Spedizione in abbonamento poetai» — Fottuta» pi«*«Ti « gotorttf
Leto XXII., št. los
Ljubljana, petek g. maja I942-XX
Cena cent. 70
Uprav aiSrvo. ijuDl Kina. Huccimreva allea 3.
Teletoo te. il-22. il-23 il-24 laseracm oddelek. Liubliana Puccioiieva ali* o 1 - Telefon 4i »1-25 il-2é
Podružnica Novo mesto: Liubliatuka cesta 42 Računi: a Lfublunsko pokra uno pn poStno-čekovnero zavodu h. 17.749 ca ostale kraj« IralH» Wvi7tr Torirt Corr Pn« Nr 11-311»
J (jONo £a> t ufMV(, a okIase 12 Kj Italije to inozemstvu ima Oninnip OiiKhlirrfÄ »falian* S A MILANO
Isbà ja * t a k dan razeo pooedclika Naročnina znaia mesečno Lit 12.—v za inozemstvo pa lit 22.80
(Jredoittvoi Ljubljana. Puccimjeva ulica fre». 5. telefoa
Itev. il-22. JI-23. 51-24 ^__ —
Rokopisi «e ne »nfiio
CONCt-SSIONARlA ESCLUSIVA pet la pubblicità di provenienza italiana ed erteti: Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Intensi incendi su Malta
Mezzi blindati nemici respinti in Cirenaica
H Quartiere Generale delle Forze Armate eomutnica in data di 7 maggio 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 705:
Ad Oriente di El Mechili mezzi blindati nemici sono stati costretti a ripiegare da efficaci concentramenti di artiglieria. Gli attacchi dell'aviazione dell'Asse sulle
fortificazioni e sugli impianti di Malta banno provocato, nella zona degli obiettivi, intensi incendi e violente esplosioni.
Un colpo di mano che elementi britannici hanno tentato contro l'Isola di Kufo, a sad di Creta, è stato prontamente respinto dal nostro presidio.
JAPONCI GOSPODARJI FILIPINOV
Po padcu trdnjave Corregidor }e postal vsak ameriški odpor nemogoč
Močni požari na Malti
Sovražna oklopna vozila odbita v Csrenaiki
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. ma> naslednje 705. vojno poročilo:
Vzhodno od Mekilija je naše osredotočeno topništvo uspešno prisililo k umiku sovražna oklopna vozila.
Napadi osnega letalstva na utrdbe in na naprave na Malti so povzročili na področju ciljev močne požare in silovite eksplozije.
Udar britanskih sil, ki so se skušale izkrcati na otoku Kufu južno od Krete, je naša posadka takoj odbila.
tt trgovskih ladij potopljenih oh ameriški obali
Uspešni protinapadi na Laponskem in na fronti pri
Murmansku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. maja.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na, vzhodu vlada na širokih delih fronte mir.
Samo v severnem odseku so bili v teku krajevni, toda srditi boji, v katerih je sovražnik utrpel hnde krvave izgube. \Viir-temberška 5. in šiezijska 8. lahka pehotna divizija sta se posebno odlikovali v hudih napadalnih bojih v najtežjih vremenskih in terenskih okoliščinah.
Na Laponskem in na fronti ob Murman-sku potekajo nadalje ugodno naši protinapadi. Krajevni napadi močnih sovražnikovih sil so bili odbili. Pri letalskih napadih na področje Sevastopolja, pri katerih so sodelovali tudi hrvatski letalci, so bili opaženi zadetki z bombami na pristaniških in ietailških napravah.
V severni Afriki so razpršili oddelki nemškega letalstva zbirališče angleških motornih vozil in so zadeli z bombami na nekem puščavskem letališču razmeščena letala.
Na Malti so bile učinkorito bombardirane utrdbe in letališča pred otokom Gozzo.
Pred južno obalo Anglije so lahka bojna letala potopila podnevi trgovsko ladjo z 2500 br. reg. tonami, kakor tudi eno stražno ladjo. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti važnim vojaškim ciljem v nekem pristanišču severno od Dovrà.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice potopile v borbi proti sovražnikovi oskrbovalni pllovbi pred vzhodno obalo Severne Amerike ln na Karibskem morju 22 trgovskih ladij s skupno 138.000 br. reg. tonami ter so hudo poškodovale s torpedi dva nadalljnja parnika s -7.000 br. reg. tonami.
Angleški bombniki so podvzeli v pretekli noči vojaško neučinkovite motil ne napade na zapadno ln južnozapadno nemško ozemlje. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 7 napadajoč ih letal, potem ko so že podnevi v spopadih v zraku nad obalo Rokavskega preliva uničili pet sovražnikovih letal.
Pri uspehih nemških podmornic se je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom korvetnega kapitana Zappa. Nad-poročnik Ostermann si je včeraj priboril svojo 95. in 96. zmago v zraku.
Qtälikovanje gen. majorja Schereja
Berlin, 7. maja. s. Hitler je podelil generalnemu majorju Schereju, vrhovnemu poveljniku oboroženih sil, ki so bile obkoljene v nekem kraju na severnem odseku vzhodnega bojišča in ki so cele tri mesece odbijale vse sovražne napade ter se sedaj končno zopet združile z ostalimi četami, eno izmed najvišjih odlikovanj za vojaško hrabrost in sicer hrastov list k železnemu križcu. Vsi listi, ki komentirajo to priznanje izrednemu junaštvu, zlasti poudarjajo, da se sovjetskim četam navzlic ugodnim vremenskim in terenskim okol:ščinam nikjer ni posrečilo prebiti se iz oklepov, kakor se je sedaj posrečilo nemškim vojakom. Več mesecev so v izredno težavnih prilikah vzdržali in se končno zopet zvezali s svojo armado. Tako so se izognili usodi, ki je doslej že večkrat zadela cele boljševiške armade.
S finskega bojišča
Helsinki, 7. maja. d. Iz včerajšajega finskega uradnega vojnega poročila je razvidno. da so v času med 24. aprilom in 5. majem nemške in finske čete v odseku pri Louhiu odbile nič manj kakor 100 sovjetskih napadov. V torek je tu zopet napadel neki sovjetski polk in enemu bataljonu je uspelo prodreti med finske postojanke, sovražnik pa je bil takoj nato obkoljen in uničen. Na bojišču je ostalo 300 sovjetskih vojakov, 5 s poveljnikom bataljona pa jih je b lo ujetih. Sovražnik je od 24 aprila do 5. maja v tem odseku izgubil več tisoč mož. razen tega pa je utrpel hude izgube med napadom nemških strmog^vnih letal na sovražnikove oddelke, pripravljene za napad
Boji ob Azovskem morju
Berlin, 7. maja. V noči na 5. maj je skupina sovjetskih vojakov na dveh topni-čarkah poskušala Izkrcanje na severni obali Krima ob Azovskem morju, da bi j ustvarila stik e partizani na tem pod- i
ročju, medtem ko je istočasno posadka v Kerču fingirala izpad, da bi zmedla Nemce. öete nemške obalne obrambe so takoj nastopile in so po kratki borbi, v kateri je imel sovražnik velike izgube, prisilile sovjetske vojake k umiku proti obali, odkoder so odpluli v smeri proti Rostovu.
Na Krmu, kakor povsod drugod nastopajo partizani, organizirani iz Moskve. Zvedelo se je, da so samo v eni očiščevalni akciji posebni oddelki SS postrelili okoli 7000 teh gverilcev. List »Völkischer Beobachter« poroča, da so te tolpe vodili posebni politični komisarji, poslani direktno iz Moskve v letalih, ki so pristali na kakžnem zapuščenem področju. Med partizani je bilo zajetih tudi nekaj ženSk, ! ki so izpovedale, da so jih pobrali v službo j agenti GPU, potem ko so se 8 dni udeleže-! vale posebnega tečaja, da bi se priučj|p razlikovanju uniform nemških vojakov in izurile v orožju. Na kraj svojega delovanja so bile prepeljane z letali, iz katerih so jih spustili 3 padali, čeprav se nikdar niso posluževale tega sredstva. Njihova naloga je bila, da obveščajo boljševiško poveljništvo o vseh premikih nemških čet s pomočjo posebnih prenosnih radijskih oddajnih aparatov. Značilno je, da je med partizani tudi precej dečkov, ki so običajno opravljali kurirsko službo med nemškimi in ruskimi bojnimi črtami, včasih tudi po dvakrat na teden, prenašajoč dragocene informacije bol'šeViškemu poveljstvu. Nemci skušajo sedaj enkrat za vselej očistiti svoje zaledje in so že uporabili na nekaterih mestih celo oklopne vlake pri teh očiščevalnih operacijah, ki so skoro povsod popolnoma uspešne. (Ultime notizie.)
Nemški oborožitveni svet
BeriSn, 7. maja d. Minister za oborožitev in municijo Albert Speer je osnoval poseben »oborožitveni svet«, v katerem so maršal Erhard Milch (letalske sile), general Fromm (šef rezervne armade), admiral Witzeil (mornarica), general Thomas in general Leeb (ordonančni oddelek). V novem oborožitvenem svetu bodo še naslednje vodilne osebnosti nemške oborož tvene industrije: Hermann Bücher (zastopnic General Electric), Filip Kessler {električna družba Bergmann), Paul Pleiger (Hermann Görin g Werke). Ernst Pönsgen (nemški je-klarniški trust). Roechling (posaarska težka industrija), Helmuth Röhnert rHermann Gering Werke), Albert Vogler (nemški Je-klarniški trust) in Wilhelm Zangen (vodja nemške industrije).
Razširjenje podmomiške vojne
ženeva, 7. maja. s. Londonski dopisnik lista »La Tribune de Lausanne« poroča, da so v angleških pristojnih krogih prepričani, da se bo podmorniška vojna v najbližji bodočnosti še povečala. Tudi vprašanje letalske vojne je v Londonu na dnevnem redu. Bombardiranja mest Exeter, Bath in Yorka ter Norwicha so torej očitno vplivala demoralizujoče. Letalski minister Sinclair je smatral za potrebno izjaviti, da ta sovražna akcija nikakor ne bo omejila britanskega letalskega delovanja.
Novo nemško letalo
Berlin, 7. maja. s. Današnji nemški listi objavljajo več fotografij najnovejšega tipa nemškega leta »BW 141«, zgrajenega v tvornicah Blohme Vos. Med značilnostmi tega letala je med drugim pritrditev propelerja na levem krilu letala namestu v sredini, čeprav se novi tip letala zaradi tega Imenuje »asimetrično letalo«, predstavlja vendar prvi model takšnega letala v svetovni letalski proizvodnji. Listi so mnenja, da bo uporaba tega letala predstavljala prvo senzacijo. Letalo ima prostora za 3 može posadke, je izredno naglo in doseže lahko visoke višine. Oboroženo je s topičem in najmodernejšimi strojnicami ter je opremljeno z dvozvezdnim motorjem 801. že doslej se je novo letalo taborno izkazalo na vzhodnem bojišču. Ta letala bodo sedaj grajena v serijah.
Ponesrečena španska ribiška ladja
Madrid, 7. maja. d. V Biskajskem zrlivu se je zaradi pokvare strojev potopila Španska ribiška ladja. Izmed 11 mož broječe posadke je 5 mornarjev rešil slučajno v Mižina se nahajajoči parmk,
Šanghaj, 7. maja. d. V sredo je nad otokom CcTregidorjcm zavihrala japonska zastava. Koma^j nekaj ur potem, ko so se pn i japonski oddelki izkrcali na otoku, ki obvladuje vstop v iM an i taki zaliv, se ;e predala vsa posadka corregidorske trdnjave, nekaj tisoč ameriških in filipinskih vojakov. V zvezi s tem je treba spomniti, da sta ob pričetku japonske ofenzive proti polotoku Bataanu ameriški tisk in radio zatrjevala, da je Bataan tako utrjen, da mera odbiti vsak japonski poskus izkrcanja. Po zavzetju polotoka Bataana so posadko na Corregidorju ojačili še s četami, ki so se rešile s polotoka. Spomniti je še treba, da je tudi polotok Bataan že dan po izkrcanju prvih japonskih oddelkov v vsem obsegu padel v japonske roke. 80.000 ameriških in filipinskih vojakov je bilo ujetih. Američani pa so tudi poslej zatrjevali, da se mora izjaloviti vsak japonski napad na corregidorsko trdnjavo. V ameriških poročilih je bilo rečeno, da topništvo na otoku obvladuje morje več milj naokoli in da more uničiti sleherno sovražnikovo brodovje mnogo prej, preden bi utegnilo doseči otočno obalo. Glede zalog živeža in municije je biHo rečeno, da so praktično neizčrpne, kakor tudi, da je trdnjava iz zraka docela neranljiva. Se v siedo zjutraj, kratko pred avstralskim uradnim poročilom o predaji Corregidotrja, je angleška informacijska služba trdila, da tvorijo posadko Corregidorja elitne zavezniške čete, ki bodo branile trdnjavo pred slehernim napadom. Za SitopniJc ameriške vojske ;e izjavil, da je še pred pričetkom vojne na Pacifiku štela posadka Corregidorja 3000 mož. Po izbruhu vojne so tjakaj prispela nova ojačenja in dodatne čete so se u taborile tamkaj po padcu Bataana. Kolikšno je število ujetni kov na Corregidorju po predaji, pa za sedaj ni mogoče niti približno ceniti.
ženeva, 7. maja. s. V svojem komentarju o padcu Corregidorja piše list »La Tribune de Lausanne«, da pomeni konec organiziranega ameriškega odpora na Filipin skem otočju. Japonsko brodovje, ki ima že na razpolago najboljša pomorska oporišča na zapadnem Pacifiku, se je sedaj polastilo še tega najpomembnejšega oporišča v Manilskem zalivu, ki bo pomenila za oskrbo japonskih čet na otočju Nizozemske Vzhodne Indije dragoceno vmesno postojanko.
Poročil* ameriškega generala
Tokio, 7. maja (Domei.) Preko Lizbone se je iz Washingtona zvedelo, da je ameriško vojno ministrstvo v sredo objavilo eno izmed naslednjih poročil, ki ga je poveljnik ameriško-filipinske posadke na otoku Corregidorju, general Jonathan Weiwright, poslal v Washington pred padcem corregidorske trdnjave. V poročilu je rečeno, da je japonsko topništvo 5. maja ves dan brez prestanka streljalo z mnogoštevilnih novih postojank na Corregidorju samem, kakor tudi z mnogih drugih utrdb okrog trdnjave, preden so japonske čete izvršile uspešne lzkrceval-ne manevre. Poročilo pravi nadalje, da je bilo v štirih zaporednih dneh izvršenih na Corregidor 13 japonskih letalskih napadov. Poročilo naglaša, da se je delovanje japonskega topništva in letalstva proti Coregidorju začelo neposredno po padcu polotoka Bataana 9. aprila. Japonski napadi so se nato še ojačili, ko so japonske čete pripeljale in razpostavile težke topovske baterije na pobočju gore Mariveles na polotoku Bataanu. S 29. aprilom, nadalju. je poročilo generala Weiwrighta, je postal ogenj japonskega orožja še silnejši in odtlej pa do 5. maja je imel Corregidor komaj še trenutek oddiha pred napadi japonskega topništva in letalstva. V teku zad-nih nekaj dni je bilo med filipinskimi ln ameriškimi četami mnogo izgub in na vojaških zgradbah je bila povzročena velika škoda. Preden so se pričele japonske čete izkrcavati na otoku Corregidorju, je otvo-rilo japonsko topništvo silen ogenj na obrambne naprave v zalivu. Ta japonr t ogenj je kar odpihnil žične ovire ln uničil strojniška gnezda ter druge obrambne naprave. Za prevoz svojih čet ao se Japonci poslužili velikega števila jeklenih čolnov, s katerimi so premagali kratko .razdaljo od skrajne konice polotoka Bataana pa do otoka Corregidorja.
Pet ameriških vojnih ladij potopljenih
Tokio, 7. maja. .d. Iz Buenos Airesa poročajo, da je po tamkajšnjih informacijah ameriško mornariško ministrstvo v .posebnem poročilu objavilo izgubo petih ameriških pomožnih vojnih ladij v teku japonskih operacij proti Corregidorju. V wa-shingtonskem poročilu je rečeno, da je bilo teh pet pomožnih vojnih ladij nekaj ur pred padcem Corregidorja bodisi potopljenih, bodisi navrtanih od lastne popadke. Gre za ladje »Taninger«, »Oahu«, »Pigeon« in »Luzon«. Peta ladja »Quail« je bila hudo poškodovana in jo je nato lastna posadka potopila iz bojazni, da ne bi prišla v japonske roke.
Japonska izkrcanja na otoku Mindanao
Tokio, 7. maja. (Domei.) Preko Lizbone poročajo iz Washingtona, da je bilo tamkaj na osnovi infomacij, ki jh je dal na razpolago branilec Corregidorja general Jonathan Weinwright pred padcem Corregidorja, izkrcanih nekaj japonskih čet v bližini Mll-langa ter v okolici mesta Cotabato na otoku Mindanao.
Tokio, 7. maja. e. Agencija Domei doznava z nekega oporišča na Filipinih, da so japonske čete, ki operirajo na otoku Minda-nau, »Medle mesto Tamparan, ki leü ka-
kih 20 km južno od Dansala. Japonci so vkorakali tudi v Buhing, 7 km južnovzhod-no od Dansalana.
Sodelovanje parlamenta z japonsko vlado
Tokio, 7. maja. (Domei.) Predsednik japonske vlade je za danes sklical na razgovor v svoje službeno stanovanje 70 narodnih predstavnikov, da se porazgovore s predstavniki japonske vlade o njihovem sodelovanju. Vseh 70 narodnih predstavnikov, ki pripadajo raznim skupinam in krogom, se je že po prvem sestanku izreklo pripravljenih, podpirati vlado v njenem stremljenju, da se vsa oblast v čim največji meri koncentrira v njenih rokah s ciljem uspeš-
nega nadaljevanja velike vzhodnoazijske vojne. Narodni predstavniki so sklenili organizirati se v poseben odbor, ki bo razpravljal o praktičnih uskrepih, ki naj pripomorejo k temu cilju. Takoj ob pričetku sestanka je min. predsednik Tojo obrazložil razloge, zaradi katerih je potrebno čim izdatnejše koncentriranje vse oblasti v rokah vlade. Ko so se na to pojasnilo izrekli pripravljene podpirati vlado razni vodilni predstavniki finančnih. Industrijskih, političnih in publicističnih krogov, je sledila svobodna izmenjava misli med vladnimi osebnostmi in narodnimi zastopniki. Vlado so na sestanku zastopali načelniki posameznih resorov, šef načrtnega urada vlade, šef informacijskega urada ter šef in tajnik ter načelnik zakonodajnega urada.
Japonsko prodiranje proti Indip
Po angleških porazih v Birmi stopa bodoča usoda Indije
čim dalje bolj v ospredje
Bern, 7. maja. Pod vtisom japonskih udarcev v Birmi so Američani in Angleži opustili svoja bahaštva, ali pa so jih omejili na poskus prikaza hrabrosti britanskih čet med njihovim umikom ter čudežev, ki da jih dela ameriško letalstvo v napadih na prodirajoče japonske čete, vendar pa smatrajo tako v Londonu kakor v Washingtonu položaj za izrelno resen in sicer nele zaradi Birme, temveč predvsem za to, ker ne vedo, ali se bo angleškim četam posrečil umik v Indijo in ker bodo bržkone morale pustiti na mestu vsa prevozna sredstva. Nadalje priznavajo, da je Kitajska že povsem osamljena, čeprav v čungkingu zatrjujejo, da se bodo čete maršala čangkajška borile naprej tudi brez orožja.
»Timesov« dopisnik iz Kalkute priznava, da sedaj ni mogoče več ustvariti drugih prometnih zvez s Kitajsko, med tem ko je prevoz vojnih potrebščin z letali zelo otež-kočen, čim pa je Kitajska osamljena, je Indija za Japonce cilj, ki je že zelo blizu. Čeprav Angieži zatrjujejo, da so izvršili vse potrebne priprave tako v Bengalij-1, ki da je postala eno samo vojaško taborišče, kakor v Južni Indiji in na Cejlonu, se vendar iz vseh komentarjev odraža strah spričo spoznanja, da se bo nemogoče upirati sovražnemu pritisku, ki postaja vedno bolj drzen.
Tako začerjajo krožiti sedaj najrazličnejše domneve o bližnji japonski ofenzivi proti Inliji in nihče ne izključuje več, da bi Japonci mogli uspeti tudi v tej svoji akciji, kajti tolikšen je že njihov prestiž v sovražnem taboru. Last »News Chro-nicle« smatra za možne celo istočasne napade na Indijo in na Perzijski žaliv, dokončno zasedbo Kitajske ter ofezivo proti Avstraliji, med tem ko bo os operirala proti Rusiji.
Novo roparsko dejanje Angležev proti Madagaskarju je edini argument tolažbe za javno mnenje, ki pa se vendarle vprašuje, ali ne bodo Japonci v najkrajšgm času v svojem prodiranju po Indijsk-m oceanu našli možnost in priliko, da nevtralizirajo tudi Madagaskar in s svojimi podmornicami navzlic vsemu prekinejo plovbo okoli Afrike.
V ostalem so v anglosaškem svetu polni začudenja zaradi stališča Indije in so mnenja, da Japonci niso mogli pričakovati boljšega kakor indijsko pasivnost. V britanski prestolnici, ugotavlja londonski dopisnik lista »La Gaze te de Lausanne«, sta občinstvo in tisk nevoljna zaradi sklepa indijskega kongresa, ki ga obtožujeta, da je proglasil zelo nevarno načelo, ki je v popolnem nasprotju s hrabro preizkušnjo indijskih čet, borečih se v Birmi. List »Daily Mail« piše v zvezi s tem;
Rotimo vseindijski kongres, naj še enkrat prouči svoj sklep in podvzame učinkovitejše ukrepe za obrambo Indije, ako se noče izpostaviti prekletstvu bodočih ind-skih generacij. Ako se kongres ne bo izkazal na višini te svoje naloge, bo morala Indija računati s prirodnim patriotizmom velikih množic in britansko vojsko.
K temu bi bilo pripomniti, da je bistvo indijskega patriotizma prav v tem, da se noče boriti za ohranitev britanskega jarma, kar pa se tiče britanske vojske, imajo Indijci že dovolj konkretnih dokazov o njeni vrednosti. Sicer pa se lahko o tem pouče tudi pri Kitajcih, ki po poročilih angleških listov iz čungkinga vedno bolj obtožujejo svoje zaveznike podlosti in zahtevajo, naj pokažejo večjo delavnost, zlasti v zraku, ako je že niso sposobni dokazati na suhem, in sicer s tem, da prično bombar lirati Japonsko. Na te kitajske očitke Angleži samo odgovarjajo, da niso na vse zadnje neutemeljeni, kajti, da bi Američani lahko zares storili nekaj več za ubogo Kitajsko. (Stampa Sera.)
Japonsko prodiranje v Junan
Bangkok, 7. maja. s. Uradno poročilo iz čungkinga javlja, da so japonske čete, ki prodirajo v Birmi, zasedle mesto Vankijen na meji med Kitajsko in Birmo. Večji japonski kontingenti korakajo v smeri proti severu in proti notranjosti Kitajske. Japonska letala, ld se udeležujejo operacij, pripravljajo teren za napredovanje v Julian in so srdito bombardirala Kunming, važno železniško križišče na indokitajski železnici, in več drugih krajev v Junanu.
Nov udarec iz Indije
Rim, 7. maja s. Vest o odločitvi delavskega odbora indijskega nacionalnega kongresa v Alahabadu o odcepitvi od Angli-e in polom zavezniške fronte v severni 3irmi. sta napravili najgloblji vtis v ameriškem javnem mnenju. Tisk preveva val najhujšega pesimizma. Poudarjajo, da povzroča ta odločitev velike skrbi, kajti 230 milijonov Indijcev noče sodelovati z Anglijo in Ameriko. »Herald Tribune« silno I
napada Gandhija in ga smatra za odgovornega za te usodne odločitve. »Boston Herald« pravi, da odločitev v Alahabadu pomeni drugo odklonitev Crippsovih predlogov.
Bangkok, 7. maja. s. Po vesteh iz indijskega vira, nadaljuje indijski kongres v Alahabadu svoje seje in razpravlja » Gandhijevih resolucijah.
Priznanje generala
Alexandra
Bangkok, 7. maja. s. Izvedelo se je .'z Kalkute, da je general Alexander izjavil glede položaja na birmski fronti, da se »zavezniki« v bi žnji bodočnosti ne morejo nadejati znatnejših letalskih ojačer.j in da je izguba petrolej skih vrelcev na področju Irawadyja »hud udarec«, katerega posledice še ni mogoče oceniti.
Francsski odpor
na Madagaskarju
Vichy. 7. maja. d. Francoski ministrski svet se je včeraj sestal k seji, na kateri je proučil položaj nastal po britanskem napadu na otok Madagaskar. Rezultati vladnih posvetovanj doslej še niso znan'".
Vichy. 7. maja. d. V sredo popoldne je bil s pristojnega mesta v Vich3rju objavljen pregled položaja na Madagaskarju, iz katerega je razvidno, da se francoske čete nadalje upirajo britanskim silam, ki so sa izkrcale na otoku.
Potopljeni francoski vojni ladji
Vichy, 7. maja. s. Admiraliteta je objavila: Pri prvem napadu na arsenal v Diegu Suarezu sta bili potopljeni podmornica »Beveziers« in pomožna križarka »Bougainville«. Posadki obeh ladij sta se skoraj v celoti rešili.
Danska politika
Kodanj, 7. maja. s. Razen imenovanja finančnega ministra Buhla za ministrskega predsednika na mesto umrlega Stauninga ni bilo drugih sprememb v danski vladi. Novi ministrski predsednik je izjavil, da bo prva naloga vlade vzdrževanje reda in miru v državi, kajti le na ta način bo v sedanjem trenutku mogoče rešiti Dansko. Drugič pa vlada ve. je dodal BuM, da ne more ostati ravnodušna glede vojne proti boljševizmu, ki zadeva ves stari kontinent, ter da namerava še bolj razviti sodelovanje z Nemčijo. Glede gospodarske politike bo vlada skrbela za večje sodelovanje z* drugimi evropskimi narodi.
Uporniško gibanje v Iranu
Carigrad, 7. maja. s. Vesti iz Irana potrjujejo vedno večjo resnost uporov nekaterih plemen, zlasti v okolici Rezajeha. Iranske in sovjetske čete se že nekaj dni srdito bore z uporniki, kj imajo še vedno pobudo v svojih rokah. Resnost položaja je "azvidna tudi iz izmikajočega odgovora ira. <ega min. predsednika na vrsto vprašanj zastopnikov tiska, lco ni mogel prikriti dejstva, da so uporniki že pred tedni zasedli več krajev in da drže v svoji oblasti tudi mesto Rezajeh. V teku so preiskave, ki naj ugotove nagibe tega upora in izvor orožja. Glede vsega tega je iranski min. predsednik odklonil podrobne iz-! jave.
Smrtne obsodbe
na Nizozemskem
Berlin, 7. maja. Kakor poroča agencija »Dienst aus Deutschland«, je bilo obsojenih na smrt te dni 79 Nizozemcev, članov tajne organizacije, ki je izvrševala zločinska dejanja proti nemškim okupacijskim četam in bila v zvezali s sovražnikom Nemčije. Sedem izmed njih je bilo pomiloščenih in jim je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo, ostalih 72 pa je bilo že usmrčenih. Listi v Haagu pišejo, da so ti drakonski ukrepi pristojnih nemških oblasti popolnoma upravičeni. Na zasedenem ozemlju je dovoljena samo smrtna kazen, kadar skuša kdo delovati v sporazumu s sovražnikom proti življenjskim interesom Nemčije. (Piccolo).
Angleške delavke pod državnim nadzorstvom
Rim, 7. maja. s. Z včerajšnjim dnem so vse delavke v starosti od 18. do 31. let»
KcSle pod neposredno nadzorstvo držav«.
;1avke ne bodo mogle biti zaposlene brez pristanka oblasti in tudi ne bodo mogle vvcbodn» menjavati svoja službena mesta. Državna kontrola se razteza tudi na deklo» ta, ki mvno mpuSCajcr Soie.	,
Italijanski ekspedicijski zbor na vzhodu
Oskrba čet je med zimskimi boji kljub raznim težkočam
dobro poslovala
,	Petek, 8. V. 1942-XX	■■
Gospodarstvo
Z vzhodnega bojišča, 7. maja. & (Od posebnega poročevalca agencije Stefani.) General Messe, ki je pred kratkim govoril Črnim srajcam, je v enem izmed svojih po-gGStih neposrednih stikov s četami italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, ki so v prvi 6rti. poudaril: Zmagovito je zaključen krog operacij. S tem je poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji hotel oči vidno opozoriti na oni del borbe v Rusiji, ki ga v vojaških krogih označujejo kot »zimsko bitko« na vzhodnem bojišču, ki se je začela sredi novembra preteklega leta in ki je trajala v glavnem do konca letošnjega marca. Njen višek je bil dosežen okoli Božiča. Potrebno je namreč poudariti, da o kakem zimskem zastoju v pravem pomenu besede ne more biti govora. Zimske operacije, ki za povprečnega človeka niso bile tako vidne in otipljive, so bile vendarle z vojaškega vidika izredno važna preizkušnja in predstavljajo izredno pomemben uspeh za nadaljnji razvoj vojne na tem bojišču. Sedaj je že izven dvoma, da je sovražnik polagal vse svoje nade na svojo zimsko ofenzivo, ki naj bi presenetila naše čete v prezimomnju.
Kakor znano, so edinice italijanskega ekspedicijskega zbora po zavzetju Stalina po petih mesecih neprestanega napredovanja in neprestanih borb dospele na nove postojanke prav v trenutku, ko je grožnja izredno hude zime postala dejstvo. Ta prehod v zimsko dobo ni zahtevali od italijanskih vojakov le ogromnih fizičnih naporov, temveč so se pojavila tudi vsa vprašanja primerne oskrbe in brezhibnega poslovanja vseh posebnih vojaških služb, ki tvorijo pogoje uspešne vzdržnosti.
Poskrbeti je bilo treba za marsikaj, kakor na primer za peči in kurjavo, kar je včasih zahtevalo enako junaštvo kakor borba sama. Upoštevati je namreč treba, da je sovražnik s svojimi neprestanimi ofenzivnimi izpadi lokalnega značaja stalno ogra-žal naše čete. islcajoč najbolj nevralgične tcčke naše razvrstitve. Tako so se morale čete boriti nele z naravnimi težavami, temveč tudi s sovražnikom, na čigar izpade so morale biti stalno pripravljene. Sovražnik je bri v tem pogledu na boljšem zaradi poznavanja terena in lažje prilagoditve terenskim razmeram. Spričo vsega tega pa lahko rečemo, da je ruska zima predstavljala ogromno preizkušnjo vzdržnosti in hrabrosti ter moralnih in fizičnih lastnosti italijanskih vojakov. Medtem ko se je zdelo, da se bo nezadržni poletni in jesenski pohod lanskega leta zaključil z blagodejnim odmorom vseh oboroženih sil na prezimo-vailnih črtah, so bili dejansko naši vojaki ves čas v neprestani borbi, tako na primer od sredine novembra do sredine decembra pri Gorlovki in Kažepetovki, pri Rikovu in Rasiknaii ter neštetih drugih krajih, ki smo jih morali obdržati iz strateških razflogov nujno v svojih rokah. Kasneje, zlasti okoli Božiča, so se zvrstili novi sovražni izpadi, ki so imeli namen, obrabiti naše siile, kar se je nadaljevalo tudi v nadaljnjih mesecih z lokalnimi napadi in delovanjem patrol brez prestanka. Tako je bilo treba postaviti zaradi obrambe navedenih krajev pravo odporno črto, ki je imela značaj kontinuitete in prave ustaljenosti ter tesne povezanosti na obeh krilih z nemškimi četami. Vsa prebivališča so bila tako rekoč sprem en j ena v trdnjave. Te utrjene postojanke pa je bilo treba medsebojno povečati z obrambnimi napravami ter s primernimi promet-
Berlin, 7. maja. d. O akcijah nemškega letalstva v torek je bilo s pristojnega nemškega vojaškega mesta v sredo popoldne objavljeno naslednje pregledno poročilo:
Lahka nemška bojna letala 90 napadla železniške naprave in tovarne angleškega obalnega mesta Folkestone in uničila na progi neki vlak.
Nadaljeval se je napad na Iuko La Valletto na Malti in na tamkajšnja letališča.
Razen * tega so nemška bojna letala z ugodnim rezultatom napadla vojaške naprave v Sevastopolju, na polotoku Kerču ter na ozemlju Kavkaza.
DrugI napadi nemških letalskih sil so bili usmerjeni na prometne zveze v sovražnikovem zaledju centralnega odseka vzhodnega bojišča. Nemškim letalom so uspeli direktni zadetki na železniške proge in postaje za fronto na 3toječe tovorne vlake.Po bombnih zadetkih je zletelo v zrak nekaj vagonov cistern. Zaradi naglega širjenja ognja je bilo uničenih še mnogo drugih vagonov in v bližini parki-rajočih voz. V istem etapnem središču je bilo uničenih še več nadaljnjih sovražnikovih vlakov, s katerih so razkladali z=u-loge municije. V teku nemških letalskih napadov, izvršenih iz iste višine, je bilo poškodovanih še več tovornih avtomobilov v mnogih soražnikovih oskrbovalnih kolonah.
K poročilu o napadu nemških bojnih letal na britansko luko Folkestoeie so bile s pristojnega vojaškega mesta objavljene še tele podrobnosti:
V torek kratko po 18. so nemSka bojna letal startala za napad proti jugovzhodni angleški obali in v nizkem poletu napadla železniško postajo v Folkestonu. Neki vlak pod paro je bil od bomb tako hudo zadet, da so bili zdrobljeni vsi zadnji vagoni in se je razen tega večje število voz prevrnilo. Nato so nemška letala učinkovito zadela kolodvorsko poslopje in neko tovarno v bližini. Po bombardiranju so nemški letalci izvršili še napad s strelnim orožjem, ki se je končal z ugodnim učinkom. Nemški letalci so obstreljevali sovražnikova vojaška taborišča na obali Folkestone, ki leži blizu Dovrà na najožjem mestu Rokavskega preliva. Folkestone Ima približno 36.000 prebivalcev. Pred vojne je bile mesto važna točka v potniškem prometu z nasprotnimi lukami Vttestagea, Dunkerque la Boulogne. Folkestone je poleg tega važno mesto za oskrbovanje britanske vojne mornarice in so v njegovi bližni mnogoštevilne voja-jfee lope ter obalne obrambne naprave.
nimi zvezami. Povsod je seveda bik» treba misliti na ogrevanje prostorov, kajti življenje na prostem v temperaturi 30 do 40 stopenj pod ničlo ni mogoče. Na vse to pa so morali misliti bojevniki sami.
V začetku decembra je bilo mogoče smatrati za rešeno vprašanje prevozov kakor tudi vprašanje oskrbe prve odporne črte. Kmalu pa so se pojavile potrebe primernejših oblačil, topile hrane, goriva pa tudi primernih zalog streliva za vse prednje oddelke. Ogromne žrtve so morali v tem pogledu doprinesti šoferji, ki so morali pohiteti tedaj, ko je bil za vse to še čas in ko je bil teren še sorazmerno uporaben. Tako je bilo z izrednimi napori izvršeno ogromno obrambno delo. Pogoste menjave temperature pa so prinašale s seboj vedno nove težave. Sredi marca so se v vsem obsegu pojavile nevarnosti poplav in obtiča-nja v Matu. Tudi tu se je zopet izkazal duh požrtvovalnosti vseh naših vojakov. Posledice prestane zime, ki 90 se v fizičnem pogledu tu in tam pojavile, so bile odstranjene zaradi brezhibnega poslovanja zdravstvene službe. Uspehi te službe so bili večji od vseh pričakovanj. Vsem vojakom so bile zagotovljene primerne količine volne ter topile obleke, izdeflane nalašč za rusko zimo, kakor je bilo v pravem času poskrbljeno tudi za primerno prehrano, ki mora računati z večjimi kalorijami zaradi velikega mraza, ter za zdravila proti raznim sezonskim obolenjem.
Organizacija vojaških bolnišnic je v vsakem pogledu brezhibno poslovala tudi v zimskem času. kakor že prej v prehodu iz poletne v jesensko sezono. Število bolnikov, ki so utrpeli razne ozebline, ie bilo v primeri s celokupnim italijanskim ekspedicij-sikim zborom izredno majhno, a še izmed teh se je mogla večina v najkrajšem času vrniti k svojim oddelkom.y medtem ko hujši primeri skoraj ne prihajajo v poštev.
Razen za zdravje vojakov pa je moralo poveljništvo skrbeti tudi za njihovo moralo. S tem v tesni zvezi je bilo vprašanje rednega dovažanja pošte. Zaradi velikih težav v prevozu se samo po sebi razume, da redna in nagla izmenjava po^te na tako velike razdalje ni bila mogoča. Vojaki »o se tudi v tem pogledu privadili na razne omejitve, ki so bile nujne iz višjih razlogov. Izredno navdušeni pa so bili nad darili, ki so jih prejemali na pobudo fašistične stranke in vojaških podpornih organizacij o priliki raznih praznikov na bojišču. Poveljništvo je poskrbelo zaradi kratkočasja tudi za tiskanje posebnega lista ekspedicijskega zbora, imenovanega »Dovunque«, ki so ga vojaki stami tiskali s pomočjo ruskih stavcev in s tiskarskim gradivom iz vojnega plena. List je izhajal kot tednik, sodelovali pa so pri njem skoraj izključno vojaki ssa,mi. Za moralo vojske si je list pridobil ogromne zasluge.
Slika o delu in naporu italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji pa s tem še ni popolna. Omeniti bi bilo treba uporabo mnogih italijanskih strokovnjakov v drugih odsekih bojišča, kjer so 9e povsod izkazali kot izredno uporabni in sposobni. Iz vsega lahko sklepamo, da ekspedicijski zbor ni imel nikakega zimskega odmora, temveč je bila zirma tudi zanj velika preizkušnja najrazličnejših vsakdanjih naporov in borb. To preizkušnjo so italijanske čete odlično prestale in je to njihovo najboljše jamstvo za dosego nadaljnjih zmag.
Stockholm, 7. maja. d. Iz Londona javljajo, da je bilo tamkaj v sredo ponoči objavljeno poročilo o nočnih napadih nemškega letalstva na neko mesto v južni Angliji. Nemška letala so mesto napadla najprej v sredo zjutraj, nato pa še v večernih urah. Kasno zvečer je nemško letalstvo napadlo neko mesto v jugozapadni Angliji.
Berlin, 7. maja. d. S pristojne nemške vojaške strani je bilo davi objavljeno, da so v sredo popoldne britanski bombniki v spremstvu večjega števila Spitfirov prodrli nad obalo severozapadne Francije. Nemška letala so sovražnikove letalske sile prestregla ter v ogorčenih borbah, ki so se razširile preko Rokavskega preliva vse do angleške obale, sestrelila 5 sovražnih Spitfirov. Učinek odvrženih sovražnikovih bomb je bil neznaten. Nemška letala so se vsa nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Berlin, 7. maja. d. S pristojne nemSke vojaške strani je bilo davi objavljeno, da so britanski bombniki v sredo ponoči izvršili ponovne vznemirjevalne napade na Slepo srečo nad predel južne ln južnoza-padne Nemčije. Zažigalne bombe so povzročile Škodo v stanovanjskih okrajih mirnih malih mest in podeželskih krajev. Na podlagi doslej zbranih podatkov so bila štiri izmed napadajočih britanskih letal sestreljena.
Sovjetske letalske izgube
Berlin, 7. maja. s. Nemška agencija DNB poroča, da je sovjetska vojska od začetka vojne na vzhodnem bojišču do konca aprila t. 1. Izgubila skupno 21.267 letal.
Odhod Američanov iz skandinavskih držav
Stockholm, 7. maja d. Večina ameriških državljanov, ki še prebivajo na Švedskem, bo 23. maja s švedskim potniškim parni-kom »Gripsholm« (18.134 ton) odpotovala v New York. Ameriško poslaništvo v Stock-holmu je namreč ameriške državljane opozorilo, da bo to poslednja prilika za po-vratek Američanov v Zedinjene države do konca vojne. Nadalje je poslaništvo opozorilo Američane n® dejstvo, da bodo na-turaliziram Američani Švedskega porekla izgubili ameriško državljanstvo v primeru, i'če žive nad t« leta neprekinjeno v inozemstvu. V zvezi s tem poroča »Da gens Nyheter«, da so bili pozvani k povratku s švedskim potniškim parnikom tudi ameriški državljani na Danskem to Norveškem.
Ostavka turškega
notranjega ministra
Ankara, 7. maja Notranji minister Fejk Oztra je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil določen tajnik republikanske narodne stranke Fikri Tuezer.
Ankara, 7. maja. s. Za novega generalnega tajnika narodne republikanske stranke je po imenovanju dosedanjega generalnega tajnika za notranjega ministra bil imenovan bivši turški veleposlanik Mahmud Sevjet Esendal.
Atenta torski proces v Ankari
Ankara, 7. maja. s. V včerajšnji popoldanski razpravi pred sodiščem zaradi atentata na Papena je sovjetski obtoženec Pavlov izjavil, da do 15. marca sploh nI zapustil sovjetskega generalnega konzulata v Carigradu, in je pripomnil, da želi podati obširnejšo izjavo, za kar naj bi mu bilo dovoljeno vsaj pol ure. Sodišče je odklonilo njegov predlog, da bi govoril toliko časa. Obtoženec Kornilov je dejal, da v aktih procesa ni protokola, ki ga je podpisal takoj po aretaciji, in smatra, da so zmanjkali tudi nekateri drugi akti z namenom, da bi bil oškodovan. Državni tožilec je pri tej priliki pripomnil, da se oba sovjetska obtoženca od začetka procesa poslužujeta odbijajočega ln zmedenega obrambnega sistema, nakar je zavrnil predlog, naj bi se zaslišale še nove priče, kakor je zahteval Pavlov. Sovjetski obtoženci so pokazali prav tako nenavadno kakor zoprno obrambno taktiko, ker skušajo samo zavirati proces in pridobiti na času. Po zaslišanju je bila razprava preložena ria 13. maj.
Iz madžarskega parlamenta
Budimpešta, 7. maja. s Včeraj sta se sestala zunanje-politična odbora poslanske in gornje zbornice. Sej so se udeležili vsi člani vlade, ki so poslušali zunanje-poli-tično poročilo predsednika vlade in zunanjega ministra Kallaya. Poročilu je sledila razprava, ki je trajala nekaj ur. V parlamentarnih krogih izražajo največje zadovoljstvo nad poročilom predsednika vlade, iz katerega je razvidno, da je tesno sodelovanje z velesilama osi temeljni kamen madžarske zunanje politike, ki tako nadaljuje svojo pot po smernicah regenta Horthyja, kakor ustreza življenjskim interesom države. Vsi člani) obeh odborov so soglasno poudarili, da želi Madžarska nadaljevati svojo pot na strani sil osi v popolni zvestobi do končne zmage proti boljševizmu in vzpostavitve novega reda v Evropi.
Letalski tečaji
namesto počitnic
ženeva, 7. maja. s. Izevelelo se je, da bo ameriški parlament prepovedal počitnice po vseh severnoameriških šolskih zavodih in internatih. V času počitnic bodo gojenci obiskovali posebne letalske tečaje.
Franc Anžič f
Stepanja vas, 8. maja.
Prav lznenada nas je včeraj zapustil za vselej ugledni posestnik in mesarski mojster g. Franc Anžič. žalostna vest je izzvala v obširnem krogu pokojnikovih znancev in prijateljev iskreno obžalovanje, kajti ni ga bilo bolj priljubljenega moža kakor je bil mojster France. Njegova dobra volja in njegova radodarna roka sta marsikje in marsikdaj pomagah preko najhujšega, njjegpva šegavost in pristni ljudski humor sta poživila vsako družbo. Pokojni je bil namreč obdarjen z dvojno mero one vedre ljudske modrosti, ki je ne da nobena šola, marveč je prirojena ln lastna samo ljudem, katerih osnovna črta značaja je srčna dobrota.
France Anžič je bil dober gospodar, delaven obrtnik, ki do zadnjega dne ni zapustil svojega posla, zaveden mož in izreden poštenjak. Izhajal je iz znane in mnogoštevilne družine štepanjsklh Anžičev in se je prav iz nič dokopal z vztrajnim delom dio znatnega blagostanja. Kljub temu, da je začel s praznimi rokami, se ni nikoli odmikal javnemu življenju svojega kraja ter je z besedo in z dejanskimi prispevki podpiral vsa kulturna in domoljubna društva, bil je duša vsega društvenega gibanja v štepanji vasi tn cenili so ga ne samo zaradi njegove zavednosti in življenjske vedroetl, marveč še daleko bolj zaradi njegovega izrazitega socialnega čustvovanja. Sovražnikov ni imel in Je prvič užalil svojce in prijatelje, ko jih je tako iznenada zapustil.
Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v soboto ob 16, iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Božje, mu grobu.
Naj mu bo lahka domača zemlja, ki Jo je iskreno ljubil in bil ves njen.
Pregled motornih vozil
Urad za civilno motorizacijo Visokega komisarijata bo izvršil redni letni pregled motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnikov, motociklov itd.) in sicer na Vrhniki, v Logatcu, Rakeku, Cerknici, Starem trgu, Kočevju, Ribnici in v Velikih Laščah.
Namen tega pregleda je izstavitev novih (dvojezičnih) prometnih knjižic, imatriku-lacija in nato vpis v javni avtomobilski register. Lastniki za L 1942 še nepredanih motornih vozil prejmejo za določeni dan in čas pismena vabila Oni, ki morda vabila ne bi prejeli, se pozivajo, naj se ob istem času prav tako predstavijo komisiji in prinesejo s seboj stare jugoslovanske listine, kakor prometne knjižice in drugo.
Zoper lastnike motornih vozil, d se ne bi odzvali, bo uveden postopek po čl. 13 odredbe št 96 z dne 10, septembra 1941. Pregled bo po temle razporedu: na Vrhniki, pred kolodvorom — mesto, v torek. 12. maja t. 1. ob 8.;
v Logatca, pri kolodvoru, v torek 12. maja ob 10.30;
na Rakeku, pri kolodvoru, v torek 12. maja ob 12.30;
▼	Cerknici, pred gostilno 2umer, v torek 12. maja ob 14.30;
▼	Starem trgu, pred gostilno Kovač, ▼ torek 12. maja ob 16.;
v Kočevju, pri kolodvoru, v petek 15. maja ob 10. uri.
v Ribnici, pred gostilno Arko, v petek 15. maja ob 14.
v Vel. Laščah, pred hotelom »Vatikan«, ▼ petek 15. maja ob 15.30.
Sprememba cenika za zdravilne specialitete
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 2. decembra preteklega leta o ustanovitvi komisije za revizijo in dopolnjevanje cenika zdravil in na predlog te komisije z dne 20. aprila odločil naslednje:
Cene sedaj veljavnega cenika za zdravilne specialitete se spreminjajo in določijo takole:
1)	Cene zdravilnim specialitetam, ki jih imajo v zalogi trgovci z zdravili na debelo v Ljubljanski pokrajini in so izdelane v bivši Jugoslaviji ter obsežene v »ceniku za zdravilne specialitete 1939« se zvišujejo tako za prodajo lekarnarjem, kakor za prodajo občinstvu za 20% sedaj veljavnih cen. Od tega poviška so izključene cene za zdravilne specialitete, ki jih proizvajajo lekarna mr. ph. Bahovec Leon, mr. ph. Kolaf J., kemijsko farmacevtski laboratorij v Ljubljani in »Isis« d. d., veledroge-rija v Ljubljani, kolikor so bile že zvišane z naredbo z dne 30. marca. Od poviška so izključene tudi naslednje cene po točkah 2 in 3.
2)	Cene zdravilnih speciali tet Forti sex, Uredistol, öaj Urosan (proizvodi lekarne Bahovec), Bismuthi supèalicylici c. opio, tablete Ergontini, Renatosa, Renatosa Arsen in Renatosa Lecithin (proizvodi tvrdke Kolaf) se zvišujejo za 30% tako za prodajo lekarnarjem kakor za prodajo občinstvu.
3)	Cene za prodajo lekarnarjem naslednjih zdravilnih specialitet, ki jih Izdeluje tvrdka »Isis« se določajo takole: Chinin Streptazol dražeji Ur 12.—; Darmol tablete 5.—; sirup Efetusin % steklenice 22; tablete Eucalcin 6.—; zrnca Eucalcin 11; sirup Eucalcin 21; kapsule Gripochin 9.50; Insulin 100 M. E. 5 cm 10.50; 200 M. E. 17.50; tablete Interphan 8.—; injekcije In-terphan 5x5 cm* 18; Interphan ung. 30 g 7.10; Jekocitrol 165 g 21; 1 kg 105; Jeko-vitol ung. 40 g 9.25; tablete Istopirin 2.50; tablete Streptazol 20 x 0.50 7.—; 100X0.50 30; Streptazol ung. 33 g 8; 250 g 58.25; injekcije Streptazol 5X5 cm* 20; injekcije Tonokardin 5X1 cm' 13; Tonokardin sol. 10 cm* 12; Tonovin 125 g 15 lir. Te cene se zvišujejo za prodajo občinstvu po računskem zaključku lz Čl. 7 navodil S. št. 30.306 z dne 30. decembra 1940.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku lz naredbe z dne 26. januarja 11. z zaporom do dveh mesecev ln z denarjem do 5000 lir. Ta naredba je stopila v veljavo 6. maja t. L
Gospodarske vesti
>= Seja »veta Pokrajinske zveze delodajalcev. V torek dne 5. maja dopoldne je bila v magistratni sejni dvorani redna in izredna seja sveta Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine. Seje so se člani sveta udeležili v zelo velikem številu. Po poročilu predsednika je svet predlagal v odobritev pristojnim organom potrebno število članov Izvršilnega odbora, kakor tudi člane nadzorstva in nlh namest_ nike. Glede drugih točk dnevnega reda pa Je svet sklenil pooblastiti izvršilni odbor, da izvršuje njegove funkcije glede obravnave teh točk dnevnega reda.
= Intenziviranje italijanskega svilogoj-stva. Predsednik italijanske konfederacije kmetov je izdal poziv vsem kmetovalcem
v svilogojskih področjih, naj čim bolj povečajo proizvodnjo svilenih kokonov. Država je izdala razne ukrepe za pospeševanje te panoge kmetijske proizvodnje, med drugim je s povišanjem odkupne cene za svilene kokone od lanskih 15 na 25 lir za kg, pa tudi z raznimi ukrepi za zaščito svilo-gojcev, med katerimi je omeniti pooblastilo prefektom, da lahko izdajo prepoved za sekanje murv. Zaradi slabega vremena je lani proizvodnja svilenih kokonov nekoliko nazadovala na 27.5 milijona kg, letos pa »je pričakovati, da se bo znatno povečala, kar bo omogočilo večji izvoz surove svile.
= Redna letna skupščina Zveze slovenskih zadrug je sklicana za 25. maj ob 10. dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani (Novi trg 3). Dnevni red je naslednji: 1) konstituiranje skupščine; 2) poročilo upravnega in nadzornega odbora; 3) predlogi in pritožbe; 4) sklepanje o zaključnih računih za preteklo leto, o uporabi poslovnega prebitka in o podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora; 5) proračun za tekoče leto; 6) volitev treh članov upravnega odbora in enega namestnika ter dveh članov nadzornega odbora in enega namestnika; 7) določitev skupne vsote, do katere se sme zveza zadolžiti, nadalje skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme zveza sprejeti in najvišjega zneska kredita, ki ga sme zveza dati posamezni članici; 8) slučajnosti. — Po pravilih je računski zaključek s poročili razgrnjen 7 dni pred skupščino v poslovalnici zveze. Svoje pravice izvršujejo včlanjene zadruge na skupščini po svojih delegatih, ki jih Imenujejo po določbah svojih pravil. Predstavniki smejo skupščini prisostvovati samo s pismenim pooblastilom članic, ki jih zastopajo. Vsaka članica lahko pošlje na skupščino po enega zastopnika kot svojega predstavnika, posamezni predstavnik pa sme zastopati največ 5 članic. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se bo v smislu pravil čez pol ure začela druga skupščina, ki bo sklepala veljavno ne glede na število zastopanih članic.
=» Razvoj španske filmske industrije, španska vlada je v zadnjih letih s številnimi ukrepi pospeševala razvoj domače proizvodnje filmov, ki krije danes 15*/* domače potrebe. Da se nadalje pospeši razvoj španske proizvodnje, Je španska vlada izdala številne ukrepe. Tako mora vsak kinematograf predvajati en teden domače filme na šest tednov predvajanja tujih filmov. V tej šesttedenski dobi pa mora pri vsaki predstavi predvajati mi kratek domač film. Inozemski filmi se morajo sinhronizirati in se mora to sin-hroniziranje Izvršiti v Španiji sami. Inozemske filme smejo uvažati samo španske družbe, ki Izdelujejo filme. Na vsak doma izdelani dolgi film smejo uvoziti pot inozemskih filmov, španska vlada je vrh tega ustanovila zavod za kreditiranje domače proizvodnje filmov in razpisala razne premije za najboljše domače filme in za najboljša besedila za filme.
•= Znatne investicije rumnnskih pe*ro-lejskih družb. Za povečanje romunske proizvodnje nafte in za boljše izkoriščanje ležišč nafte so velike rumunske petrolejske družbe sestavile obsežen investicijski program za leto 1942., ki predvideva izdatke v višini 6.55 milijarde lejev (lani so ti izdatki znašali 2.96 milijarde lejev), od tega za vrtanje novih sond 1.3 milijarde lejev (lani 0.37).
,Pokret za podpiranje prestola4 na Japonskem
zmagali z ogromno večino od vlade pri-
Pri japonskih volitvah dne 30. aprila so poročeni kandidati »Pokreta za podpiranje prestola«. Tako se imenuje sedanja vladna stranka, ki je edina pomembna stranka na Japonskem.
Pokret za podpiranje prestola je bil kot stranka ustanovljen šele jeseni leta 1940., teren za ustanovitev stranke pa je bil seveda pripravljen že poprej. Stranka temelji na avtoritarnem načelu, ki je Japoncem tem bližje, ker vidijo v svojem cesarju božjega namestnika v državi, ki mu torej gre vsa duhovna in posvetna oblast. Parlamentarnega režima v zapadnoevrop-skem smislu Japonci zaradi tega sploh niso nikdar poznali. Njihovi ministri niso odgovorni parlamentu, temveč samo vladarju. Preoicret v nasprotnem smislu, ki naj bi doveiel do načelnega parlamentarnega režima, so sicer med prvo svetovno vojno poskušali doseči, liberalci, katenh stranka je bila močno pod angleškim vplivom, vendar s svojimi nameni niso uspeli. Naleteli so na nerazumevanje in nezaupanje japonskih množic in vlada je ostala še nadalje odgovorna samo vladarju, ne da bi bila odviaia od parlamenta. Veljalo je torej alej ko prej avtoritarno načelo, ki se je potem še okrepilo, ko se je začelo zopet uveljavljati tudi po raznih evropskih državah. Vedno več je bilo na Japonskem političnih ljuil, ki so se zavzemali za to, da bi ae avtoritarna vladavina tudi formalno izvedla do kraja. Ta stremljenja je Se podprl politični razvoj, ki je Japonsko bolj in bolj oddaljeval od obeh anglosaških velesil in jo obenem približeval Nemčiji in Italiji, dokler ni dovedel do sklenitve trojnega pakta Rim-Berlin-Tokio.
Do definitivnega preloma s preteklostjo je prišlo leta 1940. Pod vtisom zloma parlamentarnih držav Nizozemske, Belgije in Francije, je postala politična javnost na Japonskem zrela za odločilni korak. Naredil ga je general Abe, ki je imel pri tem za seboj večino vodilnih vojaških in političnih krogov, med njimi tudi ministrskega predsednika kneza Konoja, enega najvplivnejših japonskih državnikov. Podprt od njih je general Abe v septembru 1940 ustanovil enotno vsedržavno stranko, ki jo je v skladu z japonskim pojmovanjem vladarjeve misije krstu za »pokret za podpiranje prestola«, po japonsko »tajse joku-san kaj«.
Nova stranka je doživela prodoren uspeh. Japonski parlament je takrat štel okrog 550 poslancev, ki so bili izvoljeni pri volitvlh leta 1937. Od teh se jih je takoj nad 400 pridružilo stranki, pozneje pa še nadaljnjih 30 do 40. Kar jih je ostalo izven stranke, so bili razcepljeni na razne grupe, tako da nieo tvorili enotne skupine in kot opozicija niso pomenili ničesar. Posledica je bila, da se je večina starih političnih strank, med njimi tudi liberalna, sam* razšla, Druge so se izgubile ▼ bres-
pomembnosti, kar so pokazale tudi sedanje volitve. V enotno stranko so se nato vključile tudi vse strokovne in stanovske organizacije, tako da predstavlja pokret za podpiranje prestola danes na Japonskem približno isto, kar je fašistična stranka v Italiji ali narodno-socialistična v Nemčiji Dne 30. aprila izvedene volitve v parlament so ta razvoj potrdile in ga privedle k popolni zmagi.
Turanska ideja
Posebni poročevalec lista »Popolo di Roma« v Ankari, Italo Zingarelli, objavlja poseben dopis o turanskem vprašanju in piše, da turanska misel ne živi samo na Madžarskem, temveč tudi v Turčiji. Sicer se uradna turška politika postavlja na stališče, da se mora Turčija zadovoljiti s svojimi sedanjimi mejami, vendar kliče t tiransko ime v spomin nele zgodovino, temveč mu tudi v globini duše turškega naroda pripada izredno velik pomen.
Julija preteklega leta je turški list »Okla-va« pod naslovom »Glas nade« objavil članek, ki spominja na delo zastopnika turan-skega pokreta Gčkalpa, ki je nekoč zapisal, da je treba sovražnika uničiti, da bo mogoče Turčijo povečati in jo spremeniti v turansko carstvo. Gökalp je tedaj kot sovražnika menil seveda Rusijo. Pisec članka v listu »Aklava« ni samo slučajno opozoril na te izjave Gökalpa.
Preteklega oktobra pa je znani turški pisatelj Musein Jalčin zelo ostro nastopil proti angleško-sovjetski zasedbi Irana ln pripomnil da vedo v Ankari prav dobro, čeprav se sedaj govori o turških manjšinah v Aserbejdžanu in Georgiji, da bo nemška zmaga nad Sovjetsko zvezo odločilnega pomena tudi za usodo na Kavkazu in v Transkavkaziji živečih turških manjšin. (Pester Llòyd.)
Omejevanje angleškega izvoza
Stockholm, 7. maja. d. Po informacijah iz Londona je bilo tamkaj včeraj slufbeno obzavljeno, da bo v bodo za izvoz vsakovrstnih izdelkov s področja britanskega imperija v Španijo potrebno posebno dovoljenje britanskih oblasti. To dovoljenje bo razen za Španijo potrebno tudi za Kanarsko otočje, španski Maroko. Portugalsko, Madeiro, Azore in portugalsko Gvinejo. Prav tako se uvajajo posebna dovoljenja tudi za izvoz določene vrste blaga v Turčijo, Irak in Liberijo. Nova uredba, ki izpričuje, da ji je namen, samo zmanjšati izvoz blaga, za katerega je v sami Angliji zmerom večja stiska, stopi v veljavo 19. maja.
Obsežne nemške letalske akcije
Uničevanje prometnih naprav v sovjetskem zaledju -Veliko opustošenje v Folkestonu
KULTURNI PREGLED Duhovni pomen glasbe
Glasbena matica v Ljubljani je začela s propagandnim tednom glasbe v znamenju gesla »Učite se glasbe« In v zvezi s šestdesetlet-nico svoje šole.
Sveta gLasba!... Spominjam se, kako me je gariiilo tistega večera, ko sem slišal te dve besedi z dragih mi usrt v zbrani tišini pri nekem prijatelju, ki ga je tedaj težila žalost. Eden izmed članov rodbine je pravkar končal arijo iz Concerta Friedmanna Bacha. Jasmina te skladbe je še odsevala na vseh obličjih. Te dve besedi, ki sta biili izrečeni kakor molitev, sita izražali občutek olajšanja vsega, kar je težilo duše in vsem navzočim se je zdelo, kakor bi bili prejeli obhajilo.
Sveta glasba? Kakor koli krepka se zdi beseda tistim, ki jih ne obsine njena milost, je vendar dejstvo, da zavzema glasba odbrano mesito v prvi vrsti onih duhovnih vrednot, ki morejo požlahtni+i neko družbo ai]i narod, odnosno vse človeštvo.' Brez Bacha in Mozarta, brez Wagner ja. brez Brahmsa in Liszta bi se močno zmanjšal evropski pomen Nemčije v duhovnem življenju. In tako bi lahko naštevali m presojali tudi druge narode. Če bi usoda hotela, da bi Chopinova domovina izginila iz vrst živih narodov, bi že samo njegovo delo s svio srvoje genialnosti ohranilo nje podobo.
Iznad sporov in bojev narodov tvori jo ta velika imena večno živi svet. ki mu harmonija ni zgolj pravilo in zapoved, marveč tudi njegova občutljiva in rodovitna duša. Inteligenca glasbe ima univerzalen značaj. Za razliko od jezikov, ki so vklenjeni v svoje posebno besedie in izrazje, je glasba ustvarila jezik, lei daje vsemu svetu svoje osnovne znake in od naroda do naroda nespremenljive note. Na petih črtah svoje skale kuje glasba vezi skupnosti, ki sii brez napora, s samo čarovnijo svojega ritma in melodije ter svojih modulaci' podvrže preko ušesa vsako človeško srce. Njen simbol Je Eolov» harfa in ona je edin pi h. ki vzbudi in oživi človeško dušo tedaj, ko je onemogla utonila v težavah vsakdanjega življenja.
Kako daleč od te čarovnije so vsi tisti pojmi o glasbi, ki si jih ustvarjajo glubi po posluhu in slepi po duhu! Kakšna intelektualna glupost m kolikšna ohromelost čuta je potrebna, da govore o veščini, o zabavi aR o razvedrilu, ko je vendar glasba govorica najgloblje resničnosti našega bitja! Razvedrilo? Dopustimo to besedo, vendar samo v edinem primeru, ko jo razumemo po nje tatinski etimologiji, ki kaže, da se tu človek odtrga o>d vsakdan jih stvari in se ves preda giban in, ki ga odnaša nekam daleč in više. Ha, kjer vlada genij osnovnih resničnosti človečke duše.
*
Imena mojstrov, ki si jih kličemo v spomin, so imena naših najboljših prijateljev. Katero prijateljstvo je mogoče primerjati z njihovim? Kličemo jih na pomoč kadar jih sami hočemo Njih navzočnost nam je koristnejša od katere koli druge, ker so zmeraj intimni z nami, zmeraj zaupljivi. Iz not, k?« 90 odprte pred nami, vstaja obličje, ki govori jezik naših hrepenenj, in želja, inteligenca, ki se ujema z našo. emocija. ki s svojo lepoto olajša in osla j sa naše lastne muke. Glasba je srce. ki govori srcu m edina, ki kakor molitev prinaša pomirjen je. Ljubezen ki se ne more obvladati, bo vedno našla svoje odmeve na straneh Schumanna. kj je prehodil podoben ogenj. Težki glasi naših nostalgij, naših strastnih sanjarij, naših notranjih uporov bo srečal sorodna nastro-;enia v tej ali oni Chopinovi E tudi. v tem ali rmem Preludi ju. v tej ali oni Sonati. Navdušenju opojne radosti, združenemu z najintimnejšim patetičnim krikom, odgovarja nevtajljivo in bratski Beethoven. Requiem VetrdHa ali Faurtja »Les Béatitudes* Česana Francka odpirajo s sočutjem vrata v vedro lepoto vsem dušam, ki potrebujejo pomirjen ja svojim bolečinam. Kakršen koli je že naš sen. naš umstveni red. ravnovesje našega mišljenja: naj hočemo ubežati resničnosti ali se zateči vanjo, vedno bo suvereni J. S. Bach delil s potratno roko uteho srnv'-'h Pasiionoiv, marmorno pretakanje svojih Fug. nebeško himničnost svojih K oralov.
Te prijatelje, ki nas ne zapuste v nejevolji. te neizčrpne darovalce miru iz čiste ljubezni, ob novi tel j e energij, ki nas obvarujejo osamekesti, pregnanstva in obupa, razumemo tem bolje, čim večkrat jih kličemo in čim globlji so naši stiki. In ker jih lahko imamo ob sleherni uri. so prav ti tisti, ki spreminjajo našo vsakdanjost v čudežni svet Glasba, ki je neposredna govorica naših čustev, je takisto jezik naše duše, prav kakor jezik božji. Glasba je molitev. Tudi Cerkev ji je priznala važno vlogo v svoji liturgiji. Preko glasbe se dvigamo za stopnjo više k božanstvu. Bach. Wagner v Parsi Falu, César Franck so s svojim genijem Icak/vr svečeniki v templju.
Glasba je duhovna vrednota? Ne. ona je več kakor to: je vrelec duha! E. Schneider.
ZAPISKI
Madécheva »Tragedija človeka«. L. 1940. je izšlo v slovenskem prevodu Vilka Novaka in Tineta Debelaka eno izmed vrhunskih del madžarske literature. Madžcheva »Tragedija človeka«. V vrtincu dogodkov, ki so pozneje sledili, je bilo delo opaženo manj. kakor bi bilo vredno in tudi nameravana gledališka uprizoritev te madžarske •»Divine Commedie« se ni še uresničila. Kakor 'poročajo budimpeštansiki listi, je izšel ««daj v madžarščini nov. zelo podroben komentar k tej pesnitvi, in sicer iz peresa Karla Kardavane. ki se že desetletja bavi z Madächevim delom. Po sodbi kritikov je njegov komentaT na:boljši izmed dosedanjih in odpira v marsičem nove. čeprav ne vedno nesporne poglede na »Tragedijo človeka <r.
Japonci in Goethe. Nedavpo je praznovalo desetletnico obstoja japonsko društvo za proučevanja Goetheja. Društvo je izdalo že devet knjig Goethejevega letopisa, v katerem so izšli japonski in nemški prispevki k s^udiiu Goethejeve?a dela.
Razstava Ama Brekerja v Parizu. Najnovejša številka tednika »Das Reich« prinaša daljšo ilustrirano študijo o umetnosti kiparja Arna Brekerja, ki ga štejejo Nemci med reprezentante svoje sodobne upodabljajoče umetnosti. Breker je ustvarjalec monumentalne plastike katere stil se je razviial v zvezi s sodobno arhitekturo, kakor se je v zadnjem desetletju uveljavila r Nemčiji. Njegoša skulptura ustreza no-
vemu občutku veličine in dimamik», heroičnemu idealu borečega sie in deja lnega človeka. — Prof. Arno Breker je pravkar prispeli v Pariz, da dovrši priprave za reprezentativno razstavo svojega dela, ki naj prvič prikaže francoski javnosti stremljenja in uspehe kiparja, v katerem vidijo Nemci vrhunskega oblikovalca današnje nemške plastike.
»Koncert narodov na Dunaju. Dunajsko
Združenje inozemskih novinarjev je priredilo te dni »Festkonzert der Nationen«, na katerem so nastopili pevke in pevci iz Hrvatske (Anica Jelačič), Slovaške (Marija Fedòrova), Bolgarije (Todor Mazarov), Finske (Lea Pilttie) in Italije (Alda Noni). Madžare je predstavljal na tem koncertu skladatelj Lehar kot dirigent.
roaiilta
*	Novi nemški vzorni obrati. Ob letošnji majski proslavi je bilo v Nemčiji imenovanih 76 podjetij za vzorne narodno socialistične obrate, 19 podjetij pa je bilo imenovanih za vzorne vojne obrate. Državni organizacijski vodja dr. Ley je potrdil 416 obratom, da smejo še nadalje imeti zlato zastavico, s katero so bila ta podjetja odlikovana prejšnja leta. Nadalje je 1066 nemških obratov prejelo odlikovanje za zadovoljive uspehe. Nemški listi pravijo, da je s temi odlikovanji priznana velika sposobnost nemških podjetij in njihovih voditeljev, ki se zavedajo, kaj pomeni ta vojna za Nemčijo.
*	Trojčki. V mestecu Rho je kmetica Giovanna Fiori darovala življenje trem krepkim sinčkom. Gospa Fiorijeva je prestala že 9 porodov z dvanajstimi novorojenčki. Od teh jih je 8 živih.
*	Bratislavski grad postane univerza. Znameniti grad v Bratislavi, ki je nekoč pripadal Matjažu Korvinu in je najznamenitejši zgodovinski okras slovaške prestolnice, bo poslej služil važnemu namenu Grad in njegovo območje bodo preuredili v slovaško vseučiliško mesto. Razpisan je bil natečaj in je bilo vposlanih 25 načrtov za prezidavo. Dva načrta sta bila nagrajena.
*	Nov veliki župan v Novem Sadu. Za
novega velikega župana v Novem Sadu je bil te dni imenovan madžarski veleposestnik dr. Peter pl. Fehrenbach. V nagovoru ob nastopu službe je rekel, da se bo trudil za vzdrževanje prijateljstva med madžarskim in nemškim prebivalstvom.
*	Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja vse trgovce špeceriste, da morajo po odredbi Prehranjevalnega zavoda Vis. komisariata voditi »Knjigo prejema in izdatka« racioniranih predmetov. Knjigo je takoj dvigniti v pisarni Združenja trgovcev proti plačilu 5 Lir.
*	Kneževina Monako šteje po zadnjem štetju 24.000 prebivalcev. Toda od tega je samo 1760 pravih državljanov kneževine, vsi drugi so tujci. V Mona cu prebiva 9720 Italijanov.
*	Ženin je pobegnil skozi okno. V Zli-nu na Moravskem so pripravljali poroko nekega 231etnega ženina in 181etne mladenke. Svatje so se že zbrali in nevesta se je pravkar hotela odeti v pajčolan, ko je prišlo do prvega družinskega spora. Sa-lamensko sta trčila skupaj huda nevesta in trmoglavi ženin. Slednjemu ni preostalo nič drugega, kakor da si ohladi jezo s skokom skozi okno. Treba je priznati, da je tvegal jako mnogo. Skočil je namreč kar z drugega nadstropja na cesta Toda imel je tudi srečo. Padec je bil omiljen s tem, da je mladi mož priletel najprej na električne žice in šele nato na tla. Vendar je obležal nezavesten. Izvošček, ki bi bil moral popeljati mladi par pred oltar, ni bil prikrajšan za zaslužek, ker Je moral ženina jadrno prepeljati v bolnišnico. Tam so ugotovili pretres možganov in občutne notranje poškodbe. Da se je nevesta onesvestila in da nje ni bilo treba odpeljati v bolnišnico, se pa razume po sebi.
*	Ne dotikajte se električne žice! Žalosten dogodek se je primeril na malem Sennerin gu pri Weizu (Srednja Štajerska). 161etna Ana Deutsch, ki je tam odsluže-vala prostovoljsko leto v kmetijski službi, je prijela za električno žico, ki je visela z neke hiše. Dekle se je na mestu zgrudilo mrtvo. Posestnik, ki je pozabil obvestiti elektrarno, da je napeljava pretrgana, se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
*	Na tisoče izgrubljenih kovčegov, ki več-jidel pripadajo vojakom, imajo shranjenih pri posameznih poštnih uradih v Nemčiji. Kovčegi nimajo nobenega napisa, zato jih ni mogoče dostaviti lastnikom. Uprava nemške državne pošte je zatorej bila prisiljena objaviti, naj vsakdo pričvrsti na svoj kovčeg dva napisa z imenom lastnika oziroma odpošiljalca. Le tako bo mogoče preprečiti, da posamezni kovčegi ne bodo šli v skladišče.
IZ LJUBLJANE
u— Danes v štepanji vasi in na Barju, jutri pa spet v Mestnem domu bodo zdravniki mestnega fizikata cepili otroke zoper koze po naslednjem razporedu: današnji petek 8. maja se že ob 16. uri začne cepljenje v barjanski šoli za Barje, ob 17. uri pa v salonu Kregarjeve gostilne za štepa-njo vas, a jutrišnjo soboto 9. maja bo ob 17. url spet cepljenje v Mestnem domu. Opozarjamo, da je cepljenje obvezno za vse L 1941. roj. otroke, prav tako pa tudi za vse
nad 3 mesece stare, letos rojene otroke. Cepljeni morajo biti tudi otroci, ki so bili doslej iz kakršnega koli vzioka opravičeni cepljenja. O uspešnem cepljenju dobe starši uradno potrdilo, ki ga je treba dobro shraniti, če ne prej, boi o to dokazilo morali predložiti pri vpisu otroka v šolo. Starši onih otrok, ki bi neopravičeno ne pustili otrok cepiti, bodo po zakonu občutno kaznovani. Kdaj naj starši pripeljejo sedaj cepljene otroke na pregled, je razvidno iz lepakov, ki so nalepljeni na občinskih razglasnih deskah, na cerkvenih vratih, na živilskih trgih itd.
u_ Vse odjemalce elektrike opozarja
ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne, naj ne nasedajo sleparjem, ki se izdajajo za uslužbence mestne elektrarne ter prihajajo odmontirat električne števce v stanovanja ln stopnišča. Vsak uslužbenec mestne elektrarne ima službeno legitimacijo, s katero se mora legitimirati na željo stranke. Ker je bilo v zadnjem času že nekaj takih tatvin, naj stranke tudi svoje uslužbence opozore, naj nikogar ne puščajo k električnemu števcu, če nima službene legitimacije mestne elektrarne.
u_ Med mlade umetnike se uvršča Janez Vari, učenec Hinka Smrekarja. Znatno izvežbanost kaže posebno že v akvarelih, ki jih lahko pogledate v Novi založbi. Cene so skromne, saj stremečemu slikarč-ku bi bilo ustreženo že, če mu omogočite, da si nakupi vsaj nekaj potrebnega materiala za slikanje. Kupcu ne bo žal ne danes, še manj pa pozneje, če odkupi od njega kako malenkost
u— Javno predavanje s sldoptičnimi slikami. Drevi ob 18. uri bo v mali filharmo-ničnd dvorani predaval Karel Mahkota o temi »60 let šole Glasbene Matice«. Predavanje bodo spremljale številne skioptič-ne slike, med njimi precej slik iz stare, potresne Ljubljane, dalje slike znamenitih naših skladateljev, oiličndh učiteljev in učencev matične šole. Predavanje je uvod v propagandni teden, ki ga bo priredila Glasbena Matica pod naslovom »Učite se glasbe« ob priliki 601etnice obstoja šole Glasbene Matice. Vstop k predavanju je prost.
u— Nesreče. Pred tovarno Indus na Sv. Petra cesti je avtomobil podrl 351etnega železniškega kurjača Ivana Tornea, ki se je pri padcu potolkel po glavi. Tramvaj je na Celovški cesti podrl 41etno hči krojača Anico žužkovo. Dekletce se je z drugimi otroki lovilo v bližini tramvajske proge ln prihajajočega voza do zadnjega trenutka ni opazila. K sreči je tramvaj deklico samo odbil, a kljub temu je dobila na glavi hudo rano. Na stopnicah je padla in si zlomila levico 521etna vdova po učitelju FHderika Grajlanova iz Ljubljane. Z bosimi nogami je stopil v pepel, v katerem je bila še žerjavica, 31etnl sin delavca Karel Prosen iz št. Vida pri Stični ln se močno opekel po desni nogi. Padajoče drevo je oplazilo 191etno hčerko uslužbenca cestne železnice Ano Cmarovo lz LJubljane ln ji adornilo levico. Desno nogo si je zlomil Ladislav Zaviršek, posestnikov sin iz Šmarja. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— šop ključev je bil najden v Zvezdi. Lastnik jih dobi na policiji v sobi dežurnega uradnika.
Iz Novega mesta
n— Delo občinskega podpornega odbora.
Na svoji zadnji seji je občinski podporni odbor po sklepanju o raznih upravnih zadevah ugodil številnim prošnjam za podpore ter razdelil skupno med revne Novo-meščane 3000 lir v živilskih bonih.
n— živilski trg. Lepo vreme je ponovno privabilo na novomeški živilski trg večje število kupcev in prodajalcev, ki so pa v glavnem založili trg s semeni. Novost na trgu je odredba, po kateri ao morale danes prodajalke imeti na svojem blagu označene cene, kar je vsaj prvi dan povzročilo okoliškim prodajalkam še dokaj preglavic.
n— Gradnja sadne sušilnice. 2e dolga leta se je čutila v orehoviški občini, ki slovi po svojih bogatih in donosnih sadovnjakih, potreba sadne sušilnice, ki bi lahko še bolj dvignila sadjarstvo v tej napredni občini. Sedaj se je občina končno odločila, da v primeru letošnjega dobrega odeveta sadnega drevja zgradi v Orehovici večjo sadno sušilnico. Na/Srti so že pripravljeni, razpisana pa so tudi že mizarska dela, ki se bodo oddajala to nedeljo v občinski pisarni v Orehovici.
Novomeško občinsko gospodarstvo
Novo mesto. 6 maja.
V torek je bila četrta velika seja novomeškega mestnega sveta. Zupan je poročal, da je Visoki komisariat odobril od mestnega sveta predloženo sejmsko in tržno tarifo. po kateri se je pred tednom dni že pričela pobirati sejmarina in tržnina. Ker se je odobren je tarife zakasnilo za štiri mesece, bo verjetno v proračunu določena postavka letos previsoka. Nadalje je župan poročal, da je pregledal občinsko blagajno in našel vse v redu.
Mestni svet je na predlog uprave soglasno odobril nepredvidene izdatke za proračunsko leto 1942. v skupnem znesku L 7668.35. Med njimi tvorijo glavne postavke: enkratna podpora novomeški Vincenci;"evi konferenci L 6000, podpora Dolenjskemu kulturnemu tednu v Novem mestu L 500 in podpora Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani L 200. Dolg Alojzija J elenca mestni občini za vodarino in kuluk v znesku L 1400 se proglasi za neizterljiv, ker je občina zaznamovana pri finančni direkciji komaj na devetem mestu. Glede na pomanjkanje bencina za Škropilni avto se sklene preureditev avtomobila na pogon z ogljem. Francu Jermanu se na prošnjo odda v zakup občinsko zemljišče na Florijanovem trgu proti zakupnini L 20 ter se mu izda odobren je za postavitev ograje v skladu z ( novim regulacijskim načrtom. Ker jc davč-
na uprava odstopila poklicnim gasilcem sobo. sie ji zniža letna najemnina za L 786.
Veliko zanimanje je vladalo za sklepanje o prevzemu silosa pri mestnem pokopališču na Ločenski cesti. Malo pred vojna je tam zgradil Prizad velik silo. ki je pa ostal sedaj brez lastnika. Ker pa je na šilu še 40.000 lir dolga za gradnjo, je stavbenik Okroglič sporazumno s kmetijskim oddelkom Visokega komisariata naprosil mestno občino, da prevzame silo ter njemu izplača dolg. Mestni svet je sklenil, da mora stavbenik Okroglič sporazumno s kmetijskim oddelkom Visokega komisariata rzposlovati. da p.eide silo v nesporno last mestne občine, ki bo potem tudi tako; ulačala dolg. Znesek L 40.000 se bo kril iz previ ška za proračunsko leto 1941.
Na predlog okra jnega glavarstva v Novem mestu za podelitev obrtnega dovoljenja za izvrševanje trgovine z rranuf akturnim modnim blagom in galanterijo na drobno Mariji Povh s stajališčem v Novem mestu, Glavni trg št. 29. mastni sivet soglaša z izdalo predmetnega dovolila. Zaradi pomanjkljivosti načrtov se zavrne odobritev parcelacije Ivanu Mediču in tovarišem. Antoniji Jakše se na prošnjo zv»a dosedanja mesečna podpora na 50 lir. Župan ;e zaključil javno sejo, nakar se je na ta inj seji sklepalo o nagradi občinskim uslužbencem za pisanje legitimacij.
je prenurtL 18 letni Ofco je
že dober manec naših sodišč kot pre-ve j an goljuf, ki zna a svojim odločnim nastopom in dobro namazanim jezikom pod najrazličnejšimi pretvezami izvabljati posebno od revnejših slojev denar, zaradi česar je bil že trikrat kaznovan. Vse to ga še ni spametovalo, da se ne bi lani okto bra podal v Metliko in tam nastopal kot zdravnik in pravnik ter tako navezal znan-stvo z bivšim orožniškim podnarednikom Ribičem Lovrencem, ki Je svojega »visokega gosta« nekaj dni gostil in mu nazadnje še »posodil« 190 lir za dobavo živil in 600 lir za rentgenski aparat. Njesrov tovariš, baje nek inženjer, pa je Ribiču pripovedoval o skorajšnji zgraditvi velike elektrarne v ÄJetllki in mu obljubljal celo vilo. Pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča je Oto priznal, da si Je izposodil 790 lir, vendar se Je zagovarjal, da je denar pošteno vrnil svojemu tovarišu inženjerju, ki ga pa ni dalje poslal Ribiču. Senat obtoženčevemu zagovoru ni verjel in ga je obsodil na štiri mesece zapora in povrnitev denarja Ribiču.
Z Gorenjskega
Novo nemško pevsko društvo, osmo na Gorenjskem, so ustanovili v škofji Loki. K ustanovitvi so prišli koroški pokrajinski pevski vodja Rainer, koroški deželni zborovsfoi vodja dr. Nedved in moško pevsko društvo iz Treibacha. Na kolodvoru je bil sprejem, nakar se je razvil sprevod z brambovci skozi okrašena mestna vrata. Tu je imel nagovor župan žužek. Zvečer je bila v kinu ustanovna skupščina. Vod j» glavne šole Emberger je bil izvoljen za načelnika, obratovodja Helnrichar pa za namestnika.
Gorenjski obratni zaupniki so bili sklicani k zasedanju v Zgornje Gameljne. K zborovan-'u je prišel tudi standartnJ vodja major Maier-Kaibitsch. Orisal je položaj delavstva v nemški državi. Sledila so nadaljnja predavanja.
Pri Sv. Ani pod Ljubeljem so imeli prvo javno zborovanje. Nastopil je govornik Semlak z Jesenic, ki je govoril o Adol-fu Hitlerju. Pela je šolska mladina. — Civilno sta se poročila dva para in sicer Franc MegKč z Ivanko Ahačičevo in Janez čarman s Pepco Dovžanovo. Vsi so z dobrih kmetij pri Sv. Ani.
Kmetijski uradniki kranjskega okrožja so bili sklicani v Kranj, kjer jim Je govoril deželni svetnik dr. Skalka o pomenu kmetijstva, zlasti v času vojne. Naglašal je odgovorni položaj In obsežni delokrog krajevnih kmetijskih uradnikov. Trgovec Steinwandter je predaval o zavarovanju zoper požar.
Kranjski brambovci so nastopili na športnem igrišču »Planine«. K zboru so prišli vsi vodje in podvodje edlnlc s področja kranjske Standarte. Standarte je pregledal njen vodja Kuscher. Sledil je propagandni pohod po kranjskih ulicah.
Koroško je najboljša pokrajina v Nemčiji, zagotavlja celovški dnevnik, ko beleži, da je pri zadnjih zbirkah za zimsko pomoč odpadlo na posameznika 184.30 pfenigov, s čimer je doseženo prvenstvo v Nemčiji.
V	Velikovcn je umrla dolgoletna vzgojiteljica ga. Lucija Zych, upokojena ravnateljica glavne šole. Prišla je leta 1900 v Velikovec in je dolga desetletja vodila meščansko šolo ter vzgojila več pokolenj Velikovčanov.
S Spodnje štajerske
Novi grobovi. V Ljutomeru je umrl 1. maja po daljšem bolehanju znani posestnik in gostilničar Julij Strasser. Bil je vodja podružnice gostilničarske obrti v okviru Heimatbunda. Mariborski dnevnik naglaša, da je bil vedno vnet Nemec in da je svojčas pomagal ustanoviti ljutomersko moško pevsko društvo. Zlasti Je bil na glasu kot dober lovec. — V Studencih pri Mariboru je umrl 741etni upokojeni železničar Jože Perko, na Pobrežju pa 701etni upokojeni železničar Franc Jurkovič. — Na vzhodni fronti je padel Karel Kolarič, vojak pri planinskem lovskem polku. Star je bil šele 18 let in doma iz Maribora.
Borba proti raku spada med važna poglavja zdravstvene propagande v Nemčiji. V Mariboru je zbudilo dosti zanimanja predavanje o raku .ki ga je preteklo sredo imel primarij dr. Wessely iz Ptuja. Predavanje je bilo v kinu na Stolnem trgu in je predavatelj predvajal tudi nekatere slike.
Novi otroški vrtci so od aprila dalje odprti v brežiškem okraju. Skrbstvo za matere in otroke v tem okraju obsega 862 oseb. Novih otroških vrtcev je pet
V	Slovenski Bistrici so v drugi polovici aprila zabeležili osem porodov, 4 smrti in 3 poroke. Poročili so se: Leo Pipenbacher in Genovefa Veršičeva, Rihard Oitzihger in Alojzija Merčunova ter Anton Blažič in Amalija Stojnčkova.
Vrsta nesreč. V Slovenskih goricah je plast zemlje zasula 501etnega posestnika Alojza Drevenška. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tam se zdravita še naslednja dva poškodovanca: 601etni posestnik Franc Kaiser iz Zg. Sv. Kungote je padel pod vola. ki mu je spodrsnilo. Posestnik je dobil nevarne poškodbe na glavi; 321etni delavec Janez Ferk s Pobrežja pa je padel v Mariboru z voza neke špedicij ske tvrdke in je obležal nezavesten z zevajočo rano na glavi.
Obmejni učitelji povabljeni v Gradec. Kakor lani, je štajerski gauleiter dr. Ueberrather tudi letos povabil celo vrsto učiteljev, ki službujejo na meji ali v drugih težavnih postojankah, naj pridejo na oddih v Gradec, kjer se lahko oddolžijo svojim željam po duševnem življenju. Od 27. aprila dalle prihajajo povabljeni učitelji ln učiteljice v Gradec, kjer so nastanjeni v mestnem mladinskem domu. Po 35 do 40 učiteljev in učiteljic je povabljenih za pet tednov. Imajo predavanja, izlete in tova-riške večere ter lahko brezplačno obiskujejo gledaližče koncerte in kinematografe. Obiskujejo Jih razni predstavniki, ki jim dajejo pobude za nadaljnje delo v obmejnih krajih
POEZIJA
—	LJubček, čaj kako lepe prepeva slavec!
—	Oh kaj, ljubica, mene same moti, ker ne morem poslušati sosedovega gramole
SPORT	i
Francoski sport
. v novih rokah
Ko je v Franciji prevzel oblast Pierre Lavai, se je moral kot glavni komisar za ves francoski sport umakniti s svojega mesta tudi Jean Borotra najnesto nj^a pa je bila poverjena ta funkcija podpolkovniku Pascotu.	__
Odhod Borotre ni imel prav za prav nobenega odmeva v Javnosti ali pa.ga je sprejela na znanje le z izrazi zadoščenja, kajti Borotra v 20 mesecih »vojega poslo-vanja ni mogel zadovoljiti nikogar. Mož je napovedoval z mnogimi lepimi besedami velikopotezne sporede in se je posebno rad kazal na novinarskih konferencah, kakor da Je on pravi Mesija, ki bo spet s športom pomladil francoski narod.
Borotra Je imel kot generalni komisar za sport velika pooblastila in tudi bogate kredite — zadnji proračun Je dosegel vsoto 1 milijarde frankov — in Je sploh imel vse možnosti za udejstvovanje. V resnici pa ni storil ničesar. Bil Je vse premalo odločen, da bi bil dal najrazličnejšim nar črtom konkretno obliko in vsa njegova teoretična razglabljanja o zopetni ureditvi in poživitvi francoskega sporta so ostala prazne besede.
Nekdanji teniški mojster, ki je bil goreč zagovornik najčistejšega amaterizma, je odredil med drugim, da se mora radikalno zatreti kakršna koli oblika profesio-nalizma. Ta njegov ukrep, ki je ostal praktično samo mrtva črka, ni imel drugega uspeha, kakor da je povzročil v raznih organizacijah splošno zmešnjavo in razdelil športni svet v dva tabora, ki sta napadala
drug drugega.
Tako je moralo priti, da je Borotra obsedel med dvema stoloma, ker ni mogel zadovoljiti nikogar od športnikov, Zagovorniki čistega amaterstva so mu očitali, da ni izbral prave poti za razčiščen je razmer, pristaši profesionalnih športov pa so kričali. da j« lz svojega komisariata ustvaril zapieten birokratski aparat, ki je onemogočil vsako pravo delo na terenu. Vsi skupaj pa so bili edini v tem, da je Borotra z uvedbo slovite športne Izkaznice, ki naj bi bila prilila francoskemu športu množice novih in mladih sil, ustvaril v športni javnosti ozračje nezaupanja med javnimi oblastmi In športnimi voditelji.
Po vsem tem bo torej naloga, ki čaka Borotrovega naslednika Pascota zelo težka. Novi vodja francoskega sporta uživa zaradi svoje razgledanosti ln avtoritete splošne simpatije v športnih krogih in je bilo njegovo imenovanje sprejeto s splošnim odobravanjem. Preudarnejši opazovalci pa so mnenja, da je doba zadnjih 20 mesecev pokazala, da je pot od besed do dela zelo dolga in težavna, in je treba tudi pri polkovniku Pascotu počakati predvsem na dejanja. Razveseljivo je vsekakor, da Je novi vrhovni voditelj sporta v Franciji zaenkrat zelo molčeč in prav za prav še ni dal nobene podrobnejše Izjave, kako se misli lotiti najbolj perečih problemov.
Polkovnik Pascot se je prvič pojavil javno v svojem rodnem mestu Perpignanu, kjer je govoril na kratko o tem, kako misli doseči svoje cilje v svojstvu generalnega komisarja za sport. Predvsem je Pascot naglasil, da bo poskrbel za temeljitejšo izobrazbo športnih učiteljev in tudi za bolj-i šo športno naobrazbo vsega učiteljstva in bodočih vzgojiteljev sploh. V šolah namerava novi vodja uvesti stari sistem telovadnega načrta, kajti po njegovem prehranjevalne razmere sedaj v vojni ne bi smele Imeti nobenega vpliva na telesno-vzgojni sistem za šolsko mladino. V tem pogledu je Pascotov prednik Borotra storil nekaj čudnih poskusov, ki pa niso uspeli.
Splošno mnenje francoske športne javnosti pa je, da je treba na uspehe Pascoto-vega dela še počakati.
Nogometaši na vseh straneh
Mednarodna nogometna tekma, ki so jo v nedeljo Nemci dobili proti Madžarom v Budimpešti, je bila res ena najlepših zadnjih let in šele sedaj smo dobili v roke obširna navdušena poročila o dramatičnem poteku tega ogorčenega dvoboja. Ker so bili nekateri odlomki te igre skoraj edinstveni, bi hoteli za naše čitatelje ponatisniti še nekaj dozdaj neobjavljenih podrobnosti
Kakor pravijo, je bila tekma od sekunde do sekunde tako napeta, da teh 90 minut igre ne bodo pozabili tako kmalu. Po prvi polovici ni bilo morda nikogar med 40.000 gledalci, ki bi bil dajal tudi najmanjšo šanso, da bodo Nemci nadoknadili bridko razliko celih dveh golov. Toda kmalu po zopetni otvoritvi, in sicer v 14. minuti, je nastopil preokret, ki je bil najbrž odločilen za končni izid vse tekme. Nemci so dobili prisojen prosti strel, okrog 20 metrov daleč od gola. Streljal je to žogo sloviti branilec Janes in jo ob okamenelih Madžarih spremenil v drugi nemški gol. Kakor levi so se sedaj gostje znova vrgli v borbo, izsilili šest minut pozneje izravnan je in pet minut pozneje še četrti gol in vodilni gol za svoje barve. Tik pred koncem so se morali Madžari vdati še enkrat, in tako je prišlo do onega rezultata 5:3 za Nemčijo, o katerem zdaj že več dni govori vsa nogometna srenja.
Ta budimpeštanska zmaga je imela nekaj odmeva tudi v Italiji in sicer zaradi tega, ker je nekje nekdo zapisal, da nemško nogometno moštvo v svoji tekmi proti Špancem v Berlinu ni bilo kaj prida. Sedaj so Nemci pokazali, kaj zmorejo zares in zato bi italijanski nogometni krogi videli zelo radi, da bi še v teku letošnje sezone prišlo do mednarodnega srečanja med Italijo in Nemčijo. Kakor pravijo, bodo o
tem čisto resno razpravljali pri federaciji. • • •
V	tekmah za pokal mesta Beograda so bili zadnjo soboto in nedeljo doseženi tile izidi: BSK-Cukarički 5:0, Bask-Balkan 4:0, SK 1913-Sloga 9:0. Mitič-Vitez 1:1. V vodstvu je za zdaj SK 1913 pred BSK in Obi-ličem.
V	Celovcu so zadnjo soboto — na nemški narodni praznik — gostovali najboljši gorenjski nogometaši v reprezentančni tekmi proti Celovcu, čeprav Celovčani niso mogli postaviti svojih najboljših ljudi, so zmagali precej visoko s 5:2 (4:0). Gorenjsko jo v tej tekmi zastopalo 6 Kranjčanov ln 5 Jeseničanov, od katerih sta prišla do strelskih uspehov Janežič in Slokan. V dragi polovici so gostje dali domačinom mnogo opravka,
cedici jih Se počena.
Takšen krompir je mnogo okusnejSl od tistega, ki ga imamo spravljenega v kleti. Škrob Id je pretežna sestavina krompirja, se spreminja v sladkor, zato je tudi vedno bolj sladak. Se ne razkuha in je vlažen kakor sir. Čaka do pozne jeseni in je takrat izredno okusen; če ga jemo pa celega, pa je dober kakor kostanj.
Tako chranjen sicer ovene, ker Izhlape-va voda, dejansko pa na teži ne izgubi kakor bi kdo menil na prvi pogled. Prednost je tudi v tem, ker ne gnije, kar je v kleti skoraj neizbežno.
Ta način spravljanja Je priporočljiv tudi za nekmetska gospodinjstva. Ce ni na razpolago podstrešja, zadostujejo tudi police v shrambi ali kjer koli. samo da je razprostrt na suhem. Talco spravljen krompir je mnogo okusnejši kakor tisti, ki ga imamo v kleti.
Poudariti je treba, da se tega načina lahko vsakdo brez skrbi poslužl, fcer je preizkušen. Zlasti v Savinjski dolini shranjujejo krompir tako vsi, kmetje ln drugi. V kleti pustijo samo slabega, ki so ga odbrali za živalsko krmo.
Mati oglasi
Službo dobi
»eseda l -.60. uks* -M* t laum« oasiova »I» « tifrc t .
Sob. in pleskarskega pomočnika
Zi pohištvo spmejmcm takoj. Ferdo Tomazin, Kočevje Emona 13. 5919-1
L'arrivo al Corpo di Spedizione Italiano in Russia — ln una stazione avanzata del fronte russo — della Legione Croata — Prihod hrvatske legije na prednjo postojanko Italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodni fronti
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 8. maja: zaprto
Sobota, 9. maja: ob 17.30: Voda. Izven.
Znižane cene od 12 lir navzdol Nedelja, 10. maja: ob 14.: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 12 lir na« vzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Cene od 15 lir navzdol Naš domači pisatelj Jože Vombergar je orisal v svoji tridejanski veseloigri »Voda« izrez iz našega podeželskega življenja ter pokazal na izredno zabaven način zdrahe in prizadevanje vaščanov, da bi dobili vodovod. Delo ie nekoliko satiričnega značaja, v njem so izvrstno karakterizirane nekatere poteze kmečkega življenja in čustvovanja. Režiser: Milan Skrbinšek.
Nova dramska "premiera. Prihodnji teden bodo dali v Diami Molièrovo komedijo v petih dejanjih: »šola za, žene«, ki jo je napisal dramatik leta 1662. Igro bo zrežiral in insceniral inž. B. Stupica. To bo prva Stupiceva režija Molièra na našem odru. Dejanje pokaže zmago mladosti in resnične ljubezni nad starčevsko pretka-nostjo, ki se poslužuje morale kot sredstva za svojo sebičnost.
OPERA
Petek, 8. maja: ob 15.: Indija Koroman-dija. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Sobota,-9. maja: ob 17.: Prijatelj Fric. Red B
Nedelja, 10. maja: ob 14.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Orfej in Evridika. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Ponedeljek, 11. maja: zaprto
Opozarjamo na popoldansko predstavo Leharjeve operete »Indija Koromandija«, ki jo bodo uprizorili po zelo znižanih cesali od 12 lir navzdol. V tej zabavni zgodbi nastopajo: vila Marljivka — Barbičeva, duh lenobe Lenigoj — B. Sancin, čevljar Kneftrač — Pianecki, njegova žena — B. Stritarjeva Jaka in Miha, čevljarska vajenca — M. Sancin in Lipušček, Vodopivec, krčmar — Humar, Koreta — kočijaž — Simončič, Omet, zidar — Mencin, Smrči-mir, kralj — Rus Evlalija, njegova žena — Škeletova, Pupislav in Papislav, ministra — Jelnikar, Arčon. Dirigent: R. Simoniti, režiserka: M. Slavčeva, koreograf: inž. P. Golovin, inscenator: V. Skrušny.
Pietro Mascagni: »Prijatelj Fric«. Re-priza te lirične, melodiozne opere bo izvajana v premierski zasedbi: Suza — Vida-lijeva, Fric — Franci, cigan — Golobova, doktor — Popov, Haneza — Dolničar, Friderik — Kristančič, Katarina — Poličeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti
Za shrambo krompirja preko poletja pa poznamo še drug način Namesto, da ga pustimo v kleti, ga znosimo na podstrešje, na pod ali na drug primeren prostor, ki je suh in ne presvetel. Tam ga razdeva-mo tako, da so gomolji drug od drugega in ga tako pustimo, dokler ga ne porabimo.
Tako shranjen krompir je zelo občutljiv, zato ga ne smemo prestavljati ali celo hoditi po njem. V tem primeru na udarjenih ali pritisnjenih mestih počrni in ole-seni ter postane neužiten.
Za hrano ga nabiramo od kraja in mu potrgamo temnozelene, trde in kratke kli_
Liubliana
PETEK. 8. MAJA 1942-XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.4v Slovenska glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 815: Poročila v italijanščini 12.15: Tercet sester Stritarjevih. 12.40 Karakteristično italijansko skupino vod' dirigent Prat. 13 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Pavel j-ništva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17-Lepe pesmi od včeraj in danes; orkester vodi dirigent Petralia 14.00- Poročila v italijanščini. 14.15- Operno glasbo izvaja radii-ski orkester pod vodstvom dirigenta D M Šijanca. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15-Trio Emona. 17.50: Pisana glasba 19.00: »Govorimo italiianski«. pro-f dr Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45-Operetna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Prenos iz občinskega gledališča v Bclogni: K. Ja-chin: Giocondo m njegov kralj.
Postrežnico
polteno iščem enkrat tedensko. Bleiweisova 46.— pritličje levo.	5938-1
Kuharico
pridno, pošteno za v*« dela ljubiteljico štiriletnega otroka spreimem. Buiger, rotar. Muzejska objekt 2-IV. nadstr.	5910-1

ZAHVALA
Za vse mnogoštevilne pismene in ustmene Izraze sočustvovanja ob priliki bridke Izgube naše ljubljene, nepozabne
Brivskega
pomočnika
dobro moč spreimem ta-koi. Naslov v vseh poslov. Jutra.	5945-1
Šivilja
za otTofke oblckce, čepice, perilo dobi delo na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konfekcija«
<947-1
Krojaškega
pomočnika
dobrega za velike komade iščemo takoj za stalno. Sezon Josip, Cerknica.
5943-1
Za boljši lokal
iščemo inteligentno dekle za šank in mlajše dekle za delo v kuhinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljši lokal«	5951-1
o esedi l -.60. taksa - 6C •> laian* naslova «!• «a šifro l ».—.
Otroške vozičke
Kupite, prudaste al: zame n;atc pri tvrdki Promet. — nasproti križanske cerkve, teief. 43-90.	5882-7
Pisarniško mizo
ro možnosti amerikansko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amerikan-ka«
Posest
"»«eoa t .60. taksa - .60 •» iaiamt naslova U) u
_šifro l 5.—.
Hiše, parcele
prodata, kupuit realitetna pisarna Zaiec Andre;, Tavčarjeva ul. 10., tel. 3486 (nova tel. številka).
5915-20
3-stanovanjsko vilo
v Siiki prodam. Cena 320 tisoč lir. Realitrta, Prešer-
5S76-7 cova 54-11.
5942-20
Vrtne stole
in mize za gostilno kupim Gost. Marinšek, Prečna ul. _ 5920-7
Steklenice
butelike Bordeaux, chianti, cognac itd. kupuje — Fr. kharn, Kongresni trg 8.
5953-7
Avto, moto
Beseda I —.60. taksa —.60 rj iaiame aaslor» tl< ea lifro l .
Korespondetko
perfektno, ali koresponden ta 9 popolnim znanjem italijanske korespondence ta-I koj sprejmem v Liubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«
5956-1
O JKE
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Prav tako izrekamo našo najglobljo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali in tolažili v njeni težki in dolgi bolezni in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti ter jI ob slovesu darovali toliko prekrasnih vencev in šopkov, katere je tako ljubila.
Prav posebno se zahvaljujemo g. dr. Robertu Neubauerju za izredno požrtvovalno nego ves čas trajanja njene bolezni in prizadevanje, da ji ohrani življenje, ter č. g. dr. Romanu Tomincu za tolažbo, ki ji jo je nudil ob njeni zadnji uri, nadalje častiti duhovščini in č. g. duh. svetniku Fr. Hohnjecu za vodstvo pogreba in za izraze sočustvovanja»
MARIJA ZAJEC, vdova po optiku v imenu vsega sorodstva
Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto 9. maja ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba pri glavnem oltarju.
Reseda t -.60. taksa -.60 •» -faiantc naslova ti» šifro L J.—.
Kam spravljam©
krompir poleti
Ko smo spomladi posadili krompir, moramo tudi prebrati ostalega, ki nam še preostaja za prehrano čez poletje. Istočasno mu potrgamo klice, da ga preveč ne izčrpavajo. Splošna navada v naših krajih je, da pustimo oz. hranimo krompir v kleti. Seveda postane sčasoma slabši in nekako oleseni; trpi pa tudi dober ckus.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je dne 7. maja t. L za vedno zapustil naš ljubljeni mož ln dobri oče, gospod
Anžič Franc
posestnik m mesarski mojster
previden s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 9. maja 1942, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi.
Prodamo
kauf, otomane. spalnico, kuhinisko opremo, posamez ne kredence, trgovske pulte, preprogo, 2 starejši pisalni mizi. otroške železne i postelje, gostilniške vrtne i ] stole. nsn;en kovček, razne i mize in drugo. Trgovina »Oglede, Mestni trg 3
5892-6
Grah po 9 lir
fižol za stročie 14 lir. buč-nice 16 lir in mesečne jagode, ki rode *.e prvo leto ntidi Sever & Komp Ljubljana.	5870-6
Fotoaparat
Rolleicord popolnoma nov, Rolleikin, Proxar, Duto, rumenico prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 5917-6
Otroško posteljico
belo poceni prodam. Naslov t vseh posi. Jutra.
5927-6
Otroški voziček
globok prodam. Gledališka 12-IV. levo.	5935-6
LJUBLJANA, dne 7. maja 1942.
žaln joči : ALOJZIJA, žena — FRANC, sin in sorodstvo
Vrtno zemljo
oddam na stavbi na Ambroževem trgu (dvorišče go stilne pri Belem kon;;čkul 5941-6
Otroški voziček
športni dobro ohranien pro dam. Pleterinikova 14a.
5946-6
Lovsko sobo
Vomrletno iz trdega lesa in maniJo salonsko garnituro krasno izdelano, primerno za grad ali dvorec in on-einal p*"""';«ko crerrog" I i •»•Ma ABC. Liobtinna. — I j Medvedovi c. 8. polee t" 'odvora SiSka.	1950-6
uuuumuuuuuiJ
Valve?	Im?»
vJUTRO"
•nserim fore| tnd:
VI!
JUULJUUDLnJUULJUU
DKW motor
098 skorai nov prodam. Ogleda se pri I. Lcvše, Celovška 93.	5952-10
i
"beseda l -.60. taksa —.60
'9 ' '»nt* naslova «It v lifro L ».—.
Tricikle za 950 lir
nosilnost 200 kg dobavlja Specialna delavnica za tricikle, Sušteršič, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče) te lcf. 29-27.	5954-11
Živali
Beseda l I.— . taksa -.60. '.» -iaianie naslova tli a iifro I *■ —
Kdo je našel psa?
čistokrven podganar, majhen. črn z drobnimi noži« carni in rdečim ovratnikom se ie izgubil. Sliši na ime »Taci«. Kdor ga ie našel, na) ea odda proti nagradi pri Foto-studio Jos. Pogačnik, Ljubljana, Ul. 3. mili (Aleksandrova) 3-1.
5937-27
Heseda l —.60. taksa -AC ».s daiame naslova ali v šifro t 3,—
Opremljeno
stanovanje
sobo in kuhinjo oddam v podnajem le 3naìni in zane si j ivi gospe ali gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«
5961-21

tteseda I -.60. taksa --6L '» iaiamt naslova lir f-_šifro l J.—. _
rl
rteseda l l.— taksa —.60 '.» fatarne naslova »l< t* Sifrr I ».—
Nov kauč
za 2 osebi (širok.) prodam za 1400 lir in novo pisalno mizo diplomatsko, zelo poceni. Naslov v vseh posi. Jutra.	5960-12
Oblačila
-leseda l —AC. taksa —.60 datante naslova ali r.j šifro t
Damsko obleko
črno, novo prodam. Na ogled v modni trgovini Jos. Podkrajšck, Jurčičev trg.	5933-13
Beseda L —.60. taksa —.60. u daianie naslova ali u šifro I 3.—
Opremljeno sobo
čisto oddam enemu ali 2 gospodoma. Iršič Marija,— Streliška ul. 10. 5922-23
Opremljeno sobo
s kuhinjo oddam na Tržaški cesti. Naslov v vseh po slov. Jutra.	5932-23
DopisiI
»irsed» I —.60. uiisa --6C '> faianie naslova «It v i,lrr t t —
Dvignite dospele ponudbe
"eseca I - .60. taksa - .60, 'i fatarne oasi o»» alt M šifro L J.—.
1000 lir nagrade
dobi tisti, ki izsied. čra kovčeg z vsebino ženske obleke m drugo, ukraden pred hišo Gosposvetska c. 13-1. vrata 96. 5859-28
Zlato verižico
z obeskom graviramrn J. ITI. 41. Marjan sem izgubila od TivoLiia do gorenjskega kolodvora. Najditelja prosim, nai jo odda proti dobri nagradi v restavraciji gor. kol. Šiška. 5944-28
Denarnico
v gotovim 1100 lir in 400 kun sem izgubil od začetka Tavčarieve ulice mimo sod nšie pa do glavnega kolodvora. Poštenega najditelji prosim, naj najdeno vrne proti visoki nagradi, ker sem reven delavec. Naslor v vseh posi. Jutra. 5925-28
Izgubila sem
ključe v usniatem etuiitt od parka Zvezde do nunske ccrkve. PoJten najditelj naj jih vrne proti nagradi v ogl. odd. Jjtra.
5957-28
v oglasnem oddelku ^t^ts.™'
Agilen, Amerikanka, Sign. Bonetti, Delavnost, Dežela, Dobro plačilo, Dobro priporočen, Foto Ljubljana,
3.—.
Krompir dobi
Gost. koncesija. Grem ka- ▼ jeleni ta, ki mi ga da-
Knjižico
hranilnice in posojilnice na Vrhniki lir 25.000 kupim. Rudolf Zore, Ljubljana. — Gledališka ul. 12. 5955-16
morkoli, Hišnik-maj, 1 ka tegerija, Leico, Lesni mi-nipulant in uradnik, Mirna in točna. Mehko, Marljiv, Mlado dekle. Nudim opremo takoi. Na Dolenjskem, Oražnova ul. 11, P.ir mesecev, Pomembno podjetje. Pridna in poltena. Pisarna Maj, Plačam, Proti plačilu. Dr. Podkrajšck, Rabljen, Contaks, Rabim takoi, Roža. Sodobno, Skupina, Slovenščina, Sumitar, S posebnim vhodom. Steklo, Stroj, Seno, Samo pra va ptilika. Stroj, Staro železo, Sa^no direktne ponudbe, Šivalni stroj, Takoi Trezen in vesten, S. Tori, Voz, Vesten in trezen, Zunanji trgovec. Zelo varčna, Zr.ačaj in srce, Zanesljiva takoj, Ženitev, 10 do 15, 5375, 3000 Ur, 370 lir. 4525.
nes da ali proda za seme. Radi dogovora se izvolite oglasiti danes aH jutri t Slomškovi ulici 27 pri N. Türk.	5929-33
Beseda I —.60. taks» -.60, za datante naslova ali za _šifro I 3 —.
Obrtni list
za trgovino z mesenim blagom ugodno oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«	5871-30
Obrtni list
za trgovino z lesom na debelo prodani. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Pro tokò'irana«	5872-30
Obnovite naročnino!
Dotrpela nam je ljubljena, vseljubeča mamica
Strnad Josipi n
ro]. žvan
vdova po višjem davčnem upravitelju
Mamica nam počiva doma, Mestni trg št. 19, do dneva pogreba, ki bo v soboto, dne 9. maja 19-12, ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Ismua^, k Sv. Križu.
Ljubljana, Logatec, Kamna gorica, dne 7. maja 1942.
ŽALUJOČI OTROCI IN SORODSTV O
E. Salgari:
51
Roman
Ob desetih sta zbudila Stillerja in Katalanca ter jima povedala, da je jaguar blizu. Nato sta legla poleg gusarja, ki ie spal takisto mirno, kakor bi bil v svoji kabini na »Folgoru«.
Druga polovica straže je minila mirneje od prve, čeprav sta Stiller in njegov tovariš še nekajkrat slišala jaguarjevo tuljenje v temnem gozdu.
O polnoči je vzišel mesec. Gusar, ki ie bil že vstal, je dal znamenje za odhod, ker je hotel čim prei dohiteti svojega smrtnega sovražnika.
Kraljica noči je v prečudni krasoti sijala z ias-nega neba in oblivala veliki gozd s svojim srebrnim svitom Vendar ie prodiralo v goščo le malo svetlobe. Toda flibustirji so naglo nadaljevali pot in premagovali oviro za oviro.
Stezo, utrto od guvernerjevih spremljevalcev, so bili zgrešili, kar iih pa ni motilo, sai so vedeli, da v^di pot dalie na iug proti Gibraltarju. Ravnali so <se do kompasu in vsak trenutek upali, da pridejo spet na pravo stezo.
Cstrt ure so s težavo napredovali preko velikanskih korenin, ki so pokrivala tla. preko vej in debelih ovijalk; zdajci pa ie Katalanec. ki ie zdaj korakal na čelu krdelca. nenadoma obstal.
»Kai ie?« ie vpraSal gusar zaniim
»Že tretjič mi je prišlo nekaj sumljivega na uho. Takisto je slišati, kakor bi nekdo hkrati z nami hodil po goščavi!«
»Pokanje vei in šumastenje listja!«
»Pa kaj te bega?«
»Meniš, da nas kdo sledi?«
»A kdo? Ponoči, ob tej uri, se pač gotovo nihče ne upa v gozd!« ie rekel Španec.
»Da ne bi bil kdo izmed guvernerjevih ljudi?«
»Ti morajo biti mnogo bolj spredaj!«
»Ali kak Indijanec?«
»Morda! Stojte! Ste slišali?«
»Da,« so potrdili flibustirji. »Tik zraven nas ie prasnila veia!«
»Ko bi le gozd ne bil tako gost. da bi vsaj lahko videli, kdo nas zasleduje!« je rekel gusar, ki ie bil že potegnil meč iz nožnice. »Kakor hitro pa krenemo s poti, nam trnje strga vso obleko!«
»Kai nai storimo, kapitan?«
»Z mečem v roki naprej! Streljati ne smemo, naj se zgodi, kar hoče!«
Počasi in oprezno ie krdelce krenilo dalie. Dospelo ie do tesnega prehoda skozi skupino visokih palm. ki iih ie prepletala mreža oviialk. Ta mah se ie vrglo nekai težkega na Španca, ki ie stopal spredai in ga podrlo na tla.
Naskok ie bil tako presenetljiv, da so flibustirji najprej mislili, da ie padlo na nesrečneža velikansko drevo Toda hripavo riovenie iih ie poučilo, da imaio opravka z divio živaljo.
Vojak ie bil v grozi zakričal. Nato se ie hotel •tresti zveri, ki ga ie držala na tleh.
»Pomagaite!« ie zavpil »Jaguar me bo raztrgal!«
Kapitan ie z naperjenim mečem skočil k njemu. Po bliskovo ga je porinil živali v telo. Ko ie ta začutila, da ie ranjena, ie izpustila prvo žrtev in se vrgla na novega nasprotnika. Gusar pa se ii ie spretno izognil, nastavil zveri iskrečo se konico meča in si z naglim zamahom ovil plašč okrog leve roke.
Še trenutek se ie zver obotavliala, nato ie pogumno naskočila naiprei Stilleria. ki ga ie vrgla na tla. za njim pa Carmauxa. ki ie stal zraven njega. in ga podrla z enim udarcem mogočne šape.
Ko ie povelinik videl svoja flibustiria v nevarnosti. se ie znova lotil zveri in io nekajkrat prebo-del z mečem Vendar se ii ni upal preblizu, da ga ne bi s kremlii raztrgala.
Zver se ie riove umaknila, da bi imela več prostora za nov naskok. Toda gusar io ie spet napadel. Prestrašena in gotovo tudi hudo raniena se ie obrnila in skočila na*bližnie drevo, od koder ie zagnala dolg. zategnien glas: »Uuu — uuu!«
»Nazai!« ie kriknil Ventimiljski. boječ se novega napada.
»Prekleto!« ie vzkliknil Stiller. Id le bil takoi spet planil pokonci in ni imel nikier nobene praske. »Treba io bo ustreliti, da io vendar že mine lakota po nas!«
»Ne, nihče ne sme streljati!« ie gusar odvrnil
»Glavo bi mu bil razbil!« ie rekel glas za niim.
»Kai si Se živ?« se ie zavzel povelinik.
»Da. samo oklep iz bivolie kože me ie rešil, ki ga nosim pod jopičem!« ie rekel Spanec. »Drugače bi mi bil z.enim udarcem raztrgal prsi!«
»Pozor!« ie tisti mah zaklical Carmaux. Prekleta žival se že spet pripravlja na skok!«
Komaj ie izrekel te besede, je zver s šest ali sedem metrov dolgim skokom znova planila nanje. Padla je gusarju malone k nogam, toda lotiti se ga ni več utegnila. Flibustirjev meč ji ie bil prebodel prsi in io podrl na tla. na kar ii ie črnec s težkim kopitom svoje puške razčesnil lobanjo.
»Vrag te vzemi!« je rekel Carmaux in jo še krepko brcnil z nogo. da bi se prepričal, ali ie resnično mrtva »Kakšna žival ie to prav za prav?«
»Takoj bomo videli!« ie rekel Španec, zgrabil zver za dolgi rep in io potegnil na iaso. ki io ie obsevala mesečina. »Težka ni! A kašne šape ima! Ko pridemo v Gibraltar, prižgem Naši Gospe Gva-delopski voščenko za srečno rešitev!«
22. POGLAVJE Močava.
Žival, ki iih ie tako drzno napadla, ie bila z oblikami podobna afriškim leviniam Bila ie pa mnogo manjša od teh. 1.15 do 1.20 metra dolga in v plečih kakih 70 cm visoka. Imela ie okroglo glavo, podolgasto. a krepko telo z več ko pol metra dolgim repom in dolge, ostre kremplie. Nien gosti, a kratki kožuh ie bil rdečkastorumene barve, na hrbtu nekoliko temneiši. na trebuhu pa svetlejši, toliko da ne bel. in na glavi siv.
NSERIRA.TTE V »JUTRU«
Vrtguje Davorin Eavlje» - Izdaj, a kenaordj »Jutra« Stanko Vlraot. - Z* Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnnrja: Fran Juan. - Za taaaratni dol * odgonmn Imbonir Volüt - Vi» I^ubljuL