NOGOMET
GOSPODARSTVO
V Braziliji tudi celjski
Publikum
■i/o ■o
im
■in
-c--■r-
str. 44-45
Izletnik v rokah Darka
Klariča str. 3
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrTEDNm
VSAK ČETRTEK
Zaupate nam že 69 let
□

Št. 25 / Leto 69 / Celje, 19. junij 2014 / Cena 2,50 EUR
PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI ^
Caftfe
SVEŽA TROPIC KAVA 1 IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET S
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
DOBRNA
Državni dvorec pa kar
propada str. 9
BRASLOVCE
Zaradi prostorskega akta ob dom? str. 10
Lažji za 201 kilogram, bogatejši za zlato
SPODBUDNE ZGODBE
str. 34-35, 22-23
Udeleženci akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so letos izgubili 201 kilogram in osvojili bolj zdrav življenjski slog. Z zlatim odličjem sta razveselili Martina Ratej v metu kopja in judoistka Ana Velenšek. Čestitke vsem!
Preboldski kamp, rečiški Postorimo in
vitanjski orodjar str. 5, 14, 18
Skočite v modro - belo
It '
KRK - NJIVICE
TURČIJA, ALANYA
HOTEL BELI KAMIK I IN II 3* g Hotel KLEOPATRA FATIH 3*
polpenzion v dvoposteljni sobi S vse vključeno
(min. 3 noči)
BELI KAMIK II, 28.6. - 6.7.
$&< 41 € na dan
BELI KAMIK I (balkon), 28.6. - 6.7.
42 € na dan
• možnost avtobusnega prevoza
1—'V-^BIIUI
www.palma.si
KLICNI CENTER: 082 80 9000
26.6.
Od 369 €
Otrok 2-13 let 259 €.
•	odlična lokacija,
•	odlično razmerje med ceno in kakovostjo
NASA TEMA1
Imisijenasjezijo
str. 2, 16-17
Foto: GrupA, arhiv NT
str. 5-8
2
AKTUALNO
UVODNIK
Svinjak ob apartmaju
i
BISERKA POVSE TAŠIČ
Bilo je pred dvajsetimi leti. Ugodna cena, dobra družba in najeli smo apartma ob črnogorski obali. Kaj hitro smo spoznali, da nam bo družbo delal bližnji svinjak in ne le dneve, vse bolj tudi noči, smo preživljali čim dlje od njega. No, svinjak tam menda še vedno stoji, le o apartmajih ni več ne duha ne sluha. Toliko o imisijah v okolju, ki jih dobro pozna nepremičninska praksa, med odvetniki pa predvsem tisti, ki zagovarjajo stranke v medsosedskih sporih zaradi vznemirjanja, ki je posledica hrupa, smradu in različnih drugih oblik poseganja lastnikov zemljišč v pravice drugih lastnikov. O imisijah v okolju pišemo v Naši temi; povod zanjo je tokrat vznemirjenje ob motokros stezi v Lembergu v občini Šmarje pri Jelšah; predstavljamo pa tudi nekoliko drugačen vidik profesionalnega strelca na civilna strelišča na prostem - eno izmed njih dviguje prah tudi na Vranskem.
Sicer pa velja, da je življenje v zdravem okolju nesporna ustavna pravica slehernega državljana; niti kapital niti lastništvo nepremičnine je ne bi smela nikoli »povoziti«. Prav tako ne pravice do pravičnega sojenja. Sovpadanje predvolilne tekme s priporom opozicijskega voditelja ne daje dobrega »vtisa« in odklonilna ločena mnenja ustavnih sodnikov nakazujejo, da se zadeva Janša z njegovim odhodom v zapor še ne končuje, prej napoveduje možnost, da bo v pravnem smislu presegla slovenske meje. Danes zapornik že jutri utegne postati muče-nik za vse večne čase.
In tako smo vse dlje od španskega zgleda povojne sprave. Španski narod, razdeljen zaradi državljanske vojne in Fran-cove vladavine, je menda le uspel doreči, naj zgodovino pišejo zgodovinarji, politiki pa se morajo ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo naroda. Pri nas pa... dogajanje v državi sovpada nekako s poletnim koledarjem in s kopico obljub političnih strank o boljšem jutri. Je pa vsaj šport vnovič svetla izjema: veselimo se zmage Martine Ratej na Češkem in izvrstne judo prireditve ter zlata Ane Velenšek v Podčetrtku. Le dve od mnogih športnic in športnikov, ki vztrajno posegajo k zvezdam, čeprav trdno prizemljeni, vedoč, da brez trdega dela in odrekanj ni rezultatov.
Šola se končuje in v članku Kjer odrasli ne sodelujejo, trpijo otroci pišemo, zakaj je 54 otrok II. osnovne šole v Celju ostalo doma, namesto da bi odšlo v šolo v naravo. Nedopusten spor staršev in šolnikov na račun otrok. Naj bo zapis predvsem poduk, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Tik pred zaprtjem šolskih vrat vam pričaramo še vzdušje v eni manjših podružničnih šol v Zgornji Savinjski dolini, kjer pouk obiskuje le devet učencev. Kuharica v šoli še kako dobro ve, kaj komu tekne, in otroci povedo, da jim pouk še prehitro mine.
Sicer se svet vrti okoli nogometa in tudi mi se mu nismo izognili. Turneje celjskih nogometašev leta 1997 v Brazilijo namreč doslej ni ponovil še noben slovenski nogometni klub in takšen »met« ni uspel niti naši reprezentanci. Uspeva pa avtorjem spodbudnih zgodb. V okviru občinskih praznovanj smo podjetne posameznike, ki si znajo rezati kruh in kakšno delovno mesto priskrbijo še širši skupnosti, našli v Preboldu, Vitanju in na Rečici ob Savinji. In skrivnosti njihovega uspeha? Različno. Gostiteljeva komunikativnost v enem prvih zasebnih kampov, povezovanje obrtnikov za skupen nastop, neizbežno vlaganje v strojno opremo in podjetniška gibčnost.
Med tistimi, ki so si ob prihodu novega lastnika lahko oddahnili, so zagotovo zaposleni v celjskem Izletniku, ki naj bi jim bolj mirno prihodnost prinesel Darko Klarič. V laškem Secaplastu pa kot »talci« Skupine Aha bijejo bolj plat zvona in več kot sto delovnih mest je pod vprašajem. Če kaj, potem danes življenje v Sloveniji postaja zapleten projekt. Tudi zato je rekreacija vse številnejšim formula preživetja v boju s stresom. Bili smo na mozirskem maratonu, se preizkusili v TRX-vadbi in spremljali še tekaško legendo. Da bi vsi skupaj le še našli kakšno čarobno paličico, kot je to uspelo razstavljavcem v Podsredi. Slike namreč razkrijejo podobo šele, ko jih poškropimo z vodo. V slovenski dnevnopolitični zgodbi voda takšne čarobne moči še nima ... Ampak svinjakov ob apartmajih pa le še nimamo, kajne? In življenje je ob takšni tolažbi - če izvzamemo kakšne svinjarije - takoj lažje. Kot je lažje tudi tokratni garnituri tistih pogumnežev, ki so v akciji (S)hujšaj-mo z Novim tednikom in Radiem Celje vztrajali do konca in zmagali... zase!
Na volišča 13. julija, delavni ustavni sodniki
Čas za vlaganje kandidatnih list se je iztekel opolnoči
»Ker ustava izrecno in določno zahteva volitve v dveh mesecih, če je državni zbor razpuščen, ni prostora za drugačno razlago,« so sredi minulega tedna sporočili člani ustavnega sodišča in potrdili, da bodo predčasne državnozborske volitve 13. julija.
Če bi predsednik države Borut Pahor razpisal volitve za jesen, bi prekršil ustavo, so še utemeljili svojo odločitev, ko so v dveh primerih zavrgli in v enem zavrnili pobude za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev. Tako se je v Sloveniji tudi uradno začela 30-dnevna predvolilna kampanja, opolnoči s srede na četrtek pa se je iztekel rok, do katerega so morali politične stranke in drugi predlagatelji vložiti kandidatne liste. V prostorih upravnih enot so te dni na krajevno običajen način razgrnjeni volilni imeniki za vsa volišča
na območju, da lahko volivci preverijo podatke in zahtevajo morebitne popravke.
Kljub temu da je večina zatrjevala, da si želi volitve čim prej, je bilo v strankah minule dni mogoče čutiti kar nekaj časovne stiske. Tako so z vlaganjem kandidatur čakale do zadnjega trenutka, nekatere pa so imele kar precej težav, kako zagotoviti 88 imen, ki bodo prepričala volivce. Zdaj ko so kandidature vložene, bo sledil preizkus zakonitosti posameznih list, tiste, ki ga bodo uspešno prestale, pa bodo javno objavljene prihodnji petek.
Odločanje sodnikov
Ustavni sodniki so imeli minulo sredo na mizi tudi pritožbo Janeza Janše zoper sodbo v zadevi Patria, vendar odločitve o njej niso razglasili takoj. Predsednik SDS pritožbe na razsodbo ljubljanskega višjega sodišča v zadevi Patria sprva ni vložil
na vrhovno sodišče, temveč jo je njegov odvetnik Franci Matoz naslovil neposredno na ustavno sodišče. Kot se je zadnje dni razvedelo, so ustavni sodniki Janševo pritožbo s šestimi glasovi zavrgli, češ da še ni izkoristil vseh pravnih možnosti oziroma sredstev, trije pa so podali ločena mnenja, v katerih so opozarjali na škodo, ki bi bila lahko povzročena pritožniku v času pred volitvami. Predsednik SDS se je sicer obrnil tudi na vrhovno sodišče, kamor je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Znano je, da je bil Janša obsojen na dveletno zaporno kazen, kot je sam objavil na Twitterju, pa bi se moral v zaporu na Dobu zglasiti 20. junija. Zdaj o tem odločajo vrhovni sodniki, ki lahko tudi začasno - do dokončne odločitve po lastni presoji - sprejmejo odločitev o prekinitvi prestajanja kazni.
IVANA STAMEJČIČ
Volitve 2014
Novi tednik izhaja enkrat na teden ob četrtkih. V tokratni številki objavljamo osnovne informacije o predčasnih državnozbor-skih volitvah.
V Novem tedniku, ki bo izšel 3. julija, bomo po izboru in presoji uredništva predstavili osrednje poudarke programov političnih strank, ki imajo svoje kandidate za poslance v državnem zboru tudi na območju 33
občin s Celjskega. V Novem tedniku, ki bo izšel 10. julija, bomo objavili seznam vseh kandidatov s Celjskega z osnovnimi podatki. Za dodatno promocijo bodo lahko kandidati objavili plačljive oglase. To lahko najpozneje do petka, 4. julija 2014, sporočijo marketingu Novega tednika na e-naslov agenci-ja@nt-rc.si.
V vseh številkah Novega tednika, ki bodo izšle od
26. junija do vključno 10. julija, v rubriki Bralci poročevalci in Pisma bralcev ne bomo objavljali vsebin, ki bodo kakorkoli povezane s promocijo kandidatov in političnih strank, ali kakršnihkoli sporočil s prikritim oglaševanjem.
Na uredniških straneh bomo pod oznako Volitve 2014 povzemali »piarovska« sporočila za javnost o predstavitvah političnih strank
in kandidatov na Celjskem. Posamezno stranko in kandidata bomo na podlagi strankarskih sporočil za javnost predstavili samo enkrat. Za obsežnejše in dodatne programske ter osebnostne predstavitve tako političnih strank kot kandidatov za poslance se lahko obrnete na marketing Novega tednika. Pravila o spremljanju volitev na Radiu Celje so objavljena na spletni strani www.radiocelje.com.
Za laški Secaplast le še dva tedna življenja?
Vedno bolj očitno postaja, da bo tudi laški Aha Seca-plast kmalu doletela enaka usoda, kot je pred kratkim Aha Muro. Potem ko lastnica Skupine Aha Mojca Lu-kančič ni našla strateškega partnerja, ki bi poskrbel za dokapitalizacijo, so se podjetja v skupini začela vse bolj majati. Čeprav nekatera med njimi tekoče poslujejo dobro, kot na primer Aha Secaplast, je lastniška, še bolj pa finančna prepletenost znotraj skupine tolikšna, da bo propad enega najbrž povlekel za sabo še vse ostale.
Aha Secaplast je v visokih dolgovih in ima že skoraj dve
leti blokirane vse transakcijske račune. Plače zaposlenim zagotavlja preko bančnega računa v Celovcu, vendar prihaja denar od lanskega septembra v dveh delih. Marca letos, ko so plače krepko zamujale, so delavci celo napovedali stavko, a so jo, ko so plače dobili in da podjetju ne bi naredili še več škode, zamrznili. Kot je povedal predsednik celjske izpostave sindikata Neodvisnost Igor Robida, je kljub takšni »dobri volji« vodstvo podjetja proti sindikatu in njegovim voditeljem začelo gonjo. Tudi na zboru delavcev, ki so ga na zahtevo sindikata sklicali v začetku tega tedna, naj bi direktor Janez Stupan
vzroke za slabo stanje v podjetju naprtil delavcem in njihovemu sindikatu.
Približno 120 delavcev, kolikor jih je še zaposlenih v podjetju, je na zboru želelo predvsem izvedeti, kakšna prihodnost jih čaka, vendar jasnega odgovora niso slišali. Direktor Stupan jim je dejal le, naj potrpijo do konca meseca. Takrat naj bi prišla v Laško lastnica Skupine Aha Mojca Lukančič in povedala, kakšno usodo je namenila podjetju. Neuradno pa je že nekaj časa mogoče slišati, da bo šel Secaplast zagotovo po poti Mure. Zaradi dolgov do države naj bi namreč Durs že februarja tudi za to podjetje
predlagal stečaj. Delavci so na zboru želeli tudi izvedeti, kdaj bo podjetje poravnalo vse prispevke iz naslova plač, ki jih ne plačuje že vse od oktobra 2012. Kljub blokadi transakcijskih računov zahtevajo tudi izplačilo polovice letošnjega regresa.
Sindikalist Igor Robida je povedal, da Aha Secaplast, ki se ukvarja s proizvodnjo plastičnih izdelkov, tekoče posluje pozitivno. Do konca aprila so zaradi obilice naročil delali celo v štirih izmenah. Največ delajo za podjetji BSH Hišni aparati in Gorenje. Pred kratkim naj bi eden od partnerjev že odpovedal sodelovanje, če bi to storila še BSH in Gorenje, bi bilo s podjetjem konec, je prepričan Robida. Meni tudi, da bi v Secaplastu, če bo šel v stečaj, zagotovo lahko ohranili zdravo jedro.
JANJA INTIHAR
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
o			m			#	
12 | 33	12 | 27	dE	13 | 17	ta BEHEB		[El ES	14 | 26
GOSPODARSTVO
3
Želja, da bi spet bili lastniki podjetja, se malo več kot 300 zaposlenim v celjskem Izletniku ni uresničila. Kljub temu so veseli, da je dražba uspela in nad njimi ne bo več sence dosedanjega propadlega lastnika.
Kdo je Darko Klarič?
Nekdanji novinar nacionalnega radia, ki je že skoraj trideset let podjetnik, celjski javnosti ni neznan. Vendar ga je ta do zdaj poznala predvsem kot sponzorja in funkcionarja v domačem nogometnem klubu. Klarič je namreč do zdaj kar dvakrat pomagal celjskim nogometašem.
Prvič jih je reševal po osamosvojitvi in v Celju ostal kar petnajst let. Celjskemu prvoligašu je ponovno pomagal januarja lani, ko ga je s premostitvenim posojilom rešil iz finančnih težav. V poslovni javnosti je Kla-rič najbolj znan kot lastnik podjetja Media Publikum, ki ima vodilno vlogo pri
9
zakupu oglasnega prostora v medijih. Svoje prvo podjetje, predhodnika Medie
Publikuma, je ustanovil že leta 1989.
Podjetje Media Publikum posluje dobro. Leta 2008 je ustvarilo rekordnih 71 milijonov evrov prihodkov, ki so naslednja leta nekoliko upadli. Kako je podjetje, ki ga vodi Klaričev sin Tilen, poslovalo lani, ni javno dostopnih podatkov. Leta 2012 pa je, kot je razvidno iz spletnega servisa Bonitete, imelo dobrih 52 milijonov evrov čistih prihodkov, 1,5 milijona evrov čistega dobička in 29 zaposlenih.
Darko Klarič se že nekaj časa uvršča na lestvico sto najbogatejših Slovencev.
JI, foto: arhiv NT (GrupA)
Izletnik ostaja v domačih rokah
Darko Klarič bo za celjskega prevoznika odštel 3,25 milijona evrov
Po dveh letih negotovosti bo celjski Izletnik dobil novega lastnika. Na presenečenje mnogih je na dražbi, na kateri je dobrih 91 odstotkov podjetja prodajala Gorenjska banka, zmagal Darko Klarič, ki je celjski javnosti bolj znan kot nekdanji funkcionar domačega nogometnega kluba in manj kot poslovnež. Zaradi spremembe lastništva so si v Izletniku močno oddahnili. V preteklih letih je bila namreč njihov uradni lastnik Skupina Viator&Vektor v stečaju, kar jim je povzročalo nemalo težav pri poslovanju, zlasti pri pridobivanju finančnih sredstev.
Skupina Viator&Vektor, ki je Izletnik kupila leta 2007, je delnice celjskega podjetja zastavila leta 2010 za zavarovanje svojih obveznosti pri Gorenjski banki. Ko je šla skupina leta 2012 v stečaj, je banka v stečajni masi uveljavljala ločitveno pravico in jo tudi dobila. Gorenjci so delnice prodajali skoraj leto. Na prvi dražbi, ki je bila decembra lani, je izklicna cena za celoten paket znašala 5,5 milijona evrov. Za letošnjo dražbo pa je banka krepko znižala svoje zahteve in kot
izklicno ceno za delnice postavila le dobra dva milijona evrov.
Padec cene je seveda privabil tudi več kupcev. Za nakup Izletnika so se poleg Darka Klariča potegovala še tri podjetja - RRC, ki je v lasti avstralskega poslovneža slovenskega rodu Antonyja Tomažina, družba tveganega kapitala Qwest Investments, ki jo je do letos obvladoval ljubljanski ACH, zdaj pa je v lasti ameriških skladov, ter novogoriški avtobusni prevoznik Avrigo, ki je v lasti finančne družbe Triglav naložbe. V Izletniku so predvidevali, da bo na dražbi zmagal Avrigo, vendar so vsi dražitelji, razen Klariča, očitno ocenili, da je malo več kot 3,2 milijona evrov previsoka cena za celjsko podjetje.
Presenečen, da mu je uspelo
In zakaj se je Darko Klarič
odločil za nakup Izletnika, saj se z avtobusno dejavnostjo doslej sploh ni ukvarjal? Kot pravi, je o tem, da bi kapital, ki ga je ustvaril v skoraj tridesetih letih podjetništva, vložil v nakup kakšnega podjetja, začel razmišljati že pred letom. Do zdaj je
Nov lastnik Izletnika Darko Klarič je za Novi tednik povedal: »Glede na moje bogate izkušnje v podjetništvu verjamem, da mi bo z zaposlenimi uspelo najti pravo pot in bo podjetje uspešno poslovalo tudi v prihodnje.« Trdi tudi, da se za nakup ni odločil iz špekulativnih nagibov. Vendar obljub, da gre za dolgoročno lastništvo, kljub temu ne želi dajati.
namreč podjetja ustanavljal, ne pa tudi kupoval. Izletnik pozna še iz časov, ko je bil funkcionar celjskega nogometnega kluba. »Kot človeku iz marketinga mi je bilo preprosto žal, da bi znana blagovna znamka začela izginjati. Zato sem se odločil, da grem na dražbo, in moram priznati, da sem bil kar malce presenečen, ker mi je uspelo postaviti zadnjo ceno in zmagati,« pravi Klarič, ki se pred dražbo, kot trdi, kakšne temeljite analize podjetja sploh ni lotil. Zato ga zdaj čaka kar veliko dela, ne samo s spoznavanjem podjetja, ampak tudi z določanjem njegove razvojne strategije.
Skupina Viator&Vektor je leta 2007 Izletnik kupila za 4,2 milijona evrov. Darko Klarič mora za podjetje odšteti milijon evrov manj. Za svoj denar bo poleg poslovnih prostorov in drugih nepremičnin ter seveda bogatega znanja zaposlenih dobil tudi več kot 200 vozil.
Darko Klarič Izletnik kupuje kot fizična oseba. Ali bo v prihodnje ustanovil kakšno podjetje in nanj prenesel lastništvo, za zdaj še ne ve. V skladu s pogodbo, ki jo je podpisal z Gorenjsko banko, kupnine ne bo plačal v osmih dneh po dražbi. Prosil je namreč za enomesečni odlog, ker je agencijo za varstvo konkurence zaprosil za presojo koncentracije.
Konec težav zaradi slabega lastnika
Odgovor na vprašanje, kakšne načrte ima novi lastnik s podjetjem, težko čakajo v
Izletniku. Kot je znano, so zaposleni, ki so z nekdanjimi delavci bili do leta 2006
100-odstotni lastniki podjetja, želeli tudi sami sodelovati na drugi dražbi, vendar so ugotovili, da jim kljub znižani ceni ne bi uspelo zbrati zadosti denarja. Pričakovali so sicer, da bo na dražbi zmagal novogoriški avtoprevoznik, a so veseli tudi Darka Klariča. Direktor Darko Šafarič verjame, da bo Klarič dober lastnik, predvsem pa je prepričan, da jim bo sprememba lastništva močno olajšala poslovanje. Viator&Vektor jim je namreč prinesel veliko težav, zaradi katerih si še vedno niso povsem opomogli. Poleg tega
jih je to, da je Viator&Vektor še vedno njihov uradni lastnik, močno oviralo pri poslovanju in jim povzročalo težave pri najemanju posojil ter pri dostopu do drugih virov financiranja. »Mnoge tuje lizinške hiše, preko katerih običajno kupujemo avtobuse, so nam obrnile hrbet takoj, ko so ugotovile, da je naš lastnik v stečaju. Upam, da se bo to v kratkem obrnilo, saj nas v tovarni že nekaj časa čaka osem novih vozil,« pojasnjuje Šafarič.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
cHy^pork
4
GOSPODARSTVO
Polizdelki za končno stavbno pohištvo, ki so jih proizvajali v podjetju Glin IPP, in vse storitve, ki so jih opravljali, bo zdaj prevzelo Glin Nazarje. Oprema in prostori podjetja v stečaju gredo v stečajno maso. Nekaj prostorov bodo dali v najem, nekaj opreme bodo prodali, ostalo pa oddali.
V stečaj samo invalidsko podjetje Glin IPP
25 delavcev ostalo brez dela - Glin Nazarje posluje naprej
Zaradi stečajnega postopka enega od podjetij blagovne znamke Glin - invalidskega podjetja Glin IPP - je na cesti pristalo 25 delavcev, med njimi tudi 12 težko zaposljivih invalidov, ki so do zdaj imeli zaposlitev. V podjetju je bilo zaposlenih 65 delavcev, 40-im bodo zagotovili delo v finančno stabilnem podjetju Glin Nazarje, ki pa nima statusa invalidskega podjetja, zato vsi invalidi v tem podjetju niso zaposljivi, meni direktor podjetja Darko Bele. Od 31 delavcev invalidov bodo prezaposlili samo tretjino, saj za preostali dve nimajo na voljo dovolj ustreznih delovnih mest.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 31. maja podjetju, zaradi spremembe
zakonodaje o invalidskih podjetjih, odvzelo status invalidskega podjetja, kar je tudi eden od razlogov, pravi Bele, da je podjetje 6. junija šlo v stečaj. Polovica delovnih mest je bila ustvarjena izključno zaradi dela invalidov, prav tako je bila njihova storilnost nekoliko manjša, kot če bi to delo opravljali delavci brez invalidskega statusa, zato podjetje ni ustvarjalo dobička, kot bi ga lahko.
Sprememba zakonodaje
Stara zakonodaja je določala, da mora podjetje s statusom invalidskega podjetja zaposlovati 40 odstotkov invalidov, nova pa je odstotek povišala na 50, kar pomeni, da bi v podjetju morali dodatno zaposliti še najmanj 10 delavcev s statusom invali-
da. Obseg poslovanja tega ni dopuščal, poleg tega sredstev, ki jih je država namenila za delo invalidov, po novem niso mogli več uporabljati prosto in so jih morali namensko uporabiti za naložbe.
evrov. Prvega, 57 tisoč evrov, so lani odplačali, letos pa sta zapadli še dve posojili v višini 450 tisoč evrov, katerih dolg zdaj z obrestmi znaša 715 tisoč evrov. To je znesek, ki ga podjetje iz rednega poslovanja
jil, saj smo se zavedali, da se bliža datum, ko bo treba odplačati obe veliki posojili. Kljub večkratnim obiskom na ministrstvu, prošnjam in ponudbi, da država posojili podaljša ali spremeni v la-
Na Zavod za zaposlovanje Velenje so se po nasvete že obrnili invalidi, ki so bili zaposleni samo za polovični delovni čas in za katere dela več ni, zdaj pa bodo poleg nadomestila za primer brezposelnosti lahko prejemali še nadomestilo za invalidnost. Takšnih delavcev je dvanajst.
Prevelika posojila
Razlog za stečaj sta tudi plačilna nesposobnost in sodna izvršba, ki jo je zahtevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zaradi neplačanih obveznosti dolgoročnih posojil. Kot je povedal Bele, je podjetje pred 10 leti dobilo od države tri dolgoročna posojila v skupni vrednosti 507 tisoč
nikakor ni moglo poravnati, je pojasnil Bele.
Ministrstva brez posluha
»V zadnjih desetih letih nismo najemali novih poso-
stniški delež, nismo uspeli rešiti nastale situacije,« je povedal Bele in dodal, da so se sestali tudi s predstavniki vseh treh resornih ministrstev, za gospodarstvo, finance in delo, a da zaradi vlade
v odhodu do dogovora niso prišli. »Naši zaposleni si, predvsem invalidi, zaslužijo primernejšo obravnavo. Tak način se mi zdi zanje krivičen«, poudarja Bele, ki pravi, da ministrstva niso imela pravega posluha za rešitev tega invalidskega podjetja.
Proizvodnja teče dalje
Vodstvo je zatorej predlagalo začetek stečajnega postopka, kljub navedenim težavam pa se stoletna tradicija izdelovanja stavbnega pohištva v podjetjih, ki poslujejo pod blagovno znamko Glin Nazarje, nadaljuje. Proizvodnja poteka nemoteno in naročila zaradi stečajnega postopka podjetja Glin IPP ne bodo trpela. Novih delovnih mest zaenkrat ne bodo odpirali, bodo pa sredstva, ki jih imajo na voljo, prerazporedili in racionalizirali poslovanje tako, da bodo vsi, tako trenutno zaposleni kot tisti, ki jih bodo prezaposlili, še naprej redno dobivali plače, še dodaja Bele.
ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA
Tuš na razpotju
VABIMO VAS NA DAN ODPRTIH VRAT PODJETJA GOMARK. KAJ BOMO PREDSTAVILI IN PRIKAZALI: » CEPILNIKE DRV LANCMAN,	KDAJ1 27 6 2014
» POVEZOVALNIKI DRV LANCMAN, » ŽAGA KROŽNA LANCMAN s TRAKOM, » STISKALNICE ZA SADJE LANCMAN, MOTORNE PREKOPALNIKE MARKO
VLJUDNO VABLJENI
OD 9. DO 18. URE
KJE:
GOMARK D.O.O., ČEPLJE, SLOVENIJA [ N: 46.25175° E: 014.97522^
DEMO DNEVI LANCMAN
GOMARK
GOMARK d.o.o. PB TABOR, Ojstriška vas 36 D, S/-3304 TABOR
Za več informacij obiščite našo spletno stran www.lancman.si ali pišite na naslov
info@gomark.si
Celjsko sodišče je v treh družbah iz poslovnega imperija največjega celjskega trgovca Mirka Tuša uvedlo postopek preventivnega prestrukturiranja. Gre za novost v stečajni zakonodaji, postopek pa vpliva le na posojila, ki jih je dolžnik najel pri bankah, ne pa tudi na obveznosti do dobaviteljev.
V postopku preventivnega prestrukturiranja, za potrditev katerega mora soglasje dati najmanj 75 odstotkov finanč-
Za tožbe
Kovinoplastika Lož, ki je drugi največji lastnik Cetisa, zahteva, da na seji skupščine, ki bo 23. junija, vodstvu podjetja in nadzornemu svetu ne podelijo raz-rešnice za leto 2013.
nih upnikov, bo Mirko Tuš reševal obveznosti Engrotuša, družbe Tuš Nepremičnine in krovne družbe Tuš Holding. Njihove skupne finančne obveznosti naj bi znašale približno 400 milijonov evrov. Ali se Tuš z bankami dogovarja o novem odlogu plačevanja posojil ali o odpisu dela obveznosti, ni znano. Iz podjetja so sporočili le, da so z glavnimi finančnimi partnerji v zaključni fazi usklajevanja, zato bo postopek končan najkasneje do julija.
Poleg tega predlagajo imenovanje posebnega zastopnika, celjskega odvetnika Tomaža Kocjana, ki bi mu skupščina naložila, da mora v pol leta vložiti odškodninske tožbe proti upravi in nadzornemu svetu. Razlog za takšne zahteve so, kot navajajo v
Mirko Tuš je že v preteklih letih zaradi dolgov moral prodati nekatere svoje dejavnosti. Pred tremi leti je svojo verigo bencinskih servisov Tuš oil prodal madžarski skupini Mol, pred dvema letoma je kinematografe prodal Avstrijcem. Da bi tokrat rešil svoj imperij pred insolventnostjo, bi najverjetneje moral prodati svoje najuspešnejše podjetje Tušmobil. Vendar so mnogi prepričani, da se Tuš za takšno potezo ne bo odločil, ampak bo zadolženost raje reševal z vstopom strateškega partnerja v Engrotuš.
JI
Kovinoplastiki Lož, neustrezni posli uprave Cetisa v lanskem letu. Povezani so predvsem za Cetisovim nakupom invalidskega podjetja Cetis graf od največjega lastnika Cetisa Gorenjskega tiska.
JI
Njihov dom jg Trad avtodomi in šotori
Prvi zasebni kamp v nekdanji Jugoslaviji še vedno ostaja dopolnilna dejavnost družine Vozlič
Recepcija v starem lepo urejenem kozolcu, nedaleč stran svetleče sanitarije, pokošena zelena travica, sredi nje bazen, avtodomi in kamping prikolice ... Ne, nismo bili v kampu v avstrijskih Alpah, kjer so tovrstni prizori povsem nekaj samoumevnega, temveč zgolj v Dolenji vasi. Obiskali smo kamp Dolina, ki je bil v času našega potepanja po Preboldu povsem oranžno obarvan. Zakaj le? Glavnino gostov predstavljajo Nizozemci, ki so v petek še posebej poskrbeli, da ni manjkalo njihove nacionalne barve, ko so se nizozemski nogometaši pomerili na svetovnem prvenstvu.
Kamp Dolina ima v Preboldu dolgo tradicijo, saj nepretrgano deluje že 54 let. Ustanovila sta ga starša Tomaža Vozliča, čigar oče je bil zaposlen v preboldski tekstilni tovarni, kamor so pogosto prihajali monterji, ki so potrebovali prenočitev. »Ko sva z bratom zaradi izobraževanja zapustila dom, sta starša najprej začela oddajati proste sobe. Dejavnost sta razširila še na kamping storitve in na ta način orala ledino na področju zasebnih kampov v nekdanji Jugoslaviji,« pripoveduje lastnik kampa, ki je dejavnost pred dvajsetimi leti prevzel od svojega očeta, vse bolj pa se z vodenjem v zadnjih letih ukvarja tretja generacija, še posebej Vozličev zet Primož Lesjak, ki je v kampu tudi zaposlen.
spodbudna zgodba
Najpomembnejše so sanitarije
Večina ljudi bi na podlagi lokacije Prebolda na evropskem zemljevidu sklepala, da glavnino obiskovalcev predstavljajo prehodni gostje. A kot pojasnjuje Vozlič, ni tako. Kar 75 odstotkov je rednih strank, ki se v Dolenjo vas vračajo vsako leto in v kampu preživijo deset dni in več. Med njimi prevladujejo Nizozemci, Francozi, Nemci in Avstrijci. Eden pomembnejših dejavnikov, ki goste prepriča, da ostanejo v kampu, so sanitarije. »Ko avto pripelje na dvorišče, si gospe najprej ogledajo prostore, namenjene osebni higieni. In ko ugotovijo, da so lepo urejeni, pokimajo možem, da parkirajo vozilo,« razlaga Preboldčan, ki se prav zaradi tega skupaj z zetom trudi, da je videz kampa karseda brezhiben. V času bivanja turisti v prvi vrsti kolesarijo, obiskujejo okoliške zanimivosti in berejo. Pred časom se je ena družina odpravila celo na enodnevni izlet na Plitviška jezera. Vozlič jim sicer svetuje obisk okoliških lokalnih znamenitosti in podeželja, od koder se turisti po njegovih dosedanjih izkušnjah vedno vračajo zadovoljni, saj so po
višjih delih občine kmetje še vedno prijazni, tako jih eni počastijo z jabolčnikom, spet drugi z žganjem.
Od bezaoveaa likerja do piknika
»Če ima človek kamp v neposredni bližini znanih turističnih središč, gostje prihajajo sami po sebi. Nam ne preostane drugega, da se zanje borimo in se jih trudimo obdržati na najrazličnejše načine,« pravi Spodnjesa-vinjčan, ki turiste ob vsakem prihodu preseneti z manjšo pozornostjo, kot je na primer doma narejen bezgov liker, v času daljšega bivanja pa pripravi celo piknik. Šeposebej je vesel, ker ima kar nekaj rednih gostov, ki se vsako leto vračajo. Med njimi je tudi starejši Nizozemec, ki kamp v Dolenji vasi obiskuje že vrsto let. Ker ga lani ni bilo, so se gostje, ki praviloma kampirajo v istem obdobju, spraševali, kje je. Vozlič je izvedel, da ga je zadela možganska kap,
Tomaž Vozlič in njegov zet Primož Lesjak se trudita, da se gostje v kampu počutijo karseda domače. Ker je med njimi največ Nizozemcev, se v zadnjem času spopadata tudi z učenjem njihovega maternega jezika.
zatosejepred časom še posebej razveselil klica, v katerem je Nizozemčev sin sporočil, da je očetova edina želja, da še enkrat obišče Prebold. In letos bo tako ponovno letoval v Dolenji vasi, a s to razliko, da bo kamping opremo zamenjal za sobe, ki jih Vo-zličevi v okviru dopolnilne dejavnosti tudi oddajajo.
Stike navezujeta že najmlajši članici družine
Skrivnost uspeha je nenazadnje tudi gostiteljeva komunikativnost. Z njo ne Tomaž in ne Primož nimata težav, še posebej ne v času, ko večina popotnikov obvlada vsaj en svetovni jezik. Še

posebej blestijo Nizozemci. Govorijo tako angleško kot nemško, vedno več jih zna tudi francosko. Tudi časi, ko so Francozi in Italijani govorili izključno svoj nacionalni jezik, so mimo. »Pred časom je bila v kampu nastanjena estonska družina. Ker oče in mama nista znala angleško, je vlogo prevajalca opravljal njun desetletni sin,« razlaga Vozlič, ki je vesel, da tudi njegovi vnukinji navezujeta stik z najmlajšimi gosti.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Kamp Dolina nima parcel, saj so zaradi različne strukture gostov in postavitve njegove kamping opreme manj primerne. Na začetku poletja v prvi vrsti prevladujejo turisti s prikolicami in z avtodomi, konec julija in avgusta s šotori.
6
PREBOLD PRAZNUJE
Preboldčani so lani na Reški planini uredili krožno učno pot in na ta način povezali naravne, arheološke in krajevno-etnološke znamenitosti tega območja.
Preboldski bazen je v poletnih mesecih med mladimi eno najbolj priljubljenih mest v občini. Mladi občani, stari do 18 let, imajo vstop vanj brezplačen, okoliški mladini je uporaba na voljo zgolj za evro.
##/#11111!
Nekoč kmetija, danes središče
Starejši Preboldčani prisegajo na kmečko tržnico, mlajši na obnovljeni bazen
POHISTVOPETROVCE
Sedežne garniture, mize, stoli
Petrovce 1, Kmetijska zadruga
www.sedezne.si // tel.: 070 638 389
Marsikdo, ko zasliši besedo Prebold, najprej pomisli na tamkajšnjo tekstilno tovarno, ki je dolga desetletja dajala utrip temu naselju na južnem robu Spodnje Savinjske doline, razpetem med desnim bregom Bolske in severnim vznožjem hriba Žvajga. Po propadu tekstilne tovarne in nekajletnemu črnemu obdobju, ko v občini ni bilo delovnih mest, je v Preboldu ponovno postalo živahno, ko je svoja vrata odprla tovarna Odelo in v dolini zagotovila nekaj novih delovnih mest. Danes za pestro družabno dogajanje v občini skrbi turistično društvo.
Kljub temu da na prvi pogled v Preboldu in okolici ni večjih in širše znanih turističnih zanimivosti, ima kraj, ko se obiskovalec sprehodi po osrednjem naselju in manj dostopnih delih občine, kar nekaj skritih biserčkov. In prav z namenom njihovega odkrivanja in predstavljanja širši javnosti so Preboldčani pred dvema letoma po večletnem premoru ponovno oživili turistično društvo.
Kmečka tržnica kot zbirališče
Ureditev Režajeve domačije v Dolenji vasi je v sodelovanju z občino, ki je pri tem prevzela levji delež, predstavljala prvega izmed večjih projektov Turističnega društva Prebold. Danes je v domačiji Tic, kot vstopno
mesto v sam kraj, dvorišče med gospodarskim poslopjem pa služi družabnim dogodkom, med katere sodi kmečka tržnica. Društvo jo zadnji dve leti redno organizira vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Za lokalne proizvajalce različnih izdelkov je priložnost za razširitev dejavnosti, Preboldčani pa lahko na njej kupijo domače izdelke in se ob tem tudi družijo. Člani društva redno skrbijo za tematsko obarvanost dogajanja. Pripravljajo cvetlično, velikonočno, božično in sil-vestrsko tržnico, na njej se predstavljajo tudi društva in krajevni odbori. Domačija je nenazadnje tudi primeren prostor za sejem rablje zimske in poletne opreme. Predsednik turističnega društva Borut Podlinšek je prepričan, da naloga društva ni zgolj v zagotavljanju temeljev za razvoj turizma, temveč tudi v ustvarjanju živahnega družabnega življenja. Zato ni presenetljivo, da je lani po več letih premora ponovno oživilo tudi nekdaj priljubljeno zabavo Žur pod Žvajgo.
Sprehod skozi zgodovino
Na Režajevi domačiji je tudi muzejska zbirka Prebold skozi čas, za katero skrbi zgodovinsko in narodopisno društvo. Med letoma 2002 in 2012 je bila na ogled v preboldski graščini, od koder so jo nato zaradi končanega dena-
cionalizacijskega postopka, na podlagi katerega je zgradba ponovno pripadla prvotnim lastnikom, prestavili v neposredno bližino Tica. Zbirko sestavlja več tematsko zaokroženih sklopov. Osrednji del je namenjen prikazu življenja ljudi v času zadnjih dvesto let, obdobju prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitvene vojne leta 1991. Predstavljena je zgodovina številnih društev, ki so sooblikovala dogajanje v preteklosti in ga še danes, enako so predstavljeni tudi nekateri najbolj znani domačini, ki so v Preboldu in okolici pustili svoj pečat. Del zbirke je namenjen tudi gospodarskemu življenju in razvoju Tekstilne tovarne Prebold.
Čofotanje še vedno ostaja brezplačno
V času, ko se upravljavci in lastniki javnih bazenov zaradi negospodarnosti tovrstne dejavnosti vedno bolj srečujejo z najrazličnejšimi težavami, od zagotavljanja ustrezne kakovosti in varnosti do finančnih sredstev za njihovo obratovanje, ti bolj kot ne zapirajo vrata. Zgodba je drugačna v Preboldu. Občini je lani le uspelo zbrati dovolj denarja in v skladu s predpisi obnoviti bazen, ob katerem v topli polovici leta deluje tudi gostinski lokal. Bazen, v katerega so vodo natočili ravno prejšnji teden, de-
PREBOLD PRAZNUJE
7
Vstopna točka v Prebold je zadnji dve leti Režajeva domačija v Dolenji vasi, na dvorišču katere je vsako prvo in tretjo soboto v mesecu kmečka tržnica. V poslopju so prostori Tica, za katerega skrbi Turistično društvo Prebold s predsednikom Borutom Podlinškom na čelu, in muzejska zbirka Prebold skozi čas, nad katero bdi zgodovinsko in narodopisno društvo.
turistične
ponudbe
Predsednik preboldskega turističnega društva Borut Podlinšek: »Člani turističnega društva se trudimo, da bi vsaj deloma pripomogli k razvoju turizma v Preboldu. Želimo si, da bi kraj še bolj zaživel in postal prepoznavna točka na turističnem zemljevidu.«
lovati pa naj bi začel jutri (petek), ne predstavlja le prostora za koristno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev, temveč je tudi prizorišče različnih tekmovanj, ki jih pripravlja Športna zveza Prebold. Mladoletni se še naprej lahko kopajo brezplačno. Turistično in rekreativno vlogo bazena dopolnjuje tudi družbeno koristna. Zanj večinoma skrbijo mladi Preboldčani, ki na ta način opravljajo počitniško delo, ki ga na različnih področjih v lokalni skupnosti - občinska uprava, društva, spletni časopis, Tic - že več let zapored zagotovi občina.
Okrog Reške planine
Po mnenju mnogih je glavni adut Preboldčanov
neokrnjena narava v hribovitem delu občine na obronkih severnega dela Posavskega hribovja. Planinsko društvo Prebold, ki je pred dvema letoma praznovalo 40 let, skrbi za dom pod Reško planino, zgrajen leta 1893, ko je bila v tem hribovitem delu občine odprta ljudska šola, ki je delovala vse do konca šolskega leta 1971/72, ko so jo zaradi premalo otrok in slabega stanja ukinili. V tem letu so Preboldčani ustanovili planinsko društvo in za njegov sedež izbrali prav zgradbo nekdanje šole. Na pobudo prvega predsednika društva Adija Vidmajerja so zgradbo obnavljali od leta 1973 do 1980, ko so tudi odprli obnovljen planinski dom. Od lani se obiskovalci lahko sprehodijo po krožni planinski poti tik pod
vrhom Reške planine in obenem s pomočjo velikih razlagalnih tabel spoznavajo naravne in družbene zanimivosti tega okolja. Pot namreč z osemnajstimi značilnimi postajami povezuje naravne, arheološke in krajevno-etnološke znamenitosti.
Za tiste, ki jih bolj kot poučna vsebina, s katero se obiskovalci lahko nedvomno seznanijo ob sprehodu po Reški planini, mika planinski vidik, je bolj primeren pohod na Golavo, od koder je lep razgled na Spodnjo Savinjsko dolino. Pohodniki si lahko odpočijejo v simpatičnem Blaževem bivaku na robu sklanega grebena, ki so ga zgledno uredili tamkajšnji planinci.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Podelili bodo priznanja
Občina Prebold praznuje zadnjo soboto v juniju. Slavnostno občinsko sejo, ki bo v petek, 27. junija, ob 19.30 v Športni dvorani Osnovne šole Prebold, bodo Preboldčani tudi letos združili s proslavo ob državnem prazniku.
Na prireditvi bodo podelili občinske nagrade. Srebrni grb občine bo prejel član lovske družine Miran Vedenik. Letošnja dobitnika bronastih grbov bosta član Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold Jože Zupanc in vsestranski kulturni delavec, glasbeni ustvarjalec in zadnjih sedem let vodja Pihalnega orkestra Prebold Marko Repnik. Priznanja bodo prejeli prostovoljka Krajevnega odbora Rdečega križa Prebold Marija Lobnikar, večletna predsednica Kulturnega društva Marija Reka Monika Lobnikar, član PGD Sv. Lovrenc Franc Natek, kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan, Lovska družina Prebold ob 90-letnici delovanja in Društvo upokojencev Prebold ob 60-letnici delovanja.
ŠO
marčen
instalacije
Ciril Marčen s. p., Matke 18,3312 Prebold
Toplotne črpalke Kondenzacijski kotli
Alternativna
energija
za vaš dom
tel.: 041 402 443 www.instalacije-marcen.si
8
PREBOLD PRAZNUJE
II
L\W ]
Hi
Ribnik Druškovič je v Svetem Lovrencu ob cesti Prebold-Trbovlje.
V	i i I
Na postrvi
Kljub temu da ga je nekoliko težje najti, saj je skrit za gospodarskim poslopjem, je ribnik, ki sta ga uredila zakonca Druškovič, zanimiva turistična ponudba v preboldski občini.
Ribnik, ki je ob glavni cesti Prebold-Trbovlje, sta začela urejati leta 1991 ob potoku Velika Reka. Njun konjiček se je kmalu razvil v dopolnilno dejavnost, saj je danes ob ribniku, v katerem je mogoče loviti postrvi, mogoče najeti tudi prostor za piknik s spremljajočo gostinsko ponudbo. Ob vodnem telesu raste rastlinje, kot so vodne perunike, rogoz in celo bambus, in na vodi lokvanj. Letos spomladi sta iz vodne kotanje prvič po 22 letih izpraznila vodo in dno očistila mulja ter na ta način zagotovila ustrezno globino za obstoj postrvi.
ŠO
Foto: GrupA
Še vedno Šempavel
Prvotno naselje na območju današnje občine Prebold se je razvilo pod gradom Liebenstein leta 1288. Napredek in razvoj kraja sta omogočila šele zgodnja industrializacija in razmah podjetništva na prelomu
prejšnjega stoletja. Takrat je osrednji trg, zgrajen v neoklasicističnem slogu, dobil današnjo podobo.
Najbolj prepoznavna zgradba na trgu, ki je obenem tudi središče Prebolda, je cerkev sv. Pavla. Po ne-
katerih podatkih naj bi prvi zametki kraja segali že v leto 853. Na to nakazuje to, da so cerkve, posvečene sv. Pavlu, praviloma gradili že v karolinški dobi in jih večinoma porušili med ogrsko zasedbo. Preboldska cerkev naj bi tako bila v 11. stoletju, ko so gradili grad Liebenstein, obnovljena in ne šele zgrajena. Kasneje je grad, ki je spadal pod žovneško gospodo, propadel, njegovo mesto pa je prevzela graščina Prebold, ki stoji še danes.
ŠO
Foto: GrupA
PoSU/ibimO' za vašega, tfubtfenčlui ''p
Se odpravljate na dopust in ne veste, kam z vašim hišnim ljubljenčkom?
Hotel Canls Iz Prebolda
kvalitetno poskrbi zanj.
Osebje z izkušnjami v hinoiogiji 15 boksov za pse Sprehod 3x dnevno Striženje in nega po dogovoru Bivanje psa možno tudi v hiši
Matjaž Verdev
Kaplja vas 56, Prebold
Tel.: 031/559-449,041/917-017,03/57246 85
E-pošta: matjaz.verdevpgmall.com
'ečnaujujiju.hotelpes.si
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar,s.p. Kaplja vas 46 • 3312 Prebold
^ 037053186
037053187 5) 031713974
Inovalivne dimniške rešitve
Komplet sanacijski dimnik

- SANACIJSKI DIMNIKI
- IZDELAVA ENOSLOJNIH IN TRISLOJNIH DIMNIKOV
- OBDELAVA PLOČEVINE
- VEZAVA PEČI
- OSTALI IZDELKI PO NAROČILU
www.merzelj.si ^ merzelj@siol.net (d)
Cerkev v Preboldu je posvečena sv. Pavlu. Starejši Spodnjesavinjčani kraj še danes imenujejo Šempavel. Poimenovanje se je v jezikovnem razvoju razvilo iz besed Šent Pavel.
Podjetje MERZELJ GOJZNIKAR je družinsko podjetje s 35-letno tradicijo izdelovanja kovinskih predmetov.
V podjetju si nenehno prizadevamo za kvalitetno in estetsko dovršene izdelke iz nerjavne pločevine. Naša glavna proizvodna panoga je izdelovanje enoslojnih in trislojnih dimnikov, ki jih imamo tudi certificirane pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije. Poleg glavne proizvodne
panoge pa so nam v veliko veselje izdelki, kijih izdelamo po željah strank. V te izdelke vložimo še posebej veliko truda in energije, predvsem pa znanja, ki smo pridobivali vsa dosedanja leta. Vodilo in motivacijo za te izdelke pridobivamo iz vedno pozitivnih odzivov strank, ki so z našimi izdelki zadovoljne in se k nam rade vračajo.
Kolektiv kleparstva Merzelj Gojznikar
Država je slab gospodar. Dvorec Novi grad na Dobrni, ki je na zanimivi legi, od leta 2008 sameva.	Na stari fotografiji. Dvorec Novi grad v zanj boljših časih.
Država in kulturna dediščina
Državni dvorec na Dobrni sameva in propada - »Menim, da ni dovolj resne volje,« pravi o prenosu na občino župan Martin Brecl
DOBRNA - Če bi sodili po odnosu do dvorca Novi grad na Dobrni, se naša država kopa v denarju. Dvorec, ki je služil do leta 2008 kot ustanova za otroke s posebnimi potrebami, od takrat sameva in propada. V zidovih dvorca, ki je obdan z gostim drevjem, se vidno nabira vlaga. Stavba, ki je v državni lasti, je v središču turističnega kraja in tako zanimiva za investitorje.
Njen upravljavec je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V Občini Dobrna se zanimajo za brezplačen prenos dvorca v občinsko last že desetletje, odkar so za območje Novega gradu sprejeli lokacijske načrte. Tako je vladna služba za lokalno samoupravo občino že leta 2010 obvezala, kaj vse morajo v občinski upravi še predložiti, da bi lahko prenesli stavbo in zemljišča Novega gradu na občino. Zapletov ne manjka.
Dolgotrajen prenos
V začetku leta 2012 je bila ta vladna služba ukinjena, opravljen je bil prenos tega delovnega področja na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Čeprav je lastnik dvorca Novi grad ministrstvo za delo, je po Zakonu
o spodbujanju regionalnega razvoja za vodenje postopka prenosa državne lastnine pristojno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Razlogov, zakaj se ta prenos ne izvede, ne poznamo. Vsekakor je v interesu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se to vprašanje čim prej reši,« so nam odgovorili z ministrstva za gospodarske dejavnosti. Kljub zagotavljanju o želji po čimprejšnjem prenosu dvorca Novi grad na občino do prenosa nikakor ne pride. Na vprašanje, kdaj okvirno bo prenos opravljen - če bo to še letos, v enem letu ali v petih letih - z ministrstva niso odgovorili.
