar ne zahtevamo,   pač  pa želimo le zagotoviti našo člo\*ekotjubncst in nr.šo narodno neodvisnost.
l7se politične pogodbe in celo tudi govpo-darske, ki so bile podpisane zadnja leta od naše države, preveva volja, ki stremi za tem, da se doseže boljši in bol je organizirani mir na balkansko-pod una\'skem prostoru. Naša prizadevanja na poti k temu cilju niso rodila vseh zaželenih uspehov, toda verjemite mi, da se je ideja tesnega in miroljubnega sodelovanja med balkan-sko-podunavskimi narodi močno vsadila v narodno dušo ter smo se po zaslugi tega
sodelovanja   izognili   težkih neprijetnosti.
Tudi v bodoče ne bomo opustili naših miroljubnih     prizadevanj,  ko se kupici jo
oblaki. Nasprotno! Dolžnost, ki jo čutimo do našega naroda, nas siti, da
podvojimo prizadeva:** za ohranite^' miru okoli naših meja.
Imamo pred očmi to naji'išjo nalogo in dolžnost do svoje države ter smo prepričani, da na ta način izvajamo s\'eto obveznost  do Evrope.
Po teh odličnih in ormembnih besedah nas je minister dr. Cincar-Marković zapustil, zunaj po glavnih beograisKih žilah pa ie teldo življenie mirno dalie kakor da ie voina daleč in kakor da so gro/nie z novimi spopadi samo iz rode k bolestnih predstav rx> časopisih in pisarnah.
General Smuts v Keniji
\~airobi, 5. marca, s (Reuter) S posebnim letal cm je prispel včeraj semkaj južnoafriški ministrski predsednik Smuts. Na letališču ga je pozdravil med drugim poveljnik angleške vojske v Keniji genen-Cunningham. General Smuts bo za ča» svojega bivanja v Keniji gost kenijskeg' guvernerja.
Stran 2
>SLOVENSKI NAROD«, sreda, 5. marca 1941.
Ste v. z3
Vprašanje nemške
intervencije v Atenah
Ugibanja v svezi z avdlenoo nemškega poslanika pri grškem ministrskem predsedniku — V Berlinu so
skrajno rezervirani
Budimpeštu, 5 marca p. Beograjska *Po Irtika« poroča iz Berlina, da je ntm^ki poslanik v Atenah obisical predsednika grlfce vlade tor imel z njim daljši razgovor. Kakšen je biA namen m cilj tega obiska, o tem ni megeče izvedet- noben h podrobnosti, ker so na odločilnih mest.h v Berlinu v tem pc^'tdu skrajno rezervirani.
Ta obisk je ponovno sprožil pasove, da Nemčija posreduje v italijansko grškem sporu. Po zadnjih por< čilih se zdi. da je Eden podaljša! svoje bivanje v Atenah, kar je razumljivo s/pnčo naraščajočega zanimanja za Grčijo.
Značilno je, da so včeraj na odločilnih meatih v Berlinu prvič, odkar traja italijansko grški konflikt raziasnil* sedanje stanje nemško grSkih odnošajev. Doslej so v Berlinu vedno le zatrjevali da se v nemško grških ednošajih ni nič spremenilo. 1'čeraj pa se je posebni naglas polagal na diplomatsko strnn odnosajev čes da se diplomatski odnošaji niso spremenili, da pa je nastala sprememba v splošnih odnosih, odkar je Grčija postala angleška priprega.
Spričo deistva, da so nemške čete že na bolgarsko gr*ki meji. daje ta izjava vsekakor misliti, dasi ni mogoče reči še nič konkretnega, v katerem pravcu se bodo razvijali nadaljnji dogodki in če bodo imeli ti dogodki diplomatsko ali pa vojaško obeležje.
Švicarska informacija
Bern, 5. marca. p. Švicarska brzojavna agencija poroča, da so se že začeli razgovori med Nemčijo in Grčijo glede likvidacije grško italijanskega spora. V nasprotju s tem pa v Atenah slej ko prej zavračajo vse vesti o možnosti sklenitve premirja z Italijo in poudarjajo, da se bo Grčija borila do kraja.
Avdienca nemškega poslanika
Atene. 5. marca. s. (Columbia BS). V času ko se je snoči angleški zunanji minister Rden mudil pri kralju Juriju, je sprejel grški ministrski predsednik Koricis v avdienco nemškega poslanika pri grški vladi.
Eden in Dill še vedno v Atenah
Atene, 5. marca. s. (Reuter). Včerai sta angleški zunanji minister Eden in načelnik imperialnega generalnega šteba angleške venske general Dill ves dan nadaljevala posvetovanja z grškimi državnik: in vojaškimi osebnostmi. Med drugim le konferiral minister Eden tudi z grškim finančnim ministrom Apostolidesom. Zvedelo se ie. da so bila vsa včeraišnia oo svetovanja zopet oosvečena v prvi vrsti položaju na Balkanu. Zvečer ie Dri redil grški krali Jurij na čast angleškim gostom sprejem.
Atene, 5. marca, s, fR enter V Angleški zunanji minis*er Eien ie včera* sprejel med drugim poli?kega   in nizozemskega
poslanika pri grški vladi.
Grško vofno poročilo
Atene, 5. marca, s (At. a?.) Grški generalni štab iavlia v svojem snočnlem 123 vojnem poročilu:
Naša voiska ie izvedla na sredniem sektorju bojišča uroešne operacije. 160 sovražnih voiakov. med ni i mi 5 častnikov, *e bilo ujetih En sovražni tank 1e bil uničen, dva tanka r>a sta bila z*mleniena. Za-ieli smo tudi mnorro avtomatičnega orožia ter po tri protitankovske in proti leta1 ske topove z municijo vred.
Angleška vojska v Grčiji
Atene. 5 marca. s. (Columbia B S.) Na grških uradnih mest:h so snoči oonovno s ooudarkom iziavliali. da niso orisoela v Grčiio nobena oiačenia angleške voiske. odkar 1e nemška voiska zasedla Bolgarijo.
Angleška letalska ojačenja
Atene. 5. marca. s. (Reuter). »Timesov« dopisnik v Grčiji javlja, da so nedavno dospela v Grčijo zopet močna aneleška letalska ojačenja. med drugim več lovskih letal tioa Hurricane. Se več nadaljnjih bombnikov in lovskih letal prisoe v Grčijo v kratkem, prihod večjih angleških letalskih eskadril Da ie določen za oo-zneje.
Vojna v Afriki
Angleški vojni minister o lastnih in italijanskih izgubah General Cunningham imenovan za guvernerja v Vzhodni Afriki
London, 5. marca, s- (Reuter) v spodnji zbornici je včeraj sporočil vojni minister Margesson. da so Angleži v Libiji doslej ujeli okoli 140.000 italijanskih vojakov. Včerajšnje vojno poročilo iz Nairo-bija pa navaja, da je bilo v Italijanski Somaliji doslej ujetih 10.000 Italijanov. Naknadno sedaj poročajo, da je bilo na vseh drugih bcjišCih v zhodni Afriki doslej zajetih 6000 italijanskih vojakov. Skupno število italijanskih vojakov, ki so bili doslej ujeti v Afriki. znaša 156.000.
O izgubah angleške vojske v Labi.fi vojni minister Margesson včeraj ni hotel dati nobenih podatkov, pripomnil je samo. da so bile te izgube malenkostne. Podatke o izgubah v Somaliji navaja včerajšnje kenijsko vojno poročilo, ki pravi, da so v času cd 12. do 27- februarja izgubili Angleži samo 50 vojakov, ki so v bojih padli ter dva vojaka, ki ju še pogrešajo. 146 vojakov je bilo ranjenih.
S".robi, 5. marca. s. (Reuter) Uradno je bilo snoči objavljeno, da je vrhovni poveljnik angleške vojske v Keniji general
Cunningham imenovan za vojaškega guvernerja vsega sovražnega ozemlja, ki so ga doslej Angleži v Vzhodni Afriki zasedli. Ob tej priliki je general Cunningham objavil posebno proklamacijo, v kateri oipozarja na stroge kazni za vsak upor proti odredbam vojaških oblasti. Zasedena ozemlja so postavljena pod vojaško jurisdikcijo.
Podrobnosti o zavzetju KuSre
Kairo, 5. marca. s. (Reuter) O zavzetju zelenice Kufre po svobodnih francoskih četah javljajo nekaj novih podrobnosti. Operacije je izvedla skupina samo 100 se~ negalskih vojakov pod vodstvom nekaj evropskih francoskih častnikov. Ta skupina je prehodila daljavo 1000 km skozi puščavo v velikem pomanjkanju vode in živeža. Kljub temu je bil uspešno izveden napad na italijansko utrdbo v Kufri, v kateri je bilo okoli 1000 mož pesadke. Fort se je predal brez večjih bojev.
Nemška letala ponovno nad južnim Walesom
Močan napad na neko mesto — Nemci poročajo o večjem
številu požarov in eksplozij
Lond"n. 5 marca. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju:
Sovražni letalski napadi na Anglijo preteklo noč niso imeli večjega obsega. Enako kakor prejšnjo noč so bili napadi predvsem usmerjeni na neko okrožje v južnem VValesu, kjer je bilo povzročenih nekaj požarov, ki pa so bili večinoma kmalu pogaženi. Vsi požari so bili do jutra pod kontrolo. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na točke ob južni angleški obali ter ob ustju Temze. Ti napadi niso imeli pomembnejšega značaja ter so povzročili malo Škode in malo žrtev.
Za en sovražni bombnik je potrjeno, da je bil ponoči nad južnim VValesom sestreljen.
L°ndon. 5. marca. s. (Reuter) Glavni cilj sovražnih letalskih napadov je bil preteklo noč zopet neko mesto v Južnem VValesu. Napad na mesto je bil dokaj močan. Sovražna letala so metala zlasti mnogo svetlobnih raket in zažigalnih bomb. toda prostovoljnim gasilskim oddelkom se je posrečilo preprečiti resnejše požare- O priliki napada na mesto je bil en sovražni bombnik sestreljen ter se je zrušil v Bri-stolski Kanal. Prav tako poročajo, da je bilo ponoči nad \Valesom sestreljeno še drugo sovražno letalo.
Nekaj napadov je bilo ponoči izvedenih tudi na južnovzhodino Anglijo. Bombe pa tam niso povzročile Človeških žrtev in tudi škoda na hišah je zelo majhna. O priliki napada na neko mesto ob južni angleški obali sta bila menda dva nemška bombnika težje poškodovana.
Letalski alarm je bil ponoči dan tudi v Londonu, resnejšega napada na prestolnico pa ni bilo. Pred polnočjo je bil dan znak za konec alarma.
Nemško poročilo
Berlin, 5 marca. AA (DNB). Ob mraku so se snoči težki nemški bombniki dvignili, da bi bombardirali važne vojaške cflje
v nekem pristanišču na zapadni angleški obali. Po poročilih članov posadk z nemških letal, ki so se prva vrnila s te?a poleta, so opazili večie število velikih požarov in eksplozij.
Udejstvovanje angleškega letalstva
London, 5- marca. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: Včeraj podnevi so letala obalnega poveljstva na patrolnem poletu napadla neko sovražno letališče pri Brestu ter so s strojnicami obstreljevala 12 letal na letališču. V bitki s sovražnimi lovci je bilo eno nemško letalo seereljesio.
Slavko Smole j
Ljubljana, 5. marca Ime Slavka Smoleja nafti javnosti ni neznano, vendar smatramo za umestno, da objavimo o njem nekaj podatkov.
Kakor bo na današnjem predavan ju razvidno, je Slavko Smolej s srcem gorski fotograf. Pobudo za fotografsko ustvarjanje shk mu je dala naaetava jeseniške podružnice * Skale« v letu 1933. Ta razstava in vse ostalo okolje, slasti skalaftka družba je usmerjala njegovo pot, ki je vodila v kratkem času do velikih uspehov in priznanj tudi v me<toarodni javnosti. Njegove slike je priobčil »Planinski Vestnik«. potem pa mnoge tuje publikacije, med njimi dr. Kugvjeva knjiga »500 let Triglavac, * American Photographv«, »Camera Craft« v Kaliforniji. Izdajatelji tega mesečnika so v letu 1937. organizirali tekmovanje za naslov najboljšega foto-kluba na svetu. Smolejeva slika »Igra meglenih valov« je prejela S nagrado, njegove slike pa so prinesle  ljubljanskemu Foto-klubu največ
točk, tako da je na tem tekmovanju ljubljanski Fotoklub dobil naslov najboljšega fotografskega kluba na svetu.
Dalje je priobčil Smolejeve slike »Der Bergsteiger« v Monakovem, »Die Galerie«, 2 njegovi barvasti sliki pa ^Modern Photographv« v izdaji 1940-1 (London-Ne\v York). K temu naj poudarimo, da je priobčila ta knjiga vsega le 8 barvastih ali k in med temi razen 2 Smolejevih nobenih gorskih. Smolejeva slika Triglava bo objavljena tudi v novi nemški knjigi o vsej verigi Alp.
Smolej je brez dvoma najmočnejša osebnost mlade slovenske fotografske, zlasti pa alpinistično fotografske generacije in slovenska javnost pričakuje od njega Se mnog kvalitetnih del, zlasti kvaliteto na predavanju 5. marca.
Ko prihaja Smolej kot predavatelj v Ljubljano, se pač zaveda, da mora biti njegov predavanje vredno njegovega slovesa in primerno za jubilejno prireditev A. K. >Skale«, ki hoče tudi na področju barvne fotografije predstavljati visoko kvaliteto.
Nenadna podražitev krompirja
Dovoz živil na ljubljanski trg je bil danes slab
Ljubljana, 5. marca Proti pričakovanju je bil danes slab dovoz živil na trg. kajti v začetku meseca je
navadno živahen promet. Sicer je bilo vsega dovolj. Tako je zlasti precej zelenjave, celo več kakor je je bilo lani aprila. Toplo vreme omogoča že delj časa neovirano prodajo zelenjave na prostem. Lani ni bilo naprodaj toliko zelenjave niti o veliki noči kakor zdaj.
Vendar doslej trnovske zelenjadarice niso še začele zalagati trga z domačo zelenjavo tako, kakor ga navadno spomladi. Branjevci so najbolj založeni z uvoženo endlvijo in drugimi vrstan1 i zimske salate. Zelenjava se zdaj nekaj časa še ne bo pocenila. Dokler ne bo naprodaj berivke in mehke domače salate, bo šla uvožena zelenjava še vedno precej v denar.
Na kmečkem zelenjadnem trgu zdaj že lahko kupujete regrat, na izbiro je lepega motovilca po 1.5 din merica, Špinače po 1.5 do 2 din in rdečega radiča. Naprodaj je pa tudi domač zeleni radič po 2 din še vedno je naprodaj mnogo zeljnatih glav. Izmed drugih lar.skih pridelkov je nekoliko več fižola, čebule in kolerabe. Krompirja je bilo prejšnje tržne dni več kakor danes, čim so začeli na stojnici mestne aproviza-cije prodajati krompir za 25 par dražje, so kmetice navile ceno. Na stojnici je krompir po 1.75 din kg. Po tej ceni so ga prodajale nekatere kmetice še v soboto. Kaj se je zgodilo med soboto in današnjim dnem, da se je krompir podražil za 50 do 75 par? Danes so namreč kmetice prodajale krompir po 2.5 din. Bilo ga je malo. Neka prodajalka je ponujala zelo slab. droben krompir po 2.25 din. Tako se pri nas
lahko podraže živila v treh dneh za 409r !
Radovedni smo, s čim lahko kmetice upra-vičujejo to nenadno samovoljno podražitev krompirja. Na podoben način so podražile krompir čez noč jeseni. Tedaj je kazalo, da je podražitev organizirana. Zdi se, da je tudi zdaj. ker se vse prodajalke drže enotnih cen. Vendar so se najbrž uštele, kajti čez nekaj tednov bo naprodaj mnogo krompirjn. Zdsj se krompir že precej kvari v kleteh, začenja odganjati in gnije. č"ez zimo se krompir tudi precej osuši, tako da je spomladi znatno lažji, dim starejši Je krompir, tem lažji je. Kmetje ne bodo mogli več dolgo zadrževati krompirja in kmalu ga bo dovolj naprodaj. Upamo, da ne bo po 2.5 din, vsaj ne tako slab, kakršnega so skušale danes prodajati nekatere kmetice.
Danes je bilo naprodaj nekoliko več slanine kakor prejšnje tržne dni, a bila je že vsa zmleta. Nekatere gospodinje raje kupujejo celo slanino, odnosno, da jim jo zmeljejo pod nadzorstvom. Neka gospodinja se je pritožila na tržni urad, da ji je prodajalec računal za mletje kg slanine in za papir 2 din, tako da je plačala 28 din. Razumljivo je, da bi si mesarji radi pomagali, ker pri prodaji slanine ni zaslužka, a vsak način ni dovoljen. Tako seveda nimajo pravice zahtevati nobene staksc« za mletje slanine, kajti po tem takem bi smeli računati stroške še posebej za sekanje in zavijanje mesa, prevoz iz klavnice v mesto itd. Vsi ti stroški morajo pač biti vračunani v režijskih stroških. Ni tudi dovoljeno siliti nikogar, da mora kupiti tudi meso. če kupi slanino, na kar je treba opozoriti prodajalce in kupce.
V zaporu se ]e obesil
Tragična smrt krojaškega pomočnika Tomšiča iz Trbovelj
Trbovlje. 4. marca Včeraj se je po Trbovljah hitro razširila vest, da je v onežniškem zaporu izvršil samomor krojaški pomočnik Tomšič Viljem. Žalostna novica je presenetila vse, ki so poznali mladega moža. Tomšič je bil na drebrem glasu kot priden delavec in spreten krojač, miren in tih, in nihče si ni mogel zamisliti, da bi prišel v konflikt z zakonom, ki ga je spravil v zapor ni še v prostovoljno smrt. žalostno ozadje, ki je sedaj pojasnjeno, pač ni moglo biti edini vzrok obupnega dejanja. Tomšič je zadnji čas precej pil in kvartal, znancem pa tožil o slabem zaslužku, češ, da je krojaštvo slab poklic in, da si bo izbral drugo boljše delo. Vleklo ga je v Nemčijo. Zadnje dni je bil z doma, da ukrene vse potrebno za pot v tujino- Ko se je vrnil, se je po pozivu zglasil pri orožnikih, kjer je baje priznal neka dejanja, katerih so ga sumničili, nakar so ga zaprli. Po desetih minutah so hoteli Tomšiča ponovno zaslišati ter ga nash v celici — obešenega. Nihče ne ve, kaj se je moralo v tako kratkem Času zgoditi v Tomšičevi dtasevnosti, da je storil ta obupen korak. Tomšič ši je zvil okrog vratu svileno ovratno ruto, jo pritrdil na obzidni železni obroč, nakaj seje spustil na tla.
Ko so odprli vrata, Je slonel Tomšič skrčen ob tleh in bil že mrtev. Vsi rešilni poizkusi so bili —masi Obesil se je gotovo v obupu. Mnogo je k samomora pripomogla duševna zmedenost kot posledica pre-obilega uživanja alkohola ta moralna neuravnovešenost, v katero ga je spravila slaba druščina in težke gmotne razmere. Tomšič je bil star šele 30 let. Svojim dobrim staršem je prizadejal hudo žalost. Pokojnega so danes spremili k večnemu počitku-
Ta tragedija ni edini mačflni primer velikega moralnega in socialnega zla, ki se je razbohotilo med našo mladino. Posebno trboveljska mladina nima nobenega ravnotežja, prekomerno uživanje alkohola jo vodi v podivjanost, privlačni so slabi zgledi. Za naše industrijske razmere je to kaj malo razveseljivo. Ah res ni sredstva, da bi se mlajšim ljudem prikazale lepše živ-
ljenjske vrednote kot so pijančevanje, pre-tepavanje in uboji?. Mnogo odgovornosti za take žalostne pojave naše mladine je gotovo iskati v splošnem razpoloženju radi današnjih izrednih prilik, nič manj pa za to ne odgovarjajo poklicani d ruša oni činitelji, ki bi morali čimprej z energičnimi sredstvi onemogočiti, da naš naraščaj vedno bolj propada n se onesposablja tudi
za zdravo delo v dobro naroda. O nujnih, ukrepih naj se posvetuje oblast z vsemi organizacijami, šolo. domom in cerkvijo. Menimo, da je v Trbovljah več kot dovclj prosvetnih, socialnih in drugih ustanov, ki naj bi temu perečemu vprašanju posvetile več pozornosti. Baš tu naj bi zastavila svojo delavnost mnogobrojna tukajšnja društva, katerim je sicer toliko pri srcu splošni napredek prebivalstva, če se je preje toliko storilo za našo delavsko mladino, je prav in pohvalno, bati pa se je, da so ti uspehi že davno pozabljeni ter ie več kot gotovo, da je treba pričeti omed rudarsko mladino iznova orati prosvetno vzgojno ledino.
Francija pristala na teritorialne koncesije Siamu
ni pa v celoti sprejela novih japonskih posredovalnih
►v
Nase eledališše
DRAMA
Začetek ob 20. url
Sreda, 5. marca: Ugrabljene Sabinke. Red A
Četrtek, 6. marca: Protekcija. Red četrtek Petek, 7. marca: zaprto
Sobota, 8. marca: Šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
Nedelja, 9. marca: ob 15. uri: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20. uri: Othello. Izven. Zrižane cene od 20 din navzdol
OPERA
Začetek ob 20. uri
Sreda, 5. marca: Ples v maskah. Red sreda Četrtek, 6. marca: Rnsalka. Red B. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške opere
Petek, 7. marca: Plesni večer Tatjane Fai-
čičeve. Izven Sobota, 8. marca: Ples v nn.skah. Izven.
Gostovanje tenorista Anatola Manošev-
skega
Tokio, 5. marca. s. (Columbia B S.) Izvedelo se Je, da Je Japonska vlada neko-liko spremenila svoj posredovalni predlog v sjamsko indokitajskem konfliktu, obenem pa je stavila francoski vladi rok, da do danes ob 12. odgovori na n°ve predloge.
Vichy, 5. marca, s, (Tass). Associated Press zavija, da Je po informacijah iz uradnih francoskih krogov francoska vlada pristala na važne teritorialne koncesije Siamu, ni pa popolnoma spr©jela Japonskih posredovalnih predlogov. Japonci *o pristali na spremembo toliko, da ne zahtevajo več, da bi nova siamska meJa sesala do Jezera Ton le v Kambodži.
Toki«. 5. marca. s. (Tass). Agencija Do-mej poroča, da je izjavil včeraj načelnik
japonskega propagandnega urada ISimi. da so izgledi za sporazumno ureditev sd-amsko indokita j skesa konflikta dobri Japonska vlada ie na svoje nove posredovalne predloge včerai pričakovala odgovora. Ti novi predlogi so v osnovi isti kakor prejšnji izvršene so bile le neznatne spremembe.
Salgon, 5. marca. s. (Tass). Agencija Do-mei poroča, da so vse priprave za evakuacijo japonskih državljanov iz Indokine končane.
New York, 5. marca. AA. (Tass). Associated Press poroča, da so pri Fuceuju v pokrajini Fukien opazili 100 ;aponskih ladij, med njimi tudi neka i vojnih ladii ki plovejo proti jugu.
Iz Kamnika
— Lovsko društvo Kamnik. v katerem so organizirani lovci iz vsesa kamniškega sreza, bo imelo v nedelio 9. t. m ob 13 v restavraciji pri Rodetu (ga. Podbrežni-kova) redni letni občni zbor. Dolžtsos* Članov zelene bratovščine ie. da se občnega zbora udeleže v polnem Številu.
— 2elzniško direkcijo v LJubliani prosimo, da nam do možnosti vtič vsaj večerni vlak, ki ie odhajal ob 20. zvečer iz Kamnika, iz Ljubljane Da ob 21.20, D^čiro smo imeli prei ta vlak in še avtobus, ki je vozil iz Ljubljane ob 23.30 smo redaj ostali naenkrat brez vsega. Nimamo vlaka in ne avtobusa. Zadnji vlak iz Kamnika odpelte ob delavnikih že ob 17.26. iz Ljubljane pa ob 18.44. kar ie vsekakor prezgodaj, ker nimamo potem s Kamnikom nobene prometne zveze več Večerni vlak pa vozi samo ob nedeljah V skrajnem primeru prosimo železniško direkcijo, naj ukrene, da bo vozil večerni vlak vsa i tudi še ob sobotah, pravnikih In dnevih pred prazniki. Ze s tem bi nam bilo dc^-i no-magano in vsa i deloma ustreženo želji potujočega občinstva.
— Kladnikovo hišo ie pustilo Sokolsko društvo Kamnik razkužiti. Seda i heče vse prostore še z aonom prcbj.iti. Zoto oro i vse seboslikarske mojstre v Kamniku, da *e merda dogovere, kdo i/med niih bi bil pripravljen proti PO vračilu režii.-kih stroškov vse piv-store tudi o-obeliti *. apnom na najenostavneiši način Kdorko'i izmed njih bi bil pripravljen orravit: to koristil 1 dalo. arosimo. da se iavi Sok.s|skemu društvu Kamnik.
— Zakonri stavkajo je naslov veseloigri, ki jo uprizori Delavska knjižnica v Kamniku. Pi cdstave bodo v soboto S. marca ob 20. in v nedeljo 9. marca ob 16. v lastnj dvorani na Grabnu. Toplo priporočamo vsakomur, ki si želi veselega razvedrila, da si ogleda to igro.
K O L K D A K Danes: Sreda, 5. marca: Janrz Jož. od Križa; Evz^bij
D A N A :> N JE   PRIREDIT V F ljudska univerza: predavanje primanja
dr. Leo Šavnika "Ženski spolni hormoni tn
iakx oh 20. v mali Filharmonični dvorani Alpinistični   klub   »Skala«: predavanje
Slavka Smoleja rBarve v gornh< ob 20 v
Frančiškanski dvorani
Rar.stava slikarjev Kralja, Godca in I.n-
koviča v Obersmiovi galeriji na Cio*poiivrt-
skl rrsti
I> K t V n N F   F F K A R N F Danes; Dr. Kmet, Tvrševa oagta 43, Tm-koezv ded.. Mestni trg 4, Ustar, dtlenbur« gova ulica 7.
Iz Kranja
— ljudska uiiKtr/a priredi v četrtek 6. t. m- ob '20 v gimnazijski telova<lni«i predavanje g. Branea Janka »Izbor planinskega cvetja.. Predavanje bodo ppnpmijaii
Številni barvni diapozitivi. Vstopnina običajna.
— Obein*ski prehranjevalni o^h^r ponovno opozarja stranke naj ne ho*.li.>o po krušne karte na občino temveč naj dvignejo karte pri trgovcih, ki so jih nnv
v prijavnicah. Krušne nakaznice prejmejo na občini le one stranke, ki iz kakršne-ga koli vzreka niso prejeli nakaznic že v mesecu februarju in jih prejmejo sedaj prvič.
— Kostanje so ottN■ aiillU KotK m teklega tedna so odstranili kostanje pred Narodnim domom nasproti gimnazije. Res je, da so ti kostanji že Poslužili in da jo park sedaj prostejši. toda nesmiselno M bi'o puščati kostanje na severni in vzhodni strani. Zato naj občina odstrani še te, zasadri pa naj primerna druga drevesa, ki bodo park poživila in tvorila z okolico prijeten prehod.
Iz Trbovelj
— Deeja maakamda. Trboveljski m
ki so tudi letos priredili dečjo ma-škai-ado, ki je prav lepo uspela. Pustno rajanje s-* je vrfiilo v prostorih tukajšnjega otroškega vrtca. Učitfljice so prav okusno okrasile šolske sobe ter pripravile vse. da je deca lahko rajala vesela in razigrana. Otroci so pokazali mnogo smisla \ I bre maske. Deca je pela in deklamirala tar ob zvokih harmonike tudi par krat za vrtala. Prireditvi so prisostvovale Učil ' in matere, ki so deco tudi obdarovale in pogostile.
— Da **e preprečijo spomladanske poplave in njih kvarne posledice, se pozivajo vsi trboveljski posestniki ob strugah potokov in hudournikov, lastniki vodnih naprav itd., da odpravijo nedostatke v vodotokih, zla-sti da očistijo struge in po«rU'k ijo ob hudournikih vse dievje in staro dene'.o
grmovje in Store, ki štrle v vodo in ovirajo njen tok. Očiščevalna, dela je treba izvršiti do 10. marca t. 1. Po preteku te- i roka se bo občina po svojih organih prepričala o izvršitvi te odredbe. Tiste, ki bi odredbe ne up; š'evali, bo oblina pitja vila areskemu načelstvu, katero jih bo z zakonitimi sredstvi prisililo k izpolnitvi izdanih odredb.
— Cestna razsvetliva ponekod p i nas zopet odpoveduje. Na ce>ta v Petelinovo vas je nekaj cestnih svetilk že delj časa pokvarjenih. Cc<-ta je v popolni temi M Razhorškove gostilne pa do Zupinca. Tu H i na cesti od Dolinska pr^ti Finžiču je nekaj žarnie pokvarjenih. Prosimo občanko upravo, naj jih da čimprej popraviti
Iz škofje Loke
— Jsokoli in Sokolić«'! Dia; Karel S ravnatelj meščanske šole, se poslavlja s svojo družino od Škofje Loke. On, kakoi vsi njegovi so bili zveati pripadniki sokolske misli in aktivni sodelavci društva. Poslovilni večer družini br. Sovreta bo dievi, s pričetkom ob 20.30 v Sokolskcni domu. Vsi in vse!
—- Kolo JiIJ^IUiUh c imlltll nesbar v Skofji Loki se je konstituiralo za novo poslovno dobo takole: predsednica s. Ljuba Lcndov-škova, podpredsednica s, Franja Jesenkovo, tajnica s. Vanda Jereogova, njena namestnica s. Alberta Pagonova, blagajničarka s. Vida Horvatova. gospodarica ss. Marija Hafnerjeva in Delci Janežičeva. odborniee ss. Otilija Brezigaijeva. Magda Buid.eho-va. Vida Debel Jakova. Marija Ferjančeva, Andreja Grumova. Ela Homanova, Dragica Ma^terlova. Jožica Savnikova in Josipina Vraničarjeva. V nadzornem odboru sta Rg. Anica Deisingerjeva in Marica Ustarjeva*
— Prometna nSBgoda na dnu Grabna se je pripetila predvsem zaradi poledenele ceste, ko avtomobili niso hoteli ubogati svojih šoferjev. Ferjan iz zirov je peljal s težkim tovornim avtomobilom živino po Grabnu navzdol, a ni mogel zaviti t avtom na Spodnji trg. ker ga je zaneslo naprej proti puštalskemu mostu. Medtem pa. ko se je pomikal ta avto nazaj, da vendarle doseže pravo pot. je privozil po Grabnu navzdol drugi tovorni avto, ki pa ga šofer, na strmini in zaradi spolzke ceste tudi ni mogel ustaviti in tako se je drugi zaletel s prednjim delom v zadnji del Fer-janovega. Poškodovan je prednji del drugega avtomobila in so zlasti trpeli odbijač, blatniki in luči. Do nezgode je prišlo v prvih jutranjih urah.
— irtev smrtne nesreče. 30-letni Janez Kloboves je nastopil v nedeljo ob 9.30 svojo zadnjo pot na domače pokopališče. Po komisijskem ogledu na kraju nesreče v Selški dolini so prepeljali truplo na dom na Breznico. V žalni sprevod se je uvrstilo poleg svojcev ha prijateljev mnogo ljudstva, zlasti delavstva iz Dolenčevega industrijskega podjetja e lastnikom industrije jr. Francem Dolencem. Ob odprtem grobu je spregovoril duhovni svetnik g. Jernej Pod-bevšek, pevci, prijatelji pa so zapeli »Vi-gred«. . .
8tev. 53
»SLOVENSKI NAROD«,   rodv 5. marca 1941.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Na ljubljanski univerzi 2474 slušate-II**. V zim a k eni semestru je bilo vpisanih na ljubljanski univerzi 2461 rednih slušateljev in slušateljic (med njimi 524 visokoficlk^. Izrednih slušateljev in slušateljic je bilo 13. Največ visokošolcev je bilo vpisanih na tehniški fakulteti, in sicer 847 rednih in 2 izredna. Na tehniški fakulteti 6e šola 64 visokošolk. Na drugem mestu po številu visckošolcev je juridična fakulteta < 603), na tretjem filozofska (507), na četrtem medicinska (324) m na petem teološka (190).
— V naši državi je 4257 tovarn, v Katerih dola okrgo 200.000 Oeiaveev. V izdaji trgovinskega ministrstva je izšla ob koncu febranrja statistika industrije kraljevine Jugoslavije z adresarjem industrijskih podjetij . To je prva uradna stitistika nase industrije. nje posnemamo, da je v nafti državi 2940 industrijskih po ijetij. ki imajo 4257 tovarn z osnovnim kapitalom 13.283 599 000 din in vrednostjo proizvodnje 15. < 55,492.000 din. Vse naše tovarne imajo 300.613 delavskih mest. njihova pogonska sila pa znaša 871.155 k. s. Povprečno je bil:> v naši industriji leta 1938. zaposlenih 200.000 delavev. Ti podatki se posebno ra/. liku je jo od onih v dosedanjih publikacijah.
— N« varnost pomanjkanja Beograda poročajo, da se kaže omejitvi izvoza goveje živine, zaradi pomanjkanja mesa na
Iz
usnja
potreba po ne toliko ion-iaćih tr-
. >čih — mesa je dovolj in izvoz ne vpliva v tem pogledu na domaća tržišča — pač pa preti nevarnost pomanjkanja usnja. Prejšnje čase je naša država uvažala goveje kože Iz južnoameriških držav, odkar se je pa začela vojna, je uvoz povsem ustavljen. l*snjarnam primanjkuje kož za strojenje, zlasti Se ker v državi ne koljejo voe trojko živine, odkar so uvedeni brezmesni dnevi. Zato bi bilo neobhodno potrebno čim prej zagotoviti dovolj sirovin za nsnjarne. zlasti se, ker usnje spada med pomemben industrijski izcielek, ki ga ne moremo uvažati v teh časih in ki je izrednega pomena tudi za narodno obrambo.
žitni  odlmp pri  Prisad,,. z odlokom
ministra za prehrano je bil ustanovljen pri Prisadu žitni odbor, ki mu je predsednik pomoemk trgovinskega ministra dr. Savo Obra (i vir. Naloga odbora bo skr-beti za točno izvajanje na žito nanašajočih se uredb.
Odobrena regulacija Drave. Gradbeni minister je odobril načrt regulacije Dra-ve na odseku Rosne—Starše v revidiranom proračunskem znesku 1.527.180 din. s tem, dl banska uprava v Ljubljani razpiše licitacijo v skrajšanem roku 15 dni.
Posvetovanja naših in nemških go-spodaralcfh »strokovnjakov. Zadnje čase se proučujejo v državah južnovzhodne Evropo načrti o razdelitvi industrijske proizvod-nje. Pri tem sodelujejo tudi nemški gospodarski strokovnjaki. Gre za to, da bi se v državah južnovzhodne Evrope posebno dvignila industrija, ki ima doma vse potu bne sirovine, v prvi vrsti prehranjevalna industrija. Na drugi strani naj bi se pa znižal na minimum izvoz sirovin ali pol-fabrikatov iz teh držav Srednje Evrope in sicer z namenom, da bi sc te sirovine predelovalo v domačih tovarnah in šele potem izvažale kot izdelki. V drugih državah Srenje Evrope naj bi se proizvajali taki izdelki, za katere ni tam sirovin. Tako bi
1 šlo do prave industrijske razdelitve in sodelovanja na jugovzhodu Evrope. O tem vprašanju se posvetujejo zadnje dni v Beogradu na&i in nemški gospodarski strokovnjaki.
tiske kužne bolezni. Po stanju v
dne 23 f< I ruarja je bila slinavka in park-Ijevh : na l dvorcu, steklina na 5. garje na
2 mehurčasti izpuščaj na 9. svinjska kuga na 22 in nalezljiva ohromelost svinj na 30
dvorcih.
Iz notarske službe. Na izpraznjeno notarsko mesto na Brdu je odbor notarske zl ornice zaradi smrti javnega notarja Josipa Ker.de postavil za vršilca dolžnosti r tarsk ga namestnika PeterHna Stanka v Ljubljani ter mu določil za nastop službe dan 1. marca 1941, to pa. dokler ne nastopi novo imenovani notar.
Iz »Službenega lista«. 2-Službeni list kr barske uprave dravske banovine« št. 19. b 5. t. m. objavlja uredbo o spre-
1 kona o Narodni banki kraljevine Jug s; ivije, uredbo o dopolnitvi zakona o državnem pravobranilstvu, odločbo o opro-stitvj 12000 ton sladkorja od plačila carinskih davščin, pravilnik o ureditvi raz-merja med direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko kraljevine Jugoslavije, naredilo o spremembah in dopolnitvah naredbe o kontroli uveza umetnih gnojil, žvepla ni modre galice, spremembo in dopolnitev naredbe o kentroli izvoza žive sivine, pojasnilo parngrafa 78 zakona c g...-...: h. odredbo o ustanov it vi izplačevanja kuponov in izdajanja novih kupenskih pol za obveznice 4'; nega posojila, naredbo o prepovedi zvišanja cen predmetom, ki so pod kontrolo, naredbo urada, o kontroli cen o peki kruha, spremembo v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novine.
— Smrt vrlega moža. Ob udeležbi vse soseske so pokopali v ponedeljek dopoldne r.a pokopališču v Mošnjah Sl-lctnega posestnika in gospodarja Janeza Resmana, m Iz Vrbenj pri Radovljici. Pokojnik. m korenina svojega rodu, je preživel vse svoje življenje v rojstnem kraju in tudi žalni sprevod se je razvil iz njegove rojstne hite. Možu zgledne pridnosti in vztrajnosti je bil predvsem pri srcu napredek doma in še v poznih letih, ko ga je starost že upognila. mu je bilo delo prvo! Mož. ki je Izročil posestvo sinu Ivanu, bi bil nemara še vzdržal, da ni nastopila hripa. Smrt je prišla nenadoma. Pokojni je šc opoldne pojedel juho. dobro uro potem je pa umrl. Na meji vasice je spregovoril poslovilne besede g. Avsenek. po služhi božji pa je duhovščina z Brezij opravila pr-grebne obrede. Zglednemu gospodarju in kmetovalcu bo ohranjen najlepši spomin!
_ Razpisana služba banovinskega cestarja. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti n. reda št. 226 Police—šeav-nica—Očeslavci—Okoslavci -Dragotinci za progo od km 7.00 do km 14.00 Prošnje je treba vložiti najkasneje do 26. t. m. pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru.
,— Drugo gostovanje dresdenake opere v Zagrebu. V ponedeljek zvečer je vprizorila dresdenska opera v Zagrebu Beethovnovo opero »Fidelio?. Svečani predstavi so prisostvovali podpredsednik vlade dr. Maček, ban Hrvatske dr. šubašič, nemški poslanik
v on Heeren in še več drugih dostojanstvenikov. Gledališče je bilo nabito polno in gledališče je navdušeno sprejelo nemške
igralce.
.— Mnogo morskih rib v Zagrebu. Zagrebška ribarnica je bila več dni prazna. Za noben denar ni bilo mogoče dobiti morskih rib. ker je bil ribolov zaradi slabega vremena zelo slab. Zdaj se je pa naenkrat pojavilo toliko morskih rib vseh vrst, da so ceno zelo padle. Samo sardelic je bilo včeraj na zagrebški ribarnici okrog- 300 zabojev in prodajali so jih po 6 do 8 din kg.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, od časa do časa bo rahlo deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani in smo imeli do davi 17.6 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18. v Beogradu 17, v Sarajevu in Kumboru 15. v Dubrovniku 14. v ZagTebu in na Rabu 10. na Visu 9, v Mariboru 8, v l-jubljani 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 749.5. temperatura je znašala 4-8, v Mariboru 0.0, v Zagrebu 2. v Beogradu 5, v Sarajevu —1, na VLsu 8. v Splitu 11, v Kumboru 6, na Rabu 10, v Dubrovniku 7.
— Nesreče. Iz Ortneka so prepeljali v bolnico 13-letnega strojnikovega sina Franca Vilcvalda, na katerega so se zrušile s kupa deske in ga podsule. Vilevald ima zlomljeno desno nogo. — V gozdu pri Sv Juriju pod Kumom je podrl hlod 17-letnega posestnikovega sina Jožeta Baloga in mu zlomil desno gono. — V Kresnicah je po-r. ->či padla iz posteljice 1 leto stara delavčeva hčerka Marija Neme in si zlomila d^nn roko. — V Ljubljani pa je padel z motornega kolesa 21-letni mehanik France Abulner in se poškodoval na glavi in po rokah.
— Velik vlom v fcmartnem pri Litiji.
Ljubljanska policija je bila davi telefonič-no obveščena o velikem vlomu v Smart-nem pri Litiji. Vlomilci so ponoči vdrli v pisarno KnafliČeve strojame, kjer so na-vrtali Železno blagajno in odnesli večjo vsoto denarja. Na delu so bili najbrž vlomilci, ki imajo za seboj prav dobro vlomilsko šolo in ki so blagajno navrtali prav st rokovnjaško.
— Okraden sodnik. V noči na ponedeljek so vlomilci obiskali stanovanje sodnika dr. Iva TTmnlka v Gradcu pri Litiji. Vlomilci so odnesli iz stanovanja dolgo moško zimsko suknjo z baržunastim ovratnikom, temno moško obleko, ki jo je oškodovanec komaj dobil od krojača, sive pumparice, siv suknjič, telovnik in dva para moških čev-ljav. Dr. Umnik ima okrog 5000 din škode.
— Tudi na deželi kradejo kolesa. V zadnjem času je bilo ukradenih več koles v okolici Ljubljane, zlasti na Jezici in v št. Vidu. Ukradli so jih najbrž mladi tatici, ki prihajajo krast kolesa v okolico iz mesta. — V Mateni je bilo oni dan ukradene 1500 din vredno skoro novo rdeče pleskano kolo  znamke   $Mowe«   Jakobu   Juhu. —
V Primskovem pa je tat odpeljal 800 din vredno kolo znamke *Ideal« Ivanu Mu-ravcu.
— Dva samomora v Zagrebu. V Zagrebu se je včeraj zastrupila z oetovo kislino Amalija Ivoš, stara 41 let. Prepeljali so jo na kliniko, kjer ji bodo skušali rešiti življenje. V obup jo je pognala beda. — Enaki nagibi so pognali v smrt 401etno postrežnico Jelko Dvoršak. Tudi ona se je zastrupila in je kmalu po prevozu v bolnico umrla.
— Obsojeni, ker so kopali premog. Pred okrajnim sodiščem v Čakovcu se je zagovarjalo včeraj 50 kmetov, ki jih je tožilo lastništvo premogovnika Peklenica v Murskem Središču, kjer so kopali premog. Vsi so bili obsojeni. Obsodba jih je pa presenetila, ker so že več let kopali za svoje potrebe premog na tem ozemlju.
— Veliko tihotapstvo »vile. Na progi med Zagrebom in Beogradom so prijeli včeraj štiri tihotapce svile. Policijski agenti so zaplenili okrog 106 kg čiste svile, ki so io tihotapci pod vodstvom Janka Rajkoviea spravili Čez mejo v bližini Rakeka.
— Pol vagona moke na podstrešju. V
Sarajevu so našli v hiši upokojenca Ade-na Rusenpasiča na podstrešju skrite pol vagona moke. Mož" jo je kupil lani v Banatu in jo prodajal po 7.20 din.
— Samorn°r mlade šivilje v Beogradu.
V ponedeljek zvečer se je v Beogradu zastrupila šivilja Ružica Kovač. Prepeljali so jo sicer v bolnico, kjer je kmalu umrla.
V smrt je šla zaradi nesrečne ljubezni.
Iz Li&bl!3ite
Ostro streljanje na Barju
Na enega izmed dni do 10. t. m. bo artilerijski polk priredil na Barju ostro streljanje s topovi. Prebivalstvo bo se o pravem času obveščeno, že danes pa ga opozarjamo, naj se ne prestraši zaradi teh vaj in naj se natanko ravna po predpisih vojaških oblasti. Streljanje bo v bližini črne vasi. Babine gorice. Škofljice. Šmarja. Drenika. Pijave gorice, Studenca, Iga, Iške vasi. Gornjega Iga, Strahomerja, Tomišlja in Lip. Zaradi smrtne nevarnosti bo na ta prostor tedaj dostop strogo prepovedan ter bo zastražen po vojaških stražah in patrolah. Prebivalstvo lahko ostane v svojih hišah, razen onih, ki jih bo na zahtevo treba izprazniti. Prav ta>-ko bo ta prostor zaprt za živino.
če bi se zaradi kršitve prepovedi m predpisov zgodila kaka nesreča, ne bo odgovorna vojaška oblast, zato naj prebivalstvo mimo sluša vsa navodila straž in patrol. Začetek in konec streljanja bo objavljen s trobento, a po končanem streljanju bodo odpoklicane straže in patrole. Lahko se zgodi, da kakšna granata ali šrapnel ne eksplodira in da takega izstrelka ni mogoče takoj opaziti. Za take primere velja naslednje navodilo: granate ali šrapnela se nihče ne sme dotikati. Ce kdo najde neeksplodiran izstrelek, naj to takoj javi občini in orožnikom, občina pa naj da takoj postaviti okoli njega preprosto ograjo v Širini 5 metrov s napisom ^Smrtno nevarno«. Občina ali orožništvo naj to takoj sporoči komandi 16. artilerijskega polka s točno navedbo kraja, da pride strokovnjak izstrelek uničiti. Prostor, kjer leži neeksplodirani izstrelek, mora biti zavarovan z orožniSko stražo do njegovega prihoda.
Kdor ne bi upošteval predpisov ta navodil vojaških straž in patrol, bo sam trpel vse posledice, prav tako pa tudi občinska uprava, ki ne bi o pravem času poskrbela za vse potrebno.
—!• Prvi del kone-rta pevskega drugtva »Save«, k' bo v nedeljo 9. t. m. v Stepanji vasi, bo izpolnila naia umetna pesem. Vse
skladbe bodo prvič izvajane po pevcih >Savei. Imena skladateljev, kakor dr. Schvvab. C. Vremšak, H. Vogrič. A. Haj-drih, dr. Ipavee in Fr. Venturini jamčijo za dobro izbe:o programa. Zlasti pa opozarjamo na Venturinijev ^Oče naš* in >VasovaJca<s. z bariton-solom. ki bosta doživela svoj krst. Z drugim delom sporeda bo društvo seznanilo javnost v naslednjih dneh. Predprodaja vstopnic v trgovini Jernej Hlebš, nasproti kavarne Tabor.
—lj Vprašanje moke postaja od dne do dne bolj pereče in seveda tudi vprašanje dobre in slabe moke. Lani je laboratorij mestnega tržnega nadzorstva samo enkrat ugotovil plesnivo moko. V Januarju in februarju letos je mestni tržni urad preiskal vso moko v Ljubljani in našel samo na treh krajih žaltavo koruzno moko.  Moka prihaja iz vseh strani države v Ljubljano in je večkrat zelo različna ter boljša aH slabša po kakovosti. To se je dogajalo tudi v normalnih Časih, ko je bilo blaga dovolj, in je razumljivo, da se sedaj dogaja 5s večkrat. Mestni preskrbovalni urad večinoma moko razdeli med grosiste že kar iz mlinov ali  pa  s kolodvora  ter je zlasti to ob sebi umljivo, da mestni preskrbovalni urad ne more biti odgovoren za kakovost moke.  Mestni občini se moka ni mogla pokvariti, ker je vedno kupovala samo pšenico in jo dpkn. kad^r jo je potrebovala, v mline samo toliko, kolikor so jo razni socialni  zavodi  potrebovali.  Moka je šla torej   iz  mlinov  naravnost  v  koristim in se ni mogla pokvariti v mestnih skladiščih. Glede moke mestnega preskrhovalne-ga urada na nakaznice pa doslej ni bilo nobene pritožbe. Pri vsem tem pa peki niso popolnoma nedolžni, vsaj kar se tiče kruha. Mestni laboratorij je preiskal 34 vzorcev kruha in našel med njimi 5 neprimernih, ker je bila primešana plesniva moka. Preiskane so bile tudi vse testenine ter s bili vsi vzorci primerni.
—lj Nadaljevalni esperantski tečaj priredi Esperant^ko društvo Ljubljana v prostorih Trgovskega učnega zavoda. Kongresni trg 2 IT. Otvoritev tečaja nocoj ob 20. Vabljeni vsi esperantisti Ljubljane.
176-n
—lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO!
—lj Barvan malinovec je bil po ugotovitvah mestnega tržnega urada lani prav zelo razširjen v našem mestu. Mestni tržni urad je moral napraviti red s strogimi preiskavami pri izdelovalcih in prodajalcih, fitevilo neprimernih vzorcev je bilo nenavadno veliko, v glavnem pa je bila povsod ugotovljena  primešana  umetna barva. V
enem primeru je bilo ugotovljeno, da je bfl vea »malino v sok« napravljen u kemikalij. Vse ugotovljene primere je moral seveda obravnavati ie kazenski referat. Pi i
poznejših pregledih je bilo ugotovljenega mnogo več pristnega malinovca. Mestni tržni urad bo strogo še nadalje zasledoval ponarejevalce malinovca ter bomo v Ljubljani kmalu povsod imeli samo pristni malinovec.
—li Po hribih in dolinah le prereval nas najvztrajnejši in naiidealnejši peve; Janez Za vršan. Po vs<?i slovenski zemlii ga poznajo. S s\t>iimi kvarteti in kvinteti ie prerx>:oval vse naše kraie in eno do -letie ie prepeval niaeov kvartet tudi 00 vseh naših važnejših planinskih kočan. Kier ie Janez Za vršan, tam ie petje m to lepo petie, trdimo Da tudi da malo kdo poje narodne pesmi s takim občutkom, kakor ravno Janez Z a vršan. Letos bo minulo 50 iet kar prepeva, zato mu bo priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v soboto časten večer Dri katerem bodo sodelovali slovenski kvarteti in kvinteti. Večer bo ob 20. uri v dvvrani Trgovskega doma. Vabi i eni ste vsi. 178-n —lj DruStvo prijateljev Golnika im 1 važno naloeo. sai skrbi na nairaz'ičnH e j načine za one. ki so podvrženi naši najnevarnejši bolezni. Za uspešno svoje delo potrebuje društvo izdatnih denarnih sredstev in da okrcDi svoic bi a ea ino. bo ori-redilo v petek 14. t. m. v veliki Filhar-monični dvorani akademijo, ki ima POpo-!en koncertni .macai Nastooili bodo naša naibc-ljši umetniki, inštrumetallstJ Devoi. plesalci in recitatori i. Spored bomo 13 vil: Vstopnice sodo od 8. t. m dalie v Dred-prodaii v Knjigarni Glasbene Matice
178-n
—lj Za koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani, so vstopnice v predprodaji v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
178-n
—lj Pečeni štajerski kapunl, deset vrst specialnega vina. Gostilna Lovšin. 177-n
—lj Drzna mlada tatica. Neka trafikant-ka je v ponedeljek popoldne pozabila v tramvajskem vozu na Dolenjski cesti majhen kovčeg-, v katerem je imela za okrog 400 din tobačnih izdelkov in še nekaj dru gih predmetov. Seveda se je takoj spomnila na kovčeg, zato je šla do naslednje postaje, kjer je spet počakala na vračajoči se voz in zahtevala svoj kovčeg. Nemalo pa se je začudila, ko ji je sprevodnik povedal, da ga je že vzela njena nečakinja. Traflkant-
ka je takoj upoznala, da grm sa tatvine In odala je na policijako straftnieo, kjer jo
je prijavila. Stražniki so tatico kmalu izsledili in sicer v oeebi komaj 14-letne deklice, ki je skušala cigarete razpečati po gostilnah.
—lj Spet tatvine koles. Izpred gostilne Agnola na Tržaški cesti na Glincah je tat odoeljal 700 din vredno, črno pleskano ko-lo "znamke »Westfalen« Avgustu Novaku. — Francu Stražišsrju je bilo ukradeno 1000 din vredno, rdeče pleskano kolo znamke >Victoria< izpred Zalaoaikove kavarne na Starem trgu. — France Marin pa je prijavil, da mu je nekdo odpeljal 500 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Puch« izpred bufeja Minke Rakarjeve na sv. Petra cesti.
Iz Celja
—c Obtožen je bil. da Je ss4x*l evoj avto. Dne 27. februari« 1939 se ie na cs-^ti MLzu Dolenle vasi Dri Arličah vnel casfenl avto. last 271etnoaa avtoizvoseka Stanka 2erjava iz Brežic. Avto. ki ie bil rri Vzajemni zavarovalnici zavarovan za 20 000 din. so Dlameni popolnoma uničili. Žerjav ie prejel 14.500 din zavarovalnin*. Pecne-je se ie v raz sov oru z nekim šoferiem do • šalil, da ie sam zaznal avto in da ie ootem dobil zavarovalnino. Ko so ie 2eriav nekoč spri z omeni oni m soieriem. ga ie *o-fer naznanil, da ic sam zažsral *vo" avto. Zaradi tesa se ic moral Zeriav v torek zagovarjati pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča. Pri razpravi ie zanikal krivdo in iziavil. da se ie bil v razsov- ru S Šoferiem samo pošalil Tudi orice so lipo vodale razbremnilno ra Žerjava. S^-d:?če ie 2erjava oprosti1©.
—c V celjskem fledaJiSču uprizori ma-ribonko Narodno gledališče drevi ob 20 Nušićevo učinkovito komedHo ^Sumljiva oseba«. Predstava ie za abonma.
c—  UčItrUstvo   *z  celjskega  t»ry b»
zborovalo. Na mestni dekliški naredni sob v Cel i u se Dričnc v soboto 8. t. m ob Dol 9. dooMdne zborovamc sre^keca učiteli-akega društva JUH v Celiu. Vodša poskusne narodne šole v LJubljani prof. Rudolf Kobilica bo predaval o temi *V fem je slovenska narodna šola rx>trebn!i reforme«. Pole? stalnih točk ie na dnevnem redu tudi poročilo o načrtu novesa V>l<tkeiia zakona, ki ga ie izdelala ljubljanska Kme-tilska zbornica, ugotovili na bodo rudi rezultate ankete o učiteljskih stanovaniih v srezu.
MAH OGLASI
Seseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave oeseda dtD L—
davek posebej
snamko  — Popustov za maie oglase ne priznamo
4a pismene odgovore giede maJth oglasov je tre Da priložit!
Beseda 50 par   Davek poseoej Naimaniši znesek H.— din
ČEVLJE
v modi in kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T.
OGLA6I JTE
tnale oglase
v
„SSov. Narodu"
ker so najcenejši aeeeeeeeeseeseeeseseeeeseeesee
60 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic — Velika zalega perja po 7.— din. »Juiijana«, Gosposvetska c. 12 m Frančiškanska ul. 3.      3. T.
Morif
PRI
ŽIVĆN!
SLABOSTI ^ pcshusiie OK&SCL
o«s i •.» no - *k
Dobi M • * • -"
»oti e—o  C*VM.vtno
liri
Beseda 50 par. Davek posebej
Naima niši znesek 8.-- mn
VINO
oiuSkatnl silvanec, 60 hI. domač pridelek, prodam. Cena po dogovoru. Heller Ivan, Breg. Ptuj. 597
HRIPAVOST IN BOLEZNI GRLA
preženete najhitreje z uživanjem  planinskega cvetličnega medu, katerega dobite v MEDAKNI Ljubljana, židovska 6.    13. T.
18
'■i
OTROŠKO POSTELJICO
prodam. Vzamem v shrambo razne predmete po nizki ceni. Naslov pove uprava Si. Naroda
603
BOLJŠE DEKLE
ki zna kuhati in opravljati tudi druga hišna dela, sprejmem. Ponudbe poslati: Advokat Košta Josip, VinkovcL 601
FRIZERKO
veščo železne, vodne in posebno trajne ondulacije, sprejmem v stalno službo s 15. ali 20. marcem. Plačam dobro, hrana in stanovanje v hi&i. 2izek Ivan, frizer, Ljutomer. 597
O«L »««. po« S 0»
POHIŠTVO
Vsakovrstne stole politiram oprave pletem stole vsa popravila najcenejše. Zorman, Breg 14, 442
ItHiOtop*
Seseda 50 par   rJavek posebej Najmanjši znesek din.
KROJAŠKEGA POMOČNIKA*
za velike kose sprejme takoj Franjo Lemut, Zagorje ob Savi
595
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
CVETLIČNI .MED
sortiran, kupite vedno najceneje v MEDARNI, Ljubljana, židovska uL 6. 16. T.
POSEST
Beseda 50 par. Da^ek posebej Najmanjši znesek »J.— din
~~ NA VRHNIKI
se proda lepa stavbna parcela. Naslov v upravi SI. Naroda.
587
Vila
z velikim sadim vrtom ob Savi na Dolenjskem se proda. Naslov: Bleiweisova c. 16/n levo
to
t;hk
mi
Makulaturni papir
proda
oprava „Slovenskega Naroda91 Isjttbliaoa, KoaSljava ulica štev. s
S%%+%%+M
>*L.O V Ju i* O Akl  iNAUUOi, sreda, ft. marca 1941.
ste*.  h -5
Ljubljana je kmečko mesto
V Ljubljani je 406 hlevov In 2267 glav je do dveh tretjin zanesljivo zdravo
goveje firtee —> Mleko, Id ga dobivamo,
Ljubljana, 5. marca
Ljubljana je Se vedno kmečko mesto, čeprav bi tega ne sodili po nekaterih ulicah v sredincu. Toda Ljubljana je kmečka že glede na svojo veliko površino, ki je le v mali meri zazidana in obsega mnogo travnikov in njiv. Mesto je imelo že pred priključitvijo (zkoliških občin kmečki značaj zaradi delno ali povsem kmečkih predmestij Tako je Trnovo še vedno kmečko, čeprav je kmetov od leta do leta manj v primeri s številom pravih meščanov. Tudi šentpetrski okraj še ni izgubil svojega kmečkega značaja Ze pred priključitvijo je spadalo Barje pod mestno občino. Barje ne bo imelo nikdar povsem mestnega značaja, že zato. ker ni primerno za zidanje, velika površina je pa dobra za obdelovanje ali vsaj za travnike.
To končno ni posebna nesreča, da mestna občina vključuje v svoje ozemlje rudi številne kmetije. Upoštevati je treba, da veliko mesto potrebuje tudi mnogo živeža. Dovoz na naš živilski trg bi bH mnogo slabši, če bi ne imeli kmečke periferije Ljubljana je vedno dobro založena z izvrstnim domačim sečivjem. sadjem in zelenjavo, tako da prihajajo k nam kupovat celo iz mnogih podeželskih krajev, n. pr z Bleda, iz Kranja. Škofje Loke včasih celo iz Tržiča in nekaterih bližnjih dolenjskih letoviških krajev Razveseljivo je tudi, da je Ljubljana vedno dobro preskrbljena z dobrim in sorazmerno cenenim mlekom. Mnc-ga mesrta v državi so silabše preskrbljena z mlekom in zato ga morajo ljudje tudi precej dražje plačevati.
Ljubljana je tako dobro preskrbljena z mlekom zato, ker je na področju mestne občine mnogo živinorejcev Sam dovoz mleka iz okolice bi najbrž ne mogel kriti vseh potreb, vsaj ne tako. da bi bilo mleko naprodaj po zmernih cenah Prav zaradi zmernih cen je v Ljubljani tudi večja poraba mleka kakr r b' bila sicer Zmanjša-nie porabe ndeka pa bi tudi začelo ogra-žati številne / vinorejce   kaj?* na področ-
ju mestne občine se mnogi kmetje posvečajo predvsem mlekarn i št vu Zato je tako kočljivo vprašanje cen mleka Močna krmila, ki so skoraj neobhodno potrebna za rejo krav moLznic, so se znatno podražila. Če živinorejec krmi krave le s senom in še celo s slabim bo prodajal mnogo manj mleka in je celo vprašanje, če bo lahko kril stroške. Težko je pa tudi krat-kornalo opustiti rejo ter se preusmeriti, saj investicij ni tako Lahko prenesti, pa tudi posebne izbire ni med kmetijskimi se roka m i.
Da se ljubljanski živinoreje: pečajo v resnici predvsem z mlekarm^tvom. nam kažejo naslednje številke. Izmed 2267 glav goveje živine rede 1764 krav 454 telet (te-lic), 10 volov in 39 bikov Reja volov se našim živinorejcem m zdela donosna Nekateri živinorejci imajo prave veleobrate. kakršnih je zelo malo v podeželskih krajih. Tako sta na področju mestne občine 2 hleva, ki štejeta po 20 glav goveje živine. V osmih bJevib je po 16 do 20 živali in v 27 po 11 do 15 krav
Največ krav rede na Barju k^er je 158 hlevov in 728 glav goveje živine na drugem mestu je Šiška z Zapužami. 111 hlevov in 631 živali V Stepanj' vav ie pa samo 24 hlevov ro 127 živali, v Mostah ^8 hlevov in 226 živali, na Viču in v njegovi okolici 83 hlevov in 315 živali v ožjem mestu, to je teritorij mestne obj;nc pred priključitvijo okoliških '*bčin je 72 hlevov in 242 živali
Največ živinorejcev red1 po 6 do 10 živali, in sicer 22*/o Tudi iz tega s-pre-vidimo. da se v mestu posveča mnogo živinorejcev mlekarništvu širok opotezno Toda 1764 krav je seveda še mnogo premalo, da bi nam ne bilo treba uvažati mleka Ljubljana krije «■ svojim živalmi samo približno tretjino potreb drugo tretjino krijejo mlekarne ki prejemajo mleko predvsem z G<rrenjskega tretjino pa morajo še dovažati kmetje iz okolice Mestni veterinarski oddelek lahko nadzira zdravje
živsli rta teritoriju mestne občine. Tako so Lani preizkusili vse krave molznice ljubljanskih živinorejcev, če niso morda jetič-ne. Tuberkuloznih je bilo okrog 100 krav, toda v nobenem primeru ni bila ugotovljena odprta tuberkuloza. Precej teh krav so živinorejci dosilej že prodali mesarjem. Smotrno so začeli v Ljubljani voditi evidenco o zdravju živali na področju mestne ooćine L 1037 Ljubljančani ao Lahko pomirjeni, če prejemajo mleko od ljubljanskih živinorejcev: to mleko je zdravci
V splošnem je pa zdravo tudi mleko ljubljanskih mlekarn saj je sterilizirano. N' pa mogoče jamčiti za kakovost mleka zunanjih dobaviteljev kajti živali rejcev iz okolice niso pod tako strogo zdravstveno kontrolo.
Da pa mestno prebivalstvo prejema ne le zdravo, temveč rudi snažno in red i! na mastno mleko <^krbt tržn urad * spojim laboratrr;jem Izmed vsesa dela v 'abora-toTiiu odpade na i več na preskave mleka Tako je bilo lani preiskanih 2588 vzorcev mleka kar je vsekakoT zelo mnogo Ugotovili so. da ;e bilo 8Cr preiskanega mleka neprimernega hodiš- onesnaženega ali »krščenega« premalo mastnem Če ugotove. da ie : . mleku onesnaženo mora deba-vteli plačar' takso za preiskavo in sicer 80 din Ce je pa ugotovljeno da je biio mleko dolitc* ali posneto, mora krivec plačati razen te takse še kazen ki jo določi pravtr referent Mestno tržno nadzorstvo ima kartoteko vseh ljubljanskih dobaviteljev mleka Y«*h dobaviteljev je okrog 1200
V splošnem smo v Ljubiiani lahko zadovoljni s kakovostjo mleka Povprečno znaša maščoba mleka, ki ga dobaviiajo odjemalcem živinorejci nep> vredno po 3.5% zadnja leta mleka mlekarn pa 3.3°/o Raz-l:ka ni posebna vendar ie nedvomno mleko v mlekarnah v splošnem mam mastno. Toda to mlek'* je manj nesnažno, pač zato, ker gre skozi centrifugo
Predavanje o vzornem malem gospodarstvu
Predaval je tajnik društva „Mali gospodar44 Jože Ahčan
Ljubljana. 5 marca V o^ro/eliek zvečer je priredilo agilno clrušt.o Man gosp.dar* v Ljubljani predavan ie o vzornem malem gospodarstvu v viškj ljudski šoli- Prtdavanje je bilo na-meni(?:io predvsem vičano.n in številnim malim g..-podarjena iz okolice Ti so napolnili predavalnico Co zadnjemu kotička
kar ie le-m boli tx>k.;za!o. da se danes za malo so^eodarstvo in s tem oredv?c?m za reio malih živali povsod Izredno zanimajo, kar ie spričo današnjih prilik tudi r lomljivo. Marsikje iščejo v malem ao.^.oJar-sivu izboljšanja in olaišania težavnih prilik in rr.r.o^i mali gospodarji si žele z vzorno reio malih živali izboljšati svoj položaj
Pred številnimi hvaležnim1 naslušr^ci. med k stori mi i g bilo tudi mnoao mladine, k! se seveda zanima za ljubke male živa-lice. je predaval tainik društva 2. Ahča.n Jože. Uvodoma ie razložil pomen malega gospodarstva in stanie te gospodarske panoge pri nas ter drugje, predsednik društva Mali £o !>odar s. Grabnar Drago. Opisal je vrednost in pomen malega gospodarstva predvsem za malega človeka, pa tudi za nrv-odno gospod a rstvo vobče. Prikazal ie usn šen razvoi malega gospodarstva po ?v2tu. kjer so celo velike agrarne države, kakor ie Rusija, spoznrie veliki pomen malega eosrjodarstva in ga pospešujejo z veliko odločnostio in z izrednimi uspehi Marskie so celo spoznali, da ie uspešen razvci malega gospodarstva prava rešitev za vso državno skupnost. Pri nas ie malo gospodarstvo še na dokni n:?^i stooni:. vendar se niesoveTa pomena zamenjajo zavedati povsod in Številna društva malih gospodarjev pospešujejo to gospodarsko panogo z velikimi uspehi Mali gospodarji imnio sedni že po vsej Sloveniji v večjih Imiih svoja društva ali pa vsa i posamezne č^an?. ,n katere se opira društveno delovanie Vzorno malo gospodarstvo se DOSoeSuie oredvsem v Sloveniji, kar io razumi i ivo. ker ie pasivna pokrajina in ima malo gospodarstvo spričo te^a zanio še prav posebno vrednost Osrednie gibalo strcnVienia maMh gospodarjev ie niihovo strokovno slasilo »Mali gesoodar«. k:. izhaia vsak rne^ec in prinaša številne strokovne članke nasvete in poučuje o vseh zdevah malega gosr>o-darstva. predvsem pa o reii malih živali
Predavatelj g Ahčan ie nato na oodlag1
številnih lenih slik razlož1"! male živali, posamezne pasme reio io zanimivo opasal tako rjio koku^i kakor Kuncev in v.seh drugih živali. Predavatelj ie opisal vzorns kokošniake in pravilne kunčmee tor uh primerjal s primitivnimi prost. ri. v katerih se mala žival pri nas navadno nahaja in spričo tega tudi ne uspeva Zla usoesni rejo ic predvsem potrebno bivališče za živali, kior ie nmoso zraka, svtelobe m prostora. Zardrniv ie bil prikaz razvoja Piščanca v jajcu, ko ca kokoš vali Nato ie prikazal valilnik s i:avCiim se vale piščanci umetno Oszr mne vaklnike im^jo v Ameriki, kiei :z\ ale umetno hkrati 00 200.000 piščancev Pravi ž vi vali.ni stroj ie purica. ki io lahko prisilimo, da nam kar naprej vali kokošja iaica lanko pa tudi uspešno ved; riščance Prikaz raznih kokošjih pasem ie prk izal. •: iko ie ta živalski svet pester in !eo Prednica vse'o naših domačih kokoši ie Šumska kokoš, ki so imenuje eallus bankiva. Ime pove tudi. da ie ta žival prišla iz eliptičnih krajev. In še danes irnaio innose kokošje pa?me mnogo eksotičnega >ai so po sv nje zanimive kokoši kochir.ch^na vokocbama in druge. Za naše razmer ic naiboli h^ležna domača kokoš štaicrka "ki je izvrstna br-skačica in tako naiboli gospodarska žival, ki si sama išče hrano. Je pa primerna le za obsežne ptostoie. Za metne prilike je primerna rodai'.entka ir nekatere druge težie kokoši kot so orpipg*onka. pli-metka in druge Kraljica iaic ie bela leg-horn. Zanimivo ie da ie olr meiše meso kokoši z belo kožo in ne z rumeno kakor navadno menijo naše gospod nje. ko iščejo po trgu kokoške z rumenimi nogami in preiskujejo rxxi perjem, dali ie koža dovolj rumena. Preda vatel i ie orisal tudi purane, race in gosi. ki oa za naše razmere niso rjosebr.o primerne, ker se n'ihova reja pri nas gospodarsko ne obnese Številne so vrste golobov Po'cg Gospodarskih pasom: škriancev rosovcev nojevcev je polno športnih vrst. ki so primerne za ljubitelje lepih mičnih živali Med njimi so zanimivi pre vrtači, ki leta i o izredno visoko in prevračajo razne looinze ki so lahko za vzgled najboljšim Pilotom Ljubki so raveki s široko zaokroženi m* repi in golšarji z ogromno nanihnieno golšo In še polno ie mičnih golobe kov k: so lahko pra\i okras vsakega vrta in dvorišča. Najbolj r>a ie danes cenjena reja kuncev.
ki ie nedvomno naiorimerneišj žival za malega gospodarja. Tudi kunce\ ie v^e polno raznih vrst tako. da imam: živali ki se odlikujejo 00 lepoti ali barve ali oblike, ki so velike ali maihne in k: ima^o najrazličnejše prednosti Pri..n3::e aospo-darske živa1! so orjaki, katerih običajna teža ie ckoli 6 kg. ki oa oosežejc tudi 3 in več kg. dalje tSfsmjaSL l-z: so nel-oliko manjši, ki pa imaio to prednost, da ie njihov kožuh odličnejši. Dalie ie gospodarska pasma angorski kunec k'" daie odlično meso in šo boli odlično volno. Štirje an-gorski ktmei daio p.a leto ckol: kilograma volno, ki ima danes ceno 700 din. Odlični kožuharii na so tudi ^avana. srebre-ci. čmcila in drugi. Celo m:'e hcrmclinčke imamo med kvuaci Končno ;e pred ;vat ?li prikazal kozo. ki ie nekakšna krava malega človeka in ki re pri ceni še vse piomalo napram pomenu, ki aa ima ta koristna žival drugič. Razložil ic. kako se primermo ?oji tudi to malo žival
Predavanie ie bilo bosato najrpzačnej-šh nasvetov in praktičnih navodil tako. da so mnoco pridobili oni rjorln^alci ki se že pečajo z reio malih živali, mnogi pa so odhajali s prodavanja s t*xlr;m ramenom, da se tci prileti: in koristni gosrodar-k: panogi čir.rprej posvetijo.
Zatiranje tuberkuloze v Nemčiji
Tuberkuloza je ze već stoletij pravi bič vseh kulturnih držav. Nemčija si na vse načine prizadeva zatirati to zahrbtno, nevarno bolezen. Važno je, da začnemo tuberkulozo pravočasno zdraviti. V Nemčiji posvečajo vso pozornost prav zdravljenju v začetku. Zdravniki državnih znanstvenih ustanov prouče vse bolnike, ki kažejo znake začetne tuberkuloze odnosno vse bolezni, iz katerih bi se utegnila razviti tuberkuloza. Skozi ustanove, priključene znanstvenim zavodom, grredo vsi, od katerih zdravniki domnevajo, da so tuberkulozni. Ce se ugotovi, da ima kdo res tuberkulozo, jja takoj pošljejo v bolnico. Takoj se tudi določi način zdravljenja in stroški. Tu morajo v prvi vrsti priskočiti na pomoč bolniške blagajne in zavarovalnice. Kjer pa nihče ne more poravnati stroškov, priskoči na pomoč pomožna ustanova za tuberkulozne ali preskrba za srednji stan. Glavno je, da vsak bolnik pride do zdravniške nege. Nato pa v Nemčiji strogo pazijo.
Tudi bolnikova okolica, družinski člani, njegovi poklicni tovariši itd. se morajo podvreči kontroli. Tako je mogoče ugotoviti
začetek bolezni m začeti zdravljenje še preden tuberkuloza izbruhne. Mnogo ljudi pogosto pregledajo s pomočjo rbntgena, posebno take, ki pridejo pogosto v stik z ljudmi, recimo uradnike, učitelje, babice itd. Vsi tuberkulozni morajo v bolnice. Posebno strogo pazijo na tuberkulozo v vojski, kjer nobenega tuberkuloznega ne sprejmejo. Velike pozornosti in nege so deležni tudi tuberkulozni, ki so že prišli iz zdravilišč kot zdravi. Tudi take zdravniki še večkrat pregledajo. Vsak ozdravljeni mora
imeti »vojo spelnfeoL Č5e je potrebno dobi
tudj posebna sietLstva za ureditev svojegm stanovanja. Posebna društva skrbe, da so stanovanja tuberkuloznih primemo urejena. Tuberkulozni, ki niso vec nevarni svoji okolici, dobivajo doklado z boljšo hrano in nove postelje, cv ozdravljene zopet sprejmejo na delo. pazijo posebno, da odgovarja delo njihovemu zdravju Po potrebi nudijo ozdravljenim sredstva, da se izuče v novem, njihovemu rahlemu zdravju odgovarjajočem poklicu.
Mož, ki je petdesetkrat
pretental smrt
Kako je prišel Eddie Newman k filmu, kjer uganja za druge nevarne vragolije
Najslavnejši -»dvojnik« med filmskimi zvezdami v Ameriki je Eddie Newman. V oblekah glavnih filmskih junakov uganja razne vrtoglavosti. V svojem zadnjem filmu se je že petstotisočkrat ubil, seveda samo na filmskem platnu. Pri tem jubileju je dolgo iskal zavarovalnico, ki bi ga zavarovala za primer smrtne nesreče, toda v vsej Ameriki se ni našla nobena, ki bi bila hotela to storiti.
Kako postane človek filmski skakač? Biti moro seveda najpogumnejši in naj-izkušeneiši artist, če se hoče lotiti tega nevarnega posla. V oblekah glavnih igralcev tvegajo taKi akrobati najnevarnejše vratolomne skoke, avtomobilske karambole in nesreče, padce v prepade in podobne razburljive dogodke, docim sedi resnični junak filmskega traku v kantini, ali pa morda leži doma v postelji. Za ta poklic torej ni potrebna skrajna akrobatska spretnost in pogum, temveč tudi precej samo-zatajevanja. Ime glavnega igralca gre v milijonih izvodov na lepakih in v listih skoraj po vsem svetu in občinstvo je prepričano, da se je njegov ljubljenec sam izpostavljal smrtni nevarne • dočim je moral v resnici storiti to njegov dvojnik, neznan in neimenovan, stoječ skromno v ozadju. Toda ameriško občinstvo ima več smisla za pravičnost, kakor ravnatelji film-sikh trustov in zato zadnje čase vedno bolj želi zvedo-i kaj o življenju teh junakov, za katere ne samo da se ne dela nobena reklama, temveč se drže še sami skromno rezervirano.
Tako je svet zvedel, da je najslavnejši, obenem pa najbolje plačani skakač Eddie Nevvman. Mož je povedal, da se je odločil za ta poklic zato. ker se je dolgočasil in ker je gladoval Eddie Nevvman izhaja iz ugledne rodbine ameriškega državnega uradnika. Sola ga nI posebno veselila. Zato je nekega dne pobral šila in kopita in pobegnil z čoma. Kot slepi potnik je priSel na krov prekooceanskega parnika, kjer je po vrsti služil kot natakar, kurjač in mornariški učenec. Tako je dvakrat ali trikrat prepotoval ves svet. Pa tudi to mu ni bilo po volji in tako je prišel v potujoči cirku, kjer je dobival več klofut In brc kakor plače. Zato je v Los Angelesu iz cirkusa pobegnil in jo mahnil v Hollywood. Smatral se je za akrobata, dobro se je razumel na konje in mislil je, da bo napravil karijero. Z zadnjim beličem v žepu je prišel k filmskim ateljejem.
Videč, da se mu bliža skozi visoka vrata, ambulančni voz. je vprašal vratarja, kaj se je zgodilo. Zvedel je. da se je ubil artist, ko je skočil iz višine 15 m. Newman je izrabil to priliko in se ponudil za nevaren skok. OdvedU so ga k režiserju. Ko je pa zagledal 15 m visok zid. je bilo konec njegovega poguma. Toda bil je lačen, žepe je imel prazne, režiser mu je pa mahal pred očmi z dvajset dolarskim bankovcem. Videč, da nova moč okleva. Nevvman se je dal obleči in po zadnjem opozorilu, naj skoči z obema nogama hkrati se je vrgel v globino. Pozneje je mislil, da je bil to najlažji skok njegovega življenja, kajti takrat ni imel kaj izgubiti. Skok se je posrečil, Nevvman je dobil 20 dolarjev in to je bil začetek njegove kariere.
Režiser ga ni hotel več izpustiti. Pozneje se je Nevvman specializiral na avtomobilske karambole. To je zelo težak poklic, kajti človek mora skočiti tz avtomobila v zadnjem trenutku, če noče obležati v razvalinah ves polomljen ali celo ubit. Zamudi lahko samo enkrnt. knjti drugič že igra njegovo vlogo naslednik. Najtežji je bil njegov skok. ko je iTral arabskega šejka in skakal samo s 7.5 m visokega zidu, toda v dolgi halji in s puško v roki. Izprosil si je. da so mu na drugi strani zidu pripravili zimnico, toda padel je na njen konec. Puška se je razbila in sam si je zlomil nogo, tako da je moral tri mesece ležati v bolnici. Toda posnetek se je posrečil.
Ko so ga vprašali, ali se je kaj bal. je odgovoril, da strahu sploh ne pozna. Vedno izračuna najboljšo okolnost, da pretenta smrt. Največjo pustolovščino je pa doživel
kot zasebnik. Hotel se je naučiti pilotirati. Na letališču je bilo že vse pripravljeno, samo pilota ni bilo od nikoder. V pilotskem dresu je Nevvman zlezel v letalo. Tam je slučajno potegnil za ročaj ln letalo se je jelo premikati. Slutoč ti ^varnost je pritiskal desno in levo. toda letalo je dreelo po letališču vedno hitreje. Zgrabil je za krmilo, da bi se letalo izognilo drevesom, toda letalo je zavozilo v drevo, postavil' 1 H je na glavo, on je pa odletel med veje.
Princ Bernhard se uči letati
Neka ameriška poročevalska ac n«. . i i poroča, da je dvomljivo, da bi princ Bernhard Holandski dobil od svojo tašče dovoljenje uvrstiti se med letalce Pod etni princ se baje uči v Angliji letati tašča baje noče dovoliti, da bd se izpostavljal nevarnosti aktivnega posesan i a v letalske bitke. Najbrž ni dovoli trdno prepričana o njegovem junaštvu ah pa preveč boji zanj.
Zanimivo ie, da je princ BenuSard ITo-landski sam dal denar za nov aruil *ci bombnik, v katerem ie tudi že večkrat leteL le v boj še ni posegel, pripravlja se pa tudi na to. Amerišlci novinar sioec dvorni, da bi se moelo kai takega zgod U, toda izključeno ni. da bo princ holand ki prej ali slei aktivno posegel v zračne bitke med anglekmi in nemimi letalci.
Goethejev „Faust" v Oslu
Hamburško gledališče je gostovalo nedavno v Oslu z GoothPjovim Knistom in Lessingovo Mino von Barnhelm . Dotfc glo je velik uspeh in norveški listi so obftirno
poročali o gostovanju kot važnem umetniškem dogodku. Pred prvo predstavo je položil intendant bamburškega gledališča
državni svetnik Kari vVfistennageo l«-pa venca na grobova velikih norveških potnikov Ibsena in Bjornsona.
0tn tiivptr o^o»ri
Petek. 7. mur< a
7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: Bolska ura: Robinzon Cruzoe nekdaj in njegov otok sedaj (g. Viktor Pirnat) 12: Naših pesmic vrsta cela poslušalce bo ntz-vnela (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
— 13: Napovedi. 13.02: Jugoslovanski nacionalni spored (radijski orkester). — 14: Poročila, objave. — 14.10: Tujskcpro-metno poiočilo.  Pohorje ob koncu zime,
— 17.o0: šramel 3 škrjanček«. — 18 10: Ženska ura: Delavka in knjiga (gdč. Mat-jan Milena). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, porčila. — 19.25: Sueški prekop (g. dr   Valter Eohinec). — 19.40: Plošče.
— 19.50: Izseljenska poročila. — 20: Koncert. Sodeluje: gdč. Ksenija Kušej in radijski orkester. 21.30: Mandoline in balalajke (plošče). 22: Napovedi, poročila.
A. EL Fielding
58
€ma mačka
Roman
— Višji inspektor je bU tako zabaven, da sva z Agnes pozno v noč poslušali njegovo pripovedovanje. Potem sva šli pa mimo vaše sobe in zaslišali iz nje sumljiv ropot. Vaša vrata so bila zaklenjena, toda Agnes se je spominjala, da se dajo odpreti s ključem od sosedne sobe. Hitro jih je odklenila in priznati moram, da zna Agnes v kritičnem trenutku ravnati hitro. Brž sva vstopili v vašo spalnico in opazili, da omara ne stoji trdno Višji inspektor je dejal, da vas moramo takoj odnesti. Potem smo pa zaslišali iz sosedne sobe vrišč in videli smo Phvllis, kako se je skliučila liki divja mačka. Toda vi ste morali nekaj vedeti o nji, ker bi vam drugače ne stregla po življenju.
— Tega ne verjamem. Vem. Keith je nekaj pravil o tem. Ne verjamem pa, da bi bil v skodelici strup. Bila je samo past, spretno nastavljena njegovemu srcu.
Eva je bila malone prepričana, da je bila Phvllina
bojazen zastran Alisoninega življenja iskrena. To je tudi povedala. Niča je odkimala z glavo.
Za hip je osupnila. Vrata so se odprla, vstopil je Pointer. Bil je zelo bled. Prizor, ki ga je videl malo prej, je bil grozen. Phvllis Baileveva je smuknila v sosedno sobo, čim je bila Eva zaspala. Tam je odvila vijake, s katerimi je bila omara pritrjena k steni, potem jo je pa prevrnila čez posteljo, na kateri je mislila, da Eva še vedno spi. Končno je zbežala. Morali so jo zvezati kakor navadnega norca in zdaj so jo peljali v avtomobilu na policijo. Po prihodu na policijski komisarijat so našli pri nji stekleničico s strupom iz omarice dr. Wakefielda. Gotovo jo je imela pri sebi za vsak slučaj.
— Če hočete, da vam pojasnim, kaj se je zgodilo. — je de;al Pointer, — stopite v knjižnico. Tam je sodni predstojnik in on bi rad povedal svoje mnenje o tem.
— Kako se počutite, ladv Heneageeva?
— Kaj ste me vi prenesli z gospo Mathersovo v drugo sobo?
— Da. Gospa Mathersova je bila slučajno v bližini.
— Kdo mi je pa dal uspavalno sredstvo? — je nadaljeval a_
— Poslal sem k doktorju Morleyu po neškodljiv uspavalni prašek in priznam, da sem vam ga nasul v kavo.
— Zakaj pa? Zakaj ravno meni? Kako ste vedeli, da mi preti nevarnost, če mi je res pretila?
— Seveda vam je pretila, — je odgovoril Pointer.
Ko sem zvedel, da ste na večer umora slišali zapirati vratca sala, sem takoj vedel, da bo treba skrbeti za vašo varnost.
— Toda, gospod Pointer, Phvllis Baileveva mi je rešila danes popoldne življenje ... Odhitela je nazaj v Gaskellovo hišico ...
— To mi je znano. Pojasnilo vas preseneti, lady Heneageeva.
— Preseneti me? Govorite, prosim.
— Mislim, da je bilo to neposredno po tem, ko ste mi omenili vratca safa, da je Phvllis odhitela nazaj h Gaskellovim? — je vprašal Evo.
— Da, — je odgovorila Eva prestrašeno. — Da, bilo je neposredno po tem.
— Mislim torej, — je nadaljeval Pointer obzirno, da je že v tistem trenutku sklenila odstraniti vse s poti, po možnosti čim prej. Drznem si vprašati: Ali ni prosila tudi vas, da bi nikomur ne omenili, da ste slišali zapirati vratca safa?
— Da, to je res.
— Vidite torej. Sklenila je odkrižati se vas še preden bi lahko to komu povedali Ni pa hotela, da bi bila storjena dva umora v enem dnevu. Gospodična Baileyeva ie bila namreč tista, ki je zastrupila mleko gospodične Gaskellove s ciankalijem, ki ga je bila vzela iz omarice doktorja VVakefielda.
— Prepričana sem, da se ne motite, — je pritrdila Niča.
— Toda.. — je začela Eva, pa je takoj umolknila.
— Zato se ji je tudi tako mudilo, da bi zaenkrat
preprečila ta umor., — je nadaljeval Pointer. - VI ste pomenili za njo neposredno nevarnost. Gospodična Gaskellova mora počakati.
— Saj jaz sem samo slišala, kako so se vratca safa zaprla. — Eva ni mogla vsega dobro razumeti, kajti tudi pri zločinu mora biti logika.
— Z mesta, kjer ste bili, niste mogli slišati, kako so se vratca zaprla, — je dejala Niča. — Zdaj razumem. Slišali ste padec Henrvjevega telesa... ali pa je bil morda umorjen ob drugem času, kakor domneva zdravnik. Sicer pa zdravnik ni bil glede časa trdno prepričan.
— Nikakor ne, slišala sem, kako je nekdo zaloputnil vratca safa, — je ugovarjala Eva.
— To ni mogočel Sicer pa kmalu zvemo, kaj je vse to pomenilo ... In Niča je prva odhitela doli v knjižnico. Tam je bi! sodni predstojnik, ki se je delal zelo važnega. Poleg njega pa še mož visoke koščene postave. Le-ta se je sukal okrog tapetnih vrate v steni.
Vsi so kriknili.
— Ali ste videli, da je tam še en safe ? — je vprašal polkovnik Evo, ki pa ni imela o drugem safu niti pojma,
— To je zelo star safe in ključ od njega manjka,
— Ali ni imela ključa Phvllis? — je vprašala Niča.
— Ne, — je odgovoril Pointer. — Drage dame, ne morem vam postreči z okrepčilom. Zdi se mi, da ga potrebujete.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran M Za upravo in inseratni del lista Oton Chrisrof II Vsi v Ljubljani