Država preverja možnosti ...
»Ministrstvo za delo je glede na poostrene zahteve za brezplačne prenose nepremičnin v državni lasti v načrt razpolaganja s premoženjem uvrstilo tudi zgoraj naveden objekt in bo ponovno preverilo možnost in postopek prenosa na občino,« so nam v preteklih dneh še odgovorili z ministrstva. In kaj pomenijo takšne poostrene zahteve? Z ministrstva odgovarjajo, da v takšnih primerih preverijo morebitne »odprte zadeve« med občino in državo. Kot primer navajajo možnost, da
neka občina zaračunava najemnino za prostore, v katerih so državni organi. V takšnih primerih zahtevajo znižanje najemnine ali brezplačno uporabo občinskega prostora za določen čas.
In vzdrževanje dvorca, v katerem se vse bolj nabira vlaga? »Ministrstvo za delo za redno vzdrževanje objektov, ki so v državni lasti in v upravljanju ministrstva, proračunske postavke nima. Izpraznjen objekt ostane v uporabi in upravljanju uporabnika, ki se je preselil,« odgovarjajo z ministrstva za gospodarske dejavnosti. V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, ki se je preselil v bližnjo novo stavbo, morajo tako opravljati zračenje prostorov Novega gradu in obhode. Ta center ima na območju dvorca še vedno lesno delavnico in uporablja zemljišče, kjer gojijo zelišča.
... občina o pomanjkanju resne volje
»Težko komentiram, kaj je razlog, da ministrstvo tega ne prenese na občino,« odgovarja o prenosu lastništva dvorca Novi grad župan Dobrne Martin Brecl. »Morda državna zaveza glede tega, katero premoženje bo prenašala na lokalno raven, ni povsem ja-
Velenjska Morska deklica
VELENJE - Pri koncu so zadnja obnovitvena dela velenjske promenade. V sredo je bil opravljen tehnični pregled, pri katerem ni bilo zapletov, je povedal Maks Arlič.
Dokončane so že vse sprehajalne poti in urbani elementi. Delavci HTZ Velenja končujejo še barvanje in nanos zaščitnega premaza, urejajo okolico, zelenico in strugo reke Pake. Končana je tudi montaža javne razsvetljave in prometnih znakov.
Spomenik Žena ob morju, znan tudi pod imenom Morska deklica, ki na prejšnji lokaciji ob zdravstvenem domu ni bil opažen, so zdaj umestili na zasajeno površino ob stičišču glavne linije promenade in prečne poti. Z novo umestitvijo bo Morska deklica zagotovo
pritegnila veliko pogledov, so prepričani na občini.
Za sofinanciranje projekta je velenjska občina dobila skoraj dva milijona evropskih nepovratnih sredstev, 320 tisoč evrov državne pomoči, 910.610 evrov pa je financirala iz lastnih sredstev. »Projekt, ki je ne samo za Slovenijo, temveč tudi za celotno srednjo Evropo nekaj posebnega, je v 99 odstotkih že končan,« je še povedal Maks Arlič, odgovorni za projekte na velenjski občini. Pred tehničnim prevzemom, ki je predviden naslednji teden, manjkajo samo še najmanjši popravki in dokončna ureditev okolice.
AK
sna,« dodaja župan. Na občini omenjajo, da je bil izražen celo regijski interes, vendar do prenosa Novega gradu še ni prišlo. »Menim, da ni dovolj resne volje,« pravi Brecl. To, da občina postane lastnica dvorca, je seveda pomembno. Dokler se to ne zgodi, investitorja ne more iskati. Na Dobrni se je tako v preteklih letih že pojavil interesent za nakupinobnovo dvorcaNovi
grad, ki je želel urediti zasebno kliniko. Investitor je med drugim sofinanciral izvedbo lokacijskega načrta, vendar dvorec ostaja v državni lasti in propada.
Okoljska packa ali perla?
Na Dobrni že imajo nekoč razkošni dvorec Vila Ružič-ka, ki je v zadnjem obdobju postalpodrtija.Njegov lastnik
je denacionalizacijski upravičenec iz Avstrije, ki je v visoki starosti. Po drugi strani imajo na Dobrni v zadnjem času svetel primer, saj je bila letos dokončana rekonstrukcija velikega starinskega gostišča Triglav. Bo nastala na Dobrni po krivdi države in državnih uradnikov še ena podrtija, podobna Vili Ružički?
BRANE JERANKO Foto: BJ
B/S/H/
Uresničene želje.
Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju.
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si
TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE
Saša Hažič Dražnik je z možem na stavbnem zemljišču v Orli vasi želela zgradi hišo. Ker je ustavno sodišče braslovški prostorski akt razveljavilo, je njuna nepremičnina postala nezazidljiva. Danes živita pri Sašinih starših, saj si nakupa novega zemljišča ne moreta privoščiti.
Namesto pod streho pod dežnikom
Kupila sta zazidljivo zemljišče, danes sta lastnika kmetijskega
BRASLOVČE - Zapletom, povezanim z razveljavljenim prostorskim aktom Občine Braslovče, ni videti konca. Braslovški svetniki so leta 2008 sprejeli prostorski akt, ne da bi upoštevali pripombe ministrstva za kmetijstvo in okolje. Ustavno sodišče ga je nato razveljavilo, več kot tristo stavbnih zemljišč pa je ponovno postalo ne-zazidljivih. Ministrstvo za kmetijstvo je pred časom ponovno obravnavalo sporna zemljišča. Konec maja je za nekaj parcel le izdalo pozitivno mnenje. Med njimi ni zemljišča mladih zakoncev Dražnik.
Saša Hažič Dražnik in njen mož Matej Dražnik sta januarja leta 2009 od Stanke Cizej kupila zazidljivo zemljišče na robu Orle vasi. Pred nakupom sta v različnih pristojnih ustanovah, kot so upravna enota, zemljiška knjiga in občina, preverila, ali je omenjeno zemljišče brez obremenitev. »Dokumenti so pokazali, da gre zagotovo za zazidljivo nepremičnino,« se spominja Saša, ki je nato čez leto, ko sta z možem želela pridobiti projektno dokumentacijo za novogradnjo, doživela hladen tuš.
Danes vredno skoraj trikrat manj
V žalski upravni enoti so jima pojasnili, da je ustavno
sodišče začasno prepovedalo izdajaje gradbenih dovoljen za zemljišča, ki naj bi bila sporno prekategorizirana v stavbna. Sodišče je nato tudi razveljavilo braslovški prostorski akt. Več kot tristo zemljišč je ponovno postalo kmetijskih, med njimi tudi Sašino in Matejevo, za katerega sta morala odšteti 40 tisoč evrov, danes pa je vredno zgolj 1.500 evrov. »Na občino sva se obrnila s tremi predlogi, kako bi lahko razrešili nastali zaplet, a ni sprejela nobenega. Lani jeseni sva se nato odločila, da jo toživa, enako tudi prodajalca zemljišča,« pojasnjuje Dražnikova, ki je z možem na zemljišču lastnica štirih parcelnih številk, od tega je ena ostala zazidljiva.
Predlogi naleteli na gluha ušesa
Ker je del zemljišča torej še vedno zazidljiv, vendar zaradi dolge in ozke oblike neprimeren za gradnjo, sta zakonca Dražnik občini predlagala, da ta del zemljišča »razparcelira« na način, da bi bila površina stavbnega zemljišča še naprej enako velika, vendar drugačne oblike. »Na občini so imeli celo vrsto izgovorov, zakaj tovrstna rešitev ni primerna. Od tega, da se bo postopek vlekel dolgo časa, do tega, da nimajo sredstev za tovrstno financiranje,« pojasnjuje lastnica zemljišča, ki kot eno od možnosti vidi
tudi zamenjavo zemljišča. V primeru, da ima občina v lasti kakšno podobno veliko stavbno zemljišče, bi ga zamenjala. Ker naj bi jima občina, kot pripoveduje Saša, odgovorila, da nima podobnih nepremičnin, sta se nanjo obrnila še s tretjim predlogom. Pozvala sta jo, naj zemljišče odkupi po ceni, ki sta jo morala zanj odšteti sama. Na predlog, ki sta ga podala v pisni obliki, z občine, kot še dodaja Dražnikova, naj ne bi prejela niti odgovora. »Na občini ves čas pravijo, da zanje zadeva še ni končana in da bo zemljišče postalo ponovno zazidljivo,« še dodaja. Sama ima vse manj upanja, saj konec maja njuno zemljišče ni bilo med tistimi, za katere je ministrstvo po ponovni presoji odločilo, da postanejo stavbna.
Ministrstvo ponovno presojalo
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje nam je pojasnilo, da je vse predloge sprememb namenske rabe obravnavalo v skladu s trenutno veljavno zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja in varovanja kmetijskih zemljišč. Na pobudo občine je odločitev na podlagi dodatnih strokovnih podlag ponovno pretehtalo. Ugotovilo je, da predlogi za športno-rekreacijsko območje ob šoli, zaokrožitev naselja Rakovlje in predlog obnove
razpršene gradnje v Letušu niso v nasprotju s predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč. Ostali posegi, kot so nam sporočili z ministrstva, z vidika varovanja kmetijskih zemljišč pred spremembo namenske rabe niso sprejemljivi.
Je rešitev menjava namembnosti?
Občina predlogom zakoncev Dražnik naj ne bi ugodila, ker za to po besedah župana Branimirja Strojanška ni nobene prave osnove, saj zadeva naj ne bi bila še povsem razrešena in naj bi bilo zato težko za kakršnokoli potezo namenjati denar iz občinskega proračuna. »Ker je z vidika varovanja kmetijskih zemljišč omenjena nepremičnina nesprejemljiva za gradnjo, je ministrstvo predlagalo, da v kolikor občina najde primerljivo stavbno zemljišče, na katerem ne namerava graditi, lahko naredi zamenjavo namembnosti. Skupna površina zazidljivih površin bi v občini na ta način ostala enaka, nekoliko bi se spremenila le njihova razporeditev,« povzema odločitev ministrstva župan, ki si želi, da bi se nastali zaplet z zemljišči - morda tudi na podlagi tega predloga ministrstva - uspeli razrešiti še do letošnje jeseni.
ŠPELA OŽIR Foto: ŠO
Vse pripravljeno, država pa nima denarja
KOZJE - Občina Kozje ima pripravljeno vso dokumentacijo za gradnjo krožišča na območju pri Poslovno-obrtni coni Kozje v smeri proti Bučam in Podsredi. Dokumentacijo za krožišče pri Večnamenskem centru Kozje bo morala pripraviti na novo.
Občina je z ministrstvom za infrastrukturo in prostor že podpisala sofinancersko pogodbo za naložbo v krožišče pri poslovno-obrtni coni, vendar kljub temu še vedno ni znano, kdaj bo pogodba realizirana. Po besedah župana Dušana
na kratko
Delavni upokojenci in čebelarji
DOBRNA - V počastitev občinskega praznika je bila v nedeljo in ponedeljek razstava, ki sta jo pripravila društvo upokojencev in čebelarsko društvo.
Upokojenci so predstavili različne izdelke, med njimi svoje ročno izdelane gobeline, vezenine, pletenine, čipke, umetno cvetje, različne vrste kruha, pecivo, ustekleničeno vino, su-homesnate izdelke in zbrane starine. Zelišča sta predstavili prizadevni članici zeliščarki. Ločen prostor je bil namenjen razstavi čebelarskega društva, ki je predstavilo čebelarske pripomočke in literaturo ter izdelke, od voska do medu. Svoj kotiček je imel tudi domači center za usposabljanje, delo in varstvo, ki je razstavil izdelke, ki nastajajo med delovno terapijo. Razstavo v Zdraviliški dvorani si je ogledalo približno štiristo obiskovalcev, med katerimi so prevladovali gostje Dobrne. Med obiskovalci razstave so bili učenci treh razredov domače šole.
BJ
Izgradnja kanalizacije je zaključena
PREBOLD - V občini v teh dneh zaključujejo projekt Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini, vreden skupaj nekaj več kot tri milijone evrov. Preboldski del znaša skoraj milijon evrov, od tega so Pre-boldčani iz evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli 285 tisoč evrov.
V sklopu projekta so zgradili približno 4,5 kilometrov kanalizacije, na katero bodo na novo priključili 160 zgradb, v kateri živi preko 440 občanov. Poleg kanalizacije, ki so jo v manjši meri zgradili v Kaplji, Dolenji in Latkovi vasi ter v večjem obsegu, to je kar 1.840 metrov, v Šeščah in Matkah, so obnavljali tudi ostalo infrastrukturo, predvsem vodovod, javno razsvetljavo in ponekod tudi ceste. V Matkah v teh dneh zaključujejo tudi projekt celostne podobe naselja, vrednega preko 600 tisoč evrov. Zgradili so pločnik, razširili cestišče in obnovili vodov. Po novem ima v občini Prebold možnost priključitve na kanalizacijo med 90 in 95 odstotkov občanov.
ŠO
Andreja Kocmana občina lahko zagotovi svoj del sredstev, težava pa je, da država nima denarja. Gradnja krožišča pri Večnamenskem centru stoji, ker so se razmere, kot je povedal Kocman, po rušitvi objektov stare zadruge bistveno spremenile. Občina mora na novo pripraviti projekt za gradnjo omenjenega krožišča. Ker ni videti, da bosta krožišči kmalu postavljeni, je župan že pozval Direkcijo RS za ceste, naj omogoči vsaj postavitev začasnih krožišč.
JP
Tudi uradno prerezali trak
ŠMARJE PRI JELŠAH - Minuli torek so namenu uradno predali cesto med Šentvidom in Spodnjo Ponkvico. To prometno občinsko cesto, ki vodi proti Ponikvi, marsikdo pa jo uporablja kot bližnjico do avtocestnega priključka v Dramljah, je občina obnavljala postopoma.
Župan Jože Čakš je pojasnil, da je bila obnova zadnjega odseka, ki je bila končana pred približno pol leta, tudi najbolj zahtevna. Prestaviti je bilo treba potek ceste in potok. Zdaj cesta ustreza zahtevam ureditve lokalnih cest večjega pomena. Speljana je mimo hiš, urejena so odvodnjavanja, zgrajena sta nov most in zvočni zid. Vrednost obnove tega odseka znaša približno 300 tisoč evrov, vsa dela med Šentvidom in Spodnjo Ponkvico pa skupaj znašajo okoli 700 tisoč evrov.
TV
Odnosi in odpuščanje
LUČE - Prvo junijsko soboto so v lučkem gasilskem domu obiskovalci imeli priložnost prisluhniti Nevenki Dautanac, ki so jo v Luče povabili na seminar o medo-sebnih odnosih in odpuščanju.
Namen seminarja je bil sodelujoče seznaniti z delovanjem človeške narave, jih spodbuditi k uspešni komunikaciji in dobrim medsebojnim odnosom, jih naučiti, kako zgraditi zdravo samopodobo ter pozitivno naravnanost. Predavateljica je izpostavila, da medsebojni odnosi niso nekaj samoumevnega, so trdo delo in vsakodnevni trud. Organizatorka seminarja Barbara Kladnik z maloštevilnim obiskom ni bila najbolj zadovoljna in upa, da se bo o tovrstnih temah v prihodnosti tudi v manjših krajih pogosteje govorilo.
HŽ
CELJE - Razvojna agencija Savinjske regije, ki je zadnja leta nosilec regijske štipendijske sheme, je predstavila kadrovsko štipendiranje v regiji med leti 2008 in 2014. V šestih letih je bilo v okviru te sheme v državi podpisanih nekaj manj kot 3.500 štipendijskih pogodb, od tega v Savinjski regiji kar 496. Približno 60 odstotkov za visokošolski študij, glede na šolska in študijska področja pa je med delodajalci največ zanimanja za bodoče sodelavce s področja strojništva in obdelave kovin. Med področji, za katera delodajalci sicer razpišejo štipendije, a veliko teh ostane tudi nepodeljenih, izstopajo poklici steklar in steklarski tehnik, natakar, kuhar in gastronomsko turistični tehnik.
Savinjska regija, kjer ob goriški vsako leto podelijo največ kadrovskih štipendij, je povsem v vrhu 11 slovenskih razvojnih regij. Kot ocenjujejo v Razvojni agenciji Savinjske regije, tudi zaradi tega, ker so s četrtinskim deležem sofinanciranja roko delodajalcem ponudile tudi občine. Med 31 občinami razvojne regije jih tako kadrovske
»Pomembna razlika, ki jo novi zakon prinaša tako za delodajalce kot štipendiste, je tudi to, da bodo mladi med šolanjem pri delodajalcu morali opravljati delovno prakso, po zaključku šolanja pa se pri njem zaposliti za eno leto. Zdaj namreč velja, da mora štipendist ostati pri delodajalcu toliko let, kolikor je prejemal štipendijo,« je povedal Dušan Mikuž.
Vodja projekta Štipendijske sheme Savinjske regije Barbara Kač Kadunc (prva z desne) je ob predstavniku sklada za razvoj kadrov in štipendiranje Dušanu Mikužu in direktorju RA Savinjske regije Janezu Jazbecu predstavila možnosti za kadrovsko štipendiranje v regiji v prihodnjem šolskem oziroma študijskem letu.
»Mega paket« za
I	^^ Kadrovska štipendija kot finančna pomoč v času
I I I I	^^ šolanja, po zaključku pa zagotovljena služba
štipendije sofinancira že 17. Ker pogajanja Slovenije z Evropsko komisijo še niso zaključena in še niso v celoti usklajeni vsi programi koriščenja evropskega denarja, je izvajalce štipendijske sheme zadnje mesece in tedne skrbel delež evropskega sofinanciranja. Dušan Mikuž iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje pojasnjuje,
da so v državi rešili to zadrego. »Kadrovske štipendije za nove štipendiste v prihodnjem šolskem letu bomo reševali s sklepanjem enoletnih pogodb, država pa bo polovični evropski delež sofinanciranja zagotavljala še iz iztekajoče se finančne perspektive, ki to možnost dopušča do leta 2015,« pravi in dodaja, da to sicer novim štipenditorjem in štipendistom prinaša nekaj več administrativnih opravil, vsebinsko pa ne pomeni nobene spremembe.
Novosti prinaša novi zakon
Kot je ob obisku v Celju še povedal Dušan Mikuž, več novosti tudi na področju kadrovskega štipendiranja prinaša novi zakon o štipendiranju. Tako lahko delodajalec podeli štipendijo le za eno raven izobraževanja. Po zaključku šolanja se mora štipendist pri njem obvezno zaposliti za eno leto, šele zatem pa lahko skleneta novo štipendijsko pogodbo, če seveda presodita, da je nadaljevanje študija v in-
teresu obeh. Doslej je bilo med skoraj 500 podeljenimi kadrovskimi štipendijami v Savinjski regiji več kot polovica namenjenih študentom visokošolskega študija, med delodajalci pa je bilo največ zanimanja za bodoče sodelavce s področja strojništva in obdelave kovin. V bodoče bodo lahko mladi prejemali po več štipendij hkrati; ob kadrovski še na primer državno, Zoisovo ali pa štipendijo za deficitarne poklice. Pri slednji je težava v tem, da mora vlada najprej sprejeti Politiko štipendiranja in v tem posebnem dokumentu opredeliti deficitarne poklice za 5-letno obdobje. Dokument je trenutno šele v razpravi, kot so opozarjali predstavniki delodajalcev, šol na različnih ravneh izobraževanja ter občin, pa je tudi veliko vprašanje, ali na ravni države sploh lahko govorimo o enotnih deficitarnih poklicih. Na Goriškem ali Primorskem ti namreč niso isti kot v Savinjski regiji ali v Prekmurju.
IVANA STAMEJCIC Foto: SHERPA
na kratko
Jeseni malčki v dva nova vrtca
CELJE - Za poletne počitnice v občini načrtujejo večino obnov in večjih investicijsko-vzdrževalnih del v vrtcih in osnovnih šolah.
Že prejšnji teden so začeli obnavljati historično fasado na stari meščanski vili v Kajuhovi ulici, v kateri domuje enota Sonce Vrtca Anice Cernejeve, med večja investicij-sko-vzdrževalna dela pa sodi rekonstrukcija dotrajane toplotne podpostaje v enoti Iskrica Vrtca Zarja. Malčkom se septembra obetata tudi dva nova vrtca. Naslednje tedne bodo izkoristili za notranja inštalacijska dela, namestitev opreme in ureditev okolice ob novo zgrajenem vrtcu na Hudinji. Vrtec Tončke Cečeve bo od septembra bogatejši tudi za obnovljene podstrešne prostore in zunanje otroško igrišče v sklopu OŠ Ljubečna. Novogradenj na osnovnošolskem polju tudi naslednja leta ni za pričakovati, zato pa bo Energetika Celje v III. Oš z mestno občino poskrbela za obnovo toplotne podpostaje, šolsko poslopje pa bodo že jeseni ogrevali z zemeljskim plinom, ki velja za cenejši in okoljsko sprejemljivejši energent. V varčnejše ravnanje z energijo sta usmerjeni tudi preostali večji naložbi. V OŠ Frana Roša bodo nadaljevali energetsko obnovo ovoja stavbe, drugi del prenove OŠ Lava pa zajema obnovo tlakov, strojnih in elektroinštalacij ter notranjega stavbnega pohištva.
IS
Vstopnina za Logarsko dolino
SOLČAVA - Kot vsako leto so se tudi letos v Krajinskem parku Logarska dolina odločili, da je za vstop z motornim vozilom v ta naravni biser treba plačati vstopnino, ki je ostala glede na lansko leto, nespremenjena.
Tako bo treba tudi letos odšteti 5 evrov za motor, 7 evrov za osebni avtomobil, 8 evrov za kombi in 25 evrov za avtobus. Vstop v Logarsko dolino s kolesi, peš ali z električnimi avtomobili je brezplačen. V primeru dopustovanja ali drugega daljšega bivanja na Solčavskem se vstopnina plača le enkrat. Za obiskovalce, ki se na izlet v Logarsko dolino odpravijo pogosteje, so v Ticu Logarska dolina in v Ticu Rinka v Solčavi na voljo letne nalepke za osebni avto.	HŽ
Novi člani komisij
GORNJI GRAD - Občinski svetniki so na 31. redni seji obravnavali sklep o razrešitvi in imenovanju namestnice predsednice občinske volilne komisije in sklep o razrešitvi in imenovanju novih članov komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
Kot namestnica predsednice občinske volilne komisije je bila na lastno željo razrešena Stanka Urtelj, namesto nje pa je bila na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja do izteka mandata 2012-2016 imenovana Tina Lončar. Svetniki so se prav tako seznanili z odstopnima izjavama dveh članov komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, Marka Jelšnika in Marka Poiškruha, in namesto njiju imenovali Terezijo Mavrič in Franca Galina.
HŽ
Čistili so jezero
BRASLOVČE - Mladi občani so prejšnjo soboto že tretje leto zapored čistili Braslovško jezero in s tem opozorili na problematiko, povezano z upravljanjem jezera.
Potem ko so v okviru lanske čistilne akcije iz jezera odstranjevali alge, se je letos 25 mladih aktivistov v prvi vrsti osredotočilo na urejanje njegove okolice. Prva ekipa je pobi-
rala smeti, odmikala veje in temeljito uredila pot ter okolico klopi ob jezeru. Druga skupina mladih je pokosila visoko travo okoli jezera, tretja očistila škarpe ob jezeru in obrezovala razraščeno grmovje, fantje pa so odstranjevali alge.
ŠO
Sprejeli so rebalans
VITANJE - Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Po njem načrtujejo za letos skoraj 2,5 milijona evrov prihodkov. Odhodki so nekoliko nižji.
Prihodke so povišali za 110 tisoč evrov, ki jih je ministrstvo za kulturo zagotovilo občini za izvajanje programa Javnega zavoda Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Skupne odhodke so v rebalansu znižali za 30 tisoč evrov, saj je občina za zimsko službo porabila manj denarja, kot so načrtovali. Večino neporabljenega denarja so namenili za zamenjavo radiatorjev v osnovni šoli, kar med njeno energetsko sanacijo ni bil upravičeni strošek. Preostanek namenjajo za delo družinskega pomočnika, ki ga občina financira po odločbi centra za socialno delo. Gre za obliko pomoči invalidu, ki zase ne more skrbeti.	BJ
Csk ENERGETIKA ^ CELJE
PREKLOPITE na PLIN
na kratko
Sprejeli občinski razvojni program
Likovniki za Hospic
ZREČE - Na turistični kmetiji Urška v Križevcu pri Stranicah je bila dobrodelna dražba likovnih del. Ta so nastala med štiridnevnim bivanjem likovnih ustvarjalcev na tej kmetiji.
Na likovni koloniji, ki jo je organizirala kmetija, so sodelovali slikarji Jure Godec, Irena Guček, Jožica in Franc Klamfer, Ivo Kolar, Arpad Šalamon, Heda Vidmar Šalamon, Zora Poznič Polh in kipar Bernard Sešel. Med dražbo, ki jo je vodil Mitja Meršol, so zbrali več kot tri tisoč evrov. Namenili so jih društvu Hospic iz Ljubljane.	BJ
Penzion bi najeli Celjani
ŠTORE - Za najem turističnega penziona Almin dom na Svetini sta dali ponudbo podjetji iz Celja.
Za najem se zanimata podjetje Linid Lidije Grobelnik in podjetje Ig-dar, obe iz Celja. O tem, kdo bo postal najemnik Alminega doma, bodo odločili na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Kot smo že poročali, je od letos nova lastnica turističnega penziona Občina Štore, ki je objavila razpis za najemnika restavracije ter nočitvenih zmogljivosti. Penzion je od leta 2009 zaprt.	BJ
Obnova skoraj pri koncu
ŽALEC - Občina je konec tedna v središču Žalca opravila še zadnji večji poseg v sklopu celovite prenove mestnega jedra, to je asfaltiranje cestišča.
Pred uradnim odprtjem, ki bo 6. septembra, bo v poletnih mesecih sledila le še namestitev urbane opreme. Središče bodo sedaj opremili s cestno signalizacijo in z urbano opremo, kot so klopi in koši, ter uredili zelloene površine. Ker si občina želi, da bi imeli vsi gostinci v starem jedru poenoten videz letnih vrtov, je zanje naročila še dodatno urbano opremo, kot so senčniki in korita za cvetje.	ŠO
Cenejša pomoč na domu
ŠOŠTANJ - Po sprejetem predlogu Centra za socialno delo Velenje za znižanje cene storitve pomoč družini na domu bodo upravičenci plačali dobre 4 odstotke manj, kar po odbitih občinskih subvencijah ob delovnih dneh nanese 7,78 evra.
Pomoč družini na domu na podlagi Zakona o socialnem varstvu izvajajo javni social-novarstveni zavodi in druge pravne ter fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Koncesijo podeljuje občina, ki mora kriti najmanj 50 odstotkov celotnih stroškov storitve, šoštanjska občina pa krije kar 65
odstotkov. Po besedah župana Darka Meniha je socialna stiska občanov velika, zato se trudijo, da jim pomagajo po svojih najboljših močeh. Za sofinanciranje pomoči na domu občina načrtuje 115 tisoč evrov sredstev, natančen znesek pa je po besedah župana težko določiti, saj se število uporabnikov med letom spreminja, s čimer se spreminja tudi višina sofinanciranja. Ta je odvisna od socialnega statusa uporabnikov in upoštevanja na novo uvedene dohodninske lestvice. Zaradi dostopnejše cene pričakujejo povečanje števila prosilcev pomoči.	AK
REČICA OB SAVINJI - Občinski svetniki so na 32. redni seji v drugi obravnavi sprejemali Razvojni program Občine Rečica ob Savinji 2014-2020.
Gre za temeljni dokument za usmerjanje in izvajanje razvojnih aktivnosti občine, ki na osnovi analize stanja ter analize prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti podaja razvojno usmeritev za obravnavano programsko obdobje. Glavni cilji, zapisani v programu, so zagotovitev uravnoteženega prostorskega razvoja naselij v občini, izboljšanje prometnih povezav znotraj občine,
okoljske oziroma komunalne infrastrukture, videza trškega jedra in njegova oživitev, spodbuditev razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, vključno s turizmom in z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, izboljšanje zdravstvene in socialne oskrbe za občane in spodbujanje uporabe obnovljivih energijskih virov. Svetniki so program v drugi obravnavi sprejeli z osmimi glasovi za in enim vzdržanim.
več glasov občinstva in s tem naziv grajski godec 2014 je osvojil 16-letni Žiga Žlebnik iz Črne na Koroškem. t	HŽ
Pri najstarejši občanki
TABOR - Prejšnji četrtek je najstarejša občanka Slavka Leskovšek iz Ojstriške vasi praznovala 95. rojstni dan.
Obiskala sta jo župan Vilko Jazbinšek in predsednik taborskega društva upokojencev Milan Blatnik. Ob visokem jubileju sta ji zaželela veselja in zadovoljstva ter predvsem zdravja. Slavljenka, ki se je še posebej razveselila darila iz taborskega Tica, jima je v pogovoru razkrila recept za dolgo življenje. Po njenih besedah je skrivnost predvsem v zmernosti.	ŠO
Listajo po albumih fotografij
ROGATEC - Društvo prijateljev Rogatca je občane pred časom pozvalo, naj prelistajo družinske albume in posredujejo svoje stare fotografije. Posnetke, ki bodo spregovoril o Rogatcu nekoč, bo jeseni predstavilo na razstavi na Dvorcu Strmol.
Občani lahko fotografije, stare najmanj 50 let, na katerih so motivi iz družinskega življenja, nekdanji pevski zbori, društva, igralske skupine ali drugi zanimivi motivi, prinesejo v Turistično informacijski center Rogatec. Društvu nudi podporo pri zbiranju fotografij tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem, ki prejete dokumente časa preslika, jih poveča in jih nato vrne lastnikom.	TV
Z dialogom do rešitev
DOBJE - Osnovna šola je pred časom gostila okroglo mizo, na kateri sta o izzivih sodobne družbe z osnovnošolci spregovorila dobitnica nagrade bob leta 2013 Bojana Potočnik in osebnost leta po izboru enega od lokalnih medijev Peter Krč, ki je med drugim predsednik šentjurske karitas.
Osnovnošolci so spoznali življenje gostov in iz njunih odgovorov na vprašanja dobili vpogled v njuno videnje današnjega časa in razmer v družbi. Klepetali so tudi o tem, kako naj se mladi odzivajo na izzive, ki jih čakajo na njihovi poti, da bi lahko lažje in bolje živeli.
TV
Trajnostni razvoj Savinjske regije
Turizem kot razvojna priložnost
Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije je bila predstavljena in s prvimi podpisi potrjena pred petimi leti. Direktor Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) Janez Jazbec je ob tem, da jo je podpisal že 101. podpisnik, poudaril, da je smisel vsega ne le oddajanje nekih sporočil, ampak predvsem udejanjanje zapisanega.
RASR vsako leto pripravi publikacijo, ki jo vsebinsko zgradijo vsi podpisniki glede na opravljeno v enem letu. Letošnja izdaja bo namenjena preseku petih let in bo govorila o tem, kako se je gradil vrednostni sistem, predstavljena pa bo 2. julija. Takrat bo tudi prevzem električnega vozila, ki bo last RASR, a bo na razpolago vsem podpisnikom deklaracije za izposojo ob dogodkih, ki so pomembni in bodo promovirali vsebine deklaracije.
Dobrna - zelena občina
Razvoj in dogajanje v občini Dobrna sta tesno povezana s turizmom, ki se je začel razvijati v letu 1403. Ravno razvoju turizma gre zasluga, je izpostavil župan Občine Dobrna Martin Brecl, da v občini nimajo kakšnih ekoloških bremen iz preteklosti, kot jih imajo industrijska okolja. Občina je pridobila naziva zelena in čebelam prijazna občina, Ter-
me Dobrna imajo eko marjetico in tako vsi skupaj pišejo zeleno zgodbo. Proračun občine je naravnan tako, da gre 30 do 40 odstotkov sredstev v ekološke investicije oziroma v to infrastrukturo. Mednje spadajo obnovljena čistilna naprava za 4000 populacijskih enot in projekti za 22 kilometrov kanalizacijskega omrežja (8 kilometrov ga je že v izvajanju, ljudje so že priključeni na čistilno napravo). Za domači-
ne in turiste urejajo sprehajalne in tematske poti. Eko vrtec, prenova osnovne šole, kulturnega doma, knjižnica so objekti, zgrajeni ali obnovljeni v skladu z veljavno zakonodajo in so traj-nostno naravnani. V občini so se odzvali na razpis ministrstva za okolje, namenjen razvoju prostora, in povabili tri skupine, ki jih je sestavljalo po šest oseb (krajinar-jev, arhitektov, gospodarstvenikov), ki so predstavile vsaka svojo
vizijo Dobrne. Tako so na koncu dobili rešitve in usmeritve za trajnostni razvoj, ki so se oblikovale še na skupnih delavnicah in postale del prostorskega načrta Občine Dobrna. Na osnovi tega imajo pripravljene tri lokacijske načrte za dolgoročni razvoj.
Nova priložnost je agrocamping
Občino Tabor delita dve veliki transportni poti; stara cesta
Celje-Ljubljana, ki skoraj razpo-lavlja občino, in avtocesta, ki občino omejuje na severu. Zaradi tipične tranzitne lege je bilo treba v smislu trajnostnega razvoja razmišljati, kako ga umiriti in vsaj del potnikov zajeti, da se ne bi le peljali mimo. V Savinjski dolini je to najbolj kmetijska občina glede na takšne površine, tovarn ni in zaradi redke poseljenosti, ogroženosti opuščanja dejavnosti in demografske slike so razmišljali,
kako privabiti v kraj mlade. Vilko Jazbinšek, župan Občine Tabor, meni, da so osnova za to ustrezne inštitucije, ki so v kraju, da ni treba različnih upravnih ali vsakdanjih stvari urejati v sosednjih krajih. Začetekje v vrtcu in šoli, ki ju otrok mora obiskovati v domačem kraju, da ima tam korenine in z večjo verjetnostjo ostane v kraju, kjer odrašča. Vrtec in šola v Taboru sta popolnoma energetsko obnovljena. V letu 2013 so se končale vse naložbe v centralno čistilno napravo, primarno kanalizacijo in sekundarne priključke za najbolj poseljeni območji, ki sta racionalni za gradnjo takšnih sistemov. Nadaljnji razvoj bo šel zaradi redke poseljenosti v manjše čistilne naprave po zaselkih. Občina Tabor je ena najbolj redko poseljenih občin v Sloveniji; dosega malo več kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer. Domače in tuje turiste v naravo vabijo na nekaj kmetijah, kjer se snujejo zametki agro turizma s kampiranjem. Turisti prihajajo s kamp prikolicami, z avtodomi ali s šotori in zastonj kampirajo na kmetiji, a od kmetov za protiu-slugo kupijo in uživajo domačo hrano. S tem sistemom so edini v Savinjski dolini. Delovna mesta se tako kažejo v turizmu in kmetijstvu.
Promocijsko besedilo
Priznanja ob jubileju
Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje praznuje 45 let dela
CELJE - »V 45 letih delovanja je zbornica postala prava podpora svojim članom z območja mestne občine ter občin Dobrna, Vojnik in Štore, hkrati pa tudi ugleden in uveljavljen partner različnim ustanovam, združenjem in predstavnikom oblasti na lokalni, regionalni in državni ravni,« je ob jubileju Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje prepričan njen predsednik Miran Gracer.
Jubilej so v zbornici proslavili prejšnji teden, ko so na osrednji slovesnosti v veliki dvorani Narodnega doma podelili tudi priznanja najza-
služnejšim za to, da zbornica poleg svojega osnovnega poslanstva, ki je zastopanje interesov svojih članov, izvaja še vrsto projektov za promocijo obrtništva in podjetništva ter obrtnih poklicev. Pri teh prizadevanjih jo podpirajo tudi vse štiri občine, v zbornici pa so ponosni tudi na dosedanjo politiko gradnje stanovanj, saj imajo zdaj v lasti 82 stanovanj, ki so namenjena zaposlenim pri obrtnikih, v zadnjem času pa tudi obrtnikom. Ob jubileju so izpostavili še to, da je zbornica z mestno občino pripravila strategijo gospodarskega ra-
Prejemniki posebnih priznanj OOZ Celje za prispevek pri pripravi strategije razvoja gospodarstva Mestne občine Celje do leta 2020 s Seba-stjanom Webrom (prvi z leve) iz Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je priznanje prejel za ohranjanje obrtne dediščine, in z županoma Štor in Celja, Miranom Jurkoškom in Bojanom Šrotom, ter s predsednikom zbornice Miranom Gracerjem (na desni).
zvoja Mestne občine Celje do leta 2020, kar je prvi tovrstni primer v državi.
Zahvale za dobro delo
Na slovesnosti v Narodnem domu so članicam in članom zbornice, ki so največ prispevali k razvoju obrtništva in podjetništva, podelili bronaste, srebrne in zlate plakete.
Za podporo v razvoju obrti in podjetništva je zbornica posebna priznanja podelila
županom vseh štirih občin in sodelavcem, ki so pripravljali strategijo razvoja gospodar-
Zlate plakete OOZ Celje so prejeli podjetnica Katarina Hohnjec in podjetniki Franc Jožef Kuntarič, Alojz Ocvirk, Milan Pestotnik, Boris Vrhovšek in Željko Tomažin, za podporo pri razvoju obrti in podjetništva, zaupanje in sodelovanje pri pripravi strategije razvoja gospodarstva pa tudi celjski župan Bojan Šrot.
stva v celjski občini do leta 2020. V zahvalo za dosedanje dobro opravljeno delo je tudi OOZ Celje sama prejela priznanje, in sicer srebrni ključ Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki ga je v Celje s čestitkami jubilantki prinesel podpredsednik OOZ Slovenije Branko Meh.
IS
Foto: arhiv MOC
Pod lupo nadzornega odbora
BISTRICA OB SOTLI - Občinski svet je na zadnji seji obravnaval redno letno poročilo nadzornega odbora občine o njenem lanskem poslovanju. V nadzornem odboru omenjajo, da je bilo leto 2013 po naložbah v zadnjem mandatu rekordno.
Te so bile lani več kot dvesto činski upravi odgovarjajo, da
odstotkov višje kot leta 2012, ko so bile najnižje. V letošnjem letu ima občina od lani visoke finančne obveznosti do dobaviteljev, vendar v ob-
je finančna konstrukcija pokrita. Nadzorni odbor je prav tako pregledal, kako uspešno se je občina prijavljala za pridobitev različnih projektov.
Lani je uspela s sedmimi od osmih prijavljenih projektov, kar pomeni, da ji je bilo odobreno 1,6 milijona evrov. To je 85 odstotkov več kot leto prej. Predsednica nadzornega odbora Bernarda Babič, ki opravlja to zadolžitev tretji mandat, pravi, da ni nikoli naletela na pomanjkljivosti,
ki bi pomenile osebno okoriščanje. Med lanskimi manjšimi pomanjkljivostmi je to, da je bila izplačana sejnina trem zaposlenim na občini, ki so sodelovale med odločanjem o naložbah v kmetijstvo. Prejele so sejnine v znesku po 17 evrov. »Menimo, da je to del rednih nalog, zato je prav, da to delo ni plačano,« omenja Babičeva.
BJ
Začeli so se Konjiški dnevi
SLOVENSKE KONJICE - Pred občinskim praznikom, ki bo 30. junija, so se v občini začeli Konjiški dnevi. Gre za šestdeset najrazličnejših prireditev, ki jih pripravljajo lokalna društva, različne ustanove in občina.
Med prvimi prireditvami je bilo nekaj uradnih odprtij novih občinskih pridobitev, med njimi širokopasovnega omrežja, pločnika Slovenske Konjice-Pristava, obnovljenih cest Perovec-Zafošt in Mlače-Pogled ter cestnih odsekov v Brezju in Kolačnem.	BJ
na kratko
Tečaj varnega dela z motorno žago
LJUBNO OB SAVINJI - Skupina 17 tečajnikov je opravila dvodnevni tečaj iz varnega dela z motorno žago.
Pobudo za tečaj je dala Občina Ljubno, ki ga je tudi sofinancirala zaradi nujnosti usposabljanja lastnikov gozdov za varno opravljanje sanacije gozdov po žledolomu. Tečaj sta organizirala revirna pisarna Zavoda za gozdove Ljubno in Savinjsko gozdarsko društvo(ni nič kraja zraven?). Tečajniki so se prvi dan posvetili teoriji, drugi dan pa so v gozdu opravili praktični del. Vseh 17 tečajnikov je bilo uspešnih in je ob koncu izobraževanja prejelo certifikat.
HŽ
Otroci so kiparili
VOJNIK - V okviru devetega tedna prijaznosti v občini Vojnik je bila v Novi Cerkvi dobrodelna kiparska kolonija z naslovom Prijaznost, ujeta v glino. Kolonija je trajala tri dni, vsak dan se je je udeležilo po štirinajst učencev iz Osnovne šole Vojnik.
Otroci so izdelovali kiparske in lončarske izdelke. Tako so med drugim izdelali figuro človeka, oblikovali vrtnice in krasili srednjeveške posode. Mentorji kolonije so bili Rok Komelj, Dragica Čadež Lapajne, Alenka Dimec, Sonja Hrastnik Jančič, Da-rija Cvikl, Klara Kotnik ter lončarja Igor Ba-hor in Štefan Zelko. Kolonijo so pripravili društvo Izvir iz Nove Cerkve, Turistično društvo Vojnik in turistična kmetija Soržev mlin, kjer so kolonijo izvedli. Izdelke, ki so nastali med kolonijo, nameravajo prodati na dražbi v korist šolskega sklada Osnovne šole Vojnik.
BJ
Usklajena zakonodaja
REČICA OB SAVINJI - Na zadnji redni seji pred občinskim praznikom so svetniki v drugi obravnavi potrdili odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in prav tako v drugi obravnavi odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
To so bile potrebne formalne spremembe v odloku, saj so bili v veljavi še stari zakoni iz časov, ko je Občina Rečica ob Savinji spadala pod mozirsko občino, pri čemer gre predvsem za uskladitve z novo zakonodajo. Odloka ne spreminjata finančnih obveznosti izvajalcev in ne prinašata sprememb, ki bi kakorkoli prizadele občane. Prav tako v drugi obravnavi so sprejeli tudi razvojni program občine.
AK
Spremembe na volitvah
ŠMARTNO OB PAKI - Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so šmarski svetniki sprejeli sklep, po katerem bodo prvič na volitvah poleg župana in občinskih svetnikov volili tudi člane odborov vaških skupnosti.
V občini Šmartno deluje deset vaških skupnosti, ki po veljavni zakonodaji nimajo statusa pravne osebe. Doslej so člane odborov vaških skupnosti izbirali na volilnih odborih po lokalnih volitvah, jeseni pa jih bodo izvolili na enak način kot župana in občinske svetnike. Po novem bodo odbori imeli pet članov, medtem ko je bilo prejšnje število članov odbora vaških skupnosti neomejeno.
AK
Vse lahko naredite, ko kredit uredite.
S kreditom v paketu varnih storitev hitro do cilja.
Odpravite se v prijetno poletje s kreditom za osebno potrošnjo z nominalno obrestno mero in brez stroškov odobritve! Zraven prejmete še varnostno SMS sporočilo prvo leto zastonj, zavarovanje plačilnih kartic (za samo 3 €) in še Visa Electron,
ki vam jo izdamo brezplačno. In imate vse, kar potrebujete.
Ponudba velja do 31. avgusta 2014.
150 let 11 banka celje
www.banka-celje.si
PRILOGA
Rečica ob Savinji
Postorimo - skupaj
Povezovanje obrtnikov in skupen nastop na trgu - Zavezanost naravnim materialom in inovativnemu oblikovanju
»Želim si povezovanja s kakovostnimi vrtnarji, oblikovalci in arhitekti, saj se le tako lahko širimo in izboljšuje svojo ponudbo.«
Postorimo je mlado podjetje iz Šentjanža, naselja v občini Rečica ob Savinji. Podjetje vodi 24-letni Henrik Tominšek, podjetni mizar s številnimi idejami, ki mu, kot sam pravi, zamisli ponoči ne dajo spati, in zahtevajo svojo uresničitev.
Henrik se je kalil že v lesarskem podjetju svojega očeta. Pravi, da v srednji šoli ni bil vedno zgleden učenec - a če je »šprical«, je bilo to že takrat zaradi posla, po katerem se je začel ozirati, in zaradi idej, ki jih je začel uresničevati - navezoval je stike in videl številne možnosti. Že kmalu po polnoletnosti se je odločil za svoj prvi samostojni podjetniški poskus.
Biti mlad podjetnik
Danes pravi, da je bil prvi podjetniški poskus precej idealističen, a vendar je imel zamisli, ki jih je želel uresničiti. »Čutiš veliko željo, da bi nekaj ustvaril, vendar je realnost takšna, da te lahko neplačniki hitro potolčejo,« pravi Henrik, ki priznava, da je včasih enostavno »nasedel«, ampak niti slučajno ni obupal, temveč je vztrajal. Pred štirimi leti je tako ustanovil podjetje Postorimo - in začel svojim sanjam, izdelovanju kakovostnih lesenih izdelkov, dajati konkretno obliko. Začel je izdelovati notranjo opremo, vendar je spoznal, da je povpraševanje zelo pestro. Ugotovil je tudi, da obstaja precej velik del tržišča, ki si želi prvovrstne
spodbudna zgodba
»Včasih se domislim kakšne ideje sredi noči in potem ne morem spati. Razmišljam in razmišljam. In moram potem enostavno vstati in brskati ter raziskovati o njej.«
materialne in sodobno oblikovane izdelke.
Ko ideja raste
Henrik Tominšek je v sklopu podjetja Postorimo širil spekter svojega dela. Danes mu tam delajo družbo tudi ostali mojstri in podjetje ponuja širok izbor izdelkov iz masivnega lesa ter raznovrstne storitve. Svojo ponudbo so zaradi širjenja in preglednosti organizirali v pet blagovnih znamk. Pod imenom Ambient oprema ponujajo notranjo opremo, Mix les ponuja opremo in dodatke za vrtove, balkone in terase. »Lani smo komaj utegnili razva-žati vrtne garniture, toliko je bilo naročil,« je zadovoljen Henrik, ki skrbi, da ponudba zadovoljuje tako tradicionalne okuse kot tiste, ki prisegajo na bolj minimalistične, moderne linije. Henrik v pohištvu, ki ga izdelujejo, ne vidi le kosa oblikovanega lesa, ampak predvsem zgodbo, ki jo bo to pohištvo dalo nekemu prostoru. Skrbi ne le za zasebne hiše, ampak
opremlja tudi različne lokale - zelo je ponosen tudi na opremo kuhinje dveh znanih kuharjev, ki sta se javnosti predstavila tudi v re-sničnostnem šovu. Ekspres servis je blagovna znamka, ki ponuja hitre storitve in popravila na domu, od selitev do montaž. Blagovna znamka Oglas po Henriko-vih besedah obljublja od-štekane načine oglaševanja. »Moj kužek - ta znamka je pa čisto za srce,« priznava Henrik, velik ljubitelj psov. Posebno svoje čivave Neli, katere tačke se po kraljevsko sprehajajo po posebej prilagojenih stopničkah, za katere se je potrudil njen lastnik, ki je s to blagovno znamko med svoje stranke vključil tudi male kosmatince.
S povezovanjem do večjih možnosti
Tominšek se zaveda, da je biti osamljen jezdec na današnjem tržišču tvegano - in predvsem naporno. Precej hitro se je začel ozirati po podobno mislečih mizarjih
Henrik Tominšek je mlad mizar, ki prekipeva od številnih idej, kako oplemenititi kakovost bivanja. Pravi, da s svojim pohištvom prostorom piše zgodbe.
in izvajalcih, ki so imeli podobne ideje kot on. Povezal se je z njimi - in danes delijo skupno vizijo ter del strank in dela. Nekaj ga opravljajo skupaj, nekaj vsak v svoji delavnici. Spoznava, da še vedno največ šteje osebni stik, tudi mojstri se radi osebno pogovorijo z nekom, ki je domač v stroki. »Ideja je, da bi se nekoč povezali do te mere, da bi se lahko maksimalno specializirali -eden bi bil zadolžen zgolj za vrata, drugi za notranjo opremo, tretji za popravila in montaže,« je konkreten Henrik, ki verjame, da je tovrstno novodobno zadružništvo lahko le koristno za vse vpletene.
Zavezanost kakovosti
Henrikova delavnica je v Zgornji Savinjski dolini, ki je z gozdovi zelo bogato področje. Henrik pravi, da če odraščaš dobesedno med lesom, je to material, od katerega težko odstopaš. Prisega na masiven les slovenskega porekla, saj meni, da se mu zanj ni treba ozirati čez mejo, če ga ima pred nosom. »Ne moremo govoriti o ponosu in trajnostnem razvoju, če se tega v praksi ne držimo,« je dosleden sogovornik. Za naprej kar prekipeva od načrtov, pravi, da je včasih to tudi slabost, saj je stvari vseeno treba urediti in jih po korakih uresniče-
vati. Ogromno časa preživi na poti, a za stranke je dosegljiv praktično vedno. Kot dobrino, ki si je želi več, navaja čas, saj mu ga drastično primanjkuje. A poudarja, da se ne želi poleniti ob zavedanju, da ima obilico dela, saj je treba tega nenhno znova in znova iskati in proizvajati. »Vedno je treba gledati malo naprej,« pravi.
V prihodnosti se želi povezovati tudi s podobno mislečimi arhitekti in oblikovalci - celoten proces opremljanja bivalnih prostorov zahteva namreč množico različnih umov - in Henrik se tega še kako zaveda.
BARBARA FUŽIR
Foto: osebni arhiv
Sramotilni steber za kurje tatove in vročekrvneže
»Pranger« v središču Rečice ob Savinji je eden redkih danes še ohranjenih sramotilnih stebrov na Slovenskem. Če je v preteklosti služil za sramotenje prestopnikov, je danes dal ime tudi tradicionalni julijski prireditvi Od lipe do prangerja.
Prva omemba Rečice ob Savinji je povezana s hudo roko in strogo sodno oblastjo: kraj je namreč z imenom prvič omenjen leta 1231, in sicer v zvezi s sojenjem dvema roparjema, ki sta se lotila kar gornjegrajskega samostana. V ta namen je kraj doživel enega redkih obiskov najvišjih dostojanstvenikov, obiskal ga je namreč oglejski patriarh Bertold. V primerih, ko prestopki niso bili tako hudi, so o pravici odločali trški sodniki - in večkrat dosodili kakšno uro (največ osem) vklenitve ob sramotilni steber. »Pranger«, ki po obliki spominja na moški ud, je med obema vojnama celo tako zmotil dva domačina, da sta ga poškodovala. Vendar so ju odkrili, ju oglobili, »pranger« pa obnovili.
BARBARA FUŽIR Foto: BF
Namen izpostavitve je bil tako vzgojne, preventivne in ustrahovalne narave kot tudi informativne, saj so ob vklenitvi kakšne vročekrvne ženske ljudje lahko sklepali na spolno prenosljivo bolezen.
Prihodnost, obdana z zidovi preteklosti
Tavčarjev dvorec je stavba na trgu iz 16. stoletja, ki je pripadala ljubljanskemu škofu Tavčarju, ki je na Rečici ob Savinji našel mir za svoj študij. Občina ima z dvorcem v prihodnosti še mnogo načrtov.
Kot pravi Jože Tlakar, raziskovalec in avtor knjige o zgodovini Rečice ob Savinji, je v tistem času zaradi močnega reformatorskega gibanja škof imel svoj urad v bližnjem Gornjem Gradu, na Rečici ob Savinji pa svoj dvorec, namenjen oddihu in študiju. Škof je poskrbel tudi, da je leta 1585 kraj dobil trške pravice.
Tavčarjev dvorec, ki je kot ena redkih stavb preživel velik požar leta 1799, je danes v lasti občine, ki želi ta objekt kulturne dediščine obnoviti in mu vdihniti kvalitetne zgodovinske, kulinarične, družabne in kulturne vsebine. Občina kandidira tudi na razpisu za razvoj regij in verjame, da je njihov načrt kakovosten ter si zasluži uresničitev.
BARBARA FUŽIR, foto: BF
REČICA OB SAVINJI PRAZNUJE
15
»Treba se je spominjati predvsem lepih stvari!«
Oživitev Suške bande izpred dobrih 90 let - Ljubezen do glasbe ne rabi vedno spričeval
»Z glasbili na hrbtih se je celotna >banda< odpravila na Golico, trije celo na Triglav.«
Rečica ob Savinji je med obema svetovnima vojnama na začetku 20. stoletja že imela godbo na pihala, ki se je glede na to, da so jo sestavljali večinoma glasbeniki iz Dol-Suhe, zaselka v rečički občini, imenovala kar Suška banda. Po nekaterih spremembah skozi čas je pred dobrim desetletjem doživela ponovno rojstvo, le da se je v skladu s časom tudi nekoliko modernizirala.
V občini Rečica ob Savinji živi okoli 2.500 ljudi - ob resnično bogatem in aktivnem društvenem življenju se lahko pohvalijo še z živahno glasbeno tradicijo. Pred 12 leti so znova oživili obliko glasbenega udejstvovanja - pihalno skupino Suška banda, ki je v obliki godbe na pihala že obstajala pred skoraj stoletjem. Vojne vihre so glasbeno ustvarjanje sicer otežile, a nikoli popolnoma zavrle, saj je želja po tovrstnem druženju vedno
»Nismo ne narodnozabavna skupina ne klasična godba na pihala. Sledimo narodnim motivom, lahko tudi zapojemo,« opisuje svojo pihalno skupino kapelnik Dare Atelšek, ki vodi skupino 12 glasbenikov, ki dokazujejo, da uradna glasbena izobrazba ni edina pot do ustvarjanja.
obstajala. Tako se je pred dobrim desetletjem zbralo 12 vrstnikov, med katerimi so bili nekateri glasbeno popolnoma nepodkovani, in pod vodstvom izkušenega glasbenika Dareta Atelška so ponovno začeli pisati, četudi nekoliko modernizirano, zgodovino Suške bande.
Beseda »banda« z dvema pomenoma
Vodja »bande«, njen mentor, kapelnik in tudi sklada-
telj njenih avtorskih skladb Dare Atelšek razlaga dvojni pomen besede »banda« v imenu skupine. »Banda« je lahko glasbena skupina. Lahko pa ima precej bolj družaben pomen. Je skupina. Je druženje. Je zabava in ustvarjalni prosti čas. Fantje, ki so danes člani Suške bande, so skupno pot začeli povsem družabno, z druženjem ob običajih, ki so na podeželju še živi. Skupaj so »ofira-li«, torej večer pred godom obiskali slavljenca in mu
Suška banda je izvorno nastala v dvajsetih letih 20. stoletja in najbolj aktivno ustvarjala med obema vojnama. Svoje ime je dobila po naselju v občini Rečica ob Savinji, iz katerega je prihajala večina članov, po Dol-Suhi.
Prvotni motiv je bilo druženje in to še vedno ostaja. Večina članov je iz prvotne zasedbe, eden se na vaje tedensko vozi celo iz prestolnice. Stojijo od leve proti desni: Dare Atelšek, Ferdinand Atelšek, Janko Šu-mečnik, Marko Atelšek, Matjaž Goličnik, Toni Prislan, Andrej Oblak, Simon Brezovnik, Alojz Bider; klečijo od leve proti desni: Boštjan Podlesnik, Franci Skok, Robi Bider, Darko Atelšek.
Pred Tavčarjevim dvorcem je rastla tudi lipa, ki jo ima kraj danes v svojem grbu. Stavba je danes zaščitene kulturne dediščine.
Jože Tlaker je avtor raziskave o zgodovini Rečice ob Savinji in vlogi škofa Tavčarja v 16. stoletju in njegovem vplivu na kraj, širše okolje in škofijo.
peli, pripravljali »šrange«, skupaj so hodili na jajčeri-jo. To je običaj, ob katerem v času florjanovega fantje hodijo po vasi, se ob vsaki hiši ustavijo in kaj zapojejo, nagrajeni pa so z jajci. Kar seveda ni kazen, saj so v preteklosti jajca imela drugačno vrednost, kot jo imajo danes - bistvena motivacija običaja, to je druženje, pa ostaja še naprej.
Vrstniki so tako prišli do ideje, da bi svoje druženje tudi ustvarjalno popestrili. Družili so se ob pripravljanju gledališke igre, delovnih akcijah, a lotili so se tudi dolgotrajnejšega projekta -oživitve Suške bande. Ta je na začetku štela precej več članov, zato originala niti niso mogli posnemati - so pa ustvarili svojevrstno skupino, ki je vse bolj znana in iskana. Danes je večina članov zasedbe še vedno istih, Dare izpostavlja glasbenika, ki se je sicer poročil in preselil v Ljubljano, a se še vedno redno vozi na vaje v domači kraj. Vendar kapel-nik odkritosrčno priznava tudi, da kdaj kakšne vaje tudi »zbledijo« ... »Takrat je vse v znamenju tiste druge >bande<,« hudomušno doda.
Začeti od začetka
Vsi člani Suške bande nimajo formalne glasbene izobrazbe, nekaj jih pred začetkom udejstvovanja v skupini ni imelo popolnoma nič glasbenih izkušenj. Dare je tako nastopil ne le v vlogi mentorja in kapelnika, ampak tudi učitelja. Verjame, da so tudi samouki zelo kvalitetni glasbeniki, tudi sam se je tako naučil igrati harmoniko in orgle, le h klarinetu je pristopil po klasični poti. V Suški bandi, ki spada pod glasbeno sekcijo kD Re-
»Glasbena šola ne poskrbi za vse, nekaj ti mora biti tudi dano.«
čica ob Savinji, so tako trije ritem inštrumenti, bobni, činele in mali bobenček, dva klarineta, dva saksofona, tri trobente in dva baritona. Po potrebi za klarinet poprime tudi kapelnik, načeloma pa dirigira. Izpostavi, da niso zgolj pihalna skupina, saj določene pesmi tudi pojejo in so tako precej težko uvrstljivi v določen vzorec. »Smo drugačni, prilagodljivi,« poudarja Dare.
Igrajo povsod, na povor-kah, proslavah, obletnicah, igrali so tudi že na pogrebu. Da niso glasbila pretežko breme niti za v gore, so dokazali s skupnimi izleti, na katerih glasbil niso pustili doma. Po osmih letih delovanja so posneli svojo prvo zgoščenko, pripravljenega imajo že nekaj gradiva za drugo. Pripravljene imajo različne programe, njihov vodja je tudi zelo zgovoren in šaljiv moderator in tako ne preseneča, da so gostje različnih krajev in tudi televizijskih in radijskih postaj. Lotijo se igranja tako narodnih, narodnozabavnih kot tudi drugih zimzelenih skladb, za katere za aranžma poskrbi Dare, imajo pa tudi nekaj avtorskih skladb.
Z glasbo skozi življenje
»Dva naša člana se zelo grdo obnašata do svojih glasbil. Tako zelo, da celo tolčeta po njih!« Dare v šali navrže, kakšen odnos imajo nekateri njegovi glasbeniki do
Dare Atelšek je v svoji bogati glasbeni karieri igral na več kot 800 porokah, vodil tri narodno-zabavne ansamble, 25 let vodil moški pevski zbor in 15 let cerkvenega, mnoga leta igral na orgle, poučeval, sedaj vodi Suško bando že dvanajsto leto. Foto: BF
svojega glasbila. Glasbenik z dolgoletno in zelo pestro kariero je v širši okolici znan tudi kot sogovornik z veliko humorja na zalogi. Marsikdo ga prepozna tudi po rahlo hripavem glasu. »Po telefonu se mi sploh ni treba več predstavljati, vsi sogovorniki takoj vedo, da sem jaz,« se pošali.
Dare ima za sabo izjemno bogato glasbeno pot, veliko let je vodil Ansambel Dre-novci, Ansambel Dareta Ate-lška in nazadnje ustvarjal v Motorčkih. Vodil je dva pevska zbora, orglal, poučeval, skladal in pripravljal besedila in aranžmaje. Marsikdo se ga spomni tudi kot velikega zabavljača na kateri od porok, na katerih je Dare igral. In teh je bilo res veliko.
BARBARA FUŽIR Foto: arhiv Suške bande
16
NAŠA TEMA
Brnenje motorjev ponovno razburja
Steza za motokros v Lembergu je legalna, a za krajane moteča
Imisije nas jezijo, mar ne?
Tako v primeru civilnih strelišč na prostem kot pri stezi za motokros v Lembergu v občini Šmarje pri Jelšah imamo opravka z imisijami. Pri tem pravnem izrazu gre poenostavljeno povedano za delovanje, vplivanje, učinkovanje na tujo nepremičnino, premičnino in osebne vrednote. Oblike poseganja v posameznikovo lastninsko in osebno področje življenja so seveda zelo raznolike. Že v rimskem pravu je veljalo, da je lastnik na svojem zemljišču smel početi, kar je hotel, v kolikor ni posegal v lastninsko pravico svojih sosedov.
Dobro je vedeti, da direktne imisije niso dovoljene. Tako že Stvarnopravni zakonik prepoveduje poglabljanje nepremičnine, spreminjanje vodotoka in odtekanje meteornih vod na tujo nepremičnino. Indirektne oziroma posredne imisije pa so dovoljene, če ne segajo čez mero, ki je krajevno običajna, in ne povzročajo znatnejše škode. Pri teh dveh »čejih« v vsakdanjem življenju nastanejo težave, ki jih velikokrat nemočni občani brez pomoči pravnih strokovnjakov ne morejo rešiti. In človek se ob različnih primerih preprosto vpraša, kakšen pravilnik mu lahko zapove, kdaj je nek hrup zanj še sprejemljiv in kdaj ne.
Na tej točki nastaja težava za običajnega državljana, ki se kot žrtev neznosnega hrupa, dima, zvonjenja ... čuti oškodovanega na svoji zemlji, opeharjenega za življenje v zdravem okolju, ki mu ga sicer zagotavlja že 72. člen Ustave Republike Slovenije. Olje na ogenj velikokrat prilije še nestrpnost lastnikov, ki se sklicujejo predvsem na to, da neko dejavnost izvajajo v skladu z obstoječimi predpisi. In potem se je treba vprašati, kdo je predpise sprejemal. Tudi zaradi poznejših sporov o imisijah v okolju je treba izredno skrbno pretehtati spreminjanje namembnosti zemljišč in uvrščanje različnih dejavnosti v okolje.
Brez greha nismo niti občani, torej različni lastniki v okolju, ko nas resnici na ljubo pogosto kaj vznemirja, moti. In takrat, ko bentimo nad hrupom drugih, pogosto pozabljamo, da ga morda v drugačnih de-cibelih in na drugačen način velikokrat proizvajamo tudi sami. Tokratna »motokros« zgodba in razmislek strokovnjaka za strel-stvo, ki odkriva tudi nekatere druge vidike strelstva, naj nas predvsem spodbudita k razmisleku o tem, kaj smo v okolju pripravljeni storiti za bolj kakovostno sožitje in sobivanje z drugimi.
BPT
ŠMARJE PRI JELŠAH -Že pred časom smo poročali o pritožbah nekaterih krajanov Lemberga o hrupu, izpušnih plinih in pra-šenju z bližnje steze za mo-tokros. To je bila tudi tema nedavnega pogovora vseh udeleženih strani pri županu. Pomisleki o vplivu, ki ga ima ta športna dejavnost na ohranjanje dediščinskih vrednot okoli starodavnega trga v neposredni bližini ter na onesnaževanje okolja, so sprožili tudi poslansko vprašanje. Lastnik tamkajšnjega motokros centra odgovarja, da ima vso pravico, da bi motorji po stezi lahko vozili tudi vsak dan.
Na problematiko dediščinskih vrednot trga Lemberg, katerega trške pravice in privilegiji se omenjajo že v letih 1386 in 1436, je opozoril predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva dr. Andrej Smre-kar, njegove dvome pa je v poslanskem vprašanju povzel poslanec Samo Bevk (SD). Izpostavil je skrb, da sta ohranitev kulturne dediščine in kakovost življenja v Lembergu ogroženi, saj je v neposredni bližini kulturne dediščine in bivanjskega prostora ljudi speljana steza za motokros, ki poteka po zemljišču pod nekdanjim starim gradom. Izpostavil je še bojazen za okoljsko onesnaževanje trga in okolice,
na katero so pred časom opozarjali tudi nekateri občani.
Umestitev v prostor je legalna ...
Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki opravlja tekoče posle, pravi, da je motokros dejavnost, ki ima zaradi hrupa, prahu, erozije, vpliva na divjad in drugih dejavnikov nedvomno velik vpliv na okolje in ljudi. Zato je po njegovih besedah v prvi vrsti pomembno ustrezno umeščanje v prostor, kar je v izključni pristojnosti občine. V svojem odgovoru je zapisal, da so parcele, na katerih je urejena motokros steza, po prostorskem načrtu Občine Šmarje pri Jelšah opredeljene kot površine za šport in rekreacijo, kar pomeni, da vožnja tam ni neskladna z uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Dejavnost je bila v prostor umeščena brez celovite presoje vplivov na okolje še pred uveljavitvijo pravilnika o presoji sprejemljivosti izvedbe načrtov in posegov v naravo na varovana območja.
... a je kljub temu lahko moteča za krajane
To, da območje nima posebne naravovarstvene vrednosti, kot pravi minister, še ne pomeni, da motokros ne vpliva na okolje. Za moto-
kros stezo veljajo tudi omejitve mejnih kazalcev hrupa. Meritve, ki so jih pred časom opravile pooblaščene organizacije, niso pokazale, da bi bili omenjeni mejni kazalci v Lembergu prekoračeni. Minister pa se zaveda, da so treningi in tekme mo-tokrosa za prebivalce lahko moteč dejavnik, tudi če hrup ne presega dovoljenih vrednosti. Predlaga, da bi izvajalec motokros dejavnosti poskrbel za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje s postavitvijo protihrupne zaščite ali z zasaditvijo dodatnih pasov drevnine na obrobju območja.
Stezo kupil za kros
Lastnik zemljišča Iztok Durakovic pravi, da so predlagani ukrepi povezani z velikimi stroški in da daje proste roke ministru, če jih lahko uresniči. »Predviden vložek bi bil odvisen od ukrepov. Drevesa ne bodo kmalu zrasla, protihrupna ograja tudi ni poceni. Odkar sem postal lastnik steze, dograjujem namakalni sistem, s pomočjo katerega je praše-nje manjše.« Na vprašanje, če se mu brnenje motorjev zdi moteče, pravi, da so moteči tudi drugi hrupi, na primer zvok avtomobilov.
Razlog za slabo voljo krajanov vidi v tem, da so prej s stezo upravljali domačini, ta
dejavnost pa jim je prinašala dobiček. Sam je stezo kupil za potrebe Tekmovalno rekreacijskega kluba Tajfun šport. Treningi so na stezi dvakrat tedensko, je dejal, in sicer ob sredah in sobotah. Tekem, ki so sicer ob nedeljah, letos na stezi ni bilo. So pa prav konci tedna po njegovem prepričanju čas, ko se lahko mladi
motokrosisti, ki so drugače v šoli, posvetijo svojim mo-tociklom.
Na omejitve ne pristaja
Razvijanje te športne dejavnosti, kot je pojasnil, ni dobičkonosno, saj prihodki zadostujejo predvsem za kritje stroškov. Prirejanje tekem se prav tako ne izplača, saj je
Šmarski župan Jože Čakš ne dvomi, da lahko ima dejavnost motokrosa, ki je sicer v Lembergu uveljavljena že približno trideset let in je legalno umeščena v prostor, vpliv na ohranjanje zgodovinskega pomena tega starodavnega trga. Kadar je proga suha, namreč med vožnjo motorjev nastaja veliko zemeljskega prahu, ki se poseda po objektih, je pojasnil. Dodal je, da občina trenutno obnavlja znamenito grajsko cerkev sv. Pankracija, v prihodnje pa bi rada dodatno obnovila tudi trg, da bi postal turistično bolj privlačen.
Lemberžani lastnika zemljišča prosijo, naj skuša izvajanje treningov s sobot in praznikov, ko so krajani doma in imajo družinska srečanja, prestaviti na delovne dni, povzema župan Čakš. Durakovic odgovarja, da bo s svojo lastnino upravljal po svojih željah, saj ima za uporabo steze ustrezna dovoljenja. Predlaga, da tisti, ki jih dejavnost motokrosa moti, center odkupijo. Njegova ocenjena vrednost je šeststo tisoč evrov.
v recesiji usahnila podpora sponzorjev, je pojasnil. Predlog, da bi se s prebivalci dogovoril o časovni omejitvi voženj, je zavrnil z besedami, da bo s svojo lastnino upravljal po svojih željah, saj ima za uporabo steze vso ustrezno dokumentacijo. »Jaz ne bom popustil, saj tudi sam drugim ne določam, kaj lahko počnejo s svojim imetjem.«
Odkup ali selitev malo verjetna
Tudi občina bi morala po priporočilu ministrstva v okviru svojih pristojnosti razmisliti o možnostih, da se dejavnost preseli na ustreznejše mesto. Da je takšna rešitev težko izvedljiva, odgovarja šmarski župan Jože Čakš. »Na našem območju nimamo ustreznega prostora za takšno dejavnost, čeprav bi bila prestavitev po mojem mnenju potrebna. Lastnik je sicer dejal, da lahko območje odkupimo in nato sami upravljamo z njim, vendar gre za ceno, ki je občina trenutno zagotovo ne zmore plačati, kraj Lemberg pa tudi ne.«
Sprememba občinskega prostorskega načrta je po njegovih besedah malo verjetna, saj bi se moral z njo strinjati sedanji lastnik, ki je zemljišče odkupil z namenom razvijanja dejavnosti motokrosa. Župan trenutno rešitev vidi predvsem v iskanju sožitja med krajani Lemberga in lastnikom zemljišča, kjer je steza za motokros. Upa pa, da bo država s svojo zakonodajo v prihodnje v takšnem okolju omejila tovrstne športne dejavnosti v naravi.
TINA VENGUST Foto: arhiv NT (GrupA)
Poslansko vprašanje opozarja na zgodovinski pomen trškega naselja v Lembergu, kjer sta cveteli trgovina in obrt, znan pa je bil tudi po tedenskih in letnih sejmih. Svoj višek je trg dosegel v 18. stoletju. V prvi polovici 19. stoletja
je začel propadati zaradi prenosa župnije na Sladko Goro in premestitve ceste skozi Pečico in Podplat. Na imenitnejšo preteklost trga, ki je dvakrat tudi pogorel, danes spominjata zlasti kamnit sramotilni steber in nekdanji rotovž.
Ne glede na to, d register kulturne stne in avtentične celostno in celotn poudarja Bevk.
Ne glede na to, da vsi objekti niso vpisani v register kulturne dediščine, jih je kot del celostne in avtentične urbane zasnove treba jemati celostno in celotno območje ustrezno varovati, poudarja Bevk.
NAŠA TEMA
17
To je primer švicarskega strelišča, ki se nahaja tik ob glavni cesti. Na tej lokaciji je bilo tudi finale evropskega pokala v streljanju z velikoka-libersko puško na 300 metrov. Upravljavci strelišča pri svoji dejavnosti upoštevajo vsa pravila, ki jim jih nalaga zakon. Zato zaradi strelišča naj ne bi bilo nikoli pritožb okoliških krajanov.
Tudi strelci potrebujejo svoj prostor pod soncem
A le, dokler se držijo vseh zakonskih pravil
»V rokopisu Celovške kronike iz leta 1562 je navedeno, da je bilo tistega leta v Ljubljani veliko >svobodno< streljanje. To naj bi bil prvi znani pisni vir o ljubljanskem strelskem društvu in ljubljanskem meščanskem strelišču. Strelstvo ima v Sloveniji torej izjemno dolgo tradicijo,« pravi starosta slovenskega strelstva Lojze Mikolič. Ljudje morajo sprejeti ljudi, ki jim je strelstvo rekreacija, strelci pa se morajo natančno držati vseh zakonskih pravil in predpisov, ki določajo pogoje varnosti zanje in za okolje, kjer so civilna strelišča postavljena, še dodaja.
Glede na Zakon RS o orožju streljanje, v Sloveniji ni ohla-
pojem civilno strelišče označuje objekt, ki je namenjen strelcem rekreativcem. Brez izjem morajo tisti, ki streljanje na civilnem strelišču izvajajo, upoštevati natančne predpise o tehničnem varovanju in pogoje o tem, kakšne vrste orožje na strelišču uporabljajo in s kakšnim kalibrom streljajo, dodaja Mikolič. Orožje in strelivo morajo ves čas hraniti pod ključem in v varovanem delu. In do tega varovanega prostora posamezniki, ki nimajo pooblastila, ne smejo dostopati.
Uporabnik orožja
Orožje lahko na strelišču uporablja samo tisti, ki ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja, oziroma tisti, ki ima za orožje priglasitveni list. Če tega nima, lahko strelja samo in le pod nadzorom upravljavca določenega strelišča ali njegovega pooblaščenega delavca. Vsak upravljavec strelišča mora biti pozoren tudi na to, ali je strelec morda pod vplivom alkohola, mamil ali v slabem duševnem stanju. Takrat ima vso možnost, da mu streljanje prepove. To je le nekaj glavnih zakonskih določil, ki se jih morajo lastniki in upravljavci civilnih strelišč ter strelci rekreativci ali športniki jasno in brez izjem držati.
O hrambi in prenosu orožja
Zakonodaja, ki opredeljuje in določa pogoje za civilno
pna, kot se na prvi pogled morda zdi. Mikolič celo meni, da je zelo stroga. »Kolikor mi je znano, so te stvari v Sloveniji bolj ali manj urejene,« še dodaja. Strelska društva naj bi bila pogosto pod drobnogledom inšpekcij, ki naj bi predvsem preverjale, ali imajo društva orožje pravilno skladiščeno in shranjeno. Poseben nadzor naj bi bil tudi nad uporabo streliva. »Včasih se mi zdi, da je preveč administrativnih in birokratskih stvari pri vsem nadzoru, a zakonodaja je takšna in treba jo je upoštevati,« poudari Mikolič.
Tudi za prenos orožja so slovenska pravila danes strožja, kot so bila včasih. »Kot mladinec sem po nekdanji Jugoslaviji potoval z orožjem in nikoli ni bilo nikjer nobenih težav. Imeli smo sicer potrdilo, da je orožje last strelskega društva in da se uporablja v športne namene. Danes je drugače. Prenos orožja seveda ni dovoljen kar tako, za to oseba potrebuje posebno dovoljenje, brez izpita za njegovo uporabo pa seveda prav tako ne gre,« še pojasni. Napakam in nepravilnostim se ne da vedno izogniti, a to je enako kot na drugih področjih dela ali dejavnosti. Zgodovine strelstva tako ne moremo zanemariti, je prepričan naš sogovornik. Je pa treba z razumevanjem zgodovine razumeti tudi strelce, ki se s streljanjem rekreativno ukvarjajo, še pojasni.
Krajevno običajno
Kljub temu da Mikolič meni, da je zakonodaja o strelstvu pri nas stroga, naj bi bila še strožja v Angliji, kjer so strožji tudi pogoji za vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja za ukvarjanje s strelstvom. Enako naj bi bilo v Italiji, manj »zapletov« pri pridobivanju dovoljenj oziroma pri prehodu države s športnim oziroma rekreativnim orožjem pa je v Avstriji, Nemčiji in severnih državah. Mikolič to razlikovanje pojasnjuje s
tem, da je v omenjenih državah tradicija strelstva že dolga.
»Najbolj enostavno je v Švici. Tam so vsi moški državljani vojaški obvezniki in vsak ima orožje doma. Vsako leto imajo tudi poseben preizkus streljanja. In v Švici ni nič posebnega, če koga vidite, da ima orožje s seboj na motorju ...« Tudi strelišč je v Švici veliko in tamkajšnja okolica ta šport podpira. Ozaveščenost ljudi je pri njih večja in četudi ima vsak orožje doma, ni nobenih nesreč. »Ljudje so drugače
vzgojeni, kultura je drugačna in športno streljanje tam ni noben tabu,« še dodaja Mikolič.
Odgovorni strelci, ne pobalini
Za Švico je zanimivo tudi, da so strelišča, kjer izvajajo civilno streljanje, v neposredni bližini cest in prometnic. Vendar pritoževanj ljudi običajno ni. »Ljudje si ne predstavljajo, da bi kljub temu lahko bilo kaj narobe. Sprejmejo to dejavnost, na drugi strani pa seveda ljudje, ki orožje uporabljajo, znajo z njim pravilno in kulturno ravnati. To pomeni, da se nihče ne gre pobalinstva, da bi streljal kako drugače kot v tarčo. Poglejte, vsak dan se vozimo po cesti. Po teoriji, da bi nas moralo biti ob streliščih strah za varnost, bi potemtakem morali tudi ob cestah postaviti varnostne ograje, ki bi nas varovale ob predpostavki, da bi lahko vozilo, ki prepelje mimo, trčilo ob tiste, ki živijo ob cestah,« pojasnjuje Mikolič. In dodaja, da se nesreče dogajajo tudi na strelišču, na primer zaradi odboja streliva, a ravno zato so varnostna pravila tako stroga, da to onemogočajo ob vestni in pravilni uporabi orožja.
Več nesreč s hladnim orožjem
Na Celjskem je pred leti ravno v času strelskega tekmovanja nek moški storil samomor. »Nikoli ne veš, kaj se komu plete po glavi. Če pogledaš širše, je v družbi bistveno več samomorov, ki jih ljudje storijo na drugačen način kot z orožjem. Teh stvari ne moreš popolnoma preprečiti. Daleč od tega, da bi rekli, da je takšnih primerov na področju slovenskega strelstva veliko,« dodaja Mikolič. V Sloveniji je izdanih veliko orožnih listov, tudi zato ker je v naši državi zelo močna lovska organizacija. Vsak lovec ima tudi svojo puško. »V Sloveniji je sorazmerno veliko ljudi, ki imajo dovoljenje za orožje, in po mojih ocenah, veliko iz-
Starosta slovenskega strelstva Lojze Mikolič je več kot 35 let sodeloval tudi z Rajmondom Debevcem in ga popeljal do olimpijske medalje.
gredov zaradi orožja vendarle ni. Bi pa dodal, da je več nesreč, ki se zgodijo s hladnim orožjem in ne s strelskim.«
Ta »presnet« hrup!
Je pa res, da je največkrat pri nas razlog za pritožbe zaradi takšnih strelišč hrup, priznava Mikolič. »Lastniki strelišč se najpogosteje srečujejo ravno s problemom hrupa. A je tudi na tem področju določeno, kdaj se lahko strelja. Če streljanje poteka konec tedna ali ob urah, ko bi morda hrup koga motil, so za to potrebna posebna dovoljenja. Vem, da je hrup problem bolj na streliščih, ki so umeščena v okolju, ki je bolj naseljeno. Tam se uporabljajo kratkocevna orožja, ki resnično močno pokajo. In četudi je morda strelišče nekoliko odmaknjeno, se streljanje sliši.«
Naš sogovornik se zaveda, da je v nekaterih situacijah, ko so strelišča v okolju, kjer je več ljudi, težko najti način sobivanja, ki bi ustrezal vsem. Ne odobrava odstopanj lastnikov ali upravljavcev strelišč od upoštevanja zakonskih predpisov. Toda tudi ljudje v bližini strelišč bodo morali razumeti, da dejavnost strelstva v naši družbi obstaja. »Tudi oni potrebujejo svoj prostor pod soncem,« še zaključi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Osebni arhiv L. M.
Trženje vzajemnih skladov
za družbe za upravljanje

		Infond
		vzajemni sldadl
Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo
vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.:
Atka Prima d.o.o.
v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
"Tržno sporočilo. Družba ATKA - PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 21 člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana. Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip B, Ljubljana. Več informacij na http://uuujuu.alta.si/disclaimer.
PRILOGA
Gor in dol po Stenici
Stenica, vas in gora pri Vitanju - Pod vrhom gore bo prihodnji mesec zazvonil zvon - Pred desetletjem je nastala zeliščna kmetija
Občina Vitanje? Sestavljajo jo starodavni trg, kjer danes segajo v vesoljske višave, in sedem vaških skupnosti. Ena zanimivejših je razpršena vas Stenica, ki se razprostira vse od bližine trga do tisoč metrov nadmorske višine, kjer je najvišje ležeča Majerjeva kmetija. Stenica se prav tako imenuje gora, po kateri se širi vas z istim imenom.
Eni pravijo, da naj bi vas in gora dobili ime po stenicah, vendar jih v starih časih tudi drugod ni manjkalo. Vsak zakaj ima svoj zato in vašča-ni so spomnili na ime bližnje kmetije Gavgar, kjer naj bi bila v srednjem veku postavljena
vešala, »gavge«. »Še vedno živimo od kmetijstva in gozda. Kljub temu brez službe danes težko gre, saj prevladujejo manjše kmetije,« ugotavlja predsednik vaške skupnosti Stenica Janislav Brodej, ki ga kličejo Janko. Njegova domačija je že blizu meje zreške občine, od medobčinske meje je oddaljena komaj trideset metrov. »Poglejte ta breg, strmino,« je opozoril na pogoje za kmetovanje in pokazal za hišo. Povsod seveda ni tako zelo strmo.
Spomin na »olcarje«
V starih časih so morali takšne strmine obdelovati roč-
no, vendar je bilo na vsaki domačiji veliko ljudi, dovolj delovne sile. Ljudje so seveda živeli bistveno bolj skromno kot danes. Med prebivalci trga Vitanje in okolice so bile razlike, v trgu so bili premožnejši.
Po gozdovih Stenice so bili v starih časih »olcar-ji«, ki so podirali drevje in ga spravljali na kup. Da ni bilo treba na delovno mesto dnevno pešačiti daleč iz doline, so imeli v gozdu »olcarske« koče, kjer so ostajali po več dni. »Tam so prenočevali, si skuhali kakšne žgance ali kislo zelje,« se spominja starih časov predsednik vaške
skupnosti Stenica, ki je bil pred upokojitvijo v službi v Gorenju v Velenju. Tam je bil nazadnje komisionar in je pregledoval kuhinjsko pohištvo. Njegov oče je bil »olcar«, zato o »olcarjih«, ki so se morali posloviti pred približno štirimi desetletji, veliko ve. Izpodrinil jih je tehnični razvoj, z njim so se pojavile motorne žage, traktorji, tovornjaki ... V Stenici spominjata na stare »olcarske« čase dve »olcar-ski« koči, ena je še ohranjena, druga se je porušila. Danes na stare »olcarske« čase še najbolj spominja vitanjska turistična prireditev Holcerija, ki jo vsa-
Janislav Brodej, po domače Janko, vodi vaško skupnost Stenica že tretji mandat.
ko poletje znova obudijo. »Olcarji« so torej izginili, Steničani delajo dandanes v Uniorjevem obratu in v Kovinarju v Vitanju, v kovaški industriji, po Celju in Velenju, Zrečah, Slovenskih Konjicah ...
Sestanki vaške skupnosti
Danes živijo Steničani drugače, namesto pešačenja se vozijo po cestah, ki so zaradi razprostranjenosti vasi še vedno večinoma makadamske. To ob deževju povzroča težave, zato želijo asfaltirane ceste podaljšati. Župan Slavko Vetrih pravi, da se o tem pogovarjajo z Občino Zreče, saj je medobčinska meja cik-cakasta. Prometa ne manjka, saj tam opravljajo med drugim prevoze lesa.
V občini Steničani pred-njačijo po tem, da imajo kot edina vaška skupnost ekološki otok, ki so ga pridobili pred nekaj leti. Da bi ločevanje odpadkov približali ostalim vaščanom, načrtujejo postavitev še enega manjšega ekološkega otoka. Marsikaj se dogovorijo na sestankih vaške skupnosti Stenica. Sestankov vaške skupnosti, ki so po dvakrat ali trikrat na leto, se člani radi udeležujejo. »Vse čla-
Tako so bili videti nekdanji kmečki vrtovi, tako so ga znova uredili v Stenici.	»Olcarska« koča na Stenici je tam zadnja, ki spominja na »olcarske« čase.
Prednosti malega podjetja
Orodjarsko podjetje v planinski idili nad Vitanjem - Očetu se je pridružila hči
spodbudna zgodba
Kot obrtnik orodjar je začel leta 1984 v domači garaži v Ljubnici visoko nad Vitanjem. Danes je podjetnik, v Orodjarstvu Marjana Korošca, ki ostaja na isti lokaciji, sta danes dva zaposlena. Očetu Marjanu se je v zadnjem času pridružila še hči Urška, ki je magistrica ekonomije.
Podjetje Orodjarstvo Marjan Korošec, ki sem ga obiskal, je od središča Vitanja precej oddaljeno, nahaja se v pravi planinski idili. Prišlek na zunaj niti ne opazi, da je še vedno v svetu podjetništva, saj so poslovni
prostori v pomožni stavbi, ki od širše okolice ne odstopa. Domačija je zelo skrbno urejena, pred njo pozdravlja prišleke v veliki obori osem čudovitih udomačenih jelenov. Toda za zidovi pomožne stavbe izdelujejo orodja za kovanje jekla ali aluminija, orodja za odlivanje aluminija, orodja za izsek in krivljenje pločevine .
Od obrtnika do podjetnika
V pogovoru sva se z Marjanom Korošcem najprej vrnila na začetek njegove
poklicne poti, v tovarno Unior v Zrečah. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Uniorjevi orodjarni, kjer so izdelovali orodja za potrebe kovačnice. Zaposlil se je po končani šoli, ki je takrat nudila dijakom veliko več praktičnega dela kot današnja. V Uniorjevi orodjarni je pridobil prve pomembne delovne izkušnje, nato se je zaposlil pri obrtniku, ki je izdeloval kovaška orodja in orodja za ulivanje aluminija. »Pri obrtniku sem se naučil samostojnejšega dela,« se spominja začetkov. Treba je
bilo še več lastnega znanja in več iznajdljivosti.
Najprej v garaži
Ko se je odpravil na samostojno obrtniško pot, je postavil v domačo garažo v Ljubnici svoj prvi stroj. »Že takrat niso bili najboljši časi za obrtnike,« se spominja obrtniških let še v prejšnjem gospodarskem sistemu. Vseeno je bilo manj birokracije kot dandanes, splošne plačilne nediscipline še ni bilo. »Po zakonu je bil rok plačila petnajst dni in skoraj vsi so ga upoštevali,« je povedal o
nekdanjem času. Z eno od svojih strank, s katero je začel sodelovati v tistem času, sodeluje še danes. Vsako obdobje ima svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti in v Jugoslaviji je bila huda inflacija. Ko se je obrtnik z naročnikom dogovoril za neko ceno v jugoslovanskih dinarjih, je lahko zaradi inflacije veliko izgubil, zato je prišlo nazadnje do dogovarjanja za ceno v nemških markah.
Večinoma je delal za potrebe jugoslovanskega trga. Ko se je trg za Koroščevo orodjarstvo širil, je veliko vlagal v nakup različnih strojev, zato da je lahko čim več dela opravil sam. Z razpadanjem Jugoslavije se je pojavila splošna kriza, vendar so se večja podjetja, za katera je delal, preusmerila na zahodne trge, kjer so poiskala nove priložnosti. »Roki izdelave so se skrajšali, zahtevala se je še višja
VITANJE PRAZNUJE
19
Drago Iršič z zeliščne kmetije v Stenici. Pred dvema letoma so uredili na seniku prostor za skupine obisko- Starinski predmeti s Stenice na krušni peči preužitkarske hiše. valcev, kjer lahko pokušajo zeliščne čaje, zeliščne napitke, zeliščne namaze ...
ne obvestim pisno, tako da nihče ne more reči, da za sestanek ni vedel,« je zadovoljen predsednik Brodej. Na letošnjem prvem sestanku so se tako dogovorili o postavitvi prvomajskega mlaja, med drugim so govorili o mestu načrtovanega vodohrana in o tehničnih rešitvah oskrbe domačij z vodo. Pravega skupnega vodovoda Stenica še nima, ljudje imajo hišne vodovode, ponekod celo po nekaj domačij skupaj. In iz vasi Stenica imajo dva občinska svetnika: Zdenka Plankla, ki je v občinskem svetu peti mandat, in Petra Jelenka.
Marijina roka
Na letošnjem prvem sestanku vaške skupnosti Stenica so govorili med drugim še o organiziranju vsakoletne maše pri vaški kapeli na težko dostopnem območju gore. Kapela na približno tisoč metrih nadmorske višine je novost z dolgo zgodovino, so povedali Steničani. V srednjem veku so namreč na skali pod vrhom Stenice opazili odtis roke, ki naj bi bila sled roke Marije, matere Jezusa Kristusa. Po pripovedovanju naj bi že v tistem času načrtovali postavitev
cerkve Matere božje, ki so jo zaradi težko dostopne lege na koncu postavili v središču Vitanja, na trgu. Čudež je nato skoraj utonil v pozabo, pred desetletjem so spomin nanj oživili. Ob sledi roke so namreč pred desetletjem postavili kapelo, nad njo so postavili stavbo, podobno kozolcu. Prekrili so jo s skodlami. In kmalu bo v Stenici velik vaški dogodek, saj bo prvič pozvonil okoli trideset kilogramov težak zvonec kapele. Blagoslov zvona na težko dostopnem mestu bo 6. julija, opravil ga bo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Srečanje bodo nadaljevali v lovskem domu v Stenici, kjer se radi srečujejo lovci, strelci, vaščani in zaključene družbe.
Zeliščna kmetija
V Stenici imajo še eno daleč znano vaško zanimivost, upoštevano ekološko kmetijo Meglič. Na njej se je med drugim ohranila stara preužitkarska lesena hiša, kjer je ostalo v notranjosti tako, kot sta tam zapustila zadnja preužitkar-ja. Gospodar Drago Iršič je kmetijo s soprogo kupil od sorodnikov, saj so želeli, da ostane na njej kdo od
»žlahte«. »Rad imam nove izzive,« odgovarja sedanji gospodar, ki je bil doma z velike kmetije v Konjiški vasi. Iršič je bil najprej zaposlen v Konusu in Come-tu, kjer je bil vodja priprave proizvodnje, njegova žena je bila zdravstvena delavka. Pred dvema desetletjema, ko so občani začeli odpirati zasebne trgovine, je bila odprta tudi Iršičeva trgovina v Slovenskih Konjicah in nato še v Slovenski Bistrici. Gre za podjetje s prodajalnama medicinskih pripomočkov in ko se je njegova dejavnost razširila, se je Drago Iršič redno zaposlil v svojem podjetju. Ukvarjal se je tudi z zdravilnimi zelišči, zato je odprl še zeliščno prodajalno v Žički kartuzi-ji. Tam je prav tako uredil prvi zeliščni vrt.
Prihajajo obiskovalci
Po nakupu posestva v Stenici, na 550 metrih nadmorske višine, so Iršičevi med drugim obnovili hlev in kupili kmetijsko opremo. Takoj so uredili nasad zdravilnih zelišč, na strmih legah so začeli pasti ovce in kupili še krave. Na ekološki kmetiji imajo visokodebelne
sorte jabolk in hrušk, izdelujejo sokove, marmelade in žganje, sejejo ajdo, piro in pšenico, ki jo nato predelajo v moko ... Prodajajo tudi ovce in ovčje meso. Drago Iršič je nasploh veliko v ze-liščarskem svetu, saj je član novoustanovljene komisije za zelišča v Kmetijsko-goz-darski zbornici Slovenije in organizator srečanja zeli-ščarjev Slovenije, ki bo letos 22. junija v Žički kartuziji.
Na kmetijo prihajajo napovedane skupine, saj je pred dvema letoma uredil na seniku prostor za skupine do petdeset obiskovalcev, kjer lahko poskušajo zeliščne čaje, sokove, zeliščne napitke, zeliščne namaze ... Kupijo lahko še druge izdelke in pridelke. Med zanimivostmi kmetije je celo kmečki vrt, kot so jih imeli v starih časih, to je z leseno ograjo in »gartlcem«, namenjenem cvetju. Na kmetiji, ki je velika 26 hektarjev, od česar je deset hektarjev obdelovalne zemlje, dela ne manjka. Tudi ročnega dela ne. Dragu Iršiču za odločitev za nakup kmetije seveda ni žal. »Tu poskrbim za svojo dušo, ves stres izgine,« je zadovoljen.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Z višav Stenice. Pogled na starinski trg Vitanja.
Iz proizvodnega prostora v orodjarstvu v Ljubnici nad Vitanjem. Na fotografiji ustanovitelj podjetja Marjan Korošec.
kakovost,« se spominja začetka novih časov.
Vlaganje v opremo
»Veliko je bilo treba vlagati v novo strojno opremo, saj je tehnologija zelo napredovala,« pravi o razvoju podjetja. Zadnje desetletje je orodjarsko podjetje začelo kupovati nove CNC--stroje, ki so računalniško vodeni in lahko z njimi izpolnjuje najvišje zahteve trga. Brez takšnih strojev danes seveda ni več mogoče delati. Svetovna kriza se je v podjetju poznala, saj je bilo najprej manj naročil, vendar je podjetje tudi zadnjo krizo dobro preživelo. Eno je povezano z drugim in Orodjarstvo Marjana Korošca je imelo uspešne naročnike, ki so imeli dovolj
dela in so izdelke naročali pri njem.
Majhni bolj gibčni
»Prednost majhnega podjetja je, da je lahko na trgu bolj prilagodljivo,« opaža vsa leta Korošec. To, če podjetje z enim ali dvema zaposlenima nekaj dni nima dela, je seveda povsem drugače kot v kakšnem velikem podjetju s številnimi zaposlenimi. In orod-jarstvo v Ljubnici vsa leta solidno posluje in ima na trgu visoko bonitetno oceno. Marjan Korošec meni, da je to posledica kakovosti izdelkov iz Ljubnice in dobrih poslovnih odnosov. V sodelovanju z večjim slovenskim dobaviteljem izdelujejo v Ljubnici med drugim orodja za potrebe Volkswagna, kjer imajo še
posebej visoke zahteve po kakovosti.
Orodjarstvo med krizo na srečo ni doživelo tako hude krize kot druge panoge. Vsi, ki so med krizo imeli delo, so lahko preživeli, vendar je nekaj proizvajalcev s trga žal moralo oditi. Med splošno krizo so potrebe po orodjih ostale, saj so morali v tovarnah razviti nove izdelke. Na trgu tako dobrih orodjarjev celo manjka. Orodjarsko podjetje na več kot šeststo metrih nadmorske višine se je v času svetovne krize še kadrovsko okrepilo. Pred dvema letoma se je doma zaposlila hči Urška, magistrica ekonomije, ki pomaga tako pri poslovnih zadevah kot pri pisarniških opravilih.
BRANE JERANKO Foto: BJ
20
KULTURA
Sobotni nastop Uroša Periča na celjskem džez festivalu je bil eden izmed koncertov, s katerimi slovenski Ray Charles obeležuje deset let glasbenega ustvarjanja.
«
V
I *
'lir***
Big band Extra band, ki ga od leta 2000 vodi Bojan Logar, deluje pod okriljem Glasbene šole Celje. Člani izvajajo pestro paleto skladb, od swinga do popa.
Džez ritmi razvnemali
Letos v znamenju celjskih ustvarjalcev
5 *

Jazz festival Celje - Dž-jezz, edini tovrstni festival v Celju in njegovi okolici, je konec tedna že peto leto zapored postregel z uveljavljenimi tujimi in slovenskimi izvajalci, med katerimi je umetniški vodja festivala Jaka Kopač v sodelovanju s Hišo kulture Celje osrednje mesto namenil prav celjskim glasbenikom.
Prvi festivalski večer so ljubitelje džeza navdušili člani Extra Big Banda Glasbene šole Celje z mladimi
celjskimi solisti, vokalist-kama Nušo Ofentavšek in Amadeo Begovic ter saksofonistom Jako Kopačem.
Big band Extra band deluje pod okriljem celjske glasbene šole že devetnajsto leto, vodi pa ga Bojan Logar. Repertoar glasbenega sestava, v katerem ustvarjajo dijaki in učenci nadstandardnega programa, zavzema široko paleto bigbandovske glasbe, od džezovskih standardov in klasičnega swinga do latino glasbe, roka popa in funka.
le¥Ra
m?
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
21. JUNIJ 2014
18.00-24.00
VODENI OGLEDI
19.00 GROFJE CELJSKI
19.00 KULTURNOZGODOVINSKA Z81RKA
20.00 CELEIA-MESTO POD MESTOM 20.00 OROŽJE
le¥%a
VOŽNJA S STARODOBNIKI 19.00 - 22.00
Info in najave:
E: muzej@pokmuz-ce.si, info@>pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
letna
SP
noč
DOKUMENTARNI I
ALFRED <S SOPHIE
Tudi glasbena pot Ofentav-škove je povezana s celjsko glasbeno šolo, kjer je končala nižjo stopnjo klavirja in solopetja, danes pa na Kon-servatoriju za glasbo v Celovcu študira džez petje. Še vedno jo obiskuje trinajstletna Amadea Begovič, učenka I. osnovne šole Celje, ki se sedem let uči igrati violino, peto leto zapored pa obiskuje tudi pouk solopetja.
Na drugem festivalskem večeru sta se predstavili dve mednarodni zasedbi, Daniel Noesig/Jure Pukl NYC Quintet, ki ga sestavljajo glasbeniki iz Avstri-
je, Slovenije in Združenih držav Amerike, ter kvartet Gašper Bertoncelj meets Dena DeRose, ki ga je za celjski džez festival sestavil bobnar Gašper Bertoncelj z ameriško pevko in pianistko Deno DeRose.
Koncerti doma kot adrenalin
Festival je v soboto sklenil Uroš Peric. Celjski glasbenik, ki je po nekaterih podatkih celo svetovni rekorder po številu izvedenih nastopov, posvečenih Rayu Charlesu, je z zanj tipičnim nastopom, nabitim z energijo, navdušil
na kratko
občinstvo v polni dvorani Mestnega kina Metropol. Glasbena poslastica, v kateri ni manjkalo prepletanja soula, džeza, bluesa in country glasbe, je bila eden izmed koncertov, s katerimi slovenski Ray Charles obeležuje desetletnico glasbenega ustvarjanja. Do sedaj je sodeloval z več kot 150 svetovno znanimi glasbeniki in big bandi, nastopal v 17 različnih državah na treh kontinentih in bil kot prvi Slovenec na prestižnih festivalih, kot so Montreux Jazz Festival, JazzAscona Festival in French Quarter Festival v New Orle-ansu. Kljub vsem svetovno
znanim prizoriščem, kjer je že nastopal, je zanj koncerti-ranje v Celju, kjer praviloma nastopi enkrat letno, še vedno svojevrsten adrenalin, saj mu prisluhnejo njegovi prijatelji, ki so še posebno kritični.
Po zaključenem festivalu organizatorji z veseljem ugotavljajo, da celjsko občinstvo rado posluša džez, je pa med njimi tudi del ljudi, ki jih v prvi vrsti pritegnejo znana imena. Zato ni nič nenavadnega, da je v soboto, ko je nastopil Perič, bilo največ obiskovalcev.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Dvorana Barbare Celjske,
Obiskal jih je Prešeren
POLZELA - Na gradu Komenda je bilo mogoče v soboto čutiti srednjeveški utrip. Tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in šport je v sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravil tradicionalno družabno-zgodovinsko prireditev Malteški pozdrav poletju.
Srednjeveški dan je postregel s pestrim programom. Obiskovalci so se sprehodili po srednjeveški tržnici, si ogledali mečevanje in bruhanje ognje ter se pomerili v lokostrelskem turnirju. Grajska gospoda je odplesala zanjo značilne plese, vitezi pa so obiskovalce popeljali s kočijo malteške konjenice. Poseben gost prireditve je bil France Prešeren, ki se je na gradu Komenda mudil pri svojem stricu duhovniku. Prireditev Malteški pozdrav poletja je naslednica nekoč med Polzelani zelo priljubljenega družabnega dogodka z naslovom Polzelani Polzelanom, ki ga je več kot desetletje organiziralo turistično društvo.
ŠO
Orgelski koncert v mozirski cerkvi
MOZIRJE - V sklopu prireditev 13. poletnga orgelskega ciklusa, ki bo v organizaciji Slovenskega orgelskega društva med 11. majem in 6. septembrom na različnih lokacijah po Sloveniji, je imela v soboto v mozirski cerkvi sv. Jurija koncert mlada orglistka(organistka je prav) Ana Glušič.
Po štirih letih igranja klavirja v nazarski glasbeni šoli se je vpisala na orgelski oddelek GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, kjer se igranja na orgle uči sedmo leto. Je redna udeleženka na državnih tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov Temsig in prejemnica prve in druge nagrade na državnem tekmovanju v disciplini orgle ter prve in tretje nagrade v disciplini solfeggio. Lani je bila izbrana na razpisu Glasbene mladine Ljubljanske in je v okviru ciklusa Mladi mladim izvedla orgelski koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na koncertu je izvajala skladbe različnih izvajalcev, od Bacha do J. M. Michela, Messlaena in številnih drugih, pri Schnaiderjevi skladbi Bog je ljubezen se ji je pridružila gostja koncerta, pevska skupina Sinaj.
HŽ
Zapel najstarejši zbor na Kozjanskem
PODČETRTEK - Ob tednu ljubiteljske kulture se je minulo soboto s poletnim koncertom v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju predstavil Moški pevski zbor Terme Olimia. Pri petju se mu je pridružil še mešani pevski zbor iz Bistrice ob Sotli.
Moški pevski zbor Terme Olimia je najstarejši pevski zbor na Kozjanskem. Naslednje leto bo praznoval že štirideseto obletnico delovanja. Kot je povedal predsednik zbora Peter Turk, je zbor pred kratkim na festivalu Zlata lipa v Tuheljskih toplicah na Hrvaškem prejel zlato plaketo. Ob tem je poudaril, da plaketa predstavlja pomembno priznanje njihovemu delu. Na festivalu Zlata lipa se je sicer predstavilo 17 zborov iz držav bivše Jugoslavije.
JP
KULTURA
21
Z močnimi koreninami in bogatimi sadovi
S tednom ljubiteljske kulture do njene večje prepoznavnosti
Državni javni sklad za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije v tem tednu pripravlja prvi vseslovenski teden ljubiteljske kulture, katerega namen je pokloniti se ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in jim omogočiti večjo prepoznavnost in priznanje v družbi.
Javni sklad želi s tednom pod enotno in prepoznavno podobo predstaviti vse, ki svoj prosti čas namenjajo ljubiteljski kulturi. V Sloveniji je več kot 5 tisoč kulturnih društev s približno 107 tisoč aktivnimi člani, kar
našo država uvršča v sam vrh tovrstnega kulturnega ustvarjanja v Evropi. Dejavnost kulturnih društev ima v Sloveniji bogato tradicijo, nenazadnje tudi v Celju, od koder prihaja eno najstarejših slovenskih pevskih društev, nastalo leta 1895. Še posebej pomembno vlogo ima ljubiteljska kultura pri razvoju in obstoju naroda. Eden od primerov, ki je povezoval Slovence tudi v najtežjih časih in krepil narodno zavest, je slovensko narodno gledališče, ki je delovalo celo v času druge svetovne vojne.
Drevo kot simbol ljubiteljske kulture
Območne izpostave javnih skladov po Sloveniji bodo v tem tednu zasadile sadna drevesa starih slovenskih sort kot simbol naše kulturne dediščine in raznolikosti. Drevo simbolizira razvejanost ljubiteljske kulture, ki je trdna kot njegove korenine, močno razvejana kot krošnja in bogata kot plodovi. Celjski javni sklad za kulturne dejavnosti je včeraj (v sredo) zasadil jablano bogatinko.
Sadika je darilo Občine Šentjur in Šolskega centra Šentjur, kjer ohranjajo to staro sadno drevo, ki ga je vzgojil Gustav Ipavec, slovenski skladatelj, zdravnik, župan in rodoljub iz Šentjurja.
Saditev dreves je le ena od aktivnosti, ki se bodo zvrstile v tednu, posvečenem ljubiteljski kulturi. Samo pod okriljem celjske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti bo 23 prireditev, od lutkovnih predstav do koncertov in likovnih razstav.
ŠPELA OŽIR
M I	BVB	■ B	V	g	B	V	B
Skupna »juzina« priložnost za druženje
Eden izmed soustvarjalcev letošnjega festivala Vstop prost je bil celjski umetnik Simon Macuh. Predstavil se je s tipičnim performansom z naslovom Boksarski dvoboj pri Splavarju. Macuh se je boril s splavarjem, kar je simbolično predstavljalo borbo z zgodovino, institucionalno formo, s kulturno politiko in samim s sabo.
Vas je kdaj sram? Kako ga občutijo vizualni umetniki, so obiskovalci celjskega mestnega središča spoznali v drugi polovici prejšnjega tedna, ko je Društvo likovnih umetnikov Celje pripravilo že 15. festival Vstop prost.
Ustvarjalci festivala, pri katerem gre v prvi vrsti za sodobne oblike umetnosti, si vsako leto izberejo rdečo nit vsebin. Letos so se odločili, da se posvetijo občutku sramu. »Lotimo se teme, ki nas najbolj teži, in ena izmed njih je tudi sram. Z besedo smo se nekoliko poigrali in jo zapisali od zadaj naprej ter tako dobili naslov letošnjega festivala, to je Mars,« pravi predsednica društva Andreja Džakušič, ki je bila ena izmed 22 umetnikov, ki so se s 17 umetniškimi projekti, kot so instalacije, performansi in intervencije, v štirih dneh predstavili v mestnem središču. Osrednji dogodek je bila v soboto skupna »južina«. »Festivalske vsebine vsako leto prepletamo z druženjem umetnikov. Veliko se pogo-
14 polfinalistov za Zlato harmoniko Ljubečne
NAZARJE - V nazarski dvorani kulturnega doma so v soboto v organizaciji Turističnega društva Nazarje, KUD Stopinje in JSKD OI Mozirje izvedli 22. prireditev Iz roda v rod, na kateri se je v tekmovalnem programu predstavilo 14 harmonikarjev v različnih starostnih kategorijah, od najmlajših v kategoriji do 10 let do najstarejših, nad 60 let.
Nastopajoči na prireditvi, ki so bili izbrani med vsemi, prijavljenimi na razpis, so se potegovali za uvrstitev v polfinale Zlate harmonike Ljubečne. Izbornik(neprimerna beseda), predstavnik Zlate harmonike Ljubečne, Zmago Štih se je po poslušanju odločil, da je vseh 14 nastopajočih prikazalo tako visoko raven znanja, da zaslužijo nastop v polfinalu v Ljubečni. Svojega zmagovalca so izbrali tudi obiskovalci. Največ glasov občinstva in s tem naziv grajski godec 2014 je osvojil 16-letni Žiga Žlebnik iz Črne na Koroškem.
HŽ
Nasvidenje pod zvezdami
ŠMARTNO OB PAKI - Dvajset igralcev Gledališča pod kozolcem, ki pod tem imenom deluje v okviru Kulturnega društva Šmartno ob Paki že več kot trideset let, čaka na potrditev sodelovanja na Poletnih gledaliških večerih v Kopru.
varjamo o posameznih projektih in se trudimo delovati kot skupina. In prav kuhanje je ena izmed dejavnosti, ki nas povezuje, še posebno takrat, ko na festivalu sode-luejo tudi tujci,« pravi predsednica.
Festival Vstop prost praviloma pripravljajo junija. Letos je ta prvič razdeljen na
dva dela. Prvega, ki se je začel prejšnjo sredo in končal v soboto, so oblikovali domači umetniki, drugega, ki bo septembra, bodo tuji. Člani celjskega društva namreč do sedaj za izvedbo festivala še niso prejeli nobenih finančnih sredstev.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
S Partljičevo predstavo Nasvidenje pod zvezdami, v kateri nastopajo igralci vseh generacij, najmlajši je star 17 in najstarejši 80 let, so se domačemu občinstvu pre-mierno predstavili oktobra, zdaj pa se želijo izkazati še pred preostalimi slovenskimi gledališkimi navdušenci. S Kulturnim društvom Šmartno ob Paki so pretekli mesec praznovali 20. obletnico pevske skupine Prijatelji in 25. obletnico Turističnega društva Šmartno ob Paki, jeseni pa bodo pripravili šest novih predstav za prihajajočo sezono, je povedal predsednik Gledališča pod kozolcem Tomaž Potočnik.
AK
Klasična glasba odmeva v cerkvah
VRANSKO - Prvi koncert v sklopu letošnjih Vranskih poletnih večerov - Oživimo kulturno dediščino je bil v soboto zvečer v cerkvi sv. Jeronima na Taboru.
Organizator Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko želi s koncerti klasične glasbe v štiri podružnične cerkve, v katerih so redko bogoslužja, pripeljati dodatno vsebino. Hkrati obiskovalcem ponuja možnost, da spoznajo notranjost starih cerkva, domačinom, ki nimajo možnosti obiska večjih glasbenih središč, pa približuje klasično glasbo. Zaključni koncert bo v Schwentnerjevi hiši na Vranskem, rojstni hiši založnika slovenske moderne Lavoslava Schwentnerja. Programski vodja prireditve, violončelist Milan Hudnik, je izbral zanimive in priznane slovenske glasbenike, kot gostja pa bo nastopila celo mlada japonska violinistka Moeko Sugiura.
ŠO
na kratko
Šentjursko poletje vabi
ŠENTJUR - Minuli konec tedna se je začelo Šentjursko poletje 2014, ki bo vse do začetka septembra v različnih krajih po občini širilo kulturni utrip. Organizacijske moči za pripravo skoraj 30 prireditev je združilo več kot 20 organizatorjev. Večina se je lani prijavila na razpis občine in pridobila denar za organizacijo kulturnih dogodkov.
Sklop prireditev ponuja nekaj za vse generacije, za vse okuse in za ljubitelje raznolikih žanrov - od prijetnih večerov, ki jih pripravljajo domači zbori in glasbene zasedbe, do vrhunskih glasbenih, likovnih, literarnih, gledaliških in drugih poslastic, s katerimi bodo občinstvo na več lokacijah, pretežno pa v vrtu Ipavčeve hiše, razvajali številni nastopajoči. Organizacijo in izvedbo so v veliki meri prevzela domača društva in skupine, je pojasnila vodja šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Anita Koleša. Šentjursko poletje bo tudi letos postreglo s številnimi tradicionalnimi prireditvami.
TV
Entile
antika.book@siol.net
Pri novi celjski založbi ANTIKA je konec aprila, po 22 letih, izšel ponatis zgodovinskega romana pisateljice Anne Wam-brechtsammer z naslovom DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ. Delo je med slovenskim bralstvom doživelo status »kultnega romana«, ki odlično opisuje vzpon in zaton najmočnejše rodbine na Slovenskem.
Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, P.P. 325, 3000 CELJE Tel.: 03 490 89 90
WT'
i DANES CROF[E celjski I
IN NIKDAR VEČ
E Ch.
.0fX
T
m
\-,N « V	ri'H vMt>
Knjigo, ki je na voljo v mehki in trdi vezavi, lahko kupite ali naročite v knjigarni in antikvariatu ANTIKA, v Kocbekovi ulici 6 v Celju.
www.antika.si
■
22
ŠPORT
Ob koncu jubilejnega turnirja se je vseh 80 celjskih judoistov, ki so pomagali pri organizaciji dogodka, zahvalilo dolgoletnemu trenerju Marjanu Fabjanu za vzgojo tekmovalcev, pomoč pri prvih korakih najmlajših judoistov na tatamiju in uspehe, ki jih dosegajo pod njegovih vodstvom.
Ana Velenšek prvič zlata
Celjani osvojili štiri medalje - Iz borbe v borbo po točke za OI
Jubilejno deseto tekmovanje za evropski pokal v judu se je v Podčetrtku za celjske judoiste končalo po pričakovanjih trenerja Marjana Fabjana. Zmagovalka zaključnega obračuna v kategoriji do 78 kg je postala Ana Velenšek, prvi dan tekmovanja pa so se na zmagovalne stopničke povzpeli Petra Nareks (do 57 kg) in Tina Trstenjak (do 63 kg) za drugo in Adrian Gomboc (do 66 kg) za tretje mesto.
Udeležba na dvodnevnem turnirju, ki sta ga organizirala celjski judo klub Z' dežele Sankaku in Judo zveza Slovenije, je bila tudi tokrat velika. Na tatamiju je tekmovalo 316 judoistov in judoistk iz 27 držav, od tega 28 slovenskih borcev in bork, med katerimi ni bilo lanskega evropskega prvaka Roka Drakšiča in Lucije Polavder. Oba sta se po evropskem prvenstvu težje poškodovala in sta za nastop na svetovnem prvenstvu najbolj vprašljiva, je zaskrbljen glavni trener celjskega kluba Z' dežele Sankaku Marjan Fabjan, ki je nekoliko skeptičen tudi zaradi teže, ki jo Lucija hitro izgublja. Da ne bi dodatno izzivali poškodb pri ostalih tekmovalcih, so turnir vzeli za trening.
Izpolnila pričakovanja
Ta se je najbolj obrestoval 23-letni Ani Velenšek, ki je prvič in to pred domačim občinstvom osvojila zlato medaljo. »Ne glede na to, v kateri kategoriji tekmuješ, pred domačim občinstvom je vedno lepo zmagati,« ponosno pove Velenškova, ki je Nizozemko
»Rezultat ni to, kar si delal zadnji teden, ampak kar si delal dolgo zadnje obdobje,« pravi Urška Žolnir pred lovom na prve kvalifikacijske točke za OI 2016.
Nepremagljiva celjska judoistka Ana Velenšek (v modrem kimonu) je bila v prvem krogu prosta, v drugem je premagala Francozinjo Christelle Garry, v polfinalu Nemko Maike Ziech in v finalu Nizozemko Karen Stevenson (v belem kimonu).
Karen Stevenson v finalnem boju premagala z ipponom in tako upravičila pričakovanja trenerja Marjana Fabjana, ki so bila drugi tekmovalni dan zaradi neosvojenega zlata še toliko večja. »Ni še bilo zlate medalje, zato sem si rekla, da jo nekdo le mora dobiti. In mi je uspelo,« je bila s prikazanimi borbami zadovoljna tekmovalka celjskega Sanka-kuja. Pomembne so točke, največ prinese prvo mesto, se najboljših rezultatov nadeja zlata Celjanka.
Ob kolajno zaradi nepazljivosti
V soboto sta srebrni medalji osvojili Petra Nareks in Tina Trstenjak, ki je bila na začetku boja dvakrat diskvalificirana, a je z vso močjo nadaljevala borbo, kjer jo je osem sekund pred koncem finalnega boja z ipponom premagala Nizozemka Jennifer Wichers. Razočaranje je seveda bilo prisotno, a pozornost že usmerja na
veliko nagrado (VN) Madžarske.
Petra Nareks je v kategoriji do 57 kg tekmovala prvič. Ponavadi namreč tekmuje v kategoriji do 52 kg, a ker bo v tej tekmovala na VN Madžarske, ni želela dvakrat hujšati. »Nisem najbolj zadovoljna z rezultatom, ni vse potekalo tako, kot sva si zamislila s trenerjem. Proti Italijanki Marii Centracchio, s katero sva se do zdaj srečevali samo na pripravah, nisem izkoristila dane možnosti in sem izgubila zaradi svoje nepazljivosti. Nova pravila namreč prepovedujejo prijem za nogo, zaradi česar sem bila diskvalificirana.« Želela si je zmago, saj je bila podpora občinstva, med katerim so bili tudi njeni varovanci, fenomenalna.
Adrian Gomboc, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu osvojil odlično sedmo mesto, se lahko ponaša tudi z bronom, do katerega se je prebil s tremi zmagami nad Rusi, neugodni pa so zanj
Francozi. Gomboc zmage dosega z vsiljevanjem svoje borbe z rokami, zaveda pa se, da je to za 19-letnika zelo težko, a mu uspeva, pojasnjuje. »Če premagaš evropskega prvaka, še ne pomeni, da boš tudi sam kdaj postal evropski prvak,« po nekaj težkih dobljenih bojih z močnimi evropskimi judoisti pove Gomboc.
Odskočna deska za mlade
Že po uvodnih dvobojih so v soboto izpadli celjski judo-isti David Štarkel, Matjaž Tr-bovc in Rok Plešnik, v nedeljo pa so brez stopničk ostali tudi Gašper Jerman, Andraž Špiler in Miha Žgank, ki je v kategoriji do 90 kg na koncu pristal na petem mestu. Vse kandidate bo Fabjan poskušal pripraviti za svetovno prvenstvo, v Budimpešto pa bo na VN Madžarske, kjer se bodo začeli boji za prve kvalifikacijske točke za olimpijske igre 2016 v Riu de Janeiru, poslal popolno ekipo. »Današnji turnir je pomemben predvsem za mlajše slovenske judoiste, ki lahko pred domačim občinstvom pokažejo svoje zanje in se lažje uvrstijo na nadaljnja prvenstva, saj tu ni vrhunskih tekmovalcev in ima vsak večjo možnost, da osvoji medaljo,« je Fabjan razočaran nad številom slovenskih judoistov. Presenetili so ga tekmovalci iz Ukrajine, ki bodo v prihodnje trd oreh za naše in evropske tekmovalce, je še poudaril.
Fabjanovi varovanci zaradi pomoči pri pripravah tekmovanja niso bili prikrajšani za treninge, ki so jih imeli dvakrat dnevno. Vsi so vnaprej vedeli, da bo treba delati, zato izgovorov za utrujenost niso imeli. Urška Žolnir pri pripravi tekmovanja pomaga že od začetka. »Niti pomislim ne, da bi mi bilo težko pomagati. Vsak posameznik si želi, da je domače tekmovanje pripravljeno na visoki ravni,« pripadnost opisuje olimpijska prvakinja. S čim manjšim finančnim vložkom poskušajo organizirati turnirje, ki se lahko postavljajo ob bok velikim tekmovanjem. »Kjer je volja, je tudi pot,« dodaja Žolnirje-
va, ki jo včasih še »zasrbijo prsti«, da bi ponovno stopila na tatami. »Danes sem že dobila opozorilo sodnika, naj bom bolj tiha,« priznava pa še, da s trenerske perspektive borbe vidi drugače in da so zaradi tega videti lažje.
Vsi za enega, eden za vse
Vsak od judoistov je imel svoje naloge. Trstenjakova je skrbela za prostovoljce, Gomboc je pomagal pri pripravi blazin, Nareksova je pomagala pri trženju, s čimer pravi, da ni imela veliko težav. »Veliko stalnih sponzorjev se je odzvalo, nekateri so z nami že deset let.« Ker to počnejo že več let, nihče ni dvomil v kakovostno izvedbo tekmovanja, pri katerem je sodelovalo 80 prostovoljcev, med njimi 60 najmlajših judoistov, in tudi tistih, ki že deset let pomagajo, da ta turnir še poteka.
Ti so celjskemu strokovnjaku ob koncu tekmovanja pripravili presenečenje in na prizorišče prikorakali z veliko torto, ki jo je tako kot ob peti
»Vsak je imel štiri borbe, kar je zelo pomembno. Pomembno ni zmagati, ampak se čim več boriti,« je bil na jubilejnem turnirju na prikazano borbenost svojih varovancev ponosen Marjan Fabjan.
obletnici prinesla sicer poškodovana Lucija Polavder.
»Pred petimi leti sem bila v dvorani Zlatorog oblečena v maskoto in odločila sem se, da to ponovno storim,« je povedala Polavderjeva, ki z glavo skozi zid ne namerava, zato niti ni razočarana, da se tekmovanja ni mogla udeležiti. »Fabi«, kot ga kličejo varovanci, jih vzgaja kot svoje otroke, je dober motivator, mu zaupajo, ker jih zna voditi, sam pa pravi, da s popolno podporo celotne ekipe stabilno ostaja tudi njegovo zdravje. »Sem najtežji trener v Sloveniji in v Evropi,« pojasni, zakaj mu pripadnost ekipe pomeni še toliko več.
ANJA KOVAČIČ Foto: GrupA
Urška Žolnir je svoje varovanke spremljala s trenerskega stolčka. »Pridejo trenutki, ko bi najraje skočila na blazino in izvedla kakšen prijem. Kot trenerka fizično ne morem pomagati nikomur, lahko se samo derem,« priznava, da je težje sedeti ob blazini, kot se boriti na njej.
ŠPORT
23
Odlična Ratejeva
Zmagala na mitingu v Ostravi z metom 64,45 m
Martina Ratej je navdušila tudi v Ostravi.
Članica celjskega Kladivar-ja Martina Ratej je zmagala v metu kopja na mitingu v Ostravi na Češkem, imenovanem Zlata tetra (atletski izziv IAAF). Z metom, dolgim 64,45 metra, je slavila prepričljivo zmago.
Ratejeva je za več kot štiri metre prehitela Tatjano Jelačo iz Srbije (60,16 m). Tretja je bila Nemka Kathrina Molitor (58,68 m). Martina Ratej je obenem izkoristila odsotnost gostiteljice Barbore Špotakovo, ki ima zdravstvene težave.
Ratejeva v soboto ni nastopila na tekmi diamantne lige v New Yorku, saj je želela prihraniti nekaj moči, ki bi jih izgubila med zahtevnim potovanjem. Odločitev se je izplačala in v Ostravi je znova zasijala v polnem sijaju. »Zadovoljna sem z nastopom. Šele v zadnji seriji sem dobro vrgla in sem presegla 64 metrov. Zmago sem imela vseskozi v svojih rokah, vendar moj cilj ni le to, ampak meti okrog 65 metrov. Na koncu sem se uspela približati tej daljavi, zato lahko grem mirno na naslednje tekme.« Kaj pa New York? »Ni mi žal, da nisem bila v New Yorku. Bila bi zelo utrujena in v Ostravi ne bi dosegla te daljave, posledice pa bi imela tudi na naslednjih tekmah,« je dejala Martina Ratej, ki v diamantni ligi ostaja vodilna. O končnem razpletu bodo odločale naslednje štiri tekme.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (TimE)
V Košarkarskem klubu Tajfun Šentjur so včeraj le sklenili sodelovanje s trenerjem, ki bo v novi sezoni vodil člansko ekipo. Zdaj je dokončno jasno, da bo zasedbi Tajfuna dirigiral Šentjurčan Dejan Mihevc.
Ta je nazadnje vodil Grosuplje, v preteklosti pa je že deloval v šentjurskem klubu. Bil je pomočnik Damjana Novakoviča, a tudi Matjaža Tovornika. V Šentjurju si seveda želijo uspešnejšo sezono, kot je bila pretekla. Bila je turbulentna in negotova vse do konca, ko si je Tajfun le zagotovil obstanek. V naslednjih tednih naj bi bile znane tudi že prve spremembe v igralskem kadru.
Kaj bo na Polzeli?
Še vedno pa ni dokončno znano, kaj bo s polzelskim klubom. V taboru Hopsov si po uspešni sezoni seveda želijo tekmovati med najboljšimi, a bodo morali na pomoč prihiteti tudi sponzorji, kajti na Polzeli imajo v tem trenutku ogromne finančne težave. Želijo si, da bi bil dosedanji trener prve ekipe
V	Jadranski ligi bo vroče
V	novi sezoni tekmovanja v ženski košarkarski Jadranski ligi, kjer je celjski Athlete v pretekli sezoni zasedel odlično tretje mesto, bo tekmovalo kar štirinajst ekip. Srbske ekipe bodo Crvena zvezda, Partizan, Radivoj Korač, Vojvodina, Črno goro bo še naprej zastopala Budučnost, Bosno Čelik iz Zenice in Play Off iz Sarajeva, zagrebška kluba bosta Medveščak in Trešnjevka, iz Makedonije Skopje, prvič pa bo v Jadranski ligi zaigral italijanski Reyer, sicer nekdanji evroligaš, pri katerem je igrala Daliborka Jokič, nekdanja članica celjskega kluba. Ob omenjenih ekipah bodo še trije slovenski klubi: Athlete, Triglav in Grosuplje. »Liga bo izjemno močna. Veseli nas, da bodo v njej vse najmočnejše ekipe iz bivše Jugoslavije. Med drugim tudi šest aktualnih državnih prvakov,« je dejal direktor Jadranske lige Uroš Krajnc. Nova sezona se bo začela konec oktobra.
Luka Žvižej je za Slovenijo na povratni tekmi dosegel tri gole.
Dobrodošel, Katar!
Slovenska rokometna reprezentanca se je po pravi srhljivki uvrstila na svetovno prvenstvo, ki ga bo prihodnje leto gostil Katar. Naši so na povratni tekmi z Madžarsko v Velenju nadoknadili tri gole zaostanka. Še več ... Slavili so za šest in se po spektaku-larnih zadnjih desetih minutah tekme veselili velike zmage.
Sedem minut pred koncem je bilo še 26:26, Slovenija pa je potrebovala zmago z vsaj štirimi goli razlike. V ključnih trenutkih so naši zaigrali tako, kot smo si lahko le želeli. Igra je bila izvrstna, ko je reprezentante podžgalo peklensko vzdušje v dvorani. Niti izključitev Uroša Bundala ni bila usodna. Po delnem izidu 7:1 je bil nasprotnik na kolenih, slavje pa je trajalo in trajalo ... Dragan Gajič je bil z devetimi goli prvi strelec tekme, po tekmi so ga tako kot ostale preplavila čustva. »Zaslužili smo si to. Med odmorom smo si rekli, da gremo na vse ali nič. Na koncu smo tekmo odločili celo z igralcem manj. Občutki so fenomenalni, fenomenalno pa je bilo tudi občinstvo.« Katar bo najboljše reprezentance gostil v začetku prihodnjega leta.
MITJA KNEZ, foto: GrupA
Kadrovske spremembe v klubih s Celjskega
Jernej Kobale na tem mestu tudi v prihodnje, vendar bo vse odvisno od tega, kako se bo razpletla finančna situacija. Dosedanji kape-tan in prvo ime Hopsov Goran Jagodnik je v enem zadnjih intervjujev dejal: »Treniral bom. Iščem pravi klub.«
Milovic bo Laško zapustil konec tedna
V Laškem v zadnjih dneh ni bilo nič novega. Trener Predrag Milovic bo z igralci, ki so v teh dneh še v mestu ob Savinji, treniral do jutri, potem bo sledil premor. Zasedba Zla-toroga se bo spet zbrala v začetku avgusta. »Vse je odvisno od tega, kdaj se bo začela liga. Novinci? Kar nekaj je že dorečenega, a še nič ni uradno,« je dejal športni direktor »pivovarjev« Aleš Antauer. Še vedno je na pragu dvorane Tri lilije Celjan Matej Krušič. Zdi se, da je tik pred podpisom pogodbe. Veliko je odvisno od tega, ali bo dosedanji center Žiga Dimec ostal ali bo zamenjal sredino.
MITJA KNEZ
Tako nogometaši Rudarja (v rdečih dresih) kot tudi Celja so začeli priprave na novo sezono.
Grofje in »knapi« začeli priprave
Na omrežju Facebook izvedeli o usodi Nejca Kolmana
Nogometaši Celja so se pod vodstvom trenerja Simona Rožmana na Skalni kleti začeli pripravljati na novo sezono. Ta se bo s tekmami 1. kroga začela v soboto, 19. julija.
Še vedno niso znane vse ekipe, ki bodo tekmovale v prvoligaški druščini, saj tega, kot je že v navadi, v Nogometni zvezi Slovenije še niso preučili, kaj šele o tem odločili. Na prvem treningu rumeno-modre zasedbe je bilo trideset nogometašev. Simon Rožman je imel na voljo tudi novince, ki se bodo trudili, da bodo zadovoljili njegova pričakovanja. »Fantje so se med premorom držali navodil in so vsi zelo korektno opravili individu-
alni program dela, ki je temeljil na vzdržljivosti. Prav slednja bo v ospredju tudi v uvodu tega pripravljalnega obdobja,« je po prvem treningu dejal Rožman, ki ima v trenerskem štabu novega pomočnika. Dani Ošep je novi in stari član NK Celje. Dosedanji vezist prve ekipe Nejc Kolman pa je že pretekli četrtek na Facebooku sporočil, da si v Celju ne želi več nadaljevati kariere in da se klubu zahvaljuje za ponujeno priložnost ter mu v prihodnje želi vse dobro. V klubu so novico potrdili v torkovih večernih urah.
Kdo bo ostal?
Priprave na novo sezono so začeli tudi v taboru ve-
lenjskega Rudarja, kjer že nestrpno čakajo na žreb za kvalifikacije za ligo Evropa. Na začetku sta manjkala Ivan Firer in Rajko Rotman, ki sta za reprezentanco Slovenije pred začetkom svetovnega prvenstva v Braziliji odigrala prijateljski tekmi proti Urugvaju in Argentini. Dobila sta še nekaj premora, ekipi trenerja Jerneja Javornika pa se bosta pridružila prihodnji teden. V prihodnjih dneh bo znana usoda Aleša Jeseničnika, Cristiana Bu-baloviča, Almedina Muha-removiča, Rusmina Dediča, Mateja Podlogarja in Klemna Bolhe, ki jim je pogodba potekla.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (TimE)
24
KRONIKA
Kazen za Branka Mačka tudi poduk pijanim voznikom
Po petih letih krivdo priznal - Sedem let in štiri mesece zapora za povzročitev nesreče pri Arji vasi
Celjska okrožna sodnica Marjana Topolovec Dolin-šek je v torek Branka Mačka, povzročitelja smrtne prometne nesreče leta 2009 na avtocesti pri Arji vasi, obsodila na sedem let in štiri mesece zapora. Izrekla mu je tudi stranski ukrep prepovedi vožnje za dve leti, ki bo začel veljati po pravnomočnosti sodbe. Najvišja zagrožena kazen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je osem let zapora.
Naj spomnimo, da je aprila letos Vrhovno sodišče RS razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Celju, ki sta Mačku prinesli desetletno zaporno kazen. V prvem sojenju so mu namreč očitali kaznivo dejanje predrzne vožnje z najhujšimi posledicami. Tožilstvo je Mačku takrat hkrati torej očitalo naklep, a so vrhovni sodniki sprejeli odločitev, da ga ni bilo oziroma naj bi se pokazal takrat, ko je Maček pil alkohol v lokalu, čeprav je vedel, da bo sedel za volan. Toda pri tem, da je zapeljal v napačno smer na avtocesti, naklepa ni bilo, bili pa so vsi znaki malomarne vožnje. Zaradi takšne razlage vrhovnih sodnikov je moral tožilec Ivan Žaberl obtožbo spremeniti. In po spremenjeni obtožnici je Mačku grozilo največ osem let zapora in ne dvanajst kot v prvem primeru. Razveljavitev sodb je aprila Mačku odprla vrata zaporniške celice in takrat je odkorakal na prostost. V zaporu je bil od 29. marca lani do 10. aprila letos. In ta čas mu bodo všteli v izrečeno kazen.
Branko Maček sodbe ni komentiral. Sodišče je zapustil pri stranskih vratih, ki sicer veljajo za služben vhod.
Pritožbe?
Kdaj bo ponovno odšel na prestajanje kazni, je še prehitro za ugibati. Nova sodba namreč še ni pravnomočna. Tožilec Ivan Žaberl o pritožbi ne razmišlja: »Sodišče je sledilo obtožbi in upoštevalo tudi generalno prevencijo, na katero je tožilstvo opozarjalo. Torej da je treba izreči najvišjo kazen kot opozorilo vsem drugim, ki sedejo pijani za volan.«
Mačkov zagovornik Damir Ivančič se bo o možni pritožbi na sodbo še pogovoril z obsojenim. »Dokazali smo, da so razlogi, ki narekujejo izrek milejše kazni, in če bi tožilstvo to upoštevalo že prej, bi hitreje prišli do odlo-
čitve,« je komentar odvetnika. Če se bo Maček odločil za pritožbo, to lahko stori samo za višino kazni, ne more pa se več pritožiti, če meni, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, saj je krivdo priznal. Ivančič je v zaključnih besedah še enkrat omenil to, kar je večkrat poudarjal že v času prvega sojenja: »Avtocestno križišče na tem delu, kjer je Maček zapeljal v napačno smer, je bilo absolutno nepravilno urejeno.« Da država še do danes ni storila vsega, da do česa podobnega ne bi več prišlo, po njegovem mnenju kaže dogodek izpred nekaj dni, ko naj bi ravno na tem odseku prav tako v napačno smer zapeljala tuja voznica.
Nesreča se je zgodila malo pred peto uro 2. oktobra 2009. Maček je po nočnem popivanju sedel v vozilo in se odpeljal proti domu - v napačni smeri po avtocesti. Pred tem naj bi, kot je omenil tožilec Ivan Žaberl, »kalkuliral«, kako priti do doma, ne da bi ga pijanega ustavili policisti. Zatem ko je zapeljal na avtocesto, je v napačno smer pred trkom vozil več kot kilometer. V vozilu, v katerega je trčil, je bila poleg Kračuna, Godčeve in Koštomajeve še ena njihova prijateljica, ki pa je bila hudo poškodovana. Mladi so se v Celje vračali iz Ljubljane.
š
Nataša Godec, Tjaša Koštomaj in Peter Kračun
O okoliščinah
Sodnica Marjana Topolovec Dolinšek je ob razlagi sodbe dejala, da odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki je prvi sodbi razveljavilo, ne more komentirati, a da so vsi »pravni strokovnjaki, ki so nastopili v tem postopku, to sodbo komentirali na svoj način«. Mačkovo priznanje krivde je sprejela, ker so vrhovni sodniki potrdili to, da so bili vsi dokazi zakoniti. Če ne bi bili, priznanja ne bi mogla sprejeti.
Kot olajševalno okoliščino je sodnica upoštevala to, da Maček pred tem sodnim postopkom nikoli ni bil kaznovan zaradi prekrška ali kaznivega dejanja in ker mora skrbeti za mladoletnega otroka. Maček se v drugem sojenju svojcem ni opravičil, je pa to storil v prvem sodnem postopku.
Pri oteževalnih okoliščinah pa je alkohol tisti, ki je vplival na težo kaznivega dejanja. »Ne morem mimo visoke stopnje alkoholizi-ranosti, šlo je za 2,2 grama alkohola na kilogram telesne teže,« mu je dejala v sodni dvorani. Poleg tega je sledila tožilstvu pri generalni pre-venciji, torej da gre za zelo veliko ogroženost varnosti na cesti v primeru, kadar za volan sede pijan človek.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Staršev pokojnih Petra Kračuna, Nataše Godec in Tjaše Koštomaj v sodni dvorani pri izreku sodbe ni bilo.
Škoberne na ustavno sodišče
Razlog: domnevno nezakonito odrejen privod
Celjski okrožni sodnik Milko Škoberne, ki je obsojen zaradi sprejemanja podkupnine in je še vedno v suspenzu, je na Ustavno sodišče RS vložil ustavno pritožbo zoper odredbo za privod. To je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani, ker naj bi se Škoberne izmikal izročitvi sodbe.
Kot je znano ga je ljubljansko sodišče decembra lani obsodilo na pet let in šest mesecev zapora ter skoraj 20 tisoč evrov stranske kazni. Plačati bo moral tudi 12.000 evrov, kolikor naj bi znašala podkupnina, ki naj bi jo prejel. Sodišče je odredbo izdalo 7. aprila, policija pa je Škoberneta v večernih urah izsledila v Laškem in ga privedla na ljubljansko sodišče, kjer je sodbo moral prevzeti. Škoberne v ustavni pritožbi trdi, da je šlo za nezakonito odredbo in da gre za hudo kršitev njegovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem naj bi posegli tudi v njegovo pravico gibanja in osebne svobode. Še vedno zanika, da se je izročitvi sodbe pred privedbo izmikal in da sodišče pred tem ni izčrpalo vseh danih možnosti, ki jih ima v primerih izročanja sodnih pošiljk.
info 113
»Divjak« in neprevidna voznica
Minuli četrtek nekaj minut po 21. uri so celjski prometni policisti izvajali nadzor prometa na avtocesti pri Arji vasi in pri tem 29-letnemu vozniku izmerili hitrost kar 243 kilometrov na uro.
Gre za voznika osebnega vozila BMW. 29-letniku so izrekli kazen 1.200 evrov, dobil pa je tudi sedem kazenskih točk. V istem tednu so prometni policisti kaznovali tudi žensko, ki je na avtocesti vozila v nasprotno smer. Ustavili so jo v bližini izvoza za Arjo vas, šlo pa je za 69-letno avstrijsko voznico avtomobila. Avstrijka je na delu avtoceste, kjer potekajo cestna dela, zapeljala na nasprotni vozni pas. Grozi ji 1.200 evrov kazni in 18 kazenskih točk ter prepoved vožnje na območju Slovenije do enega leta.
Gorel parafin
V petek nekaj minut po 22. uri je zagorelo v Prežiho-vi ulici v Slovenskih Konjicah. Ognjeni zublji so zajeli objekt, kjer je bilo skladiščenih okoli 40 ton parafina.
Del objekta so uporabljali tudi za hlev za ovce, spravilo sena, v prostorih pa je bila tudi priročna kuhinja. Ogenj, ki je objekt popolnoma uničil, so omejili in pogasili gasilci PGD Slovenske Konjice, PGD Tepanje in PGD Žiče. Živali so rešili iz objekta, v požaru pa ni bil nihče poškodovan. Okoliščine nastanka požara so preiskovali tudi kriminalisti, ki so ugotovili, da je do izbruha ognja prišlo zaradi dotrajanosti električne napeljave. Po prvih ocenah naj bi nastalo za približno 120 tisoč evrov škode.
Policisti prodajali
Policisti policijske uprave Celje so v petek uspešno izvedli 11. javno dražbo najdenih predmetov. Prodali so vse stvari in zanje iztržili 2.330 evrov. Najvišjo ceno sta dosegli motorni kolesi, sicer pa je bilo med ponujenimi stvarmi največ koles in mobilnih telefonov.
Na dražbi se znajdejo predmeti, ki jih občani prinesejo na policijsko upravo, lastniki, ki jih pogrešajo, pa jih ne prevzamejo. Sprva je podatke o najdenem predmetu mogoče videti na spletni strani policije, potem tudi na oglasni deski na policiji in če ni odziva, stvari po letu preidejo v last policije, ki stvari oceni in zanje organizira javno dražbo. Denar, ki ga na dražbi dobi, gre v proračun Republike Slovenije.
Odnesel denarnico
Pred dnevi se je na parkirišču Vrunčeve ulice zgodil rop. Neznan mlajši moški je napadel občanko, ki je na parkirišču govorila po telefonu. Iz rok ji je poskušal iztrgati torbico, v kateri je imela denar, ki ga je pred tem dvignila na bližnji banki. Med prerivanjem je občanki iz torbice padla denarnica, iz katere je ropar ukradel denar in pobegnil proti glavni avtobusni postaji.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
OSEBNI avto Volkswagen 1300, letnik 1970, prodam. Telefon 041 866-612.
1717
OSEBNI avto Fiat 600, letnik 1968, prodam. Telefon 041 866-612. 1718
TOMOS avtomatic A3 MS, letnik 1987, prodam. Telefon 041 866-612. Š 145
GOLF III diesel, letnik 1997, 5 vrat, registracija 2015, letna vinjeta, ugodno prodam za 1.050 EUR. Telefon 041 240-580.	1741
iZlEtllik V EEliE
NA MORJE Z
IZLETNIKOM
(KOPALNI BUS) VSAKO SOBOTO
od 28.6. do 30.8.
V KOPER. IZOLO. PORTOROŽ »li PIKAH
. cäjEsffläs
PG I IU| iiiillaMM«'II CELJE Tel.; 03 428 75 00, GSRT;051 S65 797, ita.celje@lzlatnlk.s PE VELENJE, Kopališka cesta Za, Valanje Tel.; 03 89814 23, GSM.;031 666 620, tta.velenje@lzletnik.si
MOTORNO kolo Honda 125 čbr, lepo ohranjeno, malo prevoženih km, ugodno prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365.
1761
VW golf 1,4, športna izdelava, lepo ohranjen, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365. 1761
KUPIM
POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128.	p
STROJI
PRODAM
POSEST
PRODAM
1 11 rim Ha mm um n Pl			
	3D \5GI	aEutlJ GEJ SMliHJ	H (üailH^DEj
LI LJ		LJ - . mL v • f^H	
V počastitev 160. obletnice Thermane Laško in v sodelovanju z Občino Laško, STIK-om Laško, JSKD Ol Laško in Likovnim društvom Laško vas v soboto, 21. junija 2014 od 9.00 dalje prijazno vabimo na prijateljsko slikarsko druženje v zdraviliški park.
Ob bogatem kulturnem programu bomo ob 11.00 v parku posadili drevo in obeležili vseslovenski teden ljubiteljske kulture, ki poteka od 15. do 22. junija. Teden ljubiteljske kulture pripravlja Javni slad RS za kulturne dejavnosti in Zveza Kulturnih društev Slovenije z namenom promocije ljubiteljske kulture in njenih ustvarjalcev.
Vabljeni!
ROTACIJSKI plug za kosilnico Gorenje Muta prodam. Telefon (03 ) 5763-258.
1728
VILE za prenos okroglih bal prodamo.
Telefon 041 807-853. 1742 LESNO obdelovalni stroj, primeren za mizarje, prodam. Telefon 041 606-232.
1754
lašk& SMK
sotožje dobregt
STIK-CEHTBIZAiPOKr.TTJMZBi	v	. v
■MflMIUWEHKUUUKILAftD OBČINA LAŠKO
y
THERMANA
Laško
Informacije: TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-lasko.si
V NEPOSREDNI bližini Šmartinskega jezera prodam vrtičke, velike po 100 m2, po 1.000 EUR. V ceni so zajeti tudi stroški prepisa lastninske pravice na novega lastnika. Informacije po telefonu 041 727-314.	1675
NA južni legi Savinjske doline, nad graščino Novi klošter prodam stavbno parcelo, veliko 905 m2, za 30.000 EUR. V ceni so zajeti tudi stroški prepisa lastninske pravice na novega lastnika. Informacije po telefonu (03) 547-2424.	1675
MANJŠE zemljišče, primerno za počitniško hišico, prodam. Telefon 5793-337.
Š 146
ENOSTANOVANJSKO počitniško hišico z zunanjim paviljonom, pritličje 45,32 m2, parket, na gradbeno zazidljivi in komunalno urejeni parceli, 982 m2 ob reki Dreti (Lačja vas 31 a), vpisano v ZK, prodam za 49.000 EUR. Več na: nepremičnina.net in bolha.com. Telefon 041 611-660.	n
GOZD, mešani, 60 a, prodam. Telefon 041 606-232.	1754
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2 drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 49.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodam objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 59.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2, za 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 13.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAM
ŠKOFJA vas. Oddam 3-stanovanjsko hišo, 260 m2, z delavnico, 300 m2. Telefon 041 725-092.	1745
tedenski spored radia celje
ČETRTEK, 19. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-lejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 20. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih po-
slušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 21. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Gregor Deleja, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 22. junij | TOREK, 24. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Gregor Deleja, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 23. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 25. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
mače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	Katrca: Sj ni rejs
2.	Modrijani: Zadnjič nocoj
3.	Rosa: Babica naša slavi
4.	Ans. Franca Miheliča: Pomlad je znova tu
5.	Poskočni muzikanti: Adijo, madam
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	SUMMER - CALVIN HARRIS	(4)
2.	STAY WITH ME - SAM SMITH (2)	
3.	I WILL NEVER LET YOU DOWN	
	RITA ORA	(3)
4. THE MAN - ALOE BLACC		(6)
5.	NOBODY TO LOVE - SIGMA	(3)
6.	LOVE NEVER FELT SO GOOD -	M.
	JACKSON & J. TIMBERLAKE	(4)
7. RISE LIKE A PHOENIX -		
	CONCHITA WURST	(5)
8.	A SKY FULL OF STARS -	
	COLDPLAY	(2)
9.	UPTIGHT DOWNTOWN - LA	
	ROUX	(1)
10.	JUBEL - KLINGANDE	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	TAKO JE - LEA SIRK	(3)
2.	MEN VSE - CAZZAFURA
FT. SENIDAH	(2)
3.	Z MANO GREŠ - ALMA (2)
4.	NJEJ - NIJE	(4)
5.	SENCE PLEŠEJO - MAMA REKLA	(5)
6.	STARA DUŠA - MI2	(1)
7.	PARTY GENERACIJA -
MITJA PODLESNIK	(6)
8.	NEZNANI SVET - 3SOMS (4)
9.	SEDE MI - CHALLE SALLE (3)
10.	LE S TABO - ATLANTIX (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
HOME - NAUGHTY BOY FT ROMANS
CLICHE LOVE SONG - BASIM PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NENAVADNO JE OK - KING FOO SAMO MORJE VE - SARA KOBOLD
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
STANOVANJE
Torek, 24.6.
Soboto, 28.6.
DEBELE, suhe krave in telice za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. p
PRODAM
OPREMLJENO trisobno stanovanje z garažo v samem bloku, Štore - Lipa, 84 m2, ugodno prodamo za 76.000 EUR. Telefon 041 847-093. 1659 NOVIGRAD. Prodam dvosobno stanovanje, 35 m2, 30 m od morja. Telefon 041 725-092.	1745
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
ODDAM
DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje in garažo, blizu Zdravilišča Laško, možna uporaba dvigala, oddam. Telefon 041 943-056.	p
TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ
za Kanton Zürich in okolico
v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO
dipl. medicinske
sestre [m/a dipl. zdravstvene tehnike (m/a
Pričakujemo
•	slovensko državljanstvo
•	zaključeno izobraževanje
•	znanje nemškega jezika
(ali certifikat B2) Ponujamo
•	takojšno delovno vizo
• pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje • zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch
0041 55 610 12 12
Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin - 28.junija v Sloveniji.
Stähli Personal / Iris Stähli / dipl. vodja doma / študij za menagement
v zdravstvu Najboljši naslov za delo v Švici!
www.staehlipersonal.ch
VINO, belo ali rdeče, kakovostno, ugodna cena, prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. BELO mešano vino sauvignon in chardon-nay prodam. Telefon 031 572-314.
OSTALO
GARSONJERO v bloku, opremljeno, oddam v najem samski osebi. Telefon 031 896-523.	1727
V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1730
NA otoku Vir pri Zadru ugodno oddam apartma za dopustovanje. Najem možen od 1. do 10. 7. in od 15. do 23. 7. Telefon 031 312-070. 1736 APARTMA, staro jedro Izole, 150 m od morja (2 odrasla, 1 otrok) 35 EUR/ dan, oddam. Telefon 031 370-486. p APARTMA za 6 oseb, na otoku Murter, 35 m oddaljen od morja, oddam, cena 60 EUR/dan. Telefon 031 655-373.1737 MALO stanovanje v bližini parka v Celju oddamo. Telefon 041 531-284. 1747 DVOSOBNO stanovanje v bližini Celja, mansarda, ugodno oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365.1761 GARSONJERO na Lavi, v izmeri 30 m2, na novo adaptirano, najemnina 200 EUR, oddam. Telefon 041 785-353. 1763
PRODAM
PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, mesni tip, domača reja, prodam. Telefon 031 544-653.	Š 132
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476.	p
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5777-398. 1699 BIKCA, približno 300 kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 818-894. 1700 PUJSKE, težke 25 kg, linija 54, prodam. Telefon 041 395-213. 1705
KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-43 8, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p BURSKEGA kozla, starega 5 let, prodam za 40 EUR. Telefon 070 566-605. 1719 KOZLIČKE, burske, stare 11 tednov, prodam. Telefon (03) 5794-208. 1718 BIKCA simentalca, starega šest mesecev in pol, prodam. Telefon 041 866-612.
1715
DVA bikca simentalca, težka 135 kg, prodamo. Telefon 051 425-851. 1738 TELIČKO simentalko, staro dva meseca in dva telička prodam. Telefon 031 840282.	1740
PIŠČANCE, težke 2 do 2 kg in pol, očiščene, 4 EUR/kg, prodam. Po 1. juliju domača reja. Telefon 041 951-527. 1741 KOKOŠI nesnice, rjave in grahaste barve, tik pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113. p KOZE s kozlički ali posamezno prodam. Informacije zvečer, telefon (03) 5708106.	1749 BIKCA, črno belega, težkega 100 kg, prodam ali menjam za klavno živino. Telefon (03) 5739-044. 1753 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 1752 KRAVE in telice, lepe simentalke, prodam.
Telefon 031 747-930. 1757 TELICO simentalko, težko 500 kg, prodam ali menjam za mlajšo. Telefon 031 732-869, (03) 5728-352. 1758 KRAVO, sl, z mlekom, staro 4 leta, bika, sl-bbp, težkega 450 kg in teličko, sl, 180 kg, prodam. Telefon 041 794-301.
1762
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p
um™
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUH oz. po ceniku vašega operaterja
PRODAM
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
ČOLN Sevylor, motor Tomos 4 in plinsko napravo za avto prodam. Telefon 041 355-853.	1673
TELEVIZOR Gorenje za 60 EUR in aparat za masažo hrbtenice prodam po ugodni ceni. Telefon 548-3849, 031 729-910.
1676
DRVA bukova, cena 105 EUR, drva so slovenska, brez ostankov v sredini, prodam. Telefon 041 242-405. p ŽARNI grob prodam. Telefon 031 530475.	1726 150 let staro vitrino ter stare knjige in znamke prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5483-847. 1729 METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez. Ugodno. Telefon 070 376-076. p REGISTRIRANO prikolico za kampiranje Adria 300 SL, z baldahinom, za 3 osebe, ugodno prodam. Telefon 031 886-033. 1750 PRAŠIČE, težke približno 20 kg, mesnata pasma in domačo slivovko, prodam. Telefon 031 538-012, 031 237-193.
1751
BIKCA simentalca, približno 130 kg in plug visoki klirens, 12 col, prodam. Telefon 041 824-851.	1780
KUPIM
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator, priključke in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.	1143
vedeževanje in astrologija
-
pogovor 090 77 7 zakup minut 080 35 9 www.astrocente
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROČILNICA
NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
I DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:	~
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 69 let
novi tednik
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, teta in tašča
MAJDA PETROVEC
iz Pongraca pri Grižah
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za besede tolažbe in podarjene sveče. Posebna zahvala velja Darinki Kos, Marjeti Olenšek in celotnemu CPZ Šmartno v Rožni dolini za lepo odpete pesmi. Prav tako hvala družinam Repas, Govejšek-Potočnik, Deželak ter Moniki in Anici Strenčan za nudeno pomoč. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotar za organizacijo pogreba. Posebna zahvala velja domu sv. Jožefa za lepo in toplo oskrbo in besede tolažbe, ki
so nam pomagale premagati te težke trenutke. Vsem skupaj, ki ste jo poznali, še enkrat hvala, in naj spomin nanjo ne zbledi.
Žalujoči vsi njeni
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Poštenje je na prvem mestu, vse drugo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 1748 40-letni samski moški želi spoznati dekle od 25 do 40 let za resno zvezo. Sem preskrbljen. Telefon 041 580-652.
1744
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
emm
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Veliko osamljenih moških čaka na vas.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE
GSM 041404 935
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.1759
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku valega operaterja
UREJANJE okolice in opravljanje vzdrževalnih del. Telefon 070 327-585. David Jager, Svetelka 11 b, Dramlje. 1271 V LEPEM in mirnem okolju v občini Šentjur prodam vikend zaradi bolezni. Potrebujem voznika za občasno vožnjo na vikend. Telefon 031 786-173. 1698 KLAPA iz Celja išče basista. Telefon 041 474-923.	1735
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970.	n
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice in prababice
JOŽEFE ROZMAN
(14. 2. 1932 - 29. 5. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Centru za pomoč na domu Celje za vso nudeno pomoč in oskrbo, gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljen obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Veking, d. o. o. Hvala vsem.
Žalujoči vsi njeni
Ni res, da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini vsak naš korak spremlja v tišini.
V SPOMIN
21. junija 2014 mineva 30 let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
TONCI PUNGARTNIK
iz Dola pod Gojko
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo v srcu.
Njegovi vsi, ki ga imamo radi.
Poroke
Celje
Poročila sta se: Tanja KOVAČ iz Brezove in Danijel ŠIBANC iz Dobrne.
Žalec
Poročila sta se: Diana ŠTRUC iz Celja in Aleš DE-BEVEC iz Ljubljane.
Mozirje
Poročili so se: Veronika KOKOVNIK iz Črete pri Ko-karjah in Darko ATELŠEK iz Poljan, Lara LAH iz Gornjega Grada in Lenart PODKRI-ŽNIK iz Radmirja.
Velenje
Poročili so se: Sabina PA-
ŠIC in Robert MARKEŽ, oba iz Velenja, Snježana ČOSIČ in Darko VASIČ, oba iz Velenja, Vesna HASIČ iz Velenja
Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej živijo... so in tu ostanejo ...
V SPOMIN
sinku
VITKU VITANCU
(22. 10. 1960 - 18. 6. 1982)
in soprogu
FRANCIJU VITANCU
(7. 12. 1919 - 25. 9. 2010)
Minilo je zopet leto žalosti in bolečine, ki sem ga preživela sama, brez vajine ljubezni, plemenitosti
in srčne dobrote. Neizmerno sem hvaležna za vsak trenutek življenja z vama in ponosna, da sem vaju imela. Za svečke in lep spomin nanju vsem lepa hvala. Posebna zahvala RD Celje za izvedbo memorialne tekme Franciju v spomin.
Z vso ljubeznijo večno vajina: mami in soproga
1733
in Alen ALIČ iz BIH, Silvia STENISKI CARDOSO iz Brazilije in Tomaž TRATNIK iz Velenja, Vesna DEVIČ in Danijel CRNOBRNJA, oba iz Velenja, Katja POHAR iz Velenja in Rok SKORNŠEK iz Topolšice, Brigita KRT in Robert SEDELJŠAK, oba iz Šoštanja, Simona TOVRLJAN in Benjamin ZBIČAJNIK, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Ivan TROBIŠ iz Vojnika, 82 let, Božidar ROJ-NIK iz Žalca, 52 let, Ignac JE-VŠENAK iz Žalca, 87 let, Marija DOLINŠEK z Vranskega, 95 let, Silva RADIČ iz Celja, 82 let, Ivan BAJDE iz Celja, 63 let,
Res težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo.
ZAHVALA
K večnemu počitku je odšla naša draga
MIROSLAVA OBREZ
Ob tej boleči izgubi se s spoštovanjem zahvaljujemo sindikatu SSLO ter sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji uri. Iskrena hvala ZD Rimske Toplice, gospodu Iztoku Hanžiču za opravljen obred in govorniku Stanku Se-
liču za poslovilne besede. Ob tej priložnosti bi se še posebej radi zahvalili sosedoma Ivanu in Danici Maček za nesebično pomoč v vsakem trenutku.
Žalujoči vsi njeni
Marija ŠTIMULAK iz Dobrne, 71 let, Ivan PERČIČ iz Celja, 81 let, Vincenc KRULEC iz Štor,
82	let, Hermina ROMIH iz Šentjurja, 73 let, Amalija ME-JAČ iz Rimskih Toplic, 75 let.
Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožica DOLINŠEK iz Rogaške Slatine, 91 let, Štefanija MULEJ iz Celja, 87 let, Stanislava GNUS iz Pilštanja,
83	let, Paula KOREN iz Pokle-ka pri Podsredi, 70 let.
Šentjur pri Celju Umrla sta: Alojz PODLO-GAR iz Šentjurja, 63 let, Ana Ljudmila ŠPORN iz Šentjurja, 89 let.
Žalec
Umrli so: Ljudmila
SKORNŠEK iz Šešč pri Pre-
boldu, 85 let, Darinka STANKO s Polzele, 77 let, Pavla HRIBERŠEK iz Žalca, 89 let.
Mozirje
Umrla sta: Jernej VIDMAR iz Voklega, 92 let, Marija ZA-MERNIK iz Ljubnega ob Savinji, 79 let.
Velenje
Umrli so: Justina LEČNIK iz Žalca, 81 let, Mesud TER-ZIČ iz Celja, 73 let, Alojzij REČNIK iz Slovenskih Konjic, 78 let, Anton GREGORC iz Ljubljane, 78 let, Mihael VIDEMŠEK iz Šoštanja, 95 let, Erika GLUŠIČ iz Velenja, 72 let, Andrej POTOČNIK iz Črne na Koroškem, 82 let, Dragotin OPLOTNIK iz Prebolda, 75 let.
1712
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
ZELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 9.7.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.6.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE
voznik teZkega tovornjaka
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; PREVOZ TOVORA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM TRANSPORTU, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TOVORA, ZAVAROVANJE TOVORA... PREVOZI SE VEČINOMA OPRAVLJAJO V NEMČIJO IN BENELUX, NEDOLOČEN ČAS, 28.6.2014; KARGO TRADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA 53, 3212 VOJNIK
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA, DEMONTAŽA, SILIKONIZIRANJE STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 21.6.2014; TIAL, POSREDNIŠTVO, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, ŽELJKO STE-VANIČ S.P., ULICA BRATOV MRAVLJAKOV 9 A, 3000 CELJE
BOLNIČARJI NEGOVALCI V ZAVODIH
BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - ŠTORE - M/Ž; SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI, OSKRBI IN AKTIVNOSTIH STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.6.2014; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., AVČINOVA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; PRIDOBIVANJE ZNANJ IZ PODROČJA PRODAJE, SPOZNAVANJE PONUDBE TRGA, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK V SPREMSTVU DODELJENEGA LICENČNEGA MENTORJA, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; FIN-INVEST,PREMOŽENJSKO SVETOVANJE,TADEJ ULAGA S.P., TRNOVELJ-SKA CESTA 32, 3000 CELJE DELOVODJA GRADBENIŠTVA
DELOVODJA - DELO SE IZVAJA V NEMČIJI -M/Ž; VODENJE IN DELO NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 9.7.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS
TEHNIK ZA GRADBENIŠTVO
GRADBENI INŽENIR - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA IN UREJENJE DOKUMENTACIJE, OBRAČUNI V NEMŠČINI, NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE PRAVNIK
PRAVNIK ZA INSOLVEČNE POSTOPKE - M/Ž; - PREGLED POSLOVANJA IN UGOTOVITEV PREMOŽENJSKEGA STANJA INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA; NADZIRANJE NAD POSLOVANJEM INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA; POMOČ PRI PREIZKUSU TERJATEV; SESTAVA POROČIL O POTEKU STEČAJNEGA POSTOPKA/POSLOVANJU DOLŽNIKA; OPRAVILA POVEZANA Z UNOVČEVANJEM STEČAJNE MASE -UREJANJE DRUGIH PRAVNOPOSLOVNIH RAZMERIJ INSOL-VENTNIH DOLŽNIKOV, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 28.6.2014; ST. ING POSLOVNE STORITVE D.O.O., PLINARNIŠKA ULICA 4, 3000 CELJE
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA VSE POSTOPKE -PROIZVODOV OZ.ZVARJENCEV, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; DBR - KLJUČAVNI-
ČARSTVO IN TRGOVINA RUDI KOVAČ, BORUT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50, 3214 ZREČE STROJNI MEHANIK
STROJNI MEHANIK-KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVA PROIZVODOV PO NAČRTU, PO POTREBI TUDI ZVARITI. KONTROLA PROIZVODOV, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; DBR - KLJUČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA RUDI KOVAČ, BORUT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50, 3214 ZREČE ELEKTROINŠTALATER
ELEKTRIKAR ENERGETIK - M/Ž; MONTAŽA ELEKTRO INSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.6.2014; MEDVED GROUP, PROIZVODNJA, TRGOVINA, GRADBENIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., SLOMŠKOVA ULICA 15, 3210 SLOVENSKE KONJICE VODJA PROIZVODNJE POHIŠTVA
"VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA IN VODENJE PROIZVODNEGA PROCESA.ORGANIZACIJA IN VODENJE MONTAŽE. POZNAVANJE PROGRAMOV AUTOCAD, MEGACAD, MEGATISCHLER.SPOSOB-NOST UPRAVLJANJE CNC STROJA.", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2014; SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE RAZVIJALEC TURISTIČNIH PRODUKTOV
VODJA ANIMACIJA IN REKREACIJE - M/Ž; ODGOVORNOST ZA STRATEŠKO IN OPERATIVNO IZVAJANJE ŠPORTNE DEJAVNOSTI V OLIMPIJSKEM ŠPORTNEM CENTRU ROGLA TER ZA TRŽENJE PROSUKTOV ŠPORTA GOSTOM, SNOVANJE IN IZVAJANJE PROGRAMOV ZA ŠPORTNE-AKTIVNE TURISTE IN VRHUNSKE ŠPORTNIKE TER ŠPORTNE DOGODKE NA DRŽAVNI IN MEDNARODNI RAVNI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.6.2014; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE ZOBOZDRAVNIK
ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; PROTETIČNA IN KONZERVATIVNA DELA V MLAD. ZOBNI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2014; SANIDENT STORITVENO PODJETJE, D.O.O., KOVAŠKA CESTA 25 B, 3214 ZREČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 28.6.2014; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; DELO V KAVARNI IN RESTAVRACIJI., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2014; ETRA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SVETELKA 5, 3222 DRAMLJE UČITELJ ANGLEŠČINE V OSNOVNI ŠOLI
UČITELJ ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE - M/Ž; POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA OD 5. DO 9. RAZREDA, POUČEVANJE NEMŠČINE V 4., 7., 8. IN 9. RAZREDU, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 22.6.2014; OSNOVNA ŠOLA PLANINA PRI SEVNICI, PLANINA PRI SEVNICI 69, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KLIM, HLADILNIH NAPRAV, TOPLOTNE ČRPALKE, KURILNE NAPRAVE, VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2014; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTA-LACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
AVTOKLEPAR
KAROSERIST - M/Ž; MONTAŽE, DEMONTA-ŽE IN SERVISIRANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2014; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; IZVAJANJE SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.6.2014; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU UROŠ CVERLIN S.P., PRISTAVA PRI MESTINJU 41 A,
3253 PRISTAVA PRI MESTINJU VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI /M/ - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA--BY-RUS-KZ+EU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.7.2014; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI /M/ - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA--BY-RUS-KZ+EU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.6.2014; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA NABAVNO-PRODAJNI REFERENT
PROGRAMA BELE TEHNIKE IN AVDIO VIDEO,IT PROGRAMA - M/Ž; NABAVA PRODAJA, NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2014; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA VODJA STREŽBE
VODJA STREŽBE - M/Ž; VODI IN ORGANIZIRA DELO V RESTAVRACIJI, STREŽBA HRANE IN PIJAČE, SESTAVA JEDILNIH LISTOV,IZVAJA IZOBRAŽEVANJA ZA ZAPOSLENE, SODELUJE PRI PRIPRAVI PLANA DRUŽBE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.6.2014; TERME SPROSTITVENI PROGRAM AKTIVNOSTI ROGAŠKA, HOTELI IN TURIZEM D.D., ZDRAVILIŠKI TRG 12, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
TIG-VARILEC
VARILEC - DELO V NEMČIJI - M/Ž; VARJENJE CEVI, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORU, 19.6.2014; IMAS MONT, OGREVALNI SISTEMI D.O.O., ŠKA-LE 101 B, 3320 VELENJE CEVAR
CEVAR IZOMETRIK - DELO V NEMČIJI - M/Ž; PRIPRAVA CEVI, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORU, 19.6.2014; IMAS MONT, OGREVALNI SISTEMI D.O.O., ŠKALE 101 B, 3320 VELENJE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2014; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE
PLANER MATERIALA
PLANER PROIZVODNJE - M/Ž; ORGANIZACIJA /NAROČANJE MATERIALA ZA PROIZVODNJO, SPREMLJANJE ZALOG MATERIALA IN KONČNIH PROIZVODOV, NEDOLOČEN ČAS, 25.6.2014; KUEHNE + NAGEL, GLOBALNI LOGISTIČNI SERVIS, D.O.O., POSLOVNA CONA A 19, 4208 ŠENČUR
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
DIPLOMIRAN VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK - M/Ž; DELA IN NALOGE DIPLOMIRANEGA VZGOJITELJA, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 20.6.2014; ZASEBNI VRTEC BAMBI, PREDŠOLSKA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, D.O.O., REČICA OB PAKI 60 A, 3327 ŠMARTNO OB PAKI
UEŽALEC
MONTER ELEKTRONSKIH NAPRAV IN OPREME
"MONTAŽER - M/Ž; VZDRŽEVANJE ELEKTRARN, MONTAŽA KONSTRUKCIJE IN PROFILOV, REZANJE PROFILOV, SPAJANJE KABLOV, VEZAVA ELEKTRO OMARIC, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU NADREJENEGA", DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 20.6.2014; BISOL VZDRŽEVANJE, INŽENIRING, VZDRŽEVANJE IN SVETOVANJE, D.O.O., LATKOVA VAS 59 A, 3312 PREBOLD
INŠTALATER OGREVALNIH NAPRAV
STROJNI IN VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; SAMOSTOJNI MONTER HIŠNIH STROJNIH IN VODOVODNIH INŠTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 17.7.2014; TEHNODOM, TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.O.O., PARIŽLJE 12 A, 3314 BRASLOVČE BLAGAJNIK BLAGAJNIK V PODROČJU CESTNINJENJA,
V	SLUŽBI ZA CESTNINJENJE IN PRODAJO NA LASTNIH PRODAJNIH MESTIH, V OKVIRU CESTNINSKEGA PODROČJA VRANSKO - M/Ž; VODENJE BLAGAJNE, ZARAČUNAVANJE CESTNINE IN PRODAJA ARTIKLOV, POSREDOVANJE INFORMACIJ UPORABNIKOM AC IN HC, VODENJE EVIDENC ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.6.2014; DRUŽBA ZA AVTOCESTE
V	REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.7.2014; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD
VODJA PROJEKTA
VODJA PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV V TEHNIČNI STROKI, NEDOLOČEN ČAS, 21.6.2014; IKOS BP, INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC
KADROVSKI MENEDŽER
KADROVSKI MANAGER - M/Ž; UREJANJE DOKUMENTACIJE V ZVEZI Z DELAVCI. NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2014; GOMIVA STORITVENO PODJETJE D.O.O., POT NA TOPLICE 18, 3313 POLZELA
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM STROKOVNEM IZPITU V ZD ŽALEC - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.6.2014; ZDRAVSTVENI DOM DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC, PREŠERNOVA ULICA 6, 3310 ŽALEC
kino
cineple
Spored od 19. 6. do 25. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
9 mesecev šoka - komedija od četrtka do srede: 20.15 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina, 3D
sobota, nedelja: 15.30 Kako izuriti svojega zmaja 2
-	animirana družinska pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 18.15 sobota, nedelja: 15.00, 17.10, 18.15
Kako izuriti svojega zmaja 2
-	animirana družinska pustolovščina, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 17.40 sobota, nedelja: 14.00, 16.10, 17.40
Kako ne umreti na Zahodu -
komični vestern
od četrtka do srede: 18.15, 19.30,
20.30
Maščevanje v visokih petah -
komedija
od četrtka do srede: 18.30 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - domišljijska akcija, triler
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.10 sobota, nedelja: 15.15, 20.10 Na robu jutrišnjega dne -znanstvenofantastični triler od četrtka do srede: 17.50, 20.40 Na robu jutrišnjega dne -znanstvenofantastični triler, 3D od četrtka do srede: 19.50 Rio 2 - animirani sobota, nedelja: 15.45 Sosedi - komedija od četrtka do srede: 16.20, 18.20, 20.20
Trd oreh - animirana komična pustolovščina sobota, nedelja: 14.10 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama, 3D
četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 20.00 nedelja: 18.00, 20.00 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.20, 16.00, 18.00
21.00 Tir - dokumentarna drama
NEDELJA
18.00 Bekas - drama 20.00 Tir - dokumentarna drama
SREDA
20.00 Večna ljubimca -romantična drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Kako izuriti svojega zmaja - animirana avantura, sinh., 3D
20.00 Tir - igrano-dokumentar-ni film
20.15 Atomski z desne - romantična komedija SOBOTA
18.00 Kako izuriti svojega zmaja - animirana avantura, sinh., 3D
18.30 Tir - igrano-dokumentar-ni film
20.15 Transcendenca - akcija,
ZF triler
NEDELJA
16.00 Kako izuriti svojega zmaja - animirana avantura, sinh., 3D
18.15 Atomski z desne - romantična komedija
19.00 Tir - igrano-dokumentar-ni film
20.15 Transcendenca - akcija,
ZF triler
PONEDELJEK
20.00 Ugrabitev - psihološki triler
prireditve
ČETRTEK, 19. 6.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Dr. Dušan Rutar: uvod v semiotiko podob
zadnje v ciklu predavanj o filmu in filmski vzgoji
17.00 Muzej premogovništva Velenje
Rudarski motivi
odprtje razstave; predstavili se bodo različni avtorji slikarji iz Labina 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Zaključna letna produkcija, KUD Igen
18.00 Savinova hiša Žalec
Večer rime in globine
ob izidu 16. številke revije za književnost in kulturo Vpogled 19.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Matej Krajnc, portret Leonarda Cohena
četrtkov kavarniški večer
19.00 Krekov trg Celje_
Komorne skupine z malim pihalnim orkestrom in otroškim pevskim zborom Glasbene šole Celje
19.00 Galerija Velenje_
Stvari, ki štejejo
odprtje razstave Saša Vrabiča
19.19 Mestna knjižnica Velenje Japonska v treh letnih
ČETRTEK
20.00 Bekas - drama PETEK
20.00 Tir - dokumentarna drama
SOBOTA
19.00 Bekas - drama
časih
potopisno predavanje Tomaža Hožiča 19.30 Celjska kulturnica
Predstavitve filmske produkcije filmskega društva Film Factory Maribor
19.30 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Med kozjanskimi griči pesem odmeva
predstavitev monografije Saša Oberskega
20.30 Vodni stolp Celje_
Mešani pevski zbor gostincev Celje
koncert društva
PETEK, 20. 6.
10.00 do 18.00 Središče mesta Celje_
Po poteh tradicij naših dedkov in babic
stojnica; ansambel Domen z Vižarij, Celjska folklorna skupina
10.30 Savinjsko nabrežje,
Muzejski trg, Stanetova ulica
National Geographic
odprtje razstave fotografij
17.00 Celjska kulturnica
Hop v pravljico in Obuti maček
lutkovni predstavi v izvedbi KUD Smeško Celje in KUD Škratkovo lutkovno gledališče Celje
17.00 do 1.30 Krekov trg Celje
Veseli svatje, Ans. Spev, Muff, Kingston, Big Foot Mama
koncert
18.00 Ploščad na Ulici V.
prekomorske brigade Celje
Ob kresu se dan obesi
prireditev folklorne skupine Mestne četrti Slavko Šlander z gosti
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Veno Taufer
z gostom se bo pogovarjal Berto Savodnik
19.00 Velenjski grad_
Oaza sanj
predstavitev pesniške zbirke Ramiza Velagiča
19.30 SLG Celje_
Yasmina Reza: Kako poveš, kar si odigral
abonma Petek večerni in izven
19.30 Galerija Zgornji trg Šentjur in ploščad pred galerijo
Drevesne sanje
odprtje razstave izdelkov otroške likovne delavnice in nastop otroških folklornih skupin
20.00 Dvorana Hmeljarskega dom Šempeter
Folklorna skupina Grifon Šempeter
letni koncert
20.00 Kozjanski park Podsreda Guzaj »Guzi po naše«
predstava v izvedbi Kulturnega društva Prevorje
SOBOTA, 21. 6.
9.00 do 12.00 Lilekova ulica
Celje_
Ulično slikanje Mravljica - tihožitje 2014
9.00 Mestno jedro Celja
Godbe se predstavijo
promenadni koncert pihalnih orkestrov celjske regije
9.00 Park Zdravilišča Laško Kapljica veselja na sotočju dobrega
prijateljsko slikarsko druženje
10.00 Vodni stolp Celje_
Ostržkove dogodivščine
otroška gledališka skupina KUD Zarja Trnovlje Celje
10.00, 11.00 in 12.00 Krekov trg Celje_
S Hermanom lisjakom v Otroški muzej Hermanov brlog
skupinski odhod na ogled stalne razstave Brlog igrač ter brezplačna muzejska delavnica Muzejski medvedek Medo
10.51 Savinjsko nabrežje Celje Save the future 2
avtorski projekt Andreje Džakušič
11.00 Krekov trg Celje
TV-avantura, Plesni forum Celje
plesni nastop
11.00 Pred lokalom Stari pisker Prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko za pokal Celjskih grofov
VODNIK
29
11.45 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Mali Bu, Marjan Kuljan
plesno-glasbena animacija
12.30 Krekov trg Celje
Odlomek iz baletne predstave 4 letni časi
baletna šola Tamare Divjak
13.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Glasbena dežela z Alenko Kolman
plesno-glasbena animacija 13.30 Krekov trg Celje Plesno gledališka predstava in plesno animacijski nastop
15.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Nastop čarodeja Aleksandra in mladih glasbenikov GŠ Celje
16.00 Mestni kino Metropol
Ogled kratkih animiranih filmov za otroke
18.00 Trg pred Mesnim kinom Metropol
Komorni sestavi Glasbene šole Celje
18.30 Vrh Rifnika Šentjur
Drevesne zgodbe med dnevom in nočjo
plesno-literarni glasbeni performans
19.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Lili in ptice pravice
gledališka predstava za otroke; gostuje Talija, Ustvarjalni laboratorij
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Mark Požlep: Stranger than paradise
odprtje razstave
19.00 Kulturni dom Dobrna Slovenski Dunaj
predstavitev knjige in odprtje slikarske razstave Draga Medveda
19.00 Grad Podsreda_
Večer za harfo
kavarna Miško Knjižko - Četrtkov kavarniški večer
Četrtek, 19. junija, ob 19. uri
Matej Krajnc: portret Leonarda Cohena
Vstop prost! Več informacij po telefonu 03 426 17 61
oddelek Glasba - Film
Četrtek, 19. junija, ob 17. uri
Dr. Dušan Rutar: Uvod v semiotiko podob Zadnje v ciklu predavanj o filmu in filmski vzgoji Vstop prost! Več informacij po telefonu 03 426 17 61
ploščad pred knjižnico Sobota 21. junija, ob 9. uri
Sejem cART
Vstop prost! Več informacij po telefonu 03 426 17 61
Levstikova dvorana Ponedeljek, 23. junija, ob 18. uri
Franci Horvat: odprtje razstave z naslovom Naravne vrednote Celja in okolice
solo recital Mojce Zlobko Vajgl
19.30 Narodni dom Celje Ob 25. obletnici delovanja Komornega moškega pevskega zbora Celje
21.00 Krekov trg Celje
Orkester Mandolina Ljubljana
koncert
21.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Dr. Jože Pučnik predstavitev knjige dr. Rosvite Pesek
21.30 Umetniška četrt Celje Skupina Freeflight
koncert
22.00 Več prizorišč v Gosposki ulici
Celjani Celjanom: Črna raca in Hiša priložnosti: Voodoo
vizualna razstava Mateja Čepina
NEDELJA, 22. 6.
17.00 Krekov trg
Pesem mestu in svetu brez meja
koncert Pevskega društva upokojencev Celje; gostje: članice Ženskega pevskega zbora Kombinat
17.00 Plesni Forum Celje Na krilih plesa
zaključni nastop otroških plesnih skupin Plesnega foruma Celje
18.00 Mestna plaža Celje
Obuti maček
lutkovna predstava; gostuje Škratkovo lutkovno gledališče Celje
18.00 Grad Podsreda_
Večer za harfo
glasbeno poletje na gradu Podsreda 20.00 Grad Podsreda_
Jerica Šantej
odprtje razstave akademske slikarke
20.30 Vodni stolp Celje_
Večer klasične in romantične glasbe
koncert
PONEDELJEK, 23. 6.
18.00 Levstikova dvorana
Osrednje knjižnice Celje
Naravne vrednote Celja in njegove okolice
odprtje fotografske razstave Francija Horvata
TOREK, 24. 6.
18.00 Mestna plaža Celje
Pošastozavri in jabolko spora
lutkovna predstava; gostujeta: Gledališče Bičikleta
20.30 Vodni stolp Celje_
Pink Floyd show
koncert
SREDA, 25. 6.
18.00 Mestna plaža Celje
O radovednem gumbku, ki si je želel v svet
predstava za otroke s poustvarjalnico
20.00 Pred Domom kulture Velenje
Pimož Grašič trio
džez festival
Poletna muzejska noč
SOBOTA, 21. 6.
18.00 do 22.00 Zgornji trg Šentjur
Odprta vrata muzejskih zbirk
18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav
18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej
Celje_
Brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk
18.00 do 24.00 Ekomuzej Žalec Prost ogled
18.00 do 24.00 Savinova hiša Žalec
Prost ogled in ustvarjalno-glasbene delavnice za otroke
18.00 do 24.00 Muzej Velenje Ogled muzejskih in galerijskih zbirk
19.00 Pokrajinski muzej Celje Projekcija
dokumentarnega filma Alfred & Sofie/Triptih Alfreda Nobela in Sofije Hess
19.00 Muzej Velenje
Moč legende, gledališka predstava
19.00 do 22.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Z muzejskim avtomobilom v muzej, brezplačna vožnja
19.00 do 24.00 Muzej Baroka Šmarje pri Jelšah
Poletna muzejska noč
19.00 Likovni salon Celje
Odprtje razstave Tomaža Milača
20.00 Galerija Velenje_
Koncert pihalnega orkestra tria Eolus in predstavitev informativnega vodnika o Galeriji Velenje
20.30 Vodni stolp Celje_
Odprtje Poletja v Celju, knežjem mestu in
povabilo k obisku Poletne muzejske noči
Celjski godalni orkester, Celjsko pevsko društvo, KD Mešani komorni pevski zbor, Celjski oktet
20.30 Kvartirna hiša Celje Čajanka Sofije Hess/ Triptih Alfreda Nobela in Sofije Hess
20.30 Kozjanski park Podsreda Večer pod češnjo
21.00 do 24.00 Dvorec Novo
Celje_
Prost ogled dvorca in razstave Koraki ... za jutri
21.30 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Dekadentno sladki performans oblikovalke Kaje Avberšek
22.00 Center sodobnih umetnosti Celje Celjski godalni orkester
22.30 Balkon Muzeja novejše zgodovine Celje
Mihael Strniša, akordeon in Miha Firšt, kontrabas
23.00 Atelje Tomaža Črneja, Umetniška četrt Celje
Odprtje ateljeja z razstavo fotografij Tri izložbe
Prireditve ob dnevu državnosti
PETEK, 20. 6.
18.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek
proslava
18.00 Kulturni center Laško
proslava 19.00 Knežji dvor Celje_
proslava, orkester Akord z gosti
SOBOTA, 21. 6.
10. OOSpomenik osamosvojitvene vojne za Slovenijo pod Občino Laško proslava, Laška pihalna godba in Moški pevski zbor Sedraž
21.00 Dvorec Novo Celje Druženje ob dnevu državnosti
NEDELJA, 22. 6.
15.00 Športno igrišče v Radmirju proslava
PONEDELJEK, 23. 6.
19.00 Pri lipi samostojnosti Velenje
proslava, kulturni program Osnovne šole Šalek
TOREK, 24. 6.
11.30 Kulturni center Rogaška Slatina proslava
17.00 do 21.00 Dom sv. Jožefa Celje_
maša za domovino, kresovanje
18.00 Športno igrišče Skorno proslava in veselica
[TO iroani fl
SOBOTA, 21. JUNIJ 201Z| 18.00-24.00 Vstop prost!
ŽALEC
IWI
Savinova hiša
18.00-20.00 Ustvarjalne delavnice Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
20.30 Ročno obiranje hmelja s pesmijo in animacijo Dvorec Novo Celje - razstava Koraki... za jutri
Informacije: TIC Žalec, Slandrov trg 25, tel. 710 04 34 www.zkst-zalec.si
Dobrodelner prireditve
19.00 Dom kulture Radeče proslava
20.00 Vinska Gora_
proslava 20.30 Mestni trg Šentjur
Na svoji zemlji; koncert slovenske filmske glasbe v izvedbi Pihalnega orkestra Šentjur z gosti
Društva vabijo
ČETRTEK, 19. 6.
20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: romska kuhinja
9.00 Ploščad Osrednje knjižnice
Celje_
Sejem Cart
ČETRTEK, 19. 6.
19.30 SLG Celje_
Mike Bartlett: Krči
izven abonmaja, dobrodelna predstava za Društvo Beli obroč
NEDELJA, 22. 6.
17.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Dobrodelni koncert za pomoč pri nabavi digitalnega mamografa za Splošno bolnišnico Brežice
18.30 SLG Celje_
Dobrodelna glasbeno-plesna prireditev za mladi celjski plesalki Emo Žurej in Vito Vybihal
sodelujejo mladi celjski ustvarjalci, Harlekin, društvo za umetnost plesa, Trkaj, Adi Smolar...
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Ljudje vedno bolj stremimo k temu, da si vsako opravilo čimbolj poenostavimo. Ta trend se opaža tudi pri roletah, saj se vedno več ljudi odloča za motorno upravljanje. Predstavljajte si, da imate hišo, ki ima 20 oken, vi pa morate vsako jutro iti od okna do okna in ročno dvigniti vsako roleto, nato pa postopek vsak večer ponoviti s spuščanjem. Tako početje je zamudno in popolnoma nepotrebno, saj lahko z nekaj avtomatizacije dosežete optimalno samodejno upravljanje rolet.
Upravljanje s stenskim stikalom
Upravljanje rolet je lahko tako enostavno kot prižiganje luči v prostoru. Ko želite prostor osvetliti, pritisnete na stikalo za prižiganje luči. Enako je lahko z roletami,
dvignete ali spustite jih s preprostim pritiskom na stikalo. Stikalo za motorni pogon rolet je lahko povezano žično ali daljinsko. Žično povezovanje zahteva malo večji poseg v stene, zato ga svetujejo bolj pri novogradnjah. Rešitev z daljinskim stikalom je veliko bolj čista, priskrbeti je potrebno samo dovod elektrike do motorja, motor pa se potem s stikalom povezuje na daljavo.
Z enim stenskim stikalom lahko upravljamo eno ali več rolet. Maksimalno število pa je v bistvu neomejeno. Daljinec nudi še večje udobje z daljinskim motornim upravljanjem. Daljince in okna lahko poljubno kombinirate in zato lahko z enim daljincem upravljate celo hišo ali posame-
zno okno. V vsakem prostoru imate lahko drug daljinec ali pa ponekod daljince in drugje stikala.
Ko se rolete upravljajo kar same
Če govorimo o pravem optimalnem upravljanju, je to upravljanje, s katerim nimamo nobenega dela. Stikala in daljinci s časovno uro nam z različnimi funkcijami omogočajo prav to. Poleg ročne nastavitve ure, ob kateri se vsak dan rolete dvignejo in spustijo, so zanimive tudi druge funkcije, npr. astro funkcija, ki ima vpro-gramirane čase sončnega vhoda in zahoda glede na zemljepisno dolžino in širino. Z vklopom te funkcije nam med letom ni
treba spreminjati ure za pomikanje rolet. Poleg udobja tudi večja varnost
Motorno upravljanje ni samo izjemno udobno, omogoča nam tudi večjo varnost pred vlomilci. K temu pripomore sam motor, ki preprečuje dvig lamelnega plašča in s tem prehod skozi okno. Varljiva za potencialne vlomilce je tudi posebna funkcija »Počitnice«, ki jo imajo nekateri daljinci in stikala z uro. Ta je namreč sprogramira-na tako, da se rolete dvigajo in spuščajo ob naključnem času. S tem dajejo občutek, da je vedno nekdo doma, vi pa medtem brezskrbno uživate na dopustu.
če želite oglaševati tlJ \ v rubriki Ta D/ Vsi naši mojstri, IW, pokličite:
-^031692-860
Zasenčenje prostorov z roletami
Senčila so zelo pomemben del naših oken, balkonov, teras in steklenih površin nasploh, saj se z njimi zaščitimo pred vročim poletnim soncem in pogledi radovednih sosedov.	|
Rolete so najkvalitetnejša zaščita proti sončni svetlobi, hkrati pa tudi zvočna izolacija. Vgradnja rolet poteka pri gradnji stavbe pod nosilno preklado oken ali naknadno kot dodatna instalacija k oknu. Proizvajalci jih nudijo v različnih barvah in seveda tudi različnih materialov (les, umetne mase, aluminij...)
Nadokenske rolete so v primeru, da gradite novogradnjo in želite maksimalno izolacijo, za vas prava izbira. Vgradite jih lahko tudi, če obnavljate objekt in boste menjali okna. Nadokenske rolete so idealna rešitev za vse, ki želite maksimalno izola-tivnost, roletno omarico skrito pod ometom in vse funkcije, ki vam jih lahko nu-
di roleta. Vgradijo se nad okno in so vedno vgrajene istočasno z oknom v zidno odprtino. Z njihovo vgradnjo ne samo ohranite, temveč celo izboljšate izolacijo okna, saj se ponašajo z izjemnimi izolativnimi vrednostmi. Enako kot drugi tipi rolet skrbijo za zmanjšanje izgube energije skozi steklene površine. S spuščeno roleto lahko pozimi privarčujete do 30 odstotkov energije, poleti pa vas ščiti pred nastankom efekta tople grede, saj odbija sončne žarke, ki bi sicer segrevali vaš prostor. Pestra izbira barv vam omogoča barvno usklajenost vašega objekta in nešteto kombinacij.
* Če ste naveličani nadležnih insektov, je na voljo tudi idealna rešitev in sicer z vgradnjo integriranih rolo komarnikov, ki se enostavno vgradijo v nadokensko roletno omarico. Upravljanje komarnika s posebnim klik sistemom je zelo enostavno, komarnik pa je dobro zaščiten pred zunanjimi vplivi, ko ga ne uporabljate.
Prednosti izbire rolet
Prihranek toplote: Spuščena roleta pozi mi pomeni prihranek toplote. Izguba skozi steklene površine se zmanjša tudi do 30 odstotkov, kar znatno vpliva na znižanje stroškov ogrevanja.
Zaščita pred vremenom: Spuščena ro leta je najboljša zaščita proti vetru, dežju, snegu, toči, premočni sončni svetlobi in vročini.
Trajnost investicije: v naših domovih so rolete v več desetletjih že dokazale svo jo trajnost.
Multifunkcionalnost: možnost vgradnje komarnika. Komarnik lahko vgradite tudi
po zaključeni montaži sistema.
Individualni izgled: Različne oblike in široka barvna paleta omogočajo izbor, ki ustvarja občutek lepote in barvne skladnosti.
VSI NAŠI MOJSTRI
31
1
harmoni jadoma
' '____S salon opreme in storitue
Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, slikopleskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic
-10% otvoritveni popust na pvc okna
031 78 60 70 I 031 311 640 | info@iarmonijadoma.si
E: tesarstvo.napotnik@gmail.com W: www.tesarstvo-napotnik.si
d o m o f i n
-GSM: 041 756 668-
-tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo
- montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
_yP
2m strešnih cevi UAM PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine.

10 EVROV VAM PODARIMO
za pregled vozila pred dopustom

CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
JgJJ, lOPRANIEZASTON
r	^
BsTnoapinsiiKd
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
wuuuu.strojeplastika.si
ASFALT
ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032 A6FALT.K0VAC@SI0L.NET
Z vami že 20 LET.
nnTTnt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UULI I NAPELJAV M SANACIJA KOPAWIC
nSTALACIIE VERHOVŠEK d.o.o. Piožlnska vas 34/d. Štoie, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EI/ROI/
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<PTIKK
MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^o
* 10% popust* ob nakupu y^- * korekcijskih in sončnih očal

Anton Ravničan s.p.
TRŽNICA ZREČE, Cesta na Roglo 11 J, tel.: 03 752 04 96 fax: 03 752 04 97, GSM: 041 856 575
32
ZANIMIVOSTI
Slika je prazna, dokler ne uporabimo vode.
Takoj ko sliko poškropimo z vodo, se pokaže portret. V tem primeru Andyja Warhola.
Podobe se razkrijejo šele, ko slike poškropimo z vodo
Grad Podsreda je bogatejši še za eno prav posebno razstavo. Na njegovem podstrešju je na ogled slikarska razstava akademske slikarke Jerce Šantej, ki se predstavlja s črno-belimi slikami navideznih idolov in osebnosti, ki so ta svet zapustile v lanskem letu. Razstava je pritegnila pozornost obiskovalcev, saj je slikarka za svoje slike uporabila še nevideno tehniko.
Portreti Jovanke Broz, Margaret Thatcher, Louja Reeda, Nelsona Mandele se pojavijo šele, ko jih poškropimo z vodo.
Ko se slike ponovno posušijo, portreti izginejo. Če v procesu nastajanja slike ne sodelujemo, nam podobe ostanejo zakrite. Slikarka Jerca Šantej vseh podrobnosti te posebne tehnike ni želela odkriti. Konec koncev jo je razvijala leto dni. »Pri prenosu s papirja na platno se pač ne naredi popoln prenos, ampak samo delni, tako da se potem s pomočjo vode ta slika prikaže,« je bila redkobesedna Šantejeva. Skrivnost se skriva tudi v podlagi. Slike so sicer lahko naslikane na platnu, vendar je po besedah slikarke vse skupaj bolj učinkovito, če uporabiš
pleksi steklo. »Ker se lahko še osvetli in ker polprosojni material pleksija omogoča še nek dodaten 3D-učinek,« je pojasnila.
V bistvu pa tehnika naj ne bi bila preveč zapletena. Tanka plast papirja, ki prekriva sliko, se s pomočjo vode raztaplja. Ko je papir moker, postane prozoren in pokaže se prava podoba slik. Nato se papir posuši (približno v pol ure) in podobe ponovno izginejo. Razstava bo na ogled do 13. julija.
JERICA POTOČNIK Foto: JP
foto tedna
Najpomembnejša postranska stvar na svetu
Foto: SHERPA
Zaradi spora odraslih otroci brez šole v naravi
stran 36
Zgodbe s Celjskega
Št. 25 ßf 19. 6. 2014
REPORTAŽA
Mozirski maraton, TRX-vadba in tek z legendo
strani 40-42
Kuharica Lojzka skrbi za šolske rože in otroke razvaja tudi s sveže pečenimi buhteljni.

Kombiniran pouk, hkratno poučevanje prvega in četrtega razreda je izziv za učitelja.
Pri telovadbi na
zunanjem igrišču Otroci pri malici
Tik preden so šole zaprle svoje duri, smo uspeli ujeti utrip v eni izmed manjših podružničnih šol.
Tam sredi gozdov šola stoji
Devet učencev, učiteljica in kuharica - Ko otroci po pouku kar ne bi šli domov
Malo podružnično šolo Lepa Njiva, ki spada k Osnovni šoli Mozirje, obiskuje devet učencev. Dva sta drugošolca, ostali obiskujejo četrti razred. Zanje skrbita učiteljica Petra Volk, ki izvaja kombinirani pouk, kar pomeni, da v istem razredu hkrati poučuje prvi in četrti razred, ter kuharica Lojzka Podrižnik, ki po 32 letih kuhanja za leponjivske otroke še vedno pozna okus in posebnosti vsakega od njih. Lepa Njiva je majhna vas v obrodila sadove in Lepa Njiva
hribih blizu Mozirja s približno petsto prebivalci. Poleg cerkve stoji šola, ki je bistvo kraja v vseh pomenih besede. Vsi Le-ponjivčani so nekoč s cmokom v grlu prestopili ta hram učenosti in ga po štirih (danes petih) letih zapustili neskončno modrejši. V šoli domuje tudi aktivno kulturno društvo, ki v dvorani, ki med tednom služi kot šolska telovadnica, že več desetletij skrbi za pestre zimske večere, v šoli se voli, v šoli se zboruje. Šola je središče za prebivalce Lepe Njive še dolgo potem, ko ti končajo šolanje.
Nekoč devetdeset učencev, danes devet
Učiteljica Petra Volk ponosno pokaže šolsko kroniko, katere prvi zapis sega v leto 1914 in opisuje, kako so se lokalni kmetje zavzeli, da bi tudi njihova vas imela svojo šolo. Po prvi svetovni vojni so prizadevanja
je tako svojo šolo dobila septembra 1927. Največ učencev je šola imela v letu 1931/32, ko jih je bilo 91. »Danes nas je za malo večjo družino!« se nasmeje učiteljica Petra, ko pokaže zbrane učence pri malici.
Med drugo svetovno vojno je zapis v kroniki seveda v nemščini, saj je tudi ta šola tako kot večina v tistem času dobila učitelja, in sicer Friedri-cha Trinkausa iz Nemčije. A poslani učitelj je bil menda čuteč in precej strpen človek, ki ni uporabljal sovražne retorike, in nekdanji učenci so ga ohranili v lepem spominu. Šola je bila tudi požgana - učenci sami so pomagali pri njeni obnovi, pri telovadbi so nosili opeko od bližnjega kmeta, kamor so jo dostavili, saj ceste takrat do šole še ni bilo. Zaradi dotrajanosti so leta 1980 zgradili novo šolsko stavbo; v lanskem letu so šolo spet »na novo oblekli«, kot so zapisali na svoji spletni
strani. Stavba je energetsko prenovljena - pravijo, da je zdaj šola resnično odrasla.
Silvestrovanje v šoli
Število otrok se je z leti manjšalo, sčasoma je postala podružnica OŠ Mozirje. Do leta 1997 je bil vpis le na vsaki dve leti,
Poučevanje kot umetnost
Učiteljica Petra poskuša najti skupne točke, ko hkrati v istem prostoru poučuje tako prvi kot četrti razred. Pravi, da so bili začetki kar naporni, a vendar počasi osvojiš ta sistem. »Hkrati poučevati dva razreda in najti
»Vse se spreminja, edino jaz ves čas enako kuham,« po 32 letih kuhanja za šolsko mladež ugotavlja kuharica Lojzka Podrižnik.
kar pomeni, da so lahko prvi razred obiskovali otroci, stari šest, sedem ali osem let.
V preteklosti, še do sredine 90. let, so učitelji v šoli tudi stanovali. Prostore so nato preuredili v dodatno učilnico, ko je število učencev naraslo. Učitelj je bil vedno pomembna vez s krajem, včasih je s svojo družino celo silvestroval s starši in z učenci - in to kar v šoli. Mnogo se je spremenilo, Petra Volk pa pravi, da je svojim učencem ne le učiteljica, ampak tudi »mama, stara mama in star oče«.
povezovalne elemente pri pouku slovenščine in tehničnem pouku je umetnost. Začetki so bili naporni - a se da.«
V razredu jo zbrano poslušajo in medtem ko učenca prvega razreda tiho bereta sestavek, četrti razred obnavlja besedilo o kakavu. Vmes se mlajša učenca oglasita, da sta že končala. Učiteljica starejše učence razdeli v skupine in jim da samostojno delo ter se vrne k mlajšima, da skupaj obnovijo prebrano. Petra pravi, da mlajši dostikrat spremljajo,
kaj se učijo starejši. Ema in Ambrož tako že nekaj vesta o celicah. »Običajno so starejši učenci tisti, ki malo zavidajo mlajšim, kako lažjo snov obravnavajo in koliko lahko še vedno rišejo.« Hkrati se mlajši vedno še dodatno trudijo, da bi ujeli starejše. Otroci se pri določenih aktivnostih, ekskurzijah pridružijo svojim vrstnikom v Mozirju.
Šolski vrt in koline
Kuharica Lojzka Podriž-
nik za leponjivsko mladež kuha že 32 let. Za zdaj odrasle nekdanje učence še vedno ve, kaj so radi jedli in česa niti slučajno niso marali. Pravi, da je leponjivska šola vedno sledila sodobnim smernicam samooskrbe in lokalne pridelave, saj sama prizadevno skrbi za šolski vrt, ki so ji ga v preteklosti pomagali obdelovati tudi učenci pri vrtnarskem krožku, ko so skrbeli vsak za svojo mini gredico. »V preteklosti so starši pozimi radi prinesli še kaj od kolin ali pridelkov,« pravi, vendar to danes ni več mogoče. Še vedno pa kuharica Lojzka pripravi pico kar v šoli - in to z domačim kečapom. »Trudim se, da otroci jedo čim bolj zdravo in lokalno pridelano hrano.«
Lojzka skrbi še za to, da je šola lepa tudi navzven - ta se namreč bohoti pod bogatim rožnim okrasjem. Pove, da so ji v preteklosti otroci že pomagali vzgajati podta-knjence - te so nato prodajali med prireditvami, ki potekajo v dvorani, ki je v pritličju šole - in si z lastnim delom v celoti plačali zaključni izlet.
Ko pouk prehitro mine
Učiteljica Petra se zaveda, da gredo danes smernice organiziranosti šolskega sistema v drugačno smer, sploh če primerja razvoj po Evropi. Veliko je zunanjih izvajalcev, šole so vedno večje. Spremembe vidi tudi pri načinu poučevanja, ocenjevanja in birokratski plati učiteljskega poklica. Danes je poskrbljeno za šolski prevoz, medtem ko so še ne toliko let nazaj otroci v šolo hodili peš. Pravi, da je morebiti slabost takšne majhne šole tudi to, da so velikokrat precej sami in so zato veseli vsakega zunanjega obiska. Jim pa čas skupaj kar leti, junija bodo celo organizirali prenočevanje v šoli, česar se že zelo veselijo. Stavek, ki ga Petra največkrat sliši po pouku, pove vse: »Ne bi še šli domov!«
BARBARA FUŽIR Foto: BF
34
AKCIJA
(S)hujsajmo
z Novim tednikom in Radiem Celje
Vsi udeleženci letošnje akcije so prejeli jabolka trgovine Bala Petrovče in darilne pakete Mlekarne Celeia. Najboljših pet je prejelo še darilne bone Citycentra Celje in Top Fita Celje, Roman Koražija, ki je izgubil največ kilogramov, pa bo kondicijo nabiral tudi, ko bo užival konec tedna na Celjski koči. Nagrado za dve osebi mu je podelila vodja Celjske koče Nina Skale.
Posebno presenečenje je bila pesmica izpod peresa Romana Podle-snika. Vsakemu izmed članov skupine je posvetil verz.
Za pridih Orienta je poskrbela orientalska skupina Top Fita Celje. Nastopil je tudi Top Fit team.
TOPFIT
cffy/t
«i
R «itedMte
center za zdravje in rekreacijo
Vse najboljše
i
Zdravstveni dom Celje 2
Ml 17 ^ac'onaln' inštitut
IM IIb za javna zdravje
Izpuhtel je 201 kilogram!
Hujšali predano in s srcem - Z znanjem do zdravega življenjskega sloga
»Kako lepo se je sedaj pogledati v ogledalo in si kupiti kakšen kos nove garderobe,« so na zadnjem tehtanju v akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje priznale ženske predstavnice skupine. Tudi moškim je godilo, da se sprememba njihovega načina življenja odraža navzven in da jo opazijo tudi drugi. Člani izbrane dvajsete-rice se res imajo česa veseliti, saj so v skoraj treh mesecih izgubili 201 kilogram. Njihova energija in pozitivna naravnanost sta minuli torek na zaključni prireditvi zajela celjski Citycenter.
Da je bilo vredno narediti prvi korak in se pridružiti akciji, je bilo slišati iz ust članov letošnje skupine. Dobre tri mesece so se vsak torek družili na delavnicah, kjer so jim številni strokovnjaki predstavili pomen zdrave prehrane, pravilno oblikovanje jedilnika, nevarnosti, ki jih za zdravje predstavlja odvečna telesna teža, ter pomen redne telesne aktivnosti. Manjkali niso niti nasveti, kako poleg telesa poskrbeti za svoje
duševno zdravje in za svež videz, pa prikaz zdravega načina kuhanja ob obisku Srednje šole za gostinstvo in
ljube oblike rekreacije in sorodnike namesto na naporno gostijo ob rojstnem dnevu povabijo na piknik z rekreacijo.
Na prvem srečanju je bila skupina težka 1978 kilogramov. Po skoraj treh mesecih je izgubila 201 kilogram, saj je ob zadnjih meritvah tehtnica pokazala 1777 kilogramov. V pasu je naše dvajseterice manj kar za 232,5 centimetrov.
turizem Celje. Zanimiva je bila tudi delavnica, na kateri so se člani skupine seznanili s pastmi pri nakupovanju živil. Zdravega huj šanja ni brez športa, zato so udeleženci akcije obiskovali Center za zdravje in rekreacijo Top-fit, kjer so se potili na skupinskih treningih in svojo postavo oblikovali v fitnesu. Pa tudi sicer spreminjajo svoj način življenja - namesto vožnje z avtom se po opravkih podajo s kolesom, v restavraciji naročijo kavo brez sladkorja, v svoj vsakdan vnašajo njim
Za boljše zdravje
Glavni cilj akcije ni le izgubiti odvečno telesno težo, pač pa zdrav življenjski slog ohraniti za vse življenje, je ob zaključku akcije še enkrat poudarila njena pobudnica - zdravnica družinske medicine prim. asist. Jana Govc Eržen. Pred 11 leti je ta projekt skupaj z našo medijsko hišo zastavila, ker je v celjski regiji iz leta v leto več ljudi, ki imajo težave s telesno težo. »Srečevali smo se, da bi bili bolj zdravi, da bi bolj kakovostno živeli in bili bolj zadovoljni sami s sabo. Tako
je življenje lepše in tudi kakšen problem, ki se nam je zdel prej zelo velik, morda celo nerešljiv, postane nekoliko manjši. Vsaka izguba šteje, ne glede, ali je to 5, 10 ali 15 kilogramov,« je dejala. Dodala je še, da po novej ših raziskavah že trije odstotki izgube izhodiščne teže pomembno izboljšajo zdravje.
Še septembrski preizkus
Člani skupine se bodo še enkrat srečali septembra, ko bodo znova stopili na tehtnico, opravili bodo tudi test hoje, ki bo pokazal, kako se je od začetka akcije spremenila njihova fizična pripravljenost. Dvajseterica je za ponovno snidenje napovedala dodatno izgubo kilogramov. Po besedah Jane Govc Eržen pa bodo vsi strokovni sodelavci akcije najbolj zadovoljni, če bodo »hujšarji« to, kar so dosegli v zadnjih treh mesecih druženja, vsaj obdržali. Z obilico znanja bodo njihove odločitve o tem, kaj je dobro zanje, nedvomno mnogo lažje.
TINA VENGUST Foto: GrupA, SHERPA
Hujšanja ni v čarobnih dietah, ampak v spremenjenem načinu prehranjevanja ter v telesni aktivnosti. Zaključek naše akcije ne pomeni tudi zaključka poti »hujšarjev«. Ti se bodo vse življenje trudili upoštevati načela, ki so jih tokrat preizkusili na lastni koži.
AKCIJA
35
Odličnih 5
2. mesto Alenka Rednak
5. mesto Saša Gunzek
Člani skupine (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so prikazali vaje, ki so jih osvojili v Centru za zdravje in rekreacijo Top Fit. Sicer pa so se med delavnicami spoznavali s fitnesom, nordijsko hojo, skupinsko vadbo in drugimi oblikami rekreacije.
Letošnjo akcijo (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so sooblikovali (od leve): učitelj praktičnega pouka kuhanja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje Srečko Lešek, direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul, profesorica športne vzgoje in kineziologinja Brigita Fižuleto, strokovna sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje Tatjana Škornik Tovornik, zdravnica Jana Govc Eržen, inštruktorici fitnesa Ula Toplak in Kaja Potušek iz Top Fita Celje ter Simona Brglez iz Novega tednika in Radia Celje. Akcije pa ne bi bilo tudi brez podpore specialistke javnega zdravja zdravnice Nuše Konec Juričič, vodje fitnesa Top Fita Nataše Šuster, kozmetičarke Kaje Tavčer, psihologa Draga Tacola, direktorja nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivana Eržena, predstojnice Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Jožice Maučec Zakotnik ter sodelavcev Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztoka Leskovarja in Boštjana Bezgovška. Velika zahvala gre tudi našemu gostitelju Citycentru Celje.
Alenka Rednak je v zadnjih treh mesecih izgubila natanko toliko kilogramov, kot jih je imela v mislih, ko se je pridružila naši akciji - le nekaj gramov jo je ločilo od številke 19. Poleg tega je bila delavnica zanjo tudi preizkus, kako je, če se za nekaj časa odmakne od svoje hčere, ki ji je doslej posvečala vse svoje trenutke. Ker ima močno voljo in pravo mero trme, se ji ni bilo tako težko »držati nazaj«. »Nisem se lotevala nobenih dodatnih diet, jedla sem vso hrano, le v manjših količinah. Predvsem pa sem se veliko gibala, pri čemer bom vztrajala še naprej,« je dejala. Največjo prednost hujšanja v skupini vidi v informacijah, ki so jih člani prejeli od strokovnjakov. To pa je vsekakor nekaj povsem drugega kot najrazličnejši podatki, ki jih ljudem ponuja vseved - svetovni splet, pravi Alenka.
Da je včasih pomembna zunanja spodbuda, pravi Aleksander Viz-jak. Kupon za sodelovanje v akciji je namreč na skrivaj izpolnila njegova žena, on pa je njen izziv sprejel. Upal je, da bo ujel dvomestno številko, pri čemer mu je zmanjkalo le nekaj gramov. Izgubil je skoraj 14 kilogramov in pol. Da izguba telesne teže pomembno vpliva na zdravje, dokazujejo nižja raven sladkorja in holesterola v njegovi krvi ter izboljšanje njegovega počutja. »Hujšanje ni bilo prav nič naporno, le držal sem se navodil, ki sem jih dobil na delavnicah. Ker sem imel podporo domačih in skupine, z motivacijo nisem imel težav,« je povedal. Hvaležen je tudi za prijateljske vezi med člani skupine, s katerimi se skupaj podajo na pohode in bodrijo drug drugega.
Miran Čepin je izjemno zadovoljen z doseženim rezultatom - lažji je za skoraj 13 kilogramov. Po takem uspehu je njegova motivacija še večja, zato pravi, da bo odslej še bolj potiskal pedala kolesa. Kilogrami so se mu nabrali po športni poškodbi, pa tudi ob rojstvu dvojčkov je dal vse drugo na stran in se v celoti posvetil njima. In kakšno pot je izbral pri izgubljanju odvečne teže? Poleg že omenjenega kolesarjenja, je ljubitelj teka. Nič čudnega torej, da se je že med našo akcijo udeležil posebnega izziva - urbanega gladiatorja.
Saša Gunzek, ki je odložila 12 kilogramov, je nedvomno ena bolj pozitivnih in nasmejanih članic letošnje skupine. S svojo dobro voljo je strastna ljubiteljica rokometa in mamica treh otrok okužila vso dvajseterico. Prvi mesec je bilo najbolj težko vztrajati pri bolj zdravem življenjskem slogu, je povedala, danes pa s tem nima prav nobenih težav več. »Navadila sem se novega ritma in tega se bom držala še naprej.« Za boj s kilogrami se je odrekla kruhu, sladkarijam, sokovom, do lepega rezultata pa je prišla tudi z redno telovadbo. Sama sebi se je odslej posveča tudi do dve uri na dan. Čeprav je z rezultatom zadovoljna, pa si še želi odvreči nekaj kilogramov.
36
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
Kjer odrasli ne sodelujejo, trpijo otroci
Ker starši in vodstvo II. OŠ Celje niso našli skupnega jezika, je 54 otrok, namesto da bi odšlo v šolo v naravi, ostalo doma
Namesto da bi v začetku maja 54 učencev 4.a- in 4.b--razreda II. OŠ Celje odšlo na tridnevno šolo v naravi (ŠVN) na turistično kmetijo Zgornji Zavratnik v Logarsko dolino, so ostali doma oziroma te tri dni preživeli v učilnicah. V šoli so namreč dva meseca prej odpovedali ŠVN, čeprav je bila ta uvrščena v letni delovni načrt, ki sta ga potrdila tako svet staršev kot svet zavoda. In razlog? Navidezno nedolžni vprašanji, kako se izbirajo tovrstni nadstandardni programi v šoli in koliko lahko nanje vplivajo starši, ki si ju je zastavljala peščica staršev že od septembra, epilog pa sta očitno dobili na seji sveta zavoda konec februarja.
Po veljavnih predpisih morajo slovenske osnovne šole svojim učencem ponuditi izvedbo dveh ŠVN. Če se s starši in svetom zavoda tako odločijo, pa je tovrstnih nad-standardnih programov lahko tudi več. V II. OŠ Celje tako zadnja leta ob poletni ŠVN za petošolce in zimski za sedmo-šolce pripravljajo tudi ŠVN za četrtošolce. Ker so njeni učenci mestni otroci, večinoma iz
šev, je bilo v 4.a-razredu, katerega predstavnik je, že na prvem roditeljskem sestanku septembra nekaj vprašanj o izvedbi ŠVN. »Starše je zanimalo, kako je pripravljen program dejavnosti, kdo ga izbira, kolikšni so stroški in zakaj je pripravljena samo ena ponudba,« je pojasnil. Dodal je še, da so se mu to zdela vprašanja, ki v zdajšnjih zaostrenih socialnih razmerah terjajo odgovore, ki bi bili zanimivi za vse starše. Prepričan je bil, da bo vodstvo šole z lahkoto odgovorilo. Prav sam je namreč ob izvolitvi za predsednika sveta staršev predlagal, da v šoli starši v primeru, ko gre za posamična vprašanja ali težave, te rešujejo sami in se najprej obrnejo neposredno na učitelja oziroma razrednika. Šele v primeru, če težave ne uspejo rešiti, vključijo predstavnika razreda in zatem predsednika sveta staršev.
Kot še pojasnjuje, je večino odgovorov vodstvo šole pripravilo takoj, a starši še vedno niso bili soglasni. Večina - tudi sam, ki je bil v primeru, da bi bilo to potrebno, pripravljen stroške ŠVN kriti še za enega sošolca svojega
Učenci II. OŠ Celje so mestni otroci, večinoma iz okoliških blokov. Svojo okoljsko osveščenost in odnos do narave someščanom že leta kažejo na zelo inovativen način, ko za dan Zemlje v cvetoče tulipane predelajo več tisoč lončkov odpadne embalaže. A kakšno je resnično življenje v naravi, večina lahko spozna le v okviru šole v naravi. Letos je bilo zaradi tega, ker se odrasli niso zmogli dogovoriti, za to izkušnjo prikrajšanih 54 četrtošolcev.
»Predstavniki staršev v svetu staršev smo zelo pogosto kot mediator-ji med starši in šolo. To ni prijetno opravilo. Kljub temu da se morda s čim ne strinjaš, moraš v imenu staršev to sprožiti in se truditi zadevo speljati tako, da so vsi zadovoljni. Da se ne bodo starši sprli med seboj in da ne bo padel ugled šole,« pravi dr. Boštjan Vlaovič, ki je bil do konca maja predsednik sveta staršev II. OŠ Celje.
»Vprašanje je, kako bi se odločili, če bi se morali še enkrat,« je okleval z odgovorom ravnatelj Igor Topole in dodal, da bi bila odločitev, ki jo je sprejel skupaj s skupino učiteljev spremljevalcev v ŠVN, spet odvisna od trenutnih razmer, kot je bila tudi v začetku marca. Zdaj je namreč vsem žal, da so bili učenci prikrajšani za izkušnjo te ŠVN.
okoliških blokov, jim namreč manjka poznavanja življenja v naravi, zato ga spoznavajo na turistični kmetiji v Logarski dolini. Ta se s predstavljanjem življenja v gozdu, izročila in izdelkov prednikov trudi že nekaj časa. Pri izvedbi programov, ki jih ponuja tudi malčkom iz vrtcev, sodelujejo zunanji strokovnjaki, celjski šolarji pa so doslej domov prihajali zelo zadovoljni in bogatejši za marsikatero dotlej nepoznano izkušnjo.
Sodelovanje staršev
Kot pojasnjuje dr. Boštjan Vlaovič, ki je bil do konca maja predsednik sveta star-
otroka - je izvedbo ŠVN podprla, manjšina je vztrajala, da je treba pridobiti tri ponudbe.
ŠVN ni izlet!
Tako so o ŠVN za četrtošol-ce znova govorili na seji sveta zavoda konec februarja. V imenu peščice staršev so trije predstavniki sveta staršev postavljali ista vprašanja, kot kaže, pa je bilo za kasnejšo odpoved ŠVN odločujoče to, da so vztrajali pri treh različnih ponudbah. Vlaovič pravi, da je celovita pojasnila pričakoval na zadnjem roditeljskem sestanku pred odhodom učencev v Logarsko dolino, zato ga je presenetilo, ko so četrtošolci v začetku marca
prinesli domov obvestila o odpovedi ŠVN.
Ravnatelj Topole dodaja, da so skušali na zastavljena vprašanja čim bolje odgovoriti. »ŠVN ni izlet, ampak nadstandardna šolska dejavnost. Ne gre za takšno ali drugačno, cenejšo ali dražjo hotelsko namestitev, temveč je pomemben program, ki ga ponudimo učencem,« pravi in dodaja, da zato, ker so se v preteklih letih prepričali o kakovosti programa na Turistični kmetiji Zgornji Zavratnik, v šoli vztrajajo pri ŠVN za četrtošolce v Logarski dolini. Ta kmetija šolam ponuja tudi lasten prevoz učencev, a kljub temu je ena od razredničark
četrtih razredov pridobila še tri različne ponudbe avtobusnih prevoznikov. Da cene ponudnika iz Logarske doline očitno niso prenapihnjene, kaže tudi podatek, da je bila razlika med najcenejšo in najdražjo ponudbo le dva evra.
»Glede tega, ali šola zna presoditi, kateri program je dober, pa resnično pričakujemo zaupanje vseh staršev,« še pojasnjuje Topole, ki ga Vlaovič tudi v kasnejših pogovorih ni uspel prepričati, da bi v šoli preklicali odpoved ŠVN. »Ne zdi se mi prav pri vsaki stvari vztrajati pri treh ponudbah. Za nekatere dejavnosti je smiselno pridobiti tri ponudbe, za druge spet ne. Po mojem mnenju pa mora vodstvo šole oziroma strokovni tim to utemeljiti,« pravi Vlaovič.
Kdo je kriv za odpoved ŠVN?
Starši četrtošolcev tudi ob koncu šolskega leta niso enotni, kdo je kriv, da njihovi otroci niso odšli v ŠVN. Večina je podprla vodstvo šole in krivca našla v svetu staršev, češ da so njegovi predstavniki prekoračili svoja pooblastila. Zato je Boštjan Vlaovič na seji konec maja odstopil
kot predsednik, skupaj s še dvema predstavnicama sveta staršev v svetu zavoda, z Nino Čebela in s Špelco Mežnar, pa je podal tudi odstopno izjavo za članstvo v svetu šole. »Ker nekdo očitno mora biti kriv in ker je večina staršev presodila, da smo to mi, se mi zdi odstop edina logična in pravilna poteza,« pravi Vlaovič in dodaja, da vendarle bolijo očitki, češ da so kot predstavniki staršev v svetu staršev ravnali na svojo pest. Odgovore so namreč iskali v imenu tistih staršev, ki so postavljali vprašanja. Res jih ni bilo veliko, a tudi če bi bil en sam, bi si odgovore zaslužil. »Resnično pa upam,
Zaradi odstopa predstavnikov staršev v svetu zavoda in predsednika sveta staršev so starši konec maja izvolili nove predstavnike
v svet šole in predsednico sveta staršev. V svet šole so izbrali predstavnike staršev učencev iz vsakega tri-letja, in sicer Andrejo Pre-sker Hudernik (5.a), ki je tudi nova predsednica sveta staršev, in Aljo Vrbnjak (3.a) in Aljošo Robiča (7.a).
da nam je bila vsem skupaj to dobra šola, iz katere smo se tudi kaj naučili.«
Da se zgodba ne bi ponovila
Letos tako četrtošolci II. OŠ Celje niso odšli v Logarsko dolino, a to ne pomeni, da so v šoli nad izvedbo te ŠVN obupali. Spet so jo vključili v letni delovni načrt za prihodnje šolsko leto in o tem že obvestili tudi starše. Glede na to, da udeležba v ŠVN za učence ni obvezna in se lahko starši odločajo povsem po svoji presoji, lahko torej v primeru, ko izvedbo ŠVN podpre večina, tisti, ki menijo, da ni izbran dober program, svojega otroka obdržijo doma. Kot poudarjajo v šoli in kot zatrjuje tudi Vlaovič, tako večina otrok ne bi bila prikrajšana za to izkušnjo. Da bi kdo od učencev ostal doma zaradi tega, ker starši ne bi zmogli plačila stroškov ŠVN, pa se ne more zgoditi. V šoli imajo namreč v ta namen šolski sklad, v katerega je v letošnjem šolskem letu prostovoljne prispevke vplačalo tudi kar nekaj staršev, ki so to zmogli.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Otroke učimo samostojnosti!
Ravnatelj Igor Topole pravi, da so vrata njegove pisarne staršem vselej odprta in da se jih veliko tudi oglasi v šoli, če menijo, da se je o čem treba pogovoriti in poiskati skupno rešitev. Žal tokrat niso bili uspešni.
V šoli so prisluhnili zahtevam staršev, da naj na šolski spletni strani objavljajo več obvestil, a kot pravi Topole, je najbrž tako učiteljem kot staršem skupna želja, da vzgojijo čim bolj samostojne otroke. Zato za prihodnje šolsko leto napoveduje nekaj novosti v šolskem redu, ki najbrž vsem staršem ne bodo pogodu.
»Marsikdo mi bo očital, da se zgledujem po dolgoletnem gimnazijskem ravnatelju Jožetu Zupančiču, ampak mislim, da je imel kar prav, ko je kdaj staršem natočil čistega vina,« pravi in dodaja, da bodo lahko v šolske prostore svoje otroke spremljali le starši prvošolcev. Zdaj namreč tudi nekatere tretješolce ali petošolce starši pridejo iskat vse do učilnice, da lahko na primer fotografirajo na tablo zapisano domačo nalogo svojega šolarja. »To najbrž ni prava pot, zlasti pa nikamor ne vodi. Otroke vendarle moramo učiti tudi samostojnosti!«
AKCIJA
37
In smo ga skoraj že dočakali. Poletje. V soboto, 21. junija, na prvi poletni dan bodo nekateri veselo pogledovali k šolskim vratom, ki se bodo za nekaj tednov dokončno zaprla. Na vrsti so počitnice, oddih in 3. julija 2014 se bo začelo tudi Poletje v Novem tedniku.
Pokrovitelj akcij e Q	11 | j |
Navdušite nas s potopisom:
www.optimist.si
KOVČKI - DODATKI -TOR.BE - DENARNI

Dobrote
Ne pozabite na nas, ko se boste potepa- Dobrote s|°venskih kme^ nam že mamlji-
li. Seveda v družbi z Novim tednikom, vo d.išijo' Morda vam ^a™ f? k.akše" ""
nimiv recept, da bo vabljivo obložena tudi
vaša poletna miza.
■	V	■	„ ■	V ■	VB
ovekovecenim na tisoč in en način.
Fotografije v elektronski obliki pošljite na e-naslov tednik@nt-rc.si, pripišite še vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, e-naslov, gsm), da vas bomo lahko po potrebi poklicali še pred objavo.
38
FOTOREPORTAŽA
»Venčanje kenika in luknce«
Binkoštovanje posvečeno pastirskemu prazniku
Obiskovalci, tokrat jih je bilo sicer malo manj kot prejšnja leta, so si ogledali prikaz pastirskih običajev, se okrepčali s »cvrki« in posladkali s pecivom kmečkih žena.
Sprejem pohodnikov in predstavitev kmečke tržnice sta bila uvod v začetek prireditve. Največ pozornosti je pritegnilo »venčanje kenika in luknce«. »Kenik« je postal pastir, ki je prvi prignal živino na pašo, »luknca« pa tisti, ki je živino prignal zadnji. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Pil-štanj dr. Peter Kozmus, so prikazani pastirski običaji značilni za širše kozjansko območje. »Tukaj so igrali nekateri, ki so bili še pred 50 leti in več tudi sami pastirji. Vloge so odigrali tako, kot so jih sami doživljali,« je pou-
daril Kozmus. Na prireditvi so se predstavili še Pilštanj-ski gospodarji z binkoštnimi pesmimi, s štajerskimi plesi pa folkloristi Osnovne šole Lesično.
Obiskovalci so lahko sodelovali tudi v »šacanju« oziroma igri, pri kateri udeleženci ugotavljajo težo košare, napolnjene z domačimi dobrotami. Domov jo je odnesel tisti, ki se je najbolj približal njeni teži.
Binkoštovanje na Pilštanju ima dolgo tradicijo, tokrat je bilo že triindvajseto po vrsti. Prireditev se je prejšnja leta začenjala ob štirih zjutraj, ko so prvi pastirji prignali živino na pašo. Zadnja leta pa je binkoštovanje popoldne, kar je po mnenju nekaterih tudi razlog za manjši obisk.
JERICA POTOČNIK Foto: JP
Pastirji so se takoj, ko so prignali živino na pašo, lotili enostavnega zajtrka. Ob »cvrkih«, ki so jih spekli kar na paši, so ponavadi použili še narezano čebulo in kos kruha. Zelo dobrodošli dodatki k »cvrkom« so bili nekoč tudi cvetovi akacije in bezga ali drobnjak.
Pastir, ki je prvi prignal živino na pašo, je bil »ovenčan za kenika«. »Kenik« je imel polno privilegijev. Delal je manj, bil je neke vrste šef, ki je odrejal delo drugim pastirjem. Zato so se prav vsi pastirji borili, da bi prvi prignali živino na pašo.
»Luknca« je moral za kazen določena manj priljubljena dela opravljati celo pašno sezono. Hoditi je moral po vodo, če je pastirjem ušla živina, je moral sam po-njo. Tokrat je moral pastirju prav pošteno zdrgniti noge.
Pilštanjski gospodarji so prepevali predvsem binkoštne pesmi. Seveda niso pozabili na pilštanjsko himno »Čez Pilštanj voda teče, drnule peremo, če eno nam odnese, se vsi zaderemo ...«, ki so se ji pridružili tudi domačini.
Pastirski »šuštar« je pokazal, kako je včasih popravljal čevlje in kakšno Zadnji je na prizorišče prišel pastir, ki tokrat ni priganjal živine, temveč je kar sam prinesel petelina in zajca. orodje je imel na voljo. Za zimsko obutev je bila obvezna podkev, ki jo Ker so vsi ostali pastirji na pašo prispeli pred njim, so ga »ovenčali za luknco«.	je pastirski čevljar pribil kar z žeblji.
Obiskovalci so se lahko do sitega najedli »cvrkov«. Marija Lupše iz Lesičnega jih je vztrajno pekla, čeprav je bilo precej vroče. Pojasnila je, da se »cvrki« jedo vedno za zajtrk. Gre za soljena stepena jajca, ki so jih nekoč pekli na ocvirkih, v sodobnih časih pa jih pečejo na olju.
AKCIJA
39
Hura za Celjsko kočo!	med javljanjem v Pr°0ram Radia Celje.
JM ^^ ^p^l hj^ ^^ L^t	Mä^j^ ■	^^B ^^	I H	Več fotografij o že tradicionalni akciji Ze-
iviea nebom in zemljo lew^aje™^ strani Radia Ceije
Zeleni val Radia Celje z izletniki v zeliščnem vrtu in prvič na Celjski koči
Sveže jutro po polni luni, v soboto, 14. junija, ko je bilo sinje nebo, se je za udeležence izleta z Zelenim valom Radia Celje v organizaciji naše medijske hiše začelo veselo že ob 8. uri, ko je Izletnikov avtobus krenil proti Savinjski dolini ... Po tradiciji najprej v Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS v Žalec, nato pa letos prvič na Celjsko kočo. »Nepozabno!« so zadovoljni ob slovesu vzklikali potniki. Nekaj kapelj dežja na srečo že ob odhodu ni moglo pokvariti dobrega razpoloženja.
Vrt zdravilnih in aromatič-nih rastlin v Žalcu je v rožniku najbolj v bujnem cvetu in zelenju. »Kar sapo jemlje ta zelena barva!« je bilo mogoče slišati komentarje na sprehodu med skrbno urejenimi in z napisi v slovenščini in latinščini označenimi zdravilnimi rastlinami. »In poglejte to paleto barv! Od sinje modre do
bele, vijolične, rumene, oranžne ... In kaj šele mešanica vonjev, ki privablja čebele in čmrlje na slastno pašo!« so naše izletnice (tudi nekaj moških ljubiteljev zelene se je letos znašlo med njimi) vse povprek hitele komentirati doživetje med gredicami.
Vrtnarka Ivica Zapušek jim je razdajala svoje bogato znanje o zdravilnih in aromatičnih rastlinah, o genski banki semen, o pravilni vzgoji in uporabi, možnostih nakupa eko sadik iz njihovega vrta, dišeči ci-
Pozor, klopi!
Veliko zanimanje je požel domač recept proti klopom, ki ga je delila Dragica: 125 ml destilirane vode, 125 ml močnega žganja (80 do 90 odstotkov), 12 kapljic citronele, 10 kapljic sivke, 5 kapljic evkaliptusa, 5 kapljic limonske trave. Sestavine damo v pršilko, močno pretresemo in nato uporabimo.
tronki, ki je še vedno zaščitni znak vrta ... in o visokih gredah, ki so jih letos prvič postavili in zasadili v vrtu, in sproti odgovorila na sto in eno vprašanje znanja željnih obiskovalk. Za slovo z vrta smo zajtrkovali z gostitelji: slastne dobrote iz pekarne Zvita presta z Ljubljanske ceste v Celju in pili - seveda odličen čaj iz citronke.
Hura za Celjsko kočo!
Vse je enkrat prvič, pravi pregovor. In tako smo sedemnajsto sezono Zelenega vala na pragu poletja in dvanajsti izlet doživeli in končali na Celjski koči. Bilo je svojevrstno doživetje, »pa nova izkušnja tudi za nas«, nam je zaupala simpatična gostiteljica našega izleta, vodja Celjske koče Nina Skale s svojo ubrano ekipo natakarjev in z odlično kulinarično ponudbo.
Celjska koča (652 metrov nadmorske višine), priljubljena izletniška in rekreacijska točka pohodnikov, planincev, kolesarjev (tudi z urejenim parkiriščem za hotelom), z bobkartom, s poletno drčo in z novim pustolovskim parkom, urejenimi sprehajalnimi in učnimi potmi, je naše izletnike tako
očarala, da so sklenili, da se bodo še vračali. Večina je imela v spominu še nekdanjo staro kočo, sicer vredno nostalgičnih spominov, a nad urejenostjo sodobnejše ponudbe te izletniške točke so bili mnogi presenečeni.
Aplavz in glasen »hura« izletnikov je veljal Nini, njeni ekipi in temu koščku raja med nebom in zemljo, kjer se je tistega lepega dne nabralo kar nekaj prijetnih zgodb in utrinkov z druženja z zeli-ščarkama Faniko Burjan in Dragico Kerec na sprehodih po gozdnih poteh in travnikih.
Gremo mi po svoje
Na zeleni livadi, kjer smo imeli postavljen terenski studio za javljanja v program Radia Celje (za kar sta skrbela izkušeni tehnik Mitja Tatare-vič in mladi pomočnik, dijak medijske šole Jaka Zore), so se pletle vezi med poslušalci, izmenjevale izkušnje o zelenem zdravilstvu, zadonela je Slavkova harmonika z domačimi vižami in rojevale so se zamisli, kako kar najlepše doživeti sončen dan. In nenadoma se je slišalo: »Gremo mi po svoje! Kdo gre na vrh bližnje Grmade (718 metrov nadmorske višine)?« Pobudnici Ivanka in Irena (sicer
članici PD Ojstrica Celje), ki sta bili ekipi v pomoč, sta se ponudili za vodenje in mimogrede se je znotraj Zelenega vala tako organizirana »planinska sekcija« kakšnih dvajsetih potnic podala na Grmado, od koder so nam točno opoldne pozvonile in se čez dobro uro in pol vrnile s šopkom rož.
Drugi del skupine je odšel po znanje po zelenih poteh. Fanika in Dragica sta bili
navdušeni nad znanjem in tudi radovednostjo izletnic in izletnikov, ki sta jim delili svoje izkušnje in znanje iz narave, tako kot ju je bilo pogosto mogoče slišati tudi na radijskih valovih Zelenega vala, v katerem redno sodeluje tudi prim. Janez Tasič, dr. med.. Vsem gre ob koncu sezone v imenu naših poslušalcev posebna zahvala.
MATEJA PODJED Foto: MP
Zajtrk iz pekarne Zvita presta in čaj iz citronke sta teknila ob Slavkovi harmoniki.
Če si uredimo visoke grede, bo vrtnarjenje lažje, razlaga Ivica Zapušek (na desni) v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu.
S Faniko Burjan (s košaro v rokah) ob obronku gozda
40
REKREACIJA
Tekli, jedli in se družili
Na malem mozirskem maratonu so padali rekordi
Predvsem za zdravje in za koristno preživljanje prostega časa je na petem Malem maratonu Mozirja teklo rekordno število tekačev. 600 športnikov iz vse Slovenije in tujine je lahko izbiralo med 6-, 11-in 21-kilometrsko progo, najmlajši pa so za začetek tekli na Bimbo teku.
Da se tako najmlajši kot njihovi starši zavedajo zdravega življenja, pričajo številke, saj se je na 200 metrov dolgo pot podalo kar 92 malčkov, ki so na cilj pritekli z nasmeški na obrazu in prejeli medaljo za pogum. Ob pol šestih je na osrednjem prireditvenem prostoru na košarkarskem
Posebnost mozirskega maratona je sveže pripravljena pečena postrv, ki so jo kuharji postregli z domačim čemažem. Tekači so ob jedači in pijači pokramljali s prijatelji in telesu vrnili izgubljeno energijo.
igrišču tekače ogrela Urška Rihter, ki je svetovala, naj se po teku ne ustavljajo in naj pretečejo še kratek re-generacijski tek. Največja napaka tekačev je po njenem mnenju ravno to, da se na cilju ustavijo in se mišice zato prehitro ohladijo. V sicer muhastem junijskem vremenu so tekače na štartu greli sončni žarki, zbrana množica pa je prisluhnila nagovoru župana Ivana Suhoveršnika, ki je ob šestih s strelom naznanil začetek maratona.
Rekordi so začeli padati že po prvem prihodu na cilj. Rekord šestkilometr-ske proge je postavil Igor Cvikl, ki je razdaljo pretekel v dvajsetih minutah in 36 sekundah, sedem minut za njim sta v cilj pritekla še najmlajša udeleženca teka. Šestletna brata Jaka in Anže Kranjc sta se družinskega teka udeležila predvsem zato, da sta se lahko družila z vrstniki in da sta se imela lepo. Na rekreacijskem teku na 11 km je prvo mesto v moški kategoriji osvojil David Begič, rekord proge v ženski kategoriji pa je postavila Mateja Tofant.
Najmlajše, ki so se podali na 200 metrov dolgo progo od vhoda v Mozirski gaj mimo stare parne lokomotive do ciljne črte maratona, ni zmotil niti rahel dež. Tekli so tako otroci, ki so komaj shodili, kot mamice z vozički, dedki in babice. »Pomembno je, da otroci vedo, da se s športom ukvarjamo za zdravje. Če jih v športnem duhu vzgajamo že od malega, bodo tako nadaljevali celo življenje,« je povedala mati leto in pol starega Julijana in štiriletne Valentine.
»Ponavadi tečem na 21 kilometrov, tokrat pa sem se odločila za krajšo progo, saj ima takšen tek v tako lepem okolju poseben čar.« Prvo mesto na 21 kilometrov je osvojil Danijel Hajdinjak, ki je pretekel mali maraton v času 1:16:46, deset minut
za njim je vodilna med ženskami in hkrati najmlajša udeleženka malega maratona Mateja Mlinar v cilj pritekla s časom 1:26:22 in s tem postavila ženski rekord proge.
Najstarejši tekač je bil 73-letni Branko Janez Rojc,
ki je pretekel 11 kilometrov, isto razdaljo pa je pretekla še najstarejša tekačica, leto mlajša Hedvika Bratina, ki je pred dnevi tekla tudi na spominskem teku s Petrom Svetom v Celju.
ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA
Danijel Hajdinjak iz Kranja, zmagovalec na 21 kilometrov:
»To je moja druga tekaška sezona. Običajno tečem na 42 kilometrov, so pa te krajše razdalje dobra vadba za hitrost. Današnja proga je bila zelo razgibana, zato ni bila primerna za časovne rekorde, a sem kljub temu uspel podreti osebnega, ki pa ga uradno ne bom priznal, ker je bila proga 700 metrov prekratka. Naslednji podvig bo ljubljanski maraton.«
Mateja Mlinar iz Šentjanža, zmagovalka na 21 kilometrov:
»Kar malo me je sram, da sem se kot domačinka šele drugič udeležila maratona. Zaradi poškodbe nisem tekla najbolj suvereno in nerada rečem, da sem zmago pričakovala. Presegla sem svoj čas, a ker je proga 700 metrov prekratka, rekorda ne priznam. Pripravljam pa se za mali maraton v Palmanovi, kjer je uradno najhitrejša proga v Evropi.«
David Begič iz Velenja, zmagovalec na 11 kilometrov:
»Mozirskega maratona sem se udeležil že drugič, treniram pa atletiko v Atletskem klubu Velenje in sem aktualni državni podprvak v teku na 10 kilometrov. Zmagal sem zaradi podpore trenerja in prijateljev, ki so me spremljali ob progi, ki ni bila težka. Bili so tisti trije manjši vzponi, a nič težjega.«
Igor Cvikl iz Velenja, zmagovalec na 6 kilometrov:
»Maratona sem se udeležil prvič, drugače se ne udeležujem tekov. Slišal sem, da je vzdušje super, iz Velenja ni daleč in sem prišel. Proga je odlična, nekaj makadama, malo po cesti, vreme je bilo odlično, tako da mislim, da se bom drugo leto vrnil, če bo le zdravje to dopuščalo.«
na kratko
Nazdravili z ostrovrškimi vitezi
RADEČE - Sekcija vinogradnikov Zagrad, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Ostrovrharji, je minulo soboto organizirala 10. pohod po edini vinski poti v občini.
Organizatorji so tokrat približno 50 obiskovalcem predstavili širše območje južnega dela kumskega hribovja. Nato so se pridružili odkrivanju Ostrovrharjeve vinske poti, ki je dolga dober kilometer. Zagrajski vinogradniki ohranjajo vinogradniške posesti še od časov, ko so na strmem hribu (ostrem vrhu) Svibno na drugi strani Sopote vladali vitezi Ostrovrharji. Danes v teh vinogradih rastejo žlahtne sorte, od cvička do različnih vrst belega vina, ki so jih lahko poskusili obiskovalci. Pohodniško doživetje sta popestrila še kulturni in zabavni program.
TV
Prihaja kolesarska elita
ROGAŠKA SLATINA - V občini se že od konca minulega leta pripravljajo na velik kolesarski dogodek. Na evropski ploščadi na Zdraviliškem trgu bo namreč v soboto dopoldne štart in del tretje etape 21. mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji. Skozi občino bo vozilo 144 kolesarjev iz 17 svetovno znanih ekip.
Rogaška Slatina kot izrazito turistični kraj sodeluje pri izvedbi štiridnevne dirke, ki jo sicer pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije organizira Kolesarski klub Adria Mobil. Vodja organizacijskega odbora za Rogaško Slatino in tajnik občine Marjan Čuješ je povedal, da je organizacija takega tekmovanja velik zalogaj. Občina bo zagotovila del stroškov, preostanek pa bosta primaknila tamkajšnje turistično gospodarstvo in gostinstvo. Tehnična ekipa organizatorja je že pregledala stanje cest v občini in izrazila pohvale. Ena temeljnih nalog to soboto bo zagotavljanje prometne varnosti, za kar bodo skrbele Policijska postaja Rogaška Slatina in nekatere redarske službe.
TV
Po Aškerčevih stopinjah
LAŠKO - Pohodniki so se minulo soboto podali na 19. pohod po Aškerčevi poti, ki ga organizira kulturno društvo Antona Aškerca iz Rimskih Toplic s soorganizatorji. Prehodili so dobrih devet kilometrov in obiskali kraje, ki so najtesneje povezani z otroštvom in odraščanjem svojega rojaka.
Pot vodi od Zidanega Mosta do Senožet. V Zidani Most je namreč Aškerc ponavadi prispel z vlakom, od tam pa je v družbi svojega brata Mihaela peš krenil do svoje domačije na Senožetah. Aškerc, pesnik, dramatik in duhovnik, je bil tudi vnet popotnik. Lani je izšel ponatis njegovega potopisa Izlet v Carigrad iz leta 1893. In prav temu delu njegovega življenja je bila letos posvečena zaključna slovesnost pohoda. Slavnostni govornik, kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen, je razmišljal o popotništvu danes in v Aškerčevih časih.
TV
REKREACIJA
41
Pred poletjem izklesale svoje telo
Pri TRX-vadbi uporabljamo le lastno telesno težo
Mesec športa v knežjem mestu se je končal, športno navdahnjeni udeleženci pa so se z nekaterimi vadbami srečali prvič. Med njimi je bila večina udeležencev TRX-vadbe, pri kateri uporabljamo le lastno telesno težo in izkoriščamo silo gravitacije. TRX visi z ene točke in s tem poskrbi, da razvijamo mišično moč, ravnotežje in gibljivost ter zaradi zmanjšane stabilnosti še dodatno krepimo telo.
Vadbo v celjskem mestnem in izklesale svoje telo. »TRX-
parku so večinoma obiskovale ženske, ki so prepričane, da so si s pomočjo TRX-vadbe pred poletjem nabrale kondicijo
Ležimo na hrbtu na tleh in v TRX-pripomo-ček vpnemo pete. Med dvigom bokov od tal pritegnemo pete k sebi. Pri tej vaji obremenjujemo zadnje stegenske mišice, zadnjico in spodnji del hrbta. Kolena morajo ostati stabilna. Vaja je namenjena moči in predstavlja tudi zaščito pred raznimi poškodbami.
Pri TRX-potisku s prsmi se nagnemo na pripomoček TRX tako, da se obrnemo s hrbtom stran in iztegnemo roke. Stojimo široko, trup držimo vzravnan. Roke so v nestabilnem položaju. Ker nas ziba, moramo ohranjati stabilen trup. Vadba je dobra za preventivo pri težavah s hrbtenico.
Zlata vaja TRX-vadbe je položaj deske ali stabilizacija trupa. Noge vpnemo v TRX-pri-pomoček, opremo se na roke, poskušamo ohranjati raven položaj, to pa je tudi začetni položaj za izvajanje sklec. V položaju vztrajamo vsaj 30 sekund, ker so noge nestabilne. S tem krepimo celo telo.
Reneja Dajzinger, Celje:
»Odlično je, navdušeni smo nad TRX-vadbo. Všeč so mi način vadbe, vaditeljica, sproščeno vzdušje, motivacija. Zame je nekaj novega,. Ena a. Rekreacija mi je zelo pomembna, ukvarjam se z jogo, s kolesarjenjem, plavanjem ...«
-vadba pomeni, da delamo s pomočjo sile gravitacije, nato dodajamo obremenitev, ki je lastno telo,« pojasni trenerka TRX-vadbe Tatjana Klakočar. Za vadbo potrebujemo zgolj pripomoček, ki se lahko prilagodi za 100 do 120 vaj glede na različne mišične skupine. Imamo torej samo eno oporno točko, medtem ko je nasprotna stran telesa v stiku s tlemi. Na ta način lahko pri vsaki vaji določimo, kolikšen delež telesne teže bomo uporabili.
Pripomoček iz trakov dveh padal
TRX-pripomoček izhaja iz Amerike. »Izumil ga je nekdanji marinec Randy Hetrick iz San Francisca, ki je čakal v varni hiši na naslednjo misijo,« pojasni Tatjana Klakočar. »Ma-rinci morajo biti vedno dobro fizično pripravljeni, v varni hiši pa ni bilo fitnesa, zato se je Hetricku porodila idejo o izdelavi novega pripomočka iz trakov dveh padal.« Našel je tržno nišo, naredil marketin-ško šolo in leta 2010 se je ideja o TRX-vadbi razširila po svetu. Tatjana Klakočar je prepričana, da je TRX-vadba primerna za vse, ki si želijo novih izzivov in hkrati želijo spoznati svoje meje vzdržljivosti, moči, hitrosti, ravnotežja in gibljivosti.
JASMINA JAKOPIČ Foto: GrupA
Tamara Operčkal, Dobrna: »Za TRX-vadbo sem izvedela na spletni strani Šport mladih v mesecu mladih. Na vadbi sem bila enkrat in mi je zelo všeč, ker je zelo intenzivna in se zelo razlikuje od drugih vadb. Naslednji dan me je vse bolelo.«
Priporočamo
Jožefa Šeško, Celje: »TRX--vadbe nisem poznala. Kolegice s plesnih vaj so me obvestile o brezlačnih vadbah v okviru meseca športa. TRX-vadba mi je zelo všeč in jo bom še naprej obiskovala, skratka navdušena sem. Zelo se razgibamo in raztegnemo.
S kolesom med gasilskimi domovi
Pri vaji stranski upogib trupa se postavimo bočno, stopimo skupaj, roke damo skupaj in delamo potisk stran. Obremenjujemo predvsem stranske hrbtne in trebušne mišice.
Prostovoljno gasilsko društvo Lokarje na dan državnosti, 25. junij, organizira 8. kolesarski maraton »Od gasilskega doma do gasilskega doma«. Ljubitelji kolesarjenja se bodo lahko podali po dveh različno dolgih poteh in med kolesarjenjem spoznavali lepote območja, ki ga zajema Gasilska zveza Šentjur.
Start bo na parkirišču pred gasilskim domom PGD Lokarje, kjer bodo prijave od 7.00 ure dalje. Daljša proga, na kateri bodo kolesarji premagali 100 kilometrov in okoli 2.000 višinskih metrov, jih bo vodila od Dol skozi Dramlje, Lutrje, Dolgo Goro, Ponikvo, Zg. Selce, Završe, Grobelno, Slivnico, Loko pri
Žusmu, Dobrino, Žegar, Prevorje, Lesično, Podlog pod Bohorjem, Šentvid pri Planini, Planino, Dobje, Kalobje, Jakob in Šentjur ter nazaj v Dole. Kdor se bo podal po krajši, 50-kilometrski progi, pa bo pedala poganjal od Dol skozi Dramlje, Lutrje, Dolgo Goro, Ponikvo, Zg. Selce, Završe, Grobelno, Slivnico, mimo kokošje farme, odcepa Kalobje, Jakob, Šentjur in nazaj v Dole. Kolesarji se bodo ustavili pri vseh gasilskih domovih, kjer se bodo okrepčali z napitki. Zaključek maratona bo ob 13.30. Prireditev bo v vsakem vremenu. V primeru okvar na kolesih bo poskrbljeno za prevoz koles do gasilskega doma.
TV
42
REKREACIJA
Lastnik najstarejšega slovenskega atletskega rekorda je pri 65 letih dvanajst krogov in pol pretekel v 20 minutah, 14 sekundah in sedmih stotinkah. Tekel je s simbolično številko 40, ob njem pa je tekel tudi Stane Rozman, ki se je pohvalil, da je pred leti podrl Svetov rekord na 10 kilometrov. »Danes je šlo za druženje starih prijateljev. Ves čas smo tekli skupaj, prilagajali ritem, Petra pa smo tik pred ciljem spustili meter naprej, da je v cilj pritekel kot legenda.«
Tek z legendo
Rušili so osebne rekorde, Petrovega nihče
Tek z legendo Petrom Svetom, ki so ga v čast rekorderju pripravili na atletskem štadionu Kladivar v Celju, je na stezo privabil številne tekače, med njimi tudi ostale celjske legende kraljice športa. Pred natanko 40 leti je Peter Svet v Berlinu postavil slovenski rekord v teku na 5000 metrov, ki jih je pretekel v času 13:32,8. Nobenemu od 45 tekačev rekorda ni uspelo podreti, so pa nekateri podirali svoje osebne rekorde.
Kljub rahlemu dežju je ženskih predstavnic tik pred
»Bilo je nekoliko težje, kot sem si predstavljal, a je treba potrpeti in vse hitro mine. Vesel sem, da je prišlo veliko tekačev, tudi rekreativcev, je bil z udeležbo na dogodku zadovoljen Peter Svet.«
bilo že na štartu sproščeno vzdušje, vsi so klepetali in se zabavali. »Ženske naj tečejo spredaj, moški zadaj, pa da nas ne bi slučajno kdo prehitel,« je bilo mogoče slišati s proge od ene od petih
strelom, ki je označil začetek teka z legendo. Ta je nazadnje na atletski stezi 5000 metrov pretekel lani, ko so praznovali 30-letnico rekorda Staneta Rozmana na 10.000 metrov.
»Tako kot sem jaz podrl slovenski rekord svojega trenerja Simona Važiča, bi bil najbolj vesel, če bi me premagal kdo od mojih varovancev,« je svoje želje ob 40. obletnici rekorda na 5000 metrov zaupal rekorder Peter Svet.
Čas je, da me nekdo prehiti
Najstarejša udeleženka teka je bila Hedvika Bratina, ki bo letos dopolnila 72 let, teči pa je začela šele pri 58 letih po težki operaciji hrbtenice. Sveta osebno ne pozna, pravi, a je o njem že veliko slišala in prebrala. »Sem v letih, ko moram dogodke loviti in jih ne prelagati. Ponudila se je priložnost, pretekla sem osem krogov, a ne zato, ker ne bi zmogla več, ampak zato, ker grem jutri še v Mozirje odteč 11 kilometrov,« svoje energije ni skrivala tekačica, ki si želi, da bi ji Svet potrdil, da je s pretečenimi osmimi krogi dosegla dovolj. Petrovega rekorda ni uspel podreti niti 20-letni Matej Šturm iz Slovenske Bistrice, ki je prvi pritekel na cilj, a ni zmagal, saj tek ni bil tekmovalnega značaja. Kljub temu je Matej želel postaviti svoj novi osebni rekord, kar mu je s časom 16:17:2 tudi uspelo, a je pričakoval, da bo lahko tekel še hitreje. »V veliko čast bi mi bilo, če bi lahko podrl Svetov rekord, a se zavedam, da trenutno nisem dovolj pripravljen, zato tega niti nisem nameraval,«
Ponosna sin Simon in vnukinja Taja sta dedka ves čas bodrila ob stezi. »Upam, da bo še dolgo časa držal rekord, če pa ga bo kdo premagal, naj bo to nekdo od mlajših atletov,« je povedal Simon Svet, 4-letna Taja pa je polna energije povedala, da je zelo vesela, da dedi tako dobro teče in da bi tekla z njim, če bi le prenehalo deževati. Sicer z njim najraje igra nogomet.
»V Celju imamo nekaj zelo dobrih mladih atletov, za prihodnost slovenske atletike me zato ne skrbi,« je skrbi odvrgel Stane Rozman, ki že 30 let čaka, da bo nekdo podrl njegov rekord na 10 kilometrov.
je priznal najhitrejši. Nikoli rekorda ne bo podrl niti Petrov sin Simon, ki ponosno pove, da je imeti očeta rekorderja največja čast, ki jo človek lahko ima. Tek pa
si je v čast štel tudi Milan Rajtmajer, ki je priznal, da priteči na cilj ni bilo najbolj enostavno.
ANJA KOVAČIČ Foto: SHERPA
V družbi Branka Vivoda, ki je pred več kot pol stoletja kot prvi Slovenec v skoku v višino preskočil dva metra, meni, da bi takšnih spominskih mitingov moralo biti več. Želi si, da bi mladi hodili na atletske turnirje tako kot hodijo na košarkarske, rokometne in nogometne tekme. »Atletika je kraljica športa. Nudi vse osnovne pogoje za šport, nauči te koordinacije in pravilnega teka. Košarkarji in rokometaši ne znajo pravilno teči,« išče Vivod vzroke za veliko poškodb med mladimi športniki.
V Celju je veliko tekačev, veliko jih teče ob Savinji in ob jezeru, o tekaški kulturi v knežjem mestu pripoveduje Svet. »Imamo lepe gozdove, a tega ljudje ne znajo izkoristiti. Upam, da bo iz vseh teh rekreativcev zrasel tudi kakšen uspešen tekač, ki bo podrl moj rekord. Mu dam za pijačo, če mu uspe,« malo v šali, malo zares pove Svet.
Ob sodniškem zvončku je ves čas stala atletska sodnica Anica Živko, ki je bila vedno trdno prepričana, da nikoli ne bo tekaška trenerka. A je postala ravno to. Peter Svet je bil njen veliki učitelj, ki ji ni dajal samo atletskih, temveč tudi življenjske nasvete.
PODLISTKA
43
zgodbe iz kamre
AUkamra
www.kamra.si
Stavbna dediščina mozirskega trga (9)
Predstavljamo Laykaufovo in Goričarjevo-Lipoldovo hišo.
Laykaufova hiša
Nadstropna stavba je bila zgrajena v 18. stoletju, današnji
videz pa je dobila v 19. stoletju. V njej so prebivali Laykaufi. Zaslediti je mogoče tri rodove
Laykaufova hiša v Mozirju
Laykaufov, in sicer najstarejši je bil Jožef Laykauf, zdravnik in živinozdravnik, ki je umrl 1. junija 1860. Njegov sin Žiga Laykauf, ki se je rodil leta 1813 in umrl leta 1886, je bil kirurg, tretji rod pa je predstavljal njegov sin Žiga Laykauf ml., ki je bil kronist in trški pisar, zaposlen v Rotovžu. Pisal je kroniko o mozirskem trgu in vojno kroniko prve svetovne vojne v zlati knjigi mozirskih tržanov. Bil je tudi ljubiteljski pesnik, umrl je leta 1938.
Danes v hiši posluje manjša tiskarna.
Goričarjeva-Lipoldova hiša
Stavba datira v 16. stoletje. V jedru renesančna nadstropna hiša je bila dozidana v
baroku, današnjo podobo pa je dobila v 19. stoletju. V hiši so ohranjeni križnogrebe-nasti in banjasti oboki. Pred prvo svetovno vojno je bil v hiši hotel Avstrija, pozneje preimenovan v hotel Tribuč.
Lipoldi so kupili hišo od Hrešanovih dedičev s pogodbo 10. julija 1650. Hiša je bila v njihovi lasti kar 358 let. O družini Lipold obstaja bogata družinska kronika, ki jo hrani pokrajinski muzej v Celju. Muzej je to zapuščino dobil na podlagi oporoke Ivanke Lipold, ki je bila učiteljica in je kroniko pisala celo življenje ter jo tudi končala malo pred smrtjo leta 1976. Zanimiv je verz Aleksandra Blocka, s katerim je Ivanka Lipold začela kroniko: »Stari so zidovi obledeli, stare slike so iz sten posneli, vendar sten senca se drži, njih, ki jih že davno, davno ni.« Bila je žena mariborskega odvetnika dr. Franja Lipolda. Kroniko je uredil dr. Janez Cvirn, ki je bil profesor zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Janez Lipold je bil prvi mozirski župan (1853-1861). Pred tem so imeli oblast v trgu sodniki pod žovneško upravo.
Salomon Lipold je bil na-zarski kirurg in lekarnar.
Goričarjeva-Lipoldova hiša v Mozirju
Leta 1764 je stopil v frančiškanski red in je oseminpet-deset let vodil samostansko lekarno v nazarskem samostanu. Še danes slovi po Salomonovem obližu in Salomonovem eliksirju.
V tej hiši se je rodil tudi Marko Vincenc Lipold, prvi slovenski šolani montanist, ki je nazadnje služboval kot direktor rudnika živega srebra v Idriji.
K Lipoldom se je priženil dr. Jože Goričar starejši, ki je bil zdravnik in je v hiši leta 1905 odprl zdravniško ordinacijo. Njegov sin je bil akademik dr. Jože Goričar, pravnik in sociolog. Hči Barbara
Goričar je bila novinarka in dopisnica časopisa Delo na Dunaju.
ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje
Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008.
Iz Žusemske župnijske kronike (1901-1913) - 3. del
Iz knjige prof. dr. Ignacija Vojeta Od Osmanov do Celjanov - Utrinki preteklosti (Celjska Mohorjeva družba, 2014) smo v nadaljevanih že objavili zgodbo o romanju Celjskih grofov - knezov. Zgodba iz Žusemske župnijske kronike se je s tem delom iztekla. Naslednji teden bomo objavili prvi del zgodbe o reševanju dediščine Mohorjeve družbe.
Še koristnejša za Žusem je bila gradnja vodnjaka, s čimer se je zelo izboljšala oskrba z vodo. Že leta 1903 je župnik napravil s pomočjo občine, ki je prispevala 80 kron, med župniščem in gospodarskim poslopjem na vrtu cisterno oziroma kapnico s čistilnico, ki je držala približno 120 polovnjakov. Cisterna je bila, kot piše v kroniki, velika pridobitev, ker ni bilo treba več vsak dan voziti vode iz Rahotnice.
Toda v času suše in pozimi večkrat ni bilo vode. Zato je dal leta 1906 ob cesti, približno 50 korakov od župnišča, kjer je večkrat stala mlaka, kopati nov vodnjak. Delo je bilo zelo težko, ker je bilo treba razstreliti skalo, nato so štirje možje tri tedne kopali in prišli komaj malo več kot 4 metre globoko; izvir jim je bil vedno pod nogami. Vodnjak so nato obzidali, napravili obod za vreteno z vedrom in pokrili z utico. Voda je bila zelo dobra in je ni zmanjkalo. Gradnja je stala župnika 300 kron. Da bi pokril stroške gradnje, je z dovoljenjem knezo-škofijskega konzistorija v Mariboru prodal majhen travnik v stari glažuti Andreju Agrežu za 250 kron.
Bolezenske težave
Zanimive so tudi naslednje zabeležke, ki prikazujejo težko delo, ki ga je opravljal župnik Anton Šebat v odmaknjeni hribovski župniji. 12. novembra 1909 je dobil nenadoma vnetje žile na desni nogi, tej bolezni se je pridružil še protin. Kadar ni mogel
dobiti ob nedeljah pomoči od očetov kapucinov iz Celja, se je, kot piše, »mučil ob dveh palicah sam k oltarju«. 23. maja 1910 je prišel k bolnemu župniku na obisk škof Ivan Stariha, ki je 40 let preživel v Združenih državah Amerike. Škof je 26. maja, na praznik svetega Rešnjega telesa, imel ob 10. uri slovesno mašo, nato pa vodil procesijo. Seveda je bil ta dogodek za župnijo izredna čast, »zato je privrelo od vseh strani obilo ljudstva«.
18. novembra 1909 je postalo v šoli dopoldne slabo nadu-čitelju Maksu Šribarju, zato je pouk prekinil. Ko je stopil v stanovanje, ga je zadela kap
in se je zgrudil mrtev. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke. Že 5. decembra je nastopil službo učitelj Avgust Rozman. Pri tem je župnik pripomnil, da je to že deseti šolski vodja v Žusmu v osmih letih, kar je on tu za župnika. Vzroke za tako hitre menjave učiteljev je videl v »samoti, vi-sočini, strašnih vetrovih, skalnatih poteh«. Pri tem je dodal: »Učitelj se lahko menja, duhovnik težje, z ekonomijo ne more vsako leto drugi začeti.«
Vremenski opazovalec
Župnik je v kroniko vestno beležil vremenske razmere, saj
Vodnjak, zgrajen leta 1906 na pobudo župnika Antona Šebata, so po sto letih obnovili.
so bili od njih odvisni pridelki. Leta 1901, ko je nastopil službo v Žusmu, je zapisal, da sta »jesen in zima jako mirni in topli, sneg je zapadel šele v noči od 25. na 26. januar«. Pomlad leta 1904 je bila zelo viharna. Strela je 9. februarja udarila v šolo in hkrati v župnijsko gospodarsko poslopje; zagorelo ni nikjer, temveč so se otroci v šoli in hlapca v hlevu zelo prestrašili. Na hlevu je že bil strelovod, v šoli pa ne. Zato so ga na ukaz okrajnega šolskega sveta takoj postavili. 22. aprila je udarila strela zvečer v strelovod župnijske cerkve. Strela je odskočila od žice in poškodovala steno, strop zakristije, podboj pri velikih vratih, nebo v cerkvi in vodno cev zunaj cerkve. Zavarovalnica Adriatica je škodo takoj ocenila in 12. maja 1905 izplačala 85 kron odškodnine. 20. februarja 1907 je bil hud vihar. Odnesel je streho s stiskalnice in z listnice, ki sta stali ob župnijskem gospodarskem poslopju. Veter je dvignil slamnato streho z ostrešjem ( »gruštom«) vred s hleva soseda Janeza Vrečka in jo zanesel na prostor pred šolo. Leto 1908 ni obetalo nič dobrega. Huda suša je pretila vse požgati. 19. julija opoldne, ob koncu svetega opravila v cerkvi svetega Jakoba, je vse pobelila ne predebela, vendar zelo gosta toča. Pri vseh teh ujmah pa je bila jesen, kot piše župnik, vseeno vesela. Vina še ni bilo toliko, kot tisto jesen. Zaradi pogostih viharjev in strel je dal župnik 27. junija 1910 temeljito pregledati Ignacu Jagodiču vse strelovode na župni cerkvi, župni-
šču in gospodarskem poslopju. Ugotovljeno je bilo, da niso bili pravilno speljani. Za leto 1911 je zapisano, da je bilo leto malo in slabih pridelkov. Bila je huda suša, kot je ljudje ne pomnijo. Otave sploh ni bilo nobene, vina pa se je vsak vinogradnik nadejal polovico več, kot ga je bilo v resnici.
26. marca 1913 se je župnik Anton Šebat poslovil od svojih faranov na Žusmu in 1. aprila prevzel župnijo v Zgornji Polskavi. Tudi tam je deloval v korist faranov in je bil zelo priljubljen. Svoje zadnje počivališče je našel v grobu ob župni cerkvi svete Trojice v Zgornji Polskavi.
Svetovna vojna 1914-1918
Keramična pipa Jakoba Juharta
Jakob Juhart (1882-1973) je za posebne zasluge v vojni prejel porcelanasto kadilsko pipo, na kateri je navedeno njegovo ime.
Prispevek: Peter Juhart, Braslovče
44
REPORTAŽA
Reprezentanci ni uspelo zato pa je celjskim nogo
NK Publikum Celje edini slovenski nogometni klub v deželi nogometa
»Katančevim fantom« ni prav veliko manjkalo, da bi nastopili na svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji, s čimer bi letošnji športni megaspektakel tudi za slovenske nogometne privržence bil še bolj zanimiv. Zato pa so več tovrstne sreče, čeprav primerjava ni povsem enakovredna, imeli nogometaši takratnega Publikuma iz Celja, ki so kot prvi in edini nogometni klub iz Slovenije doslej zaigrali v najbolj nogometni deželi na svetu.
Desetdnevno gostovanje Publikuma v Braziliji na vrhuncu karnevalskega časa, februarja leta 1997, je bil zagotovo eden od mejnikov v razvoju celjskega, po svoje pa tudi slovenskega nogometa, saj je šlo za prvo uradno gostovanje kakšnega slovenskega kluba v deželi petkratnih svetovnih nogometnih prvakov.
Velika pomoč rojaka iz Šentjurja
»To je bil velik projekt, ki smo ga dolgo pripravljali. Imeli smo srečo, da smo vzpostavili sodelovanje z Bogdanom Ša-lejem, rojakom iz Šentjurja, in njegovo sestro, ki je imela turistično agencijo, z nami pa je šlo na pot tudi 70 gospodarstvenikov iz vse Slovenije,« se turneje po Braziliji spominja Marjan Vengust, takratni predsednik NK Publikum.
Bogdan Šalej, ki si je v Braziliji ustvaril uspešno poslovno kariero, je bil v tistem času podpredsednik brazilske gospodarske zbornice, predsednik industrijske zbornice zvezne države Minas Gerais in častni konzul Slovenije v Braziliji. Pomagal je pri uspešni izvedbi nogometne turneje, ki je bila povezana tudi z obiskom predstavnikov osemnajstih podjetij, ki so odpotovala na poslovne pogovore v Brazilijo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije.
Gostovanje nogometašev celjskega Publikuma so z zanimanjem spremljali tudi v brazilskem tisku in drugih medijih.
Kapetan NK Publikum Andrej Goršek daje izjavo za regionalno brazilsko televizijo, ki je obiskala kamp celjskih nogometašev v Betimu.
Spomin na legendo: v nogometnem kampu v Betimu so s spomenikom v obliki odtisa njegovih nog počastili najboljšega brazilskega nogometaša vseh časov, Edsona Orantesa de Nascimenta Peleja.
Hfl H P •«» . r
V.n m. ... . i
jtt A ÄJ'il	' '
fesa:::::'
Štadion Minerao v Belo Horizonteju, eno od letošnjih prizorišč svetovnega prvenstva v gledalcev, po obnovi pa jih lahko pod svoje okrilje vzame približno 60 tisoč.
Štefan Bogdan Šalej, slovenski rojak iz Šentjurja pri Celju, ki je v Braziliji živel več kot 40 let, je veliko pripomogel k uspešni izvedbi turneje celjskih nogometašev. V Braziliji se je uveljavil kot uspešen poslovnež, luči njegovega podjetje Tecnowatt pa osvetljujejo znamenit gigantski kip Kristusta Odre-šenika na vrhu Ria de Janeira, od koder se ponuja čudovit pogled na mesto.
1 im-
o
- f v
Milovan Tarbuk, tedanji trener celjskih nogometašev, žal že pokojni, na znameniti plaži Copacabana v Rio de Janeiru, kjer se lahko začnejo sanje o nogometni poti iz anonimnosti do svetovne slave.
Bivališča celjskih nogometašev v trenin rizonteja, kjer so bili nastanjeni večji del
REPORTAŽA
45
v Brazilijo,
metašem
Rezultat ni bil v ospredju
Celjski nogometaši so v Braziliji odigrali tri tekme: v Ipatengi so z 2:1 izgubili proti slovitemu Cruzeiru, v Belo Horizonteju, ki je tudi eno od prizorišč letošnjega svetovnega prvenstva, pa so z 1:1 re-mizirali proti ekipi Americe. Zadnjo tekmo je Publikum odigral v Vittoriji, nekakšnem brazilskem Monte Carlu, kjer je po spornih sodniških odločitvah izgubil proti ekipi Rio Branco z 2:1.
»Igranje proti Cruzeiru, enem največjih brazilskih klubov, ki je med drugim iz svojih vrst v Evropo prodal dva vrhunska nogometaša, v svojem času ena najboljših na svetu, Romaria in Ronalda, je bilo za nas veliko priznanje,« pravi Tomaž Ambrožič, takrat športni direktor v klubu, ki je pred tem že večkrat obiskal Brazilijo in v čigar rokah so bile v glavnem vse niti organizacije turneje.
A rezultati na turneji niso bili najpomembnejši. »Gostovanje v Braziliji je imelo velik pomen, ker je bil celjski klub takrat v fazi, ko je gra-
dil svojo blagovno znamko v širšem slovenskem prostoru. Turneja je imela velik odmev in je pomembno prispevala k prepoznavnosti kluba,« še dodaja Tomaž Ambrožič
Nepozabni Maracana in Copacabana
Med najmlajšimi udeleženci celjske nogometne ekspe-dicije, ki si je med drugim ob koncu turneje ogledala še znameniti Rio de Janeiro in kultni prizorišči, štadion Ma-racana, kjer bo finale svetovnega nogometnega prvenstva, ter mestno plažo Copacabana, je bil Sebastijan Gobec, danes že eden od veteranov in dolgoletni kapetan v celjskem moštvu.
»Najprej sem bil sploh vesel, da so me v klubu vzeli zraven, saj sem takrat šele prihajal v prvo ekipo. To mi je res veliko pomenilo,« je bil nostalgičen Sebastijan Gobec.
Brazilija se nadaljuje v Celju
Celjska brazilska zgodba se je nadaljevala tudi po vr-
nitvi domov, saj je kasneje v Celju gostovala America iz Belo Horizonteja, iz tega kluba pa sta za Publikum zaigrala brazilska nogometaša Paulinho in Somalia. Slednji se je znašel bolje, postal eden najboljših napadalcev in strelcev v slovenski nogometni ligi, kasneje pa je nastopal tudi v nizozemski prvi ligi.
Turneje celjskih nogometašev v Brazilijo doslej ni ponovil še noben slovenski nogometni klub niti to ni uspelo naši reprezentanci. »Verjetno zato ne, ker to ni tako enostavno. Nenazadnje se je tudi slovenska nogometna reprezentanca šele pred kratkim prvič odpravila v Južno Ameriko. Naše gostovanje je bilo povezano z velikimi stroški. Ocenjujem, da je šlo, gledano v sedanji valuti, za približno 50 tisoč evrov. Stroške smo poravnali s pomočjo pokroviteljev in partnerjev, ter tudi z dobrimi pogajanji z brazilskimi klubi, ki so plačali stroške bivanja,« je še zaključil Tomaž Ambrožič.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Sebastjan Gobec, kapetan NK Celje:
»V Braziliji se mi je najbolj vtisnilo v spomin, da ljudje res živijo za nogomet in da so nogometaši bogovi. Zanje je prva stvar religija, takoj za njo je nogomet. Obisk ogromnih štadionov, Mineraa v Belo Horizonteju in Maracane v Riu de Janeiru, ki so ju zdaj prenovili, je bil res fenomenalna izkušnja.« (Foto: arhiv nt)
Tomaž Ambrožič, nekdanji športni direktor v NK Publikum Celje, danes direktor agencije SV-RSA v Ljubljani:
»Brazilija je dežela nogometa, ki ljudem ogromno pomeni, ne zgolj kot šport, marveč kot način življenja. Je pa v tem zadnjem obdobju dobil tudi veliko negativnega prizvoka na račun velikih investicij v gradnjo dragih štadionov. Občutiti je mogoče razočaranje ljudi, da na račun svetovnega prvenstva ne bodo dobili izboljšane javne infrastrukture. Vsi se bojijo, da bo vzdrževanje štadionov izjemno drago.«
Marjan Vengust, takratni predsednik NK Publikum, danes prokurist v GP Celje:
»Za vse nas je bilo to izjemno doživetje, kajti na vsakem koraku se je videlo, da je Brazilija resnično dežela nogometa, spoznali pa smo tudi gospodarske in druge razsežnosti te ogromne države. Poleg prijaznih ljudi in srečanj z brazilskimi Slovenci pa nam je kot pika na i uspel še dober nastop proti slovitemu Cruzeiru. To so bili nepozabni občutki.« (Foto: arhiv NT, SHERPA)
46
BUKVARNA / PODLISTEK
John le Carre: Vohun, ki je prišel s hladnega
Mojstrovina zgodnjih juter
O avtorju:
Anglež John le Carre, rojen leta 1931, je eden najbolj znanih in cenjenih angleških pisateljev v žanru vohunskega romana. Zaradi izkušenj med obveščevalci v MI5 in MI6 v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel pisati romane, po katerih so pogosto snemali filme (Vohun, ki je prišel s hladnega, Ruska hiša, Zvesti vrtnar ...). Njegovo pravo ime je David John Moore Cor-nwell. Prva žena mu je rodila tri sinove, druga enega. Leta 2008 ga je The Times uvrstil na seznam petdesetih najboljših angleških pisateljev po letu 1945.
Knjigo je v slovenščino prevedel Andrej Hiti - Ožin-ger, izdala pa jo je Mladinska knjiga v zbirki Žepnice. Publikacija me je privabila tudi zaradi majhnega formata, a tudi z naslovnico, na kateri nad imenom avtorja piše: Mojstrovina vohunskega romana.
Malce sem pričakoval, da bo zgodba sila zapletena in v slogu današnjih kriminalk težavna za spremljanje vseh podrobnosti, ki kasneje sestavijo zgodbo v celoto. A sem se pošteno zmotil. Le Carre je priznal, da je roman napisal izredno naglo, v petih tednih. Očitno je, da
je imel zgodbo že sestavljeno v glavi in da jo je moral le še preliti na papir. Pisal jo je v zgodnjih jutranjih urah med delom na britanskem veleposlaništvu, ob redkih prostih trenutkih za pisalno mizo v uradu in celo za volanom avtomobila, medtem ko se je vozil sem in tja čez Ren.
Roman se začne in konča ob Berlinskem zidu. Takoj ko so ga začeli postavljati, je David John Moore Cornwell (Le Carre) priletel iz Bonna in si ga ogledal. »Šel sem s sodelavcem z veleposlaništva, in ko sva strmela v podlasičje obraze malih brutalnežev z opranimi možgani, ki so bra-
nili najnovejši zid Kremlja, mi je rekel, naj se neham nasmihati. Sploh se nisem zavedal, da se smehljam. Najbrž je bil tisti kisel nasmeh, ki me obide ob najbolj strašansko resnih trenutkih. V tem, kar sem videl, prav gotovo ni bilo nič takega, čemur bi se lahko smejal, in v sebi sem čutil le gnev in grozo, prav tisto, kar bi moral čutiti: zid je bil popoln prikaz in znamenje pošastnosti ponorele ideologije,« pisatelj pojasni navdih za zgodbo.
Le Carre priznava, da je bil globoko nesrečen, poklicno in zasebno, da je preživljal obdobja skrajne osamljeno-
sti in osebnostne zmede. In nekaj od te grenkobe je zašlo v Aleca Leamasa, glavnega junaka romana, ki ga je v filmu upodobil Richard Burton. Ko se John le Carre vrača s spominom nazaj, ugotavlja, da je bilo v času ustvarjanja mojstrovine v njem še vedno preveč vohuna ali pa se morda ni dovolj dobro poznal, da bi razumel, da je s pripovedovanjem premetene zgodbe skrbel za nekakšen red v lastni zmešnjavi. Njegov založnik mu je prijazno ponudil, da za novo izdajo romana izkoristi priložnost in popravi nekatere od bolj očitnih nedoslednosti ali
celo neumestnosti, ki se pojavljajo v izvirnem besedilu. To je le Carre odklonil.
Torej, v letih po drugi svetovni vojni, ko je železna zavesa med Zahodom in Vzhodom popolnoma neprebojna, Alec Leamas skrbi za dvojne agente. Težava nastopi, ko začnejo njegove varovance pobijati, zato se mora vrniti v London, kjer mu naložijo težko nalogo: odigrati mora diskreditiranega, odpušče-
nega agenta, da bi čim prej ugotovili, kdo stoji za umori njihovih sodelavcev. Pritegniti želijo vzhodne agente in pričakujejo, da bodo Lea-masa povabili k sodelovanju. In res. Toda ... Sledijo preobrati, ko jih ne pričakuješ, a ko misliš, da bo vsak hip udarila strela z jasnega, je ni. In tako vse do konca. Ne bi imelo smisla, če bi dodal še kar koli iz vsebine.
DEAN ŠUSTER
Zgodba o pivu
Beseda za pivo je v pinyinu pi jiu (džjou). Jiu pomeni alkohol. Kitajščina je kot sestavljanka: mi fan je riž, torej je recimo mi jiu riževo žganje. (Naj vas učim: du je trebuh, torej je pi jiu du?)
Dežela kontrastov in skrajnosti ima skoraj v vsakem segmentu življenja kakšen rekord. Kitajski recepti za pivo so stari okoli 9 tisoč let. Leta 2009 je bilo na Kitajskem proizvedeno 43 bilijonov litrov piva. Njihov snow je bil nekajkrat po vrsti najbolje prodajano pivo na svetu. Ker
Piše: Peter Zupanc
Podlistek z zgodbami s Kitajske pripravlja Polzelan Peter Zupanc, poznavalec filma, čigar prispevke lahko berete v prilogi TV-Okno, sicer pa je izdal dva romana in napisal oziroma sodeloval pri pisanju nekaj scenarijev. Drugi dom je pred leti našel v daljni vzhodni deželi. Njegove prispevke boste lahko brali vsak tretji četrtek v mesecu.
üJ^^j OSREDNJA
Knjižnica Celje
K1T7FJ5K1 KOTIČEK CHINESE CORNER
i4ntik
Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, P.P. 325, 3000 CEUE Tel.:03 490 89 90, www.antika.si
V
se predvsem prodaja znotraj meja Kitajske, ga verjetno ne poznate. Zunaj kitajskih meja je znan tsingtao (qing-dao): pivo, ki prihaja iz severnejšega predela ob morju, kjer so pivovarno postavili Nemci. Mesto je znano tudi po svoji različici pivskega festivala, čeprav to ni podatek, s katerim bi si morali beliti glavo; podobni festivali rastejo kot gobe, potem ko so zalite s sodom piva. Sicer imajo mnoge pokrajine na Kitajskem svoje različice pijače: od harbina na severu do blue girl v Hong Kongu. Med najboljša kitajska piva oziroma na Kitajskem polnjena piva se štejejo serije boxing cat in great leap (da, ime se nanaša na veliki skok naprej). V »mojem« Nannin-gu se predvsem pije li qian. To je blago pivo, ki pivcem recimo laškega ne bi podalo ustrezne grenkobe. Vseeno ni slaba pijača. (In poceni je: v navadni restavraciji steklenica stane od 30 do 80 centov).
Iz majhnih kozarcev
Čeprav je poletje v Nan-ningu skoraj večno, to ne pomeni, da se pivo pije nenehno. Pravzaprav še zdaj mnogi - tudi mlajši - Kitajci porečejo, da so na pivo »alergični«. Nad pivom niso navdušeni starejši ljudje na podeželju. Njihova pijača je žganje.
V mestu ulice večer spremeni v odprto mešanico restavracij - povsod je dim shao kaa oziroma žara. Ob-sedeti sam je nemogoče, če že ne usmiljenja vredno. Pred vami je niz majhnih kozarčkov, podobnih tistim za žganje. Pozabite na »velike kozarce«. Prijatelji vam natočijo v te majhne kozarčke - tukaj vedno natakajo in dajejo hrano gostitelji - in ganbei! - izpijete do dna. Poslušate: od sosednjih miz odmeva ritmično popevanje, podobno prerekanju med
dvema osebama, ki v sunkih iztegujeta različne prste ene roke. To je caima, igra ugibanja številk; cilj je uganiti skupno število iztegnjenih prstov. Kazen je še en kozarček. Ko si pijan, je šteti težje in lažje izgubiš. Nič čudno, če se igra konča s poražencem, ki se že mora naslanjati na prijatelja, da lahko sploh izteguje roko. Smetnjak teh restavracij je preprosto pod: domov boste morda odšli izmikajoč se kotaljenju, dokazujoč prisebnost zelenim praznim steklenicam.
Kdo bo plačal?
Poslavljanje se ponavadi konča najkasneje ob dveh zjutraj. Poglaviten del posla-vljanja je nujno prerekanje za račun. Kot gost z zahoda imate sicer malo možnosti, da dejansko uspete plačati, to vam uspe z izkušnjami in s trmoglavostjo. Vedno plača ena oseba.
Ko kot zahodnjak hodite po teh ulicah, imate občutek, da veselice trajajo nenehno -sošolci, poslovneži, prijatelji nenehno napolnjujejo vse možne kotičke odprtih resta-
vracij. Resnica je malce bolj kompleksna - Kitajci srednjih let bodo raje večerjali doma, doma narejeno hrano, v krogu družine in tudi za njih znajo biti poslovne večerje jarem tradicije, naložen na njihova neprostovoljno upognjena ramena. Stvar je le v tem, da je prebivalstva toliko, da četudi več kot tretjina ljudi večerja doma, preostali še vedno lahko napolnijo ulice mesta. Res pa je nekaj drugega: izredno pozornost in vrednost namenjajo povezanosti družino ali s prijatelji ...
Pivo ima lahko tudi vlogo darila prednikom. Pijačo bodo morda kasneje zlili stran, hrano pa pojedli.
PISMA BRALCEV
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Dobrodelna glasbena prireditev
VSI SKUPAJ SMO ZA -
C
enakost-	\
prijateljstvo- \ sopomoč... j
26.6.2014 v Termah Ptuj
Nastopili bodo: Gadi, Dejan Vunjak, Ana Karneža, Rebeka Dremelj, Tanja Žagar, Victory, Alfi Nipič, Pajdaši, Slovenski muzikantje.
Vstopnice po ceni 10 EUR se v predprodaji prodajajo preko prodajne mreže Eventim. Obiskovalci Term Ptuj, ki boste na dan koncerta kupili celodnevne vstopnice za kopanje vTer-malnem Parku Ptuj, bodo le te veljale tudi za ogled koncerta.
Organizator prireditve: Družba Radio-Tednik Ptuj, v sodelovanju s SAVA Hotels&resorts - Terme Ptuj, Centri za socialno delo ob podpori Ministrstva za delo družine, socialne zadeve in enake možnosti. Sožitje -zveza društev. Zvezo prijateljev mladine Slovenije, drugim socialno-humanitarnimi organizacijami
Odmev
Poznate vlažnice, uhljevke in blagvo?
V	prispevku z zgornjim naslovom v NT št. 22, ki je izšel 29. maja 2014, je predsednica Gobarskega društva Kozjansko Marta Kunst izjavila: »Blagvo najdeš v skupini. Eno bi moral obvezno pustiti zaradi trosov. Če jo najdeš, jo boš zagotovo pobral, ker je le kraljica vseh kraljic.«
Knežja mušnica (karželj, blagva) je zavarovana vrsta glive in se zagotovo ne sme pobrati zaradi tega, ker je kraljica vseh kraljic. Lahko pa se pobereta dva primerka s posebnim dovoljenjem, ki ga izda pristojno ministrstvo, za znanstvene ali izobraževalne namene, torej za razstave ali strokovna proučevanja.
AMADEO DOLENC, predsednik Mikološke zveze Slovenije
Ptičje hišice zamenjale informativne table
V	Novem tedniku št. 23, ki je izšel 5. junija 2014, ste na 42. strani objavili reportažo izpod peresa Jasmine Jakopič
z naslovom Ptičje hišice zamenjale informativne table. V prispevku žal kar mrgoli napak in izkrivljenih znanih dejstev, ki so vezana na velikega rodoljuba, pisatelja, profesorja, stenografa in društvenega delavca, domačina prof. Antona Bezenška. Kar neprijetno je, da se nekatere napake kljub opozorilom ponavljajo.
Tako je bilo po konferenci za medije pred odkritjem spominskega obeležja prof. Antona Bezenška ob 160-le-tnici rojstva objavljeno, da je kip, ki zdaj stoji pred osnovno šolo na Frankolovem, kopija kipa v Sofiji. To ne drži. Kip stoji v Plovdivu v mestnem parku. Tam je narejen iz granita. Frankolovski pa je vlit in je tako originalno delo znanega bolgarskega kiparja Svilena Kostadinova, ki je doprsni kip izdelal leta 2000. Kipar je eden najbolj znanih bolgarskih umetnikov, saj so njegova dela v številnih galerijah in zasebnih kolekcijah v Bolgariji, Franciji, Belgiji, Italiji, Tuniziji in Nemčiji. V zadnjem času veliko ustvarja tudi v Avstriji. Torej podoben kip ni v Sofiji, ampak v Plovdivu. V Sofiji je v njegov spomin poimenovana ulica, poleg tega je vzidana spominska plošča na njegovi hiši v ulici Gurko. Od letos pa
je v skrbi države tudi hrast v Sofiji, ki so ga bolgarski steno-grafi poimenovali Bezenskov dob. Raste v naselju ob Cvetni ulici na parceli, ki je bila nekoč v lasti Antona Bezenška.
Druga velika napaka, neznanje ali nemarnost, je dvomljiva trditev, da je bil menda tudi sošolec blaženega A. M. Slomška! Slomšek se je rodil 26. novembra 1800, Anton Bezenšek pa 15. aprila 1854. Težko bi bila sošolca, saj je Slomšek umrl 24. septembra 1862, ko je imel Anton Bezenšek šele osem let. Še veliko drugih, manjših napak je v sestavku. Tudi ta, da se je stenografija kot okrajšana pisava uporabljala na sestankih, ko se je pisalo po narekih! Mogoče je v našem času na sestankih veliko »narekov«, včasih so bile le razprave in pogovori, ki jih je bilo treba čim bolj natančno zapisovati. To pa je omogočilo stenografsko zapisovanje razprav in govorov.
Seveda bi bilo prav, ko bi vsaj v nekaj besedah zapisali, da je dekliški zbor Evmolpe-ya iz Plovdiva eden najboljših dekliških zborov v Evropi, ki ga vodi skladateljica Rada Sla-vinska, navdušil Frankolovča-ne tudi z dvema slovenskima skladbama; ljudsko Pastir pase ovce tri in Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Stoječe ovacije so pokazale na prijateljstvo med obema narodoma, ki jima pripada Anton Bezenšek. Prav bi bilo, da njegovo delo in življenje »posvojijo« v celoti tudi prebivalci KS Frankolovo in njihovi predstavniki, da v prihodnje ne bi prihajalo do napak in trditev, ki mečejo slabo luč na vse, ki želijo tudi na račun tega velikega Slovenca promovirati
kraj, ki si to zaradi raznolikosti in zanimivosti tudi zasluži. Kritika pa velja nekaterim medijem, ki tej veliki slovesnosti meddržavnega pomena niso namenili niti črke. Če pa že, potem z napakami, ki kažejo na nevednost ali nemarnost. Učimo se iz zgodovine, da nam bo prihodnost lepša.
MILAN BRECL, Ljubečna
Nekoč za
zaljubljene, danes za najmlajše
V	NT št. 24 ste 12. junija 2014 objavili veselo novico o odprtju vrat prenovljenega Kina, kot ga imenujejo Laščani. Ne gre za neko tvorbo, ki jo Laščani pač imenujejo Kino. Gre za nekaj več. Gre za zelo čustveno zaznamovan prostor, enega zgodovinskih stebrov duše Laškega. Poleg priložnosti za druženje in zaljubljanje je nekaterim mladim Lašča-nom dobesedno pomenil drugi dom in priložnost za preživetje.
Zgradbo s prostori za kino je leta 1927 zgradil trgovec Osolin, ki jo je nato podaril Laščanom, ko je upravljanje prevzel Sokol. To je bil, poleg ostalih infrastrukturnih ureditev (asfaltirane glavne ulice, izgradnje mestnega vodovoda ipd.), eden od atributov modernizacije ob 700-letnici trga, ko je bilo Laško z dekretom kralja Aleksandra I. 17. julija 1927 razglašeno za mesto. In v tem letu smo dobili tudi mestni Kino. Med vojno je bila zgradba zaradi zavezniških bombardiranj delno porušena in je Kino za čas obnove, eno leto, gostoval v Domu Partizan.
Od leta 1946 je Kino v okviru Krajevne skupnosti Laško upravljal legendarni gospod Škorc, popolnoma predan tej dejavnosti, sicer fotograf. Znameniti so bili njegovi ročno izrisani veliki panoji, sedaj bi rekli jumbo plakati, z napovedmi filmov v centru Laškega. Borba za vstopnice je bila huda. Ko si se enkrat prebil v dvorano, je bilo nestrpno čakanje »špice« neizmeren užitek. A prostor kinodvora-ne je postal, kot pred kratkim park pred železniško postajo, privlačen za podjetniške ideje. Pričel se je dramatičen, neenakovreden boj za Kino. Ko je bila usoda Kina s tihimi dogovori že zdavnaj zapečatena, se je zbrala skupina 30 prostovoljcev, ki so med letom 1988 in 1989 dvorano v okviru možnosti zelo lepo obnovili in jo modernizirali z zvočno izolacijo in sodobnim ozvočenjem. Tako prenovljen Kino je pričel delovati 29. aprila 1989 in je deloval do junija 1994, ko je bila dejavnost nasilno prekinjena.
Takratna zamisel je bila tudi, da Kino postane krajevna filmofilska dnevna soba in multimedijska učilnica.
V	tem obdobju so s spretnimi upravno pravnimi postopki prostori Kina postali »poslovni prostor« in predmet ponudbe na »trgu« lokalnih nepremičnin. Kupila ga je Atka, ki ga je sedaj prodala nazaj občini. Dobra naložba.
Dejstvo je, da je bila dvorana s spremljajočimi prostori,
operaternico s projekcijskima linama v 1. nadstropju, kurilnico v kleti ter hodnikom, sanitarijami in čakalnico v pritličju pred 87 leti namensko zgrajena za predvajanje filmov, sedme umetnosti in kot taka predana Laščanom. Po vzpostavitvi moderno opremljenega kulturnega centra (prej Sokolski dom, nazadnje Dom Partizan), v njem ni bilo prostora za tako »prostaško« dejavnost, kot je kino.
Za Kinom Laško ostajajo številne nezapisane zgodbe z dejstvom, da je Laško 67 le imelo mestni kino, ki ga spremlja veliko pozitivnih čustvenih spominov in zgodb. Torej, nikakor ne gre za nek prostor, ki ga »Laščani imenujejo Kino«.
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Prejeli smo
V spomin Viliju, čevljarju iz Laškega
Najprej se moram zahvaliti vsem, ki sočustvujejo z vsemi, ki žalujemo za Vilijem. Bil je človek mehkega in dobrega srca. Znal je prisluhniti vsem, najbolj pa malim ljudem, zato je imel mnogo prijateljev, mnogi so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žal pa so to nekateri, ki so ga dobro poznali, tudi
UJ
—I
^
UJ
U O
O <
cc
> O
o J2
O
a
izkoristili v svoj prid. S to vestjo bodo morali živeti sami. Bil je mojster stare obrti, ki se pozablja in daje na stranski tir v državi, namesto da bi ji bila v čast delavnica, kot jo je imel Vili. Njegovo srce je bilo vsem široko odprto. Ni imel srca odirati ljudi za svoje pošteno delo. Verjel je, da se dobro z dobrim vrača, ampak vedno ni tako. Država hoče imeti svoj lonček poln, pa če to komu ustreza ali ne. Tega se pri svoji skromnosti ni najbolje zavedal. Več so mu pomenili prijateljstvo, sreča in zadovoljstvo ljudi. Zadnjih nekaj let je imel prijateljico, s katero sta se ujela in uživala po svoje. Ni je razkazoval, ni se z njo hvalil in bahal. Hotel jo je imeti zase, brez zlobnih jezikov, prigovarjanja in ocenjevanja drugih. Hotel je živeti po svoje, kar je treba spoštovati, ravno tako njegovo usodo, ki jo je vzel v svoje roke. Včasih je prav težko razumeti, skoraj nemogoče preživeti pritiske sodobnega časa in ljudi, ki ti ne dovolijo dihati. Tako se je zgodilo tudi z Vilijem, čeprav bi lahko rekli, da je bil »dobrotnik« na svoj način. Naj bo to v njegov spomin in v opomin tistim, ki obsojajo ljudi, a ne vedo o njih ničesar razen imena in nekaj bežnih srečanj. Naj vsem ostane samo v dobrem spominu!
ZLATA VIDEC, Svetina
48
BRALCI POROČEVALCI
Plesalci Plesnega foruma Celje na sprejemu pri županu Singna Berndu Häuslerju
25-letnica partnerstva dveh mest
Ob 25-letnici partnerskega sodelovanja je Mestna občina Celje ponovno navezala stike z nemškim pobratenim mestom Singen. V soboto, 31. maja, zvečer je bila v mestni dvorani v Singnu premiera plesno--glasbene predstave Meeting point, ki sta jo skupaj stkala Plesni forum Celje in kitarsko-tolkalni orkester glasbene šole Singen.
Na sprejemu v mestni hiši sta prisotne nagovorila župan mesta Singen Bernd Häusler in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Oba sta poudarila, da gre za pomembno obletnico partnerskega sodelovanja in da so se
v času od podpisa partnerske listine leta 1989 v Singnu in leta 1990 v Celju spletle mnoge koristne vezi na različnih področjih. Še posebej sta izpostavila pomembnost kreativnega sodelovanja in povezovanja med mladimi.
Projekt Meeting point je inovativen in zelo zahteven. Izbor glasbe in živa izvedba sta bila v domeni glasbenikov in njihovih vodij iz Singna, scenski delež, vsebinska zaokroženost, koreografija in avtorstvo pa so bili v celoti delo Plesnega foruma Celje.
Prvič so plesno-glasbe-ni spektakel Meeting point uprizorili 15. aprila v Celj-
skem domu, 31. maja zvečer pa so ga izvedli v mestni dvorani v Singnu. Predstava je ponazorila točko ali prostor srečanja mladih, na katerem so prepletli svojo ustvarjalno energijo in z medsebojno glasbeno-plesno komunikacijo zgradili svoj pravljični svet v podobi graščine. Predstava je nabito polno dvorano v Singnu dvignila na noge. Stoječe ovacije in klici »bravo« so bili za plesne ustvarjalce zadoščenje za skoraj enoletno pripravo projekta.
To je drugo koprodukcij-sko sodelovanje med mestoma - prvi tovrsten projekt, imenovan Get Back, sta leta
Sobota, 21. junij
10.51 SAVINJSKO NABREŽJE (n a poletni sončev
obrat)
CELJANI CELJANOM: ANDREJA DŽAKUŠIČ: SAVE THE FUTURE 2,
VEČMEDIJSKI AVTORSKI PROJEKT- participatorna akcija z ribiči Ribiške družine Celje, Mestna plaža, Savinjsko nabrežje, Celje.
Nedelja, 22. junij
11.00 MESTNA PLAŽA NAREDITE SI SVOJO LUTKO: GOSENICA
Delavnice vodi: Sonja Kononenko
16.00 MESTNA PLAŽA
CELJANI CELJANOM: LUTKOVNA PREDSTAVA
OBUTI MAČEK
Gostuje: Škratovo lutkovno gledališče Celje.
17.00 KREKOV TRG
CELJANI CELJANOM: KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV CELJE S POSEBNIMI GOSTJAMI, ČLANICAMI ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA »KOMBINAT«.
»Pesem mestu in svetu brez meja«
20.00 KREKOV TRG CELJE
POLETNA VODENJA PO MESTU CELJE Z NAJBOLJŠIMI
LOKALNIMI TURISTIČNIMI VODNIKI
Sprehod po starem mestnem jedru skozi oči umetnostnega zgodovinarja Matije Plevnika.
20.30 VODNI STOLP
KONCERT: VEČER KLASIČNE IN ROMANTIČNE GLASBE
Aleksander Kuzmanovski, violončelo /Katarina Majce, violončelo / Marta Kuzmanovski Koberski, flavta / Larisa Čanji.
Ponedeljek, 23. junij
18.00 MESTNA PLAŽA NAREDITE SI SVOJO LUTKO: ŽABICA
Delavnice vodi: Sonja Kononenko
Poletje v CELJU, knežjem mestu
www.celeia.info
FB V Celju smo face
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa.
ZAVOD CELEIACEUE
IffiCTM HIM I KI JK
Ekskluzivni pokrovitelj v tiskanem mediju:
Pokrovitelji:
I) banka celje
■ VZAJEMNA
Q trigiav SilTibfO
gleldrosignal
2000 pripravila Plesni forum Celje in Mladinski godalni orkester Singen, leta 2009 pa je Plesni forum Celje v Singnu nastopil tudi s projektom Ionosfera 2.
Letošnje leto zaznamujeta še dve pomembni obletnici, ki Celje povezujeta z mestom Singen. V začetku maja je minilo 20-let uspešnega sodelovanja med Šolskim centrom Celje in Hohentwi-el-Gewerbeschule Singen, konec junija pa bo delegacija iz Singna ponovno v Celju, ko bodo obeležili 25-letnico prijateljstva Komornega moškega zbora Celje in Moškega zbora Singen.
LG
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Vse življenje aktivna
V dvorcu Novo Celje sta svoj petdeset let trajajoči zakon z zlato poroko potrdila Marija in Ivan Glušič iz Arje vasi. Obred je opravil žalski župan Janko Kos, za slovesno presenečenje pa je pel moški pevski zbor Župnije Šempeter, ki ga vodi Nives Halužan.
Marija je bila doma v Zabukovici, kjer je končalo osnovno šolo, pozneje trgovsko, svoje izobraževanje pa je končala v srednji upravni šoli. Petnajst let je delala kot trgovka, nazadnje pa na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Žalec.
Ivan, po poklicu magister kmetijskih znanosti, se je rodil staršema srednje velike kmetije v Arji vasi. Po končani osnovni šoli je zaradi obilice dela na dveh kmetijah ostal doma. Pri 18 letih je končal hmeljarsko šolo v Vrbju, pozneje še srednjo kmetijsko šolo in se zaposlil. Šolanje je ob delu nadaljeval na višji agronomski šoli v Mariboru in Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral, leta 1982 pa je na isti fakulteti pridobil naziv magister kmetijskih znanosti. Služboval je v takratnih kmetijskih zadrugah, potem pa bil kmetijski in vodnogospodarski inšpektor, predstojnika upravnega organa za gradbeništvo, komunalo, urbanizem in varstvo okolja na Občini Žalec, nazadnje je delal v poslovnem sistemu Hmezad Žalec.
Ivan je bil družbeno in politično aktiven od svoje prve zaposlitve dalje, še posebej pa v času po upokojitvi. Med drugim je predsednik DU Petrovče in občinske zveze društev upokojencev v občini Žalec, občinski svetnik in vodja svetniške skupine DeSUS. Bil je tudi predsednik društva sadjarjev celjske regije, Kinološkega društva Žalec, pobudnik ustanovitve Društva savinjskih vinogradnikov.
Ivan in Marija, ki je tudi velika ljubiteljica rož in dobra gospodinja, sta lastnika manjše družinske kmetije v Arji vasi, kjer pridelujeta namizna jabolka in domači jabolčni kis. Pri delu jima pomagata sinova Marjan in Igor z družinama.
TT
Marija in Ivan Glušič
Z močjo glasbe nad grozote vojne
Glasbenik, skladatelj in pianist maestro Malek Jandali se je mudil v Rogaški Slatini. Svoj obisk je med drugim posvetil delavnici za mlade nadarjene pianiste. Gostovanje tega sirsko-ameriškega glasbenika je bilo hkrati njegovo prvo potovanje v Slovenijo.
Jandali je v Slovenijo prišel iz Londona, kjer snema novo zgoščenko s kraljevim simfonič-
nim orkestrom. Na delavnici za učence Glasbene šole Rogaška Slatina je predstavil svoj odnos do glasbe. Kot pravi, glasba na najenostavnejši način sega v ljudska srca in širi solidarnost in strpnost med ljudmi. Tudi zato Jandali z njeno pomočjo in s svojimi koncerti ter delavnicami pomaga žrtvam vojne v svoji domovini Siriji.
TV, foto: Grand Hotel Sava
Maestro Malek Jandali na delavnici z glasbenimi upi v Rogaški Slatini
BRALCI POROČEVALCI
49
Rojstni dan na Resevni
Zmaga ekipe Pri vročem kotličku
V soboto, 24. maja, je bila pred hotelom Diana v Murski Soboti že 18. bogračijada, na kateri se je v kuhanju bo-grača pomerilo 37 ekip. Strokovno komisijo sta z najboljšim bogračem očarala Zdenko Vrenko in Branko Gobec iz ekipe Pri vročem kotličku iz Vojnika. Zdenko Vrenko je dobil tudi posebno nagrado za 17-kratno udeležbo na bogračijadi.
ZV
Pred časom je Franc Šet praznoval 97. rojstni dan. Najraje praznuje v krogu sorodnikov ali planinskih prijateljev na Resevni. Zdaj ko je oskrbovanec doma starejših v Šentjurju, mu to še mnogo več pomeni. Zdaj ne vozi več avtomobila, zato mu to željo izpolnijo sinovi in dolgoletni predsednik Planinskega društva Šentjur Ivan Straže, s katerim sta mnogo let uspešno sodelovala in delovala v korist društva in razvoja Re-sevne.
Njegov konjiček, poleg službe v Železarni Štore in dela na polju, je bilo planinstvo. Kar mnogo planinskih poti je prehodil s svojimi prijatelji. A najraje je zahajal na Resevno. Dolga leta je bil tudi član upravnega in nadzornega odbora društva. Leta 1991 je predsedovanje društva prevzel prej dolgoletni tajnik Ivan Straže in takoj so se skupni cilji in želje začeli uresničevati. Franc si je namreč najbolj želel, da bi na vrhu Resevne postavili razgledni stolp, da bi se videlo daleč naokoli. Zato je vedno na sestankih društva spodbujal člane odbora h gradnji stolpa. V ta namen je Franc podaril potrebno zemljišče na
vrhu Resevne, kar je bil pogoj za začetek pridobivanja gradbene dokumentacije. Franc je budno spremljal vse postopke gradnje. Toda postopki pridobivanja dokumentacije so zahtevali svoj čas. Še več časa je zahtevalo pridobivanje finančnih sredstev, za katere je
predsednik namenil kar pet let svojega prostega časa. Ivan je zbiral sredstva pri posameznikih, obrtnikih, društvih in podjetjih. Vsi so še vedno obeleženi na stolpu. Franc Šet je kot najstarejši član in predsednik nadzornega odbora prerezal trak pri odprtju razglednega
stolpa 21. septembra 1996. Zaradi dobrega, korektnega in poštenega sodelovanja si je predsednik Ivan zadal nalogo in obljubil, da bo Francu omogočil vzpon na stolp vsako leto za rojstni dan, ki ga praznuje 15. maja. Za dolgoletno dobro sodelovanje v društvu je prejel Franc tudi bronasti, srebrni in zlati častni znak Planinske zveze Slovenije.
IS
Franc Šet in Ivan Straže
Po trasi nekdanje železne ceste
Nova znanja za prihodnost
V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje se je iztekel še en mednarodni projekt, s kakršnimi imamo že več kot 10-letne izkušnje. Gre za projekt Leonardo da Vinci mobilnost: New skills 4 future.
Na zaključni prireditvi so sodelovali dijakinje in dijaki šol konzorcija gostinskih in turističnih šol iz Radovljice, Ra-dencev, Ljubljane, Zagorja in Celja. Prikazali smo vsa dela, ki so jih opravljali na praktičnem usposabljanju na Malti in v Španiji tako, da smo jih postavili v realno življenjsko situacijo. Gostje, med katerimi je bilo več ravnateljev in predstavnikov lokalnih restavracij, so v sproščenem vzdušju uživali v dogajanju - animaciji in predstavitvi avtohtonih španskih in malteških jedi in pijač. Pridružil se jim je tudi direktor CPI Elido Bandelj. Zadovoljni, ker je delo uspešno opravljeno, smo se razšli v upanju na ponovno sodelovanje.
NATALI BORINC
Odsek za kulturno dejavnost Strelske družine Celjska četa Mala Breza je pripravil prvi pohod po delu trase nekdanje ozkotirne železnice za potrebe rudnika rjavega premoga v Trobnem Dolu.
Rudnik je deloval s presledki in z mnogimi lastniki od leta 1846 do 31. maja 1935. Prvotno so premog vozili v Laško z vozovi, potem pa so le zgradili ozkotirno železnico, ki so jo 19. oktobra 1927 predali svojemu namenu.
O rudarjenju v Trobnem Dolu je Vinko Križnik s sodelavci pripravil lani jeseni razstavo v kulturnem domu, ZKD Možnar z domačini pa prikaz rudarskega življenja. Uspeh te predstavitve je spodbudil organizatorje, da so se dogovorili za razstavo marca in aprila letos v Muzeju Laško. Nazadnje je bil še prvi spominski pohod ob 79-letnici zaprtja rudnika.
Pohod z zanimivo pripovedjo
Štart pohoda je bil pri kozolcu Konjerejskega društva Vrh nad Laškim, na Slogah, kjer je zbrane pozdravil njegov predsednik Slavko Seidl. Pozdravom se je pridružil še predsednik Rudarsko-etnolo-škega društva Brezno - Huda Jama Andrej Mavri. Vinko Križnik in Fanika Wiegele sta predstavila zgodovino, nato so domačini ob zvokih Godbe na pihala Vrh nad Laškim odkrili »hunt«, voziček za prevoz premoga.
Pohodniki so se podali na pot in spotoma izvedeli
še marsikaj, kar so razlagali Vinko Križnik, Franci Dernač in Marjan Ocvirk. Ob koncu je Dani Novak pri glavnem vhodu v rudnik pri Aninem rovu obudil spomine svoje mame, ki je delala v rudniku. Ob poti so domačini pogostili pohodnike in jih razvajali z dobrotami.
Ob koncu pohoda pri Strelskem domu v Mali Brezi so pozdravili in zahvalili za odlično pripravo pohoda Cveto Privšek, predsednik SD Mala Breza, Drago Pu-šnik, predsednik KS Šentru-pert, Vlado Marot, predsednik ZKD Možnar, in Jože Blagotinšek v imenu 150 pohodnikov.
S harmonikama sta razveseljevali tudi sestri Raz-boršek. Pohodniki so prejeli spominsko darilce - košček trobndolskega premoga, kar je ob toplih sprejemih doma-
činov in pogostitvi pri strelskem domu le še okrepilo željo po ponovnem snidenju prihodnje leto.
FW Foto: VM
50
MLADI ZA MLADE
Tlakujejo si pot med športno elito
Največ je atletov - Šport ni samo igra
Pretekli teden so v Osnovni šoli Lava celjskim osnovnošolcem podelili priznanja za posebne dosežke na športnem področju. Med nagrajenimi mladimi športniki ni bilo tistih, ki so za svoje dosežke že prejeli nagrado za športnika leta.
Športna zveza Celje je 60 priznanj za najboljše športnike desetih celjskih šol podelila glede na predloge športnih pedagogov, pri izboru priznanj za osebne uspehe pa je komisija med predlogi nagradila 34 članov različnih športnih društev in klubov. Nagrade za osebne športne dosežke po predlogih društev sta podelila predsednik ŠZC Branko Črepinšek, ki je v tej telovadnici preživel svoje otroštvo, in sekretar ŠZC Hasan Ibric, ki je po lanskem evropskem košarkarskem prvenstvu, ki je bilo tudi v Celju, zaznal porast košarkarjev in izboljšanje njihovih dosežkov. Veseli ga, da se tako otroci kot starši vedno
bolj zavedajo pomena zdravega načina življenja.
Skoki so ga zasvojili
Vse celjske osnovne šole se ponašajo z odličnimi mladimi športniki, ogromno pa je takšnih, ki svoje znanje nadgrajujejo tudi v posameznih klubih. Iz Plavalnega kluba Neptun Celje so nagradili osem plavalcev, največ nagrajencev, kar devet, pa je bilo atletov Atletskega društva Kladivar Celje. Med njimi je tudi 15-letni Rok Renner, ki je aktualni državni prvak v skoku v daljino in višino med mlajšimi mladinci. Prvič je na državnem prvenstvu nastopil pred petimi leti in takrat ga je atletika zasvojila, pravi. Na državnem prvenstvu januarja v Ljubljani je v višino skočil 185 cm, v daljino pa šest metrov in pol na zunanjem državnem prvenstvu za mlajše mladince. To sta tudi njegova osebna
rekorda. Za uspehe pa niso dovolj samo odrekanja, volja in želja po uspehih, ampak tudi dober trener, ki je ves čas z njim. »Hrvoje Fižu-leto je >kriv<, da sem tako uspešen, kot sem,« pohvali trenerja, ki mu pomaga tudi pri učenju tehnike skokov, s katero ima največ težav.
Tudi gorski tek je atletika
Atletika ni samo tekanje po stezah na štadionu, ampak tudi po gorah, meni 14-letni Alex Sternad, državni prvak v gorskem teku, državni podprvak v teku na tri kilometre in na 600 metrov. »Po gorskem teku si veliko bolj utrujen, še posebej na začetku, ko so mišice neutrjene. Potrebuješ več kondicije in moči,« pripoveduje. Za njegove uspehe je zaslužen predvsem trener Romeo Živ-ko, ki ga uči pravilne tehnike gorskega teka, spodbujajo pa ga tudi starši, še doda.
Ula Podrepšek, Alex Sternad in Rok Renner so le trije od nagrajenih 34 članov različnih športnih društev in klubov.
»Vsak posameznik stremi k temu, da dobi priznanje za nek dosežek. V službi, v šoli, na tekmovanju, športnem tekmovanju. Še posebej, če gre za nagrajevanje rezultata, ki je odmeven na mednarodni ravni,« je pomen priznanj komentiral sekretar Športne zveze Celje Hasan Ibrič.
Rada tudi jezdi
14-letna Ula Podrepšek je
kljub poškodbam v letošnji sezoni postala državna prvakinja v veleslalomu, zmagala je na mednarodnem pokalu Loka in v italijanski Folgarii na največjem mednarodnem otroškem tekmovanju Topoli-no v kategoriji U14 prišla do še ene veleslalomske zmage. Pozimi ni veliko v šoli, zato mora, da dobi ocene, zamuje-
no nadoknaditi doma in v času pred počitnicami. Priznanje, ki ga je prejela od ŠZC, je zanjo sicer pomembno, a ni najpomembnejše. Njena največja spodbuda je bilo letošnje svetovno prvenstvo, kjer je kljub poškodbam dosegla vrhunske rezultate. Za to so zaslužni tudi njeni starši, ki jo podpirajo in ji finančno pomagajo. Zaveda se vloge njihove podpore, saj ve, da veliko mladih smučarjev
neha ravno zaradi pomanjkanja denarja. Smuča že 12 let, njeni treningi so dvakrat dnevno, v ekipi se najbolj razume s fanti, s katerimi je tudi najboljša prijateljica. »Nekaj tekmovalnosti je med nami, a jo preusmerimo v tekme, da zato dosegamo boljše rezultate,« pravi nadebudna smučarka, ki ima opravljene tudi izpite za jezdenje konja.
ANJA KOVAČIČ, foto: AK
tus
Ii nepremičnine
Srebrni sponzorji
l!l»HdU
CELJSKA
J-V
k >=<u»
group
C ARG LASS
tusmobil
tusev
vzpon
na Celjsko kočo 2014
SOBOTA, 21. 6.
15
START ob 10. uri
za kolesarje izpred Planeta Tuš in za pohodnike iz parkirišča pred železniškim podhodom pri odcepu za Zagrad.
bogate finančne nagrade
za najhitrejše kolesarje
bogata pogostitev
na Celjski koči za vse udeležence Na Celjski koči nas bodo zabavale
navihanke
Prijave za koles arje in več informacij o dogodku na www.planet-tus.si
ŽIVALSKI SVET
51
ljubljenčki znanih ljudi
Ko te zasvojijo
pike
Ko leže na hrbet in se pusti malo počohljati, ob tem pa se zdi neverjetno zadovoljna, je videti kot prikupna pikasta igračka. Trimesečna dalma-tinka Tizy je za zdaj res kot kakšno darilo iz otroške trgovine, ki spravi v dobro voljo tudi manj strastne pasje-ljubce, a sčasoma bo postala njena vzgoja bolj zahtevna. Dalmatinci so namreč znani po tem, da niso povsem enostavno vodljivi psi. Ali kot to zelo nazorno opiše Tizyjina lastnica Nika Bosio, direktorica Centra konjeniškega športa Celje: »Ko dalmatincu rečeš, naj sede, se bo vprašal, zakaj naj bi to storil.« Pri vzgoji je zato treba imeti veliko potrpljenja, psa je treba spodbujati, ga hvaliti in nagrajevati s priboljški.
Nika že ve, o čem govori. Skoraj trinajst let so imeli pri hiši Luckyja, dalmatinca, ki je bil tako rekoč družinski član, oba otroka sta odrasla ob njem. Z njim ni bilo vselej enostavno, hkrati pa se je pes globoko vsi-dral v srce svoje družine. Brez
Najprej Lucky, zdaj Tizy - v družini Bosio so dalmatinci »zakon«
njega se ni zgodilo nič. Spremljal jih je povsod, na vseh potovanjih in počitnicah. Hči Tajda je najprej dobila svojega konja in da sin Hugo ne bi bil prikrajšan, je še on dobil svojo žival. Večino časa pa je za Luckyja očitno skrbela mama Nika, ki jo je njegov odhod v »pasja nebesa« v začetku leta še posebej prizadel. Posledice dolgotrajnega jemanja zdravil zaradi bolezni so bile prehude in na koncu druge možnosti zanj ni bilo. V tolažbo jim je bilo, da je imel lepo življenje. Je pa Lucky še vedno z njimi. Nika pravi, da se to mogoče zdi komu noro, tisti, ki so se že morali kdaj posloviti od svoje živali, pa razumejo njihovo odločitev o kremiranju. Zdaj jim doma odganja zle duhove ...
Nove pikice za tolažbo
Še isti večer, ko so Luckyja uspavali, je Nika Bosio na spletu iskala možnost za nakup novega dalmatinca. Družina je bila nekoliko presenečena, ker so vsi mislili, da bo
»Dalmatinci so zelo stara pasma, ki se je skozi stoletja malo spremenila. Našli so jih narisane celo na grških amforah. Zanimivo je, da so nekoč v New Yorku spremljali gasilske kočije, ki so jih vlekli konji. So namreč zelo vzdržljivi in gasilci v Ameriki jih imajo še danes kot maskote. Veliko psov so prodali po priljubljenih filmih o dalmatincih, potem pa se je na cesti znašlo veliko zapuščenih živali, ko so ljudje ugotovili, da z njimi ni tako enostavno.«
izbrala kakšno drugo pasmo. Ampak pikice človeka očitno zasvojijo.
Pri nas legla ni našla, temveč so bili mladički na razpolago v sosednji Avstriji. S hčerko Tajdo sta se odpeljali na ogled in bili navdušeni že nad pogoji, v katerih so rasli mladički: razširjena pasja družina, ki mladiče nauči, kje je njihovo mesto, posebna igralnica z vrtom, kuhinja za pse . »Vse to veliko pove o rejcu, zato je treba pred nakupom vselej preveriti, v kakšnem okolju rastejo mladiči, in imeti možnost izbire,« pravi Nika. Tokrat se je odločila za psičko, ki je precej bolj mirna in nežna, kot je bil Lucky, pravi alfa samec, samozavesten in pogumen. Malo je bilo težav pri izbiri le zaradi videza, ker se mladički skotijo beli in se jim pike pojavijo šele kasneje, do enega leta.
Zdravljenje namesto v Celje
Psička je bila tako izbrana, toda s tem še ni bilo konec težav. Ko so prišli ponjo, so naenkrat opazili, da na eno nogo šepa. Očitno se je pri igri udarila. Za Niko je bil to šok. »Bilo mi je zelo hudo, saj smo se vrnili domov brez nje. Dva dni sem bila čisto iz sebe, nisem imela več moči, da bi še enkrat izpeljala vse postopke iskanja novega psa,« se spominja. Očitno je vsa nakopičena žalost ob izgubi prejšnjega izbruhnila takrat. Otroka sta, ko sta jo videla tako strto, skrivaj načrtovala, da bosta šla na Hrvaško po drugega psa, če v tednu dni Tizy ne bo v redu. Na srečo je medtem rejnica s homeopatskimi sredstvi pozdravila psičko in nazadnje se je le znašla v Celju skupaj s celo
Nika Bosio je že kot otrok imela doma pse, zadnja leta pa so ji k srcu prirasli dalmatinci. Tizy je ljubka psička, ki ji zadnje mesece lepša življenje.
potovalko stvari, ki jih je dobila za popotnico, od odeje, ki je dišala po mami, do igrač .
Raj na Lopati
Vsak dan se Tizy z lastnico odpelje iz mesta v konjeniški center na Lopato, kjer ima svoje ležišče v Nikini pisarni, zunaj pa veliko prostora za igro in sprehode. Dalmatinci namreč potrebujejo veliko gibanja in dokler bo lahko, bo Nika Bosio imela takšnega aktivnega psa, pravi. Ko bo Tizy še malo zrasla, bo šla v pasjo
šolo, ki jo je uspešno opravil celo Lucky, čeprav ni bil zgled ubogljivosti. Na razstave pa je ne bodo vodili, saj so to prakso že pri Luckyju kmalu prekinili, ko so ugotovili, da nanj to ne vpliva dobro.
Na Lopati se je morala Tizy privaditi na družbo številnih konj, ki se jih ne boji, večji izziv sta bila dva mačkona, Jackson in Jimmy. Oba so člani družine Bosio našli zapuščena v mestu. Posvojili so ju, poskrbeli za kastracijo in ju pripeljali v center. Tam čez dan raziskujeta oko-
lico, ponoči pa spita v Nikini pisarni. »S tem sem opravila svojo državljansko dolžnost do zavrženih živali,« v smehu pojasni Nika. Jackson se psov ne boji in občasno ustrahuje tudi Tizy, medtem ko se ji Jimmy raje izogne. So si pa vsi trije pravično razdelili prostor v Nikini pisarni, tako da ima vsak svoj kot za dremanje. Sicer pa, kjer imajo na voljo dovolj ljubezni, ni za nobeno žival težko najti prostora.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Setveni koledar ^
tedenska astroloska napoved
19. ČE	cvet do 8. ure, od 9. ure list	
20. PE	list	
21. SO		list do 19. ure
22. NE		plod
23. PO		plod
24. TO		korenina
25. SR		korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Četrtek, 19. junij: Luna bo popoldne v trigonu z Jupitrom in kasneje v sekstilu z Venero. Odličen čas za druženje, dogovarjanje, nakupe. Zadnji lunin krajec v ribah bo nastopil v večernih urah in bo znižal zbranost. Prisotna bo lahko tudi povečana kritičnost. Ta čas bo manj ugoden za rojene v ribah, devici, strelcu in dvojčkih.
Petek, 20. junij: Retrogradni Merkur in Sonce se bosta srečala na isti stopinji znaka raka, kar pomeni, da boste zgovorni, uspešni v komunikaciji in pri predstavitvi svojih idej. Odličen čas za »popravne izpite« vseh vrst. Luna v znaku ovna bo zvečer v kvadratu s Plutonom, kar bo lahko blokiralo energijo. Če se vam bo na pot postavila nepričakovana ovi-
ra, ne silite z glavo skozi zid, ampak počakajte na ugodnej ši trenutek.
Sobota, 21. junij: V tem dnevu bo Sonce vstopilo v znak raka in najavilo poletje. Najdaljša noč v letu bo čarobna, zato nikar ne ostajajte doma. Odličen čas za obisk prireditev, druženje, zabave.
Nedelja, 22. junij: V zgodnjih jutranjih urah bo Luna vstopila v znak bika in bo nekoliko kasneje v lepem sekstilu s Soncem. Spremljala vas bo pozitivna energija in obeta se harmonija v odnosih. Posvetite se kulinariki in se razvajajte.
Ponedeljek, 23. junij: Opozicija Lune s Saturnom bo v dopoldanskem času nekoliko blokirala energijo. Če boste naleteli na ovire, poiščite kompromis in nikakor ne de-
lujte za vsako ceno. Venera, kraljica ljubezni, bo vstopila v znamenje dvojčkov. To bo vneslo v medsebojne odnose živahno komunikacijo, družabno življenje bo postalo zelo aktivno, tempo življenja hitrejši in zanimivejši. Potreba po izmenjavi mnenj bo močno prisotna.
Torek, 24. junij: Dopoldanske urice bodo potekale umirjeno. Z vstopom Lune v znak dvojčkov malo po 13. uri bo prišlo do spremembe in živahnejšega dogajanja. Konjunkcija Lune z Venero v popoldanskih urah obeta krasno druženje, čas bo odličen za zabavo, izlete, razvedrilo vseh vrst.
Sreda, 25. junij: V tem prazničnem dnevu bo Mars v opoziciji z Uranom, kar bo izredno napet položaj obeh planetov.
Pod tem vplivom se svetuje velika previdnost, povečana je možnost nezgod na vseh področjih. To velja tudi za komunikacijo, mimogrede lahko pride do konflikta.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologlnja Gordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na www.dolores.si
52
ZA ZDRAVJE
Izjemen uspeh celjskih kirurgov in robota
Nov minimalno invaziven kirurški način zdravljenja tumorja debelega črevesja in danke v Sloveniji
Na Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje je ekipa kirurgov pod vodstvom asist. mag. Igorja Černija, dr. med., maja opravila dve robotsko asistirani operaciji zaradi tumorja debelega črevesja in danke. Gre za izjemen in svojevrsten dosežek. To sta namreč prvi tovrstni operaciji z robotom v zgodovini Slovenije in v državah zahodnega Balkana. V kolikor bi vrh slovenskega zdravstva presegel mišljenje, da se v naši državi »dogaja« samo v prestolnici, bi vrhunski uspeh celjske ekipe za prihodnost lahko napovedal nastanek centra robotske kirurgije v Celju.
Rak debelega črevesja in danke je pri nas tretje najpogostejše maligno obolenje. Čeprav za robotski operativni poseg pri takšni bolezni niso primerni vsi bolniki, je prav, da za takšno možnost operacije izvedo. »Bolnikom vedno predstavimo vse možnosti operacij, od klasične, laparo-skopske do robotske. Selekcijo pa moramo narediti glede na primernost bolnika. V kolikor gre za bolnike s preveliko težo ali za ljudi, ki so predhodno že imeli operacije trebuha ali imajo težje srčno oziroma pljučno obolenje, jih moramo pri robotskem operativnem posegu žal izključiti,« razloži asist. mag. Igor Černi. Za robotski poseg niso primerni tudi bolniki, pri katerih je že prišlo do razsoja raka na ostale organe ali ki imajo še ostale spremljajoče bolezni. Ker tehnologija v medicini izjemno hitro napreduje, je samo vprašanje časa, kdaj bo robotska kirurgija premagala tudi te ovire.
Kirurg operater Černi za konzolo, preko katere izvaja poseg. (arhiv SB Celje)
Robotske roke, ki preko vodil in oprijemalk posežejo v človeško telo.
Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Natančno uigrana ekipa
Robotska operacija je podobna laparoskopski, le da je bolj izpopolnjena in natančna. Kirurg operater ima neposredni stik z bolnikom na začetku, ko skupaj z asistentom in ostalimi v ekipi bolnika pripravi na operacijo, in na koncu operacije. Natančna lega bolnika za poseg je odvisna od tega, ali gre za tumor na levem ali desnem delu debelega črevesja ali danke. Vodila robota je nato treba nastaviti na del trebuha,
kjer bo potekal poseg. Skozi vodila namestijo robotske inštrumente, ki so pritrjeni na robotske roke. Operater nato sede za robotsko konzolo, kirurg asistent in inštrumentarka pa sledita operaciji ob bolniku. Za poseg je pomemben še t. i. robotski stolp, s katerim je povezana vsa elektronika, ki je za operacijo ključna. Operater med operacijo torej ne stoji neposredno pri bolniku.
»Poseg vodiš preko krmilnikov, njihovi gibi pa posnemajo gibe rok, ki se prenašajo na robotske roke. Stik z bolnikom je vzpostavljen preko inštrumentov, ki so pritrjeni na robotske roke. Slika, ki jo vidi operater v konzoli, je tridimenzionalna in povečana. V sistem pa je vgrajen tudi filter, ki odpravi tresenje rok in omogoča zelo natančno
Izjemna natančnost preko ki-rurgovih rok in robota rešuje življenja.
gibanje instrumentov. Ves čas pa si v tesni povezavi z asistentom,« nam je razložil kirurg. Asistent po navodilu operaterja menja inštrumente, črpa kri in podobno. Je pa dobra stvar robotske kirurgije ta, da bolnik pri tem ne potrebuje toliko nadomestila krvi in zdravil proti bolečinam kot pri standardnih operacijah.
Nadaljujte!
Razvoj robotske kirurgije je neverjeten. Za Černijem in njegovim asistentom Oliver-jem Stefanovskim, dr. med., je večmesečno izobraževanje pri svetovno priznanih kirurgih v Italiji, kjer je robotska kirurgija v pravem razmahu. Robota uporabljajo že pri različnih operacijah trebuha. Černijeva ekipa zato ne skriva želje, da bi svoje znanje še naprej izpopolnjevala. V Slovenijo želijo povabiti svetovno znana imena robotske kirurgije, da bi Slovencem še pobliže predstavili prednosti takšne operacije. To, da bi robotsko asistirane operacije v Celju postale vabljive za bolnike, namreč ne pomeni samo krajše rehabilitacije in hitrejšega okrevanja zanje, temveč tudi možnost zmanjšanja čakalnih dob v Sloveniji.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Ekipa, na katero je slovensko zdravstvo lahko ponosno. Z leve proti desni operater in vodja asist. mag. Igor Černi, dr. med., inštrumentarki Maša Kajba, dipl. m. s. in Jana Petelinšek, dipl. m. s., ter asistent Oliver Stefanovski, dr. med. Na sliki manjkata še anesteziologinja Aida Bešič, dr. med, in medicinska sestra Tjaša Svetel, dipl. m. s. Ekipa je del Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo celjske bolnišnice, ki ga vodi prim. mag. Bogdan Fludernik, dr. med., specialist splošne kirurgije.
PRIORI CENTER
Priori center Hotel Evropa, Krekov trg 4, 5. nadstropje Anita Lunežnik, s. p., 00386/0/40 731 831 aluneznik@prioriskincare.si www.prioriskincare.si
Novo v Celju: Priori center
Odkrijte znanost pomlajevanja kože
V zgornjih prostorih Hotela Evropa v Celju je maja odprl vrata Priori center. Deluje z dvema strokovno usposobljenima osebama z večletnimi izkušnjami pod vodstvom PRIORI USA in ekskluzivnega zastopnika za Slovenijo.
Priori je podjetje z najbolj inovativnimi izdelki proti staranju. Svetovnemu trgu ponuja rešitve, ki jih druga podjetja, ki se ukvarjajo z zaščito kože, preprosto nimajo na voljo. Strankam nudijo edinstvene tretmaje in postopke proti staranju, ki koži vračajo mladostno svežino. Izdelki tradicionalne medicinske kozmetike se z njihovimi velikokrat ne morejo primerjati. Ime PRIORI izvira iz latinske fraze A priori, kar pomeni od vzroka k učinku. Ime se ujema z njihovo teorijo o pravilnem preprečevanju staranja kože, saj se osredotočajo na vzrok, s čimer dosežejo najboljši učinek. Tudi zato imajo izdelki
linije PRIORI prednost pri domala vsaki ženske pri izbiri izdelkov za nego kože.
Profesionalni tretmaji podjetja PRIORI delujejo hitreje in temeljiteje. Njihov namen je dvojen, mlajši videz kože, ki je dosežen v trenutku in močno izboljšani dolgoročni rezultati. V centru ponujajo širok izbor tretmajev za nego obraza in telesa, posebne tretmaje za nego rok, nog in problematičnih delov telesa, kot so boki, trebuh in stegna. Ponujajo tudi krajše tretmaje, pri katerih so rezultati nemudoma vidni.
Njihova vodila pri delu s strankami so osebni pristop, strokovnost in kakovost ponudbe.
Dajte prednost svoji koži, dajte prednost rezultatom.
Promocijsko besedilo
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN
53
Dobimo se v mestu ta petek in to soboto
S tem naslovom želijo v Celju ljudi ozavestiti o pomenu vračanja v mestno jedro, ki z obnovljeno podobo omogoča uresničitev različnih prireditvenih nagovorov. Petkovo dogajanje v ospredje dopoldanske prireditvene dinamike postavlja tržnično ponudbo Po poteh tradicij naših dedkov in babic. S ponudbo se bodo predstavili ponudniki, vključeni v Regionalno turistično destinacijo Dežela Celjska. Programske vsebine bodo sooblikovali člani celjskih ljubiteljskih organizacij. V popoldanskem programu bo bogata bera glasbenih nastopov (na Krekovem trgu bodo Veseli svatje, Ansambel Spev, Muff, Kingston, Big Foot Mama). V večernih urah bo pred Knežjim dvorcem še proslava ob počastitvi državnega praznika.
V petek bodo obiskovalci mesta lahko nakupovali tudi ponoči. Izbrana datuma se dopolnjujeta s Poletno muzejsko nočjo, katere bogato programsko ponudbo bodo v Celju prvič združili s slovesnim odprtjem Poletja v Celju, knežjem mestu 2014 pri Vodnem stolpu in z bogato glasbeno ponudbo na različnih prizoriščih. Sobotno dopoldne bo namenjeno družinam z otroki, ki bodo lahko uživali v raznoliki animacijski in delavnični ponudbi, razporejeni po mestnem središču. V goste bodo prišli Mali Bu - Marjan Uljan, Alenka Kolman z Glasbeno deželo in Čarodej Aleksander.
Pivo in cvetje privabi v Laško na tisoče obiskovalcev.
Jubilejni 50. festival Pivo in cvetje
Pivo in cvetje, največji poletni festival v Sloveniji, letos jubilejni, bo med 17. in 20. julijem prinesel pestro paleto skrbno izbranega glasbenega programa z več kot petdesetimi glasbenimi izvajalci, etnografskim, folklornim in hortikulturnim programom, pestro gostinsko ponudbo in spremljajoče dogajanje za vse generacije. V slovenskih ritmih narodnozabavne in pop glasbe boste lahko uživali na Aškerčevem trgu, kjer bodo nastopili Ansambel Saše Avsenika, Pop Design, Čuki, Helena Blagne Štajerskih 7, Werner, otroke bosta tam zabavala Ribič Pepe in Čarovnik Grega. Zvoki glasbe se bodo širili tudi na občinskem dvorišču: Andrej Šifrer s skupino Elevators, Bilbi, Alya v »odklopljeni« izvedbi, Vasko Atanasovski trio, Balladero, Muff, Neisha, In memoriam Toše ... Ob doslej najbogatejšem glasbenem programu bodo v Jagočah uživali predvsem ljubitelji rok glasbe, funka, soula (skupine Elvis Jackson, Dan D, Bajaga, Parni valjak, Triggerfinger, George Clinton in Šank rock).
Utrinek z lanske Anine nedelje (Foto: VREBO) Zdravje in dobro počutje na Dobrni
Občina Dobrna v tem mesecu praznuje občinski praznik, zato bo ob tej priložnosti veliko različnih dogodkov. V kraju so že odprli nov nizkoenergetski vrtec in pripravili slavnostno sejo s podelitvijo priznanj občinskim nagrajencem in najuspešnejšim deveto-šolcem. V soboto, 21. junija, bo v kulturnem domu Drago Medved predstavil svojo knjigo Slovenski Dunaj, hkrati pa bo tudi odprtje njegove slikarske razstave, ki bo nekaj tednov krasila podobo kulturnega doma. Prireditev Poletje v parku bo na predvečer državnega praznika, 24. junija, na njej pa bodo sodelovali glasbeniki iz občine in humorist Živa resnica. 20. julija bo Anina nedelja s kmečkimi igrami, 7. avgusta pa bo ponovno oživela okolica Vovkovega mlina, saj bo Mlinarska nedelja v Lokovini.
Dobrna slovi tudi kot kraj, kjer sta že stoletja doma zdravje in dobro počutje. Lahko si privoščimo prijeten sprehod po Zdraviliškem parku ali po številnih tematsko urejenih pohodnih poteh, za tiste bolj adrenalinsko naravnane pa so na voljo tudi lepo označene kolesarske poti. Dodatne informacije so na voljo na www.ztsk-dobrna.si.
Številne aktivnosti v občini Vojnik
V prihodnjih dneh bodo vabili na Piknik Katrce, ogled smučarskih skokov v Vizorah, ogled kulturne prireditve Socka poje pleše in igra. Vsi, ki imate radi ansambla Petka in Okrogli mu-zikanti, ne smete zamuditi gasilskih noči v Novi Cerkvi in Lembergu, ljubitelji kolesarjenja boste prišli na svoj račun, ko boste sopihali na kolesarskem vzponu na Ki-slico, seveda se lahko po poti odpravite tudi peš.
11. rok žur, zakaj pa ne, dobimo se na Frankolovem! Dobimo se tudi na Nedeljskem grajskem popoldnevu na gradu Lemberg pri Novi Cerkvi. Tokrat drugo nedeljo v septembru. Grad Lemberg
Utrinek z odprtja Tončkove poti, učne poti Antona Bezenška (Foto: Matjaž Jambriško)
si lahko pred tem še avgusta ogledate v celoti, takrat bo dan odprtih vrat, predstavljeno bo
dokumentarno gradivo o gradu, njegovo 801. leto pa bodo proslavili z nastopom Sloven-
skega okteta. Več o dogodkih si lahko preberete na www. vojnik.si.
Povabila v Deželo Celjsko so to-kratpripravile Benja Hrvatič, Marija Švent, Urška Mužar, Petra Pehar Žgajner, Simona Brglez, Janja Urankar Berčon in Jerneja Kolar.
Poleti bo živahno v Deželi Celjski. Nizali se bodo številni dogodki, vi pa se boste morali odločiti, katere boste nanizali na ogrlico svojih doživetij.
oežeia ceissica
mavrica doživetij!
V	Štore na prireditve in pohode
V	občini Štore so velik del prireditev pripravili že maja in junija v sklopu občinskega praznika, ki ga občina praznuje 1. junija. Prihajajoče tedne pa bo zaznamovala postavitev kozolca v sklopu projekta Ohranjanje ver-nakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas - Pečovje. Štore bodo ob koncu projekta bogatejše za nov prireditveni prostor z zbirko rudarstva in železarstva.
Med romarji in drugimi obiskovalci je dobro znan praznik lepa nedelja na Svetini oziroma šento-ščeva nedelja. Upajo, da bo takrat že odprt Almin dom. Ob prazniku Krajevne skupnosti Svetina, ki ga sicer praznuje 29. avgusta, pa bo letošnja prva septembrska sobota v znamenju srečanja godbenikov iz domače občine Štore in občin Laško ter Šentjur. Ob tej priložnosti bo organiziran tudi že tradicionalni Anzekov pohod. Več informacij lahko najdete na spletnih straneh Občine Štore.
Poti v Štorah so lepo označene.
54
RAZVEDRILO
NA SVOJ RAČUN
Kriva vera
V	uredništvo se je po dolgih letih vrnil novinar Robert Gorjanc, ki v teh dneh spoznava notranja pravila. Na vprašanje, kako je z radijskimi dnevnimi sejami, so mu sodelavke pojasnile, da urednica Bojana Avguštinčič vsako jutro zelo glasno opozori, ko je čas zanje, zato ni bojazni, da bi jih zamudil. »Babe, ne učite ga krive vere!« je bil Bojanin medklic, ko je slišala »usmeritve«, ki jih je dobil Robert od kolegic.
Kam naj peljemo?
V	teh dneh so v uredništvu tudi mladi iz srednje šole za medije, ki so v pomoč pri različnih opravilih. Skupaj s tajnico uredništva Teo Podpečan so poskrbeli za kupe starega papirja, ki se ga nabere res veliko.
Tea dijakinjama: »Ali vidve vesta, kje je Dinos?«
Dijakinji: »Ne!«
Klic iz uredništva: »Saj ne moreta sami peljati papirja!«
Tea: »Saj bom šla zraven, samo ne vem, kje je Dinos!«
PS: Med olajševalne okoliščine šteje to, da je Tea iz Žalca in da tudi številni Celjani v uredništvu niso vedeli, kje najti omenjeno podjetje ...
ANEKDOTE
Francoski komediograf, pisatelj in duhovitež Tristan Bernard (1866-1947) je med kosilom v restavraciji v Nici poklical natakarja. »Te čiste juhe ne morem jesti.« Natakar jo je ustrežljivo odnesel in ponudil gostu jedilni list. Bernard je izbral drugo juho in natakar mu jo je spet prinesel. Čez nekaj časa je gost spet poklical natakarja: »Tudi te zakuhane juhe ne morem jesti.« Natakar ni mogel razumeti, za kaj gre in je poklical direktorja. Ta je brž prihitel in vljudno vprašal Bernarda: »Kaj ni prav, gospod? Vsi pravijo, da so naše juhe odlične.« »Tega ne zanikam,« je dejal Bernard, »samo žlice nimam.«
Spraševali smo vas, kje smo člani naše medijske hiše preživeli nekaj prijetnih uric skupaj z izžrebanimi bralci.
Pravilen odgovor se glasi: v Centru konjeniškega športa Celje.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Davorin Kračun, Pod kostanji 14, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V soboto so se izžrebani poslušalci oddaje Zeleni val družili na tradicionalnem izletu, le njihov cilj letos ni bil Gozdnik. Kam so šli tokrat?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
KTiWniHIi	BI		
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika

Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Aktualna
Finale svetovnega prvenstva v nogometu, štadion je popolnima razprodan. Nek gledalec se čudi, zakaj je sedež zraven njega prazen. Vpraša moškega, ki sedi en sedež naprej, kako je to mogoče. Ta mu odgovori: »Pravzaprav imam jaz karto za ta sedež. Bil je za mojo ženo, ki je 40 let vedno hodila z mano na vse tekme, zdaj pa je nenadoma umrla.«
»Oprostite, moje iskreno sožalje. Ampak, ali nimate kakega drugega sorodnika ali prijatelja, ki bi mu lahko dali karto?«
»Ne. Vsi so na pogrebu.«
Napačen ključ
Vitez se je odpravljal na križarsko vojno in tik pred odhodom poklical prijatelja in svojo ženo. Prijatelju je izročil ključ deviškega pasu svoje žene in rekel: »Obema zaupam in vem, da mi bosta ostala zvesta. Ti, zvesta moja žena in ti, zvesti moj prijatelj. Če me čez deset let ne bo nazaj, lahko pas odkleneta in ti, moj prijatelj, me nadomesti.«
Tako je dejal in odjezdil. Čez eno uro ga je v diru dohitel prijatelj in mu ves zadihan rekel: »Zmotil si se! Napačen ključ si mi dal!«
Napačno vprašanje
Prelestno mladenko, ki ji že mesece dvori, Gorenjec končno pregovori, da se usede v njegov avto in se zapeljeta na izlet. Po krajši vožnji ustavi vozilo v senci mogočne hrastove krošnje, jo prime za roke in jo pogleda globoko v oči. Dekle zadrhti. Srce ji začne hitreje utripati in mladenič ji zašepeta v uho: »Ni mi lahko, toda nekaj te moram vprašati.«
Ona vsa raznežena in v pričakovanju: »Naj ti ne bo nerodno, kar vprašaj me.«
On: »Ali boš kaj primaknila za bencin?«
Dolgoročni načrt
Gorenjec se je oženil in da bi razveselil soprogo, ji kupi veliko čokolado.
Zvečer jo pazljivo razvije, odlomi kocko in jo da ženi, ostalo pa lepo zavije in pravi: »Tako, to bova pa dala otrokom.«
»Ampak dragi, saj nimava otrok!«
»Jih bova že še imela ...«
Pred ločitvijo
Marta se hoče ločiti. Gre k odvetniku: »Gospa, ali vas tepe?«
»Ne.«
»Ali pije?«
»Ne!«
»Vas v postelji zanemarja?«
»Ne!«
»Kaj pa zvestoba?«
Marta: »Tu ga pa imamo! Drugi in tretji otrok nista njegova .«
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 24. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
	8	9				1		
			5	7				
	1						6	
i		7		6	4		5	
4					9			6
							9	7
							7	3
		8	3	2				
		2		5				
Počitniško »sejanje«
Občinskih sej praviloma ni med počitnicami. A svetniki Občine Vransko bodo letos naredili izjemo. Zakaj le? Župan Franc Sušnik je namreč prepričan, da če je počitniški čas primeren za volitve, ni prav nobenega zadržka, da ne bi bil tudi za občinske seje. V kolikor svetnike odločitev moti, pa naj se pritožijo na ustavno sodišče, je še dodal ...
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / ~~
Kako se ohladiti
Ah, vso zimo smo jo čakali! Vročino! »V prihodnjih dneh je mogoče pričakovati najvišje dnevne temperature okoli trideset stopinj,« so nam letos že napovedali mediji. No, končno. Poletje je tu! Težko čakamo, vsaj večina.
In potem se v pisarnah in po domovih začne stokanje. »Uf, kako je vroče!« se pritožujejo najbolj vročekrvni in vklopijo klimatsko napravo na takšno temperaturo, ki spominja na hladilnik. »Klimatsko napravo lahko namreč nastavite le največ pet stopinj nižje, kot je zunanja temperatura, poleg tega je priporočljivo, da ne piha neposredno v nas,« svarijo strokovnjaki. Svarila seveda ne zaležejo in ko vstopamo v različne prostore, kjer hladijo s klimo, se zdi to za ene nadvse prijetno, za druge bistveno manj, skoraj za vse pa je škodljivo. Posledice lahko čutimo seveda šele takrat, ko je prepozno, še posebej v tretjem življenjskem obdobju, ko nam škodujejo vse napake iz mladih let. Mladost je pač norost, ki čez reko skače, kjer je most.
»Med uporabo klime zaprite okna, vmes je priporočljivo, da jih od časa do časa na hitro odprete in prostor dodatno prezračite,« spet svetujejo. V prostorih, kjer dela veliko ljudi, to pravilo marsikdaj kršijo in pustijo dolgo časa odprta še okna. V bistvu imajo prav, o klimatskih napravah se nasploh sliši precej slabega. »Te dodatno uničujejo negativne ione, ki so že tako na udaru zaradi televizijskih zaslonov, računalnikov in sintetične krame,« spet svarijo strokovnjaki. V
REŠITEV SUDOKU 105
8	4	3	1	5	9	2	7	6
7	9	6	3	2	8	5	4	1
2	1	5	6	4	7	3	9	8
3	2	9	7	6	1	4	8	5
5	6	7	4	8	2	9	1	3
4	8	1	9	3	5	7	6	2
9	5	4	2	1	6	8	3	7
6	7	8	5	9	3	1	2	4
1	3	2	8	7	4	6	5	9
zaprtih prostorih jih je le od 20 do 50 na kubični centimeter, v naravi kar dva tisoč. V inštitutih so s poskusi na miših dokazali, da živali poginejo, če kisiku odvzamejo negativne ione, svarijo. No, zdrav človek od vročine še ni umrl. Res pa je, da smo ljudje v sodobni družbi postali neskončno pomehkuženi. Še današnja srednja generacija je morala delati v majhnih pisarnah, kjer je bilo največkrat nagnetenih precej ljudi. O klimatskih napravah so seveda lahko le sanjali.
Nad vročino se pritožujemo že od »pamtiveka«, vse od takrat jo skušamo premagovati, vendar na koncu vedno zmaga. Ljudem je seveda bilo rado vroče že v antiki in so si pomagali po svojih takratnih zmožnostih. Še posebej v krajih, kjer je bilo veliko bolj vroče kot pri nas. V peklensko vročem starem Egiptu so tako na okna namestili trsje, ki so ga navlažili z vodo, v vročem starem Rimu so premožni po stenah zato napeljali vodovod. No, sodobni Slovenci za to, da bi bili na egiptovski vročini, celo bolj ali manj drago plačujejo.
Na srečo nas kmalu čaka najbolj želeno, najbolj naravno, najbolj zdravo in žal precej drago hlajenje, ki si ga marsikateri Slovenec ne more privoščiti niti v domovini. Morje! Skok v morje bo pregnal vse skrbi, vso vročino in posredno veliko evrov iz naše denarnice. Spet se bomo načakali v kolonah na avtocestah, tudi zaradi nekaterih, ki ne hitijo po pameti in povzročijo nesrečo. Nača-kali se bomo v kolonah na mejnih prehodih z resnično »lepo našo« in povsod bo seveda najbrž zelo vroče. Morje pa bo še vedno daleč. To, da so dopustniške avtomobilske kolone pač del evropskega poletnega vsakdanjika, bo med čakanjem slaba tolažba.
In od jeze nam bo v koloni še bolj vroče, marsikateri voznik bo zaradi vročine še bolj agresiven. Tem niti avtomobilska klimatska naprava ne bo veliko pomagala...
OHLAJENI
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
strupen ameriški kuščar
nekdanji ameriški atlet (carl)
latinski predlog
sukanec (pog.)
grški otok vkikladih
KrižamKe at
ugahKe
nacistična vojaška organizacija
nekdanja italijanski valuta
zadnji zgornji
del obuvala
šala
nekdanja avstruska smučarka wächter
angleška manekenka
prebivalec slovaške
plastsipke-ga peska
vpra-šalnica
ameriški producent spelling
janez jalen
italijanski pevec
kdor dela v kamnolomu
vlakna za predenje
angleški igralec (jude)
noga (slabš.)
citroenov avto
avtorska agencija slovenue
jap. smuč. skakalec (masahiko) kdor recitira
nobelov nagrajenec gore
listnato drevo
kraj pri novigradu
zahodno-afr.reka
borut mencinger
pladenj andraž (pog.) vehovar
nekd.sl. hokejist (rudi)
indijansko ljudstvo
rastlinski strup it. knjiž. morante
nestrokovnjak poldrag kamen
puščava na kitajskem
nepopolno gorenje am. jezikoslovec chomsky
naočniki
snovni del čl bitja
močan veter
oče (uubk.)
leposlovno delo
ivan cankar obokano stebrišče
žival s kleščami prvot. preb. italije
okr.ime edward
francoski ples
topovsko streljanje (pog.) sijaj
skladnost, harmoničnost
trivalente kisik
zbirka dragoce-
n0st1 šampanjec
delvoj.or-ganizacue
nekd.sl. manekenka (bernarda) nasprotje od dol
17
15
wildeova drama (orig.)
mesto v bih ang. pevka (amanda)
ena sama igraš kartami
kozel (ekspr.)
paul ehruch
nekritično posnemanje nekoga (slabš.)
14
gotovina (žarg.)
špansko mesto
da (pog.)
pripovedna pesnitev brenceli
gospod (ang.)
dalmatinsko mesto
20
nekdanji hrvaški politik (mca)
pripovedni pesnik rastuna vlažnih tal
krmna rastuna tenka mfirska žival
19
hrvaški pevec vitasovič
pisec ker-mauner
kantavtor smolar
«spbimfk znamka snega športne snega opreme
izročitev
ruther-fordu bevkova povest
16
boksarski udarec
prebivalec 'črne celine'
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju
2.	nagrada: bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju
3.	nagrada: bon za kosilo v Hotelu Hum Laško
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 24. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 24
Vodoravno: UKOR, SIR, GORIČANE, OLA, CITY, DILE, NUK, JB, LITIJ, CERKEV, CA, HA, ION, LIV, IMAKULATA, MASAJI, LITORAL, ITI, IZAK, OK, DAHL, DAKOTA, VRSAR, GLAS, BUR, KOL, KARO, TKALEC, AMORALIST, ORATEV,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ona: Čustva vam bodo dodobra skazila poslovne načrte. Toda vam bo vse drugo precej važnejše in seveda tudi prijetnejše. Pazite samo, da se to ne bo preveč poznalo na vaši finančni situaciji, ki ni ravno blesteča...
On: Nikar se ne pritožujte nad nesrečo, ampak raje storite nekaj, da boste stanje tudi popravili. Na krajšem izletu se vam bo zgodila majhna nezgoda, ki bo botrovala srečanju z nekom, do katerega ne boste čisto ravnodušni.
Ona: Sicer vam bo uspelo, da se boste dokopali do nekoga, ki ga že dlje prav bolestno obožujete, vendar si nikar ne delajte prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživajte, dokler še lahko ...
On: Naredili boste odločilen korak na ljubezenskem področju, kar vam bo prineslo precej otipljive rezultate. Privoščite si malce odmora od dela in problemov in se podajte v nočno življenje, ki ga že kar precej pogrešate.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Vaše pretirano angažiranje je sicer lepo, vendar je to za vašo kondicijo in vaše duševno razpoloženje prehudo breme. Pojdite raje v naravo in si privoščite daljši sprehod, ki vam bo vsekakor zelo koristil.
On: V zadnjem času ste se sijajno zabavali. Poskusite obdržati takšen tempo življenja tudi v prihodnje, ker vam bo v vseh pogledih zelo koristil. In na prijatelje ne pozabite, saj ih boste še močno potrebovali.
mum
Ona: Srečali boste nekoga, ki vam je v preteklosti pošteno zmešal glavo, posledice pa na nek način čutite še zdaj. Pošteno premislite, ali se vam izplača postaviti na kocko trenutno razmerje le zaradi negotove prihodnosti.
On: Kot po naključju se boste znašli v bližini prijateljice, ki si jo že dlje časa želite malo bolje spoznati, predvsem kar se tiče ljubezenskih zadev. Nikar preveč ne oklevajte, ampak naredite kar najbolj odločno potezo.
DVOJČKA % ■ STRELEC #
Ona: Poskusili se boste uveljaviti, toda prav lahko se vam zgodi, da se boste pri tem osmešili. Raje še malo počakajte. Vsekakor bodo prišli ugodnejši trenutki za realizacijo finančnih načrtov, ki so vse prej kot skromni.
On: Nikar preveč ne razmišljajte o tem, kar je bilo, ampak se posvetite predvsem tistemu, kar vas čaka v prihodnosti. To velja predvsem na ljubezenskem področju, kjer se bo pojavila priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi.
Ona: Pogovor s partnerjem vas bo precej presenetil, vendar bo presenečenje predvsem v pozitivni smeri. Naredita načrt za nekaj, o čemer se že precej časa pogovarjata, vendar tega do zdaj nista uspela uresničiti.
On: Prihajate v obdobje, ko boste morali kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so vaša najboljša stran. Nikar ne mešajte ljubezenskih afer s poslovnimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obrne proti vam.
IGO, EM, VOLE, PI, KL, ŽELO, OMIKANEC, RIMAR, VARAN, LICE, EMA, IVAN, GABER, PEROCI, CIA, EMONA, ETIN, OVOJNINA, AD, LENA OLIN, EDINICA, ORANŽADA, CINIZEM.
Geslo: Islandija, dežela čudes
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju, prejme: Dušan Ilovar, Miklošičeva 3, Celje.
2.	nagrado, bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Liam Švab, Pod lipami 8, Polzela.
3.	nagrado, bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju, prejme: Silva Gajšek, Šentvid 18, Grobelno.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Poslovna uspešnost vam je v zadnjem času sicer precej povzdignila družbeni položaj, vendar je vse skupaj še vedno zelo krhko. Glavni problemi vas čakajo na ljubezenskem področju, ki je vaša občutljivejša stran.
On: Kaj lahko se vam zgodi, da boste zaradi nepremišljenosti in prehitre odločitve doživeli veliko razočaranje, ki si ga na nek način celo zaslužite. Boste pa zato drugič previdnejši in ne boste rinili z glavo skozi zid.
KOZOROG
Ona: Ne sramujte se svojih čustev, ampak jih raje razkrijte tistim, ki si to tudi zaslužijo. V ta krog spada predvsem vaš trenutni partner, ki v svojem srcu misli veliko bolj resno, kot ste to pričakovali na začetku vajine zveze.
On: Že kar nekaj časa prav intenzivno počivate, zato bi bil že skrajni čas, da se ponovno oprimete kakšnega koristnega dela. Za začetek poskusite s kakšno zabavo, pozneje pa se lahko lotite tudi česa konkretnejšega.
Ona: Oseba, ki jo skrivaj opazujete, se bo ponovno pojavila - tokrat v spremenjeni in še mikavnejši obliki. Vi pa se enostavno ne boste mogli upreti skušnjavi. Sicer pa se ne boste niti pretirano trudili ...
On: Premislite, preden se odločite za nakup, saj vam trenutna situacija ne dovoljuje prevelike svobode pri teh stvareh. Torej je dobro poznati mejo, čez katero ne smete, da vam kasneje ne bo žal.
DEVICA
Ona: Proti koncu tedna se vam obeta vesela zabava, iz katere boste odnesli težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin na dogodek pa bo ostal. Za kaj več pa se boste morali precej potruditi...
On: Poslovni partner vam bo naredil precejšnjo uslugo, ki vam bo odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Proti koncu tedna lahko pričakujete prijeten telefonski klic, ki vam bo razkril marsikaj lepega.
VODNAR
Ona: Zabave bo precej več, kot ste pričakovali, zato se na to poskusite vsaj deloma pripraviti. Toda nikar ne pretiravajte, ker nobena skrajnost ni dobra. Malce več umirjenosti vam bo samo koristilo.
On: Vaše ravnanje se bo v veliki meri razlikovalo od tega, kar pričakujejo drugi. Na koncu pa se bo izkazalo, da ste imeli prav. Toda naj vam to nikar ne stopi v glavo, temveč živite, kot ste živeli do zdaj.
Ona: Ne skušajte se slepiti z praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja in ga prosite za nasvet. Videli boste, da vam bo prav rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje, zapomnite si to.
On: Spoznali boste osebo, ob kateri se vam bo močno povečal srčni utrip. Torej ne bodite sramežljivi, temveč ji razkrijte svoja čustva. Čaka vas prijetno presenečenje, ki pa ste ga ne nek način lahko že slutili.
3
4
6
8
7
2
21
5
13
10
9
11
18
12
56
RUMENA STRAN
Pripravljeni
Tokrat smo tole stran bolj športno obarvali, saj so bile v mesecu športa številne prireditve, kjer so tekmovalci in rekreativci preizkušali svoje sposobnosti. Tudi brez teh so trije celjski veteranski atleti (z leve) Stane Rozman, Zvonka Blatnik in Sretko Džumic ves čas pripravljeni, saj jih lahko tako rekoč vsak dan srečate na štadionu Kladivarja, kjer vztrajno premagujejo kilometre.
NC, foto: GrupA
Z loparjem do boljše pripravljenosti
Sebastjan Gobec je v celjskem nogometnem klubu starosta, ki s svojimi izkušnjami in sposobnostjo prekaša marsikaterega mlajšega igralca. Morda pa je ključ za dobro formo v njegovi prostočasni aktivnosti na teniških igriščih?
NC, foto: GrupA
Nekoč je bilo vse drugače ...
Nekdanja tekaška asa Miro Kocuvan (levo) in Rok Kopitar se tokrat nista v športni opremi podala na stezo štadiona, pač pa sta na prireditvi Tek z legendo, posvečenemu 40-letnic rekorda Petra Sveta v teku na 5 tisoč metrov, raje pokramljala o starih dobrih časih.
NC, foto: SHERPA
S tekom proti stresu
Obe fotografiji zagnanih tekačev sta nastali ob mesecu športa na maratonu v Logarski dolini. Na eni je Milan Rajtmajer, zdravnik in strokovni vodja celjskega zdravstvenega doma, ki te dni razstavlja del svoje zbirke nogometnih dresov v muzeju novejše zgodovine. Na drugi je psihiatrinja Valentina Winkler Skaza iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Očitno se mnogi zdravniki po svojem stresnem delu sproščajo s tekom.
NC, foto: SHERPA
Za deseti rojstni dan
Tako kot pred petimi leti v Zlatorogu je Lucija Polavder tudi ob desetem jubilejnem turnirju za evropski pokal celjskemu trenerju in strokovnemu direktorju Judo zveze Slovenije Marjanu Fabjanu podarila torto, ki je bila glede na uspehe, ki jih je dosegel s celjskimi judoisti v zadnjih petih letih, ustrezno večja od prve. »Težko kaj skrijejo pred mano, a tokrat nisem niti slutil, da bi mi lahko pripravili kaj takšnega,« je bil presenečen Fabjan.
AK, foto: GrupA
Car Marko na svojem jezeru
Ribiški car je v celjski ribiški družini že desetletja naziv, za katerega se vsako leto potegujejo domači ribiči. Še sreča, da je izbranec okronan zgolj za leto in da mora zatem krono in žezlo predati nasledniku, saj bi sicer tudi med ribiči ob Šmartinskem jezeru vzniknile pobude o kakšnem predčasnem tekmovanju.
Tako pa tekmovanje, na katerem se člani domače ribiške družine potegujejo za laskavi naziv, ostaja prijetno družabno srečanje. Zmagovalec in nosilec naziva ribiški car je za leto sicer tisti, ki na izbrani dan iz Šmartinskega jezera potegne najtežjo ribo, a kar se rezultatov tiče, so ribiči milostni. Tako 85 sotek-movalcev tudi minulo soboto ni »gledalo v zobe« ribiški trofeji, ki jo je iz jezera potegnil Marko Blazutti, čeprav se je kazalec na tehtnici pri izlovljenem krapu ustavil pri zgolj 4.200 gramih. »Kaj hočemo, večje ribe pač niso prijemale,« je bil zadovoljen tudi predsednik ribiške družine Štefan Zidanšek, ki meščane in druge obiskovalce Celja vabi, da v soboto dopoldne na mestni zvezdi poskusijo njihov ribji paprikaš. Časa do sobote je še dovolj in ni vrag, da za to kulinarično specialiteto ne bi nalovili dovolj rib.
IS, foto: SHERPA
Kot se za ribiškega carja spodobi, je tudi Marko Blazutti zadovoljno pozdravljal svoje podanike. Vesla za častno vožnjo po jezeru pa je, hočeš hočeš, v roke vzel kar gospodar Ribiške družine Celje Egidij Čater